Poštnina plačana v gotovini.
¥ Ljubljani, dne 8. julija 1921.	Letnik III.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade za Slovenijo-
Vsebina: Uredba o poviških plaž, honoriranju ur in prekočasnega dela direktorjem, nastavnikom in nastavnicam srednjih šol. — Pravilnik si natančnejšimi določili za izvrševanje uredbe o stanovanjih in najemih zgradb »obče. — Razglasi osrednje vlade: Natečaj za uradniška mesta in mesta pomožnega osebja. — Razglasi deželne vlade va Slovenijo: Razglas o zglašanju vojaških obveznikov. — Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo v Ljubljani: Razpis dveh mest računskih praktikantov pri knjigovodstvu zdravstvenega odseka
*a Slovenijo. Tedenski izkaz o nalezljivih boieznib na ozemlju deželne vlade za Slovenijo od dne 12. do dne 18. junija 1921. — Razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani 0 Uporabljanju kolkov, ki veljajo za Srbijo in črno goro. — Razglasi gradbene direkcije za Slovenijo: Razglas, da se dovoljuje zvišana mostnina na dravskem mostu pri Ormožu. Razpis mesta ključaničarja za železno mostove. Razpis dveh mest inženjerskih pripravnikov pri gradbeni direkciji za Slovenijo. Razglas o taksi za izdajanje inženjerskih avtorizacij. —
Razglasi raznih drugih uradov in obiastev.
209.
V imena Njegovega Veličanstva JPeI., po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
Alielrsa,r»c5«sv»,
prestolonaslednik,
ha predlog Našega ministra za prosveto in po zaslišanju Našega ministrskega sveta smo odredili in predpisujemo
Uredbo o poviških plač, honoriranja nr Ih prekočasnega dela direktorjem, nastavnikom in nastavnicam srednjih šol* *
Člen 1.
2.	) suplenti imajo v prvih dveh službenih letih 10 ur, namestni učitelji z doktoratom ali z opravljenim prvim strokovnim izpitom (za nižjo srednjo šolo) pa 14 ur;
3.	) predmetni učitelji in predmetne učiteljice 16 do 18 ur;
4.	) začasni predmetni učitelji (učiteljice) in namestni učitelji (učiteljice) brez doktorata kakor tudi ^brez prve polovice strokovnega izpita imajo 16 do
18 ur;
5.	) direktorji niso zavezani, da bi imeli ure.
Če je treba, mora nastavnik prevzeti tudi do 8 ur na teden preko določenega maksimalnega števila ur. Te ure preko maksimuma se morajo honorirati po odločbi S. N. br. 5767 z dne 20. aprila 1.1.‘
člen 4.
Opravljanje poslov razrednega predstojnika .>e honorira za dve uri na teden.
Nekvarno členu 72. zakona o srednjih šolah1 se Snovna plača profesorju srednje šole, Id znaša 2400 dinarjev na leto, povišuje za 600 dinarjev na leto, iz-Početka po tretjem in šestem, pozneje pa po vsakem drugem letu do najvišje letne plače 6000 dinarjev.
Člen 2.
Nekvarno členu 75. zakona o srednjih šolah2 se °snovna plača predmetnemu učitelju (učiteljici), ki Ztiaša 2100 dinarjev na leto, povišuje za 450 dinar-jev na leto, izpočetka po tretjem in šestem letu, po-zPeje po vsakem drugem letu do najvišje letne plače-4800 dinarjev.
Člen 3.
Nekvarno členu 69.3 morajo imeti nastavnik! na teden to-le število ur:
1.) profesorji srednjih šol, ki imajo popolnih dvaj-Set službenih let, in suplenti z opravljenim celotnim Profesorskim izpitom imajo 14 do 16, oni preko dojenih 20 službenih let pa 12 do 14 ur;
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine ?rba, Hrvata i Slovenaca» št. 140, izdanih dne 25ega iu«ija 1921.
1	Ta člen glej v Uradnem listu pod št. 53 iz leta 1921.
2	Ta člen glej v Uradnem listu pod št. 53 iz leta 1921.
3	člen 69. slove:
Nastavnik! morajo imeti na teden to-le število ur. 1 •) direktorji popolnih srednjih šol do o, direx-°rji nepopolnih pa 5 do 8 ur;
,	2.) profesorji (redne nastavnice) na srednjih šo-
/'b ki imajo manj nego 200 učencev, 16 do 20, na °lao, ki imajo nad 200 učencev, 16 do 18 ur; j .8-) suplenti (pomočnice) v prvih dveh službenih et‘h največ 10 ur;
4-) učitelji (učiteljice) 16 do 20 ur na teden.
izjemah odloča minister za prosveto.
Ako bi prevzel profesor (redna nastavnica) ali ltelj (učiteljica) več nego maksimalno število ur, ()rU sn*e minister določiti honorar za prekoštevilne razen če bi nadomeščal nastavnika, ki je od-ten> do meseca dni.
Redni učitelji naučnih predmetov ne smejo imeti c nego 6, nastavnik! veščin pa ne več nego 8 bo-norarnih ur.
člen 5.
Prekomerno delo direktorjev popolnih srednjih šol se šteje za 8 honorarnih ur, nepopolnih pa za 4 honorarne ure na teden za štirirazredne, a za 6 ur za šestrazredne srednje šole.
Direktorske doklade imajo tudi uradniki ministrstva za prosveto, ki so bili prej direktorji ali profesorji, in sicer: višji uradniki kakor direktorji popolne, nižji pa. kakor direktorji šestrazredne gimna-
4	Ta odločba slove:
Ker se je pokazalo, da je nagrada, določena za honorarne ure na srednjih šolah, po sedanjih življen-skih razmerah premajhna in ker se na drugih državnih šolah honorarne ure nagrajajo mnogo više, odločam:
Člen 4. uredbe o honorarnih nastavnikih in honorarnih urah P br. 5486 z dne 28. marca 1919. v zvezi z izpremembami O N br. 18.909 z dne 10. decembra 1919. se izpreminja ter se glasi:
Osebe s kvalifikacijo, nezadostno za redne nastavnike srednjih šol (pod c, č in d), se postavljajo po členu 56. zakona o srednjih šolah za honorarne nastavnike s stalnim mesečnim honorarjem od 10) do 200 dinarjev za naučne predmete ali s stalnim mesečnim honorarjem od 80 do 100 dinarjev za veščine.
Osebe s popolno kvalifikacijo za redne nastavnike srednjih in strokovnih šol in strokovne osebe z višjim tečajnim izpitom srednje šole in redno fakultetno izobrazbo dobivajo honorar od ure; ura na-učnega predmeta se računi po 20, ura veščin pa po 14 dinarjev.
Honorarnim nastavnikom, ki nimajo kvalifikacije rednih nastavnikov srednjih in strokovnih šol, pa se jim daje honorar od ure, se računi honorar od ure za naučne predmete po 14, za veščine pa po 10 dinarjev.
Dokler se ne izpremeni člen 78. zakona o srednjih šolah, se smatrajo honorarni učitelji krščanskega nauka, ako nimajo kvalifikacije po členu 61. zakona, za osebe, ki nimajo popolne kvalifikacije za rednega nastavnika, a predavajo naučne predmete.
, Ta uredba velja izza dne 1. aprila t. 1.
V Beogradu, dne 20. aprila 1921.;
S. N. br. 5767.	... .
Minister za prosveto:
Sv. Pribićević s. r.
zije. Te doklade veljajo tudi za šolske nadzornike (inšpektorje) pri poverjeništvih za prosveto.
Člen 6.
Vsa ta določila veljajo tudi.za one nastavnike strokovnih šol, ki imajo isto kvalifikacijo.
Člen 7.
Ta uredba velja za vse ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, in sicer izza dne 1. maja t. 1. Po njej se morajo takoj izračuniti poviški in plače vseli nastavnikov srednjih šol brez pravice- do naknadne odškodnine za čas pred dnem l.maja 1.1.
Našemu ministru za prosveto naročamo, naj razglasi to uredbo ter skrbi za njeno izvrševanje.
V Beogradu, dne 15.junija 1921.
Minister za prosveto:
Sv. Pribičević s. r.
Aleksander s. r.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
210.
Pravilnik z natančnejšimi določili za izvrševanje uredbe o stanovanjih in najemih zgradb vobče z dne 21. maja 1921., Ur. 1. št. 202, predpisan na podstavi člena 33. iste nredbe.
Člen 1.
Kadar je pri določanju najemnine v zmislu členov 6. in 7. uredbe ugotoviti najemnikov letni dohodek, služi za podstavo dohodek zadnjega leta, ki je bil podstava za odmero osebno-dohodnin-skega davka.
Ako bi dohodka zadnjega leta davčno oblast-vo še ne bilo določilo, služi pri določitvi najemnine začasno za podstavo tolik dohodek, kolikrš-nega je davčno oblastvo določilo poslednjikrat.
Dokončno se v tem primeru določi višina najemnine šele v trenutku, ko davčno oblastvo ugotovi letni dohodek za zadnje leto, in sicer za vso najemno dobo, za katero se je morala najemnina zvišati v duhu te naredbe.
Na uradno zahtevo stanovanskega oblastva 1. stopnje mora davčno oblastvo I. stopnje podati potrebne podatke o najemnikovem letnem dohodku, ako bi iz kakršnegakoli razloga ne zadoščala ugotovitev letnega dohodka na podstavi plačilnega naloga o dohodnini zadnjega leta, ki ga je pozvana stranka predložila stanovanskemu oblastvu.
Člen 2.
Ko se v zmislu člena 8. uredbe določa primernost in višina cen za posamezne dele stanovanja (sobe z opremo ali brez nje), ki se mora določiti redno pred oddajo v podnajem (v najem), je treba predvsem ugotoviti najemno ceno vsega stanovanja; ako pa uporablja hišni lastnik stanovanje sam, je določiti najemno ceno stanovanja v višini, ki bi se morala plačati, ako bi bilo stanovanje oddano v najem.
Člen 3.
Za osnovnico ceni ene prazne sobe (kabineta) velja količnik, ki se dobi, ako se najemnina vsega stanovanja, določena po tej uredbi, razdeli s številom sob (kabinetov) vsega stanovanja; prednja soba in druge pritekline se pri tem ne štejejo.
Tako preračunjeni ceni ene prazne sobe je dodati največ 50 do 100 % količnika, o čemer odloči za vsak primer posebe stanovansko oblastvo, vpo-števaje ležo in kakovost zgradbe in sobe.
Za souporabo kuhinje in drugih priteklin namesto kuhinje kakor tudi druge posebne ugodnosti se sme gorenji odstotek primerno zvišati, ako se stranke glede cene niso zedinile same.
Člen 4.
Ko se določa višina cen za stanovanske dele (mesečne sobe), oddane v najem ali podnajem z običajno (obligatorno) uporabo vseh potrebnih priteklin, z običajno opremo, postrežbo za običajno uporabo sobe in izmenjavo posteljnine, mora veljati za osnovnico cena prazne sobe, ki se je pre-računila tako, kakor je navedeno v prejšnjem členu.
To osnovnico je zvišati še za nadaljnjih 100 do 200 %, pri luksuriozno opremljenih sobah in drugih ne običajnih ugodnostih pa do 300 % količnika tako, kakor je pravično za obe stranki, v kolikor se nista same zedinili drugače. V spornih primerih sme stanovansko oblastvo z ozirom na podnajemnikov (najemnikov) slabši ali ugodnejši ekonomski položaj po lastnem preudarku določiti višino podnajemnine, ki je nižja ali pa tudi višja od navedene mere.
Ako je soba oddana v podnajem dvema ali več podnajemnikom, je povišati najemno ceno pri dveh podnajemnikih za 50%, pri več podnajemnikih pa do 100 % podnajemnine, ki se preračuni na gorenji način.
Ako pri oddani sobi ni postrežbe ali posteljnine, je preračunjeno najemno ceno znižati za eno tretjino, ako ni obojega, pa za eno polovico.
Člen 5.
Kadar izvršuje stanovansko oblastvo pravico razpolaganja s stanovanji in drugimi prostori v zmislu člena 19. uredbe, je sklenjeno najemno pogodbo s potekom izpraznitvene dobe, ki jo je določilo stanovansko oblastvo, smatrati za razvezano; s trenutkom dodelitve nastopi glede dodeljenega predmeta med lastnikom tega predmeta in prevzemnikom novo najemno razmerje.
Dodelitev stanovanj in delov stanovanj v zmislu člena 20. uredbe obvelja tudi, če se oseba hišnega lastnika izpremeni.
Člen 6.
Sklep o dodelitvi mora navajati natančno označbo najemnega predmeta po kakovosti in leži, potem označbo najemnih pogojev, pravni naslov, po katerem se je dodelitev izvršila, in koledarno določen dan prevzema.
O sklepu je treba obvestiti vse prizadete stranke (hišnega lastnika, najemnika, podnajemodajal-ca in podnajemnika).
Dan prevzema se določi tako, da preostane za izpraznitev stanovanja, stanovanskih delov in drugih prostorov primeren rok; pri praznih stanovanjih in prostorih pa se sme odrediti takojšnji prevzem.
Lastniki najemnega predmeta, ki ga je stanovansko oblastvo dodelilo, morajo najemni predmet izprazniti najkesneje zadnji dan določene dobe.
Člen 7.
Ako bi se lastnik najemnega predmeta in prevzemnik ne mogla pogoditi za višino najemnine, določi najemnino pristojno stanovansko oblastvo v zmislu določil te uredbe.
O tem, ali mora stroške postopanja povrniti ena ali druga stranka ali pa jih je porazdeliti med stranki, razsoja stanovansko oblastvo po prostem preudarku.
Glede oseb, katerim je stanovansko oblastvo dodelilo stanovanje ali dele stanovanja v zmislu člena 20. uredbe, veljajo vsa določila o prestanku najema v zmislu člena 14. uredbe.
Člen 8.
Za neizogibno potrebne stanovanske prostore, ki se v zmislu člena 21. uredbe ne smejo dodeljevati, se smatrajo:
1.	) za samce, vdovce, ločence obeh spolov z lastnim gospodinjstvom ali brez njega ena soba;
2.	) za družine brez otrok ali z največ enim otrokom dve sobi;
- 3.) za družine z več nedoraslimi otroki tri sobe;
4.	) za družino s tremi ali več doraslimi otroki štiri sobe;
5.	) za vdovca (vdovo) se v primerih pod 3.) in 4.) računi ena soba manj.
Sorodnike, ki žive iz nujnih eksistenčnih vzrokov v skupnem gospodinjstvu z družino upravičenčevo, je smatrati za družinske člane.
Osebam, ki izvršujejo poklic ali službo v stanovanskih prostorih, se sme število sob povišati za eno ali dve sobi kot delovni sobi.
V	dopustno število stanovanskih prostorov ni šteti poselske sobe, kuhinje, prednje sobe, pralnice, kleti in drvarnice.
Člen 9.
Stanovansko oblastvo je upravičeno zahtevati vsa potrebna pojasnila glede stanovanj, stanovanskih delov in drugih prostorov; ako bi se ta pojasnila ne podala v zahtevanem roku, sme stanovansko oblastvo odrediti in izvršiti pregled stanovanja in drugih prostorov po svojih organih (stanovanskih nadzornikih), ki se morajo za vsak primer posebe izkazati s posebnim uradnim nalogom stanovanskega oblastva.
Vsako izpremembo v obstanku in uporabi zgradbe stanovanj, stanovanskih delov in drugih prostorov mora v Ljubljani in v Mariboru hišni lastnik ali upravitelj, istotako podnajemodajalec prijaviti državnemu stanovanskemu uradu v 48 urah; po potrebi sme obligatorno prijavo izpre-memb odrediti tudi drugo stanovansko oblastvo za svoje območje.
Člen 10.
V	primerih člena 26. uredbe sme lastnik zemljišča, na katerem je bila na podstavi zakona o vojnih dajatvah zgrajena začasna stavba (baraka), ki se je preuredila ali pa se do konca leta 1921. preuredi za zasilno stanovanje, zahtevati vrnitev zemljišča šele potem, ko je ugotovilo stanovansko oblastvo I. stopnje ali pa državno gradbeno oblastvo, da je stavba brez večjih adaptacij neuporabna za navedene svrhe.
Do vrnitve se mora lastniku zemljišča plačati odškodnina za uporabo, ki je bila določena na podstavi zakona o vojnih dajatvah.
Člen 11.
Kot stanovanska oblastva I.stopnje poslujejo:
1.	) državni stanovanski urad v Ljubljani za mesto Ljubljano in vse območje ljubljanskega, okrajnega glavarstva;
2.	) državni stanovanski urad v Mariboru za mesto Maribor in vse območje mariborskega okrajnega glavarstva;
3.	) za vse ostale občine pristojno okrajno glavarstvo za vse svoje območje.
Člen 12.
Državna stanovanska oblastva I. stopnje sestoj e^z načelnika, njegovega namestnika in potrebnega števila prisednikov in njih namestnikov.
Načelnika državnih stanovanskih uradov v Ljubljani in v Mariboru imenuje na predlog poverjenika (šefa oddelka) za socialno skrbstvo predsednik deželne vlade za Slovenijo (pokrajinski namestnik v Ljubljani).
Okrajni glavar kot načelnik stanovanskega oblastva imenuje svojega namestnika izmed uradnikov glavarstva.
Prisednike (namestnike) stanovanskih oblastev I. stopnje imenuje na predlog pristojnega stanovanskega oblastva poverjeništvo (oddelek) za socialno skrbstvo v Ljubljani. Pri tem naj se vpo-števajo upravičene želje krajevnih stanovskih in strokovnih organizacij, hišnih posestnikov in najemnikov.
Število prisednikov (namestnikov) je določiti po krajevni potrebi in obsegu stanovanskega okoliša (okrajnega glavarstva); vendar morajo biti vedno v enakem številu zastopani hišni posestniki in najemniki (podnajemniki).
Prisednik (namestnik) je lahko vsakdo, ki sme biti voljen v občinski zastop. Prisedniška služba je častna; prisednik mora sprejeti imenovanje ter ga sme odkloniti le iz važnih razlogov (starost, bolezen, preselitev, premestitev in podobno) ali pa zaprositi, da se odkloni, ali zaprositi, da se razreši dolžnosti.
O odklonitvi odloča poverjeništvo (oddelek) za socialno skrbstvo, ki sme naložiti tudi izterljivo denarno kazen do 50G0 K, ako bi predlaganec brez tehtnega razloga odklonil imenovanje.
Službeno prisego, da bodo vršili svojo dolžnost vedno točno in nepristransko in da bodo varovali službeno tajnost, opravljajo prisedniki in njih namestniki pred načelnikoma stanovanskega oblastva; ne prisezajo pa oni člani stanovanskega oblastva, ki so bili kot javni nameščenci že službeno zapriseženi.
Člen 13.
Stanovansko oblastvo I. stopnje sme po potrebi imenovati za večje kraje svojega območja kakor tudi za posamezne mestne okraje posebne stanovanske nadzornike (nadzornice), ki poslujejo kot pomožni organi stanovanskega oblastva v informativne svrhe vselej, kadar jih za to pooblasti stanovansko oblastvo; lahko pa tudi za svoje krajevno okrožje predlagajo stanovanskemu ob-lastvu primerne ukrepe.
Člen 14.
Stanovansko oblastvo I. stopnje upravlja in vodi načelnik, oziroma njegov namestnik, ter mu tudi predseduje.
Stanovansko oblastvo I. stopnje opravlja samostojno posle, ki so mu poverjeni v zmislu člena 28. uredbe.
V	sejah, katerih se udeležujejo načelnik (namestnik) in dva prisednika, pa odločajo stanovanska oblastva:
a)	pri določanju najemnine v zmislu člena 9.
II. poglavja uredbe;
b)	ob razpolaganju s stanovanji v zmislu poglavja V. uredbe.
Člen 15.
Prisednike sklicuje na seje načelnik stanovanskega oblastva, in sicer enega izmed hišnih lastnikov (najemodajalcev) in drugega izmed najemnikov (podnajemnikov).
Prisedniki morajo na načelnikov poziv redno prihajati k sejam ter se pravočasno opravičiti, ako so zadržani; tedaj jih nadomeščajo namestniki.
Ako prisednik ni opravičil svoje odsotnosti, mu sme načelnik naložiti denarno kazen v vsakokratni izmeri 200 K; ta kazen je izvršna.
Člen 16.
Seje stanovanskega oblastva sklicuje načelnik (namestnik).
V	sejah se sklepa le o predlogih stanovanskega oblastva, in sicer z večino glasov. Glasuje vselej tudi predsednik, čigar mnenje odloči, ako bi se ne dosegla večina.
O vsaki seji je sestaviti zapisnik, iz katerega so razvidni razlogi sejnega zaključka kakor tudi razlogi glasovanja onega člana, ki je ostal v manjšini ali bi se bil vzdržal glasovanja.
Odloki se izdajajo v imenu stanovanskega oblastva, podpisuje pa jih načelnik ali njegov namestnik.
Člen 17.
Stanovansko oblastvo I. stopnje postopa v zadevah, za katere je pristojno po določilih te uredbe, redno le na zahtevo stranke, če ni v uredbi safni odrejeno nič drugega, ali če ni doznalo uradoma, da so se najemne cene zvišale čez mero.
Pri postopanju s strankami mora stanovansko oblastvo odrediti ustno razpravo in stremiti za tem, da se spori rešujejo kolikor mogoče sporazumno s strankami; vpbštevati mora predvsem načelo, da se zaslišijo stranke, s katerimi je sestavit’ zapisnik. Ko se določa višina najemnine, mora n3 razpravo vselej povabiti hišnega lastnika in pri' zadeto stranko, s pripombo, naj prineseta vsa potrebna dokazila takoj k razpravi, in z izrečni«1 opozorilom, da se bo razprava tudi vršila in z3' ključila, ako se stranka ne bi odzvala povabil«-
Prizadete stranke se morajo odzvati povabil« na razpravo; lahko jih pa tudi zastopa pooblašče' nec, ki je o zadevi zadostno poučen in upraviče« podati obvezne izjave.
Stranke in pooblaščenci morajo podati vsa z3' htevana pojasnila in vse podatke, ki se mor3)0 ujemati z resnico.
Stanovansko oblastvo sme pred odločitvijo iz' vesti vse potrebne poizvedbe, zlasti tudi povabi1 in zaslišati izvedence.
Vsa oblastva in vsi uradi morajo na zahtev stanovanskega oblastva podati potrebno prav« pomoč.
Ćlen 18.
Odloki stanovanskega oblastva se morajo redno izročati stranki v lastne roke, ako to ne bi bilo niogoče, pa v roke sostanovalcu; če tudi temu ni bilo mogoče izročiti odloka, se pribije odlok na vhodna vrata stanovanja in hkrati na uradno desko oblastva.
Prisotni stranki se sme vselej proglasiti odlok tudi ustno; tedaj se ji ne izda pismeni odlok.
Rok razprave je določiti po možnosti najdalje tekom 14 dni od dne, ko se je podal predlog za odločitev stanovanskega oblastva.
Člen 22.
Pristojbino 20 % v zmislu člena 31. uredbe je treba plačati proti potrdilu, preden se izda odlok; plačilo pristojbine se zaznamenuje v spisu.
Pri odmeri 20 %ne pristojbine služi za podstavo višina najemnine, zahtevane po hišnem lastniku, pri dodelitvah pa najemna cena, navedena v dodelilnem sklepu; v prvem primeru plača pristojbino hišni lastnik, v drugem prevzemnik.
Stanovanska oblastva I. stopnje morajo oddelku za socialno skrbstvo četrtletno podajati izkaze o denarnem poslovanju s pristojbinami.
kazi o kvalifikaciji v enem mesecu, a najkesncje de
dne 3 0. julija t. 1., in sicer:
a)	kompetenti za Srbijo in Vojvodino pri ministrstvu za socialno politiko;
b)	kompetenti za Hrvatsko in Slavonijo pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Zagrebu;
c)	kompetenti za Bosno in Hercegovino pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Sarajevu; ,
č) kompetenti za Dalmacijo pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Splitu;
d)	kompetenti za Slovenijo pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani. )
Člen 19.
Zoper odloke stanovanskega oblastva I. stopnje ie dopustna pritožba na poverjeništvo (oddelek) za socialno skrbstvo v Ljubljani:
1.	) pri določanju najemnine v zmislu členov 5., 8. in 9. uredbe;
2.	) zoper zavrnilen odlok stanovanskega oblastva v zmislu člena 12. uredbe;
3.	) zoper dovolilo stanovanskega oblastva v zmislu člena 14., točk 5., 6., 7.uredbe;
4.	) ob dodelitvi v zmislu členov 21., 22. in 23. Uredbe;
5.	) v primerih členov 24. in 25. uredbe;
6.	) zoper odmero kazni v zmislu člena 30. uredbe.
Pritožba, ki ima, izvzemši točko 4. tega člena Pravilnika, odložilno moč, se mora podati stano-Vanskemu oblastvu I. stopnje v treh dneh po'vročitvi odloka.
V	primerih, ki jih navaja ta člen pravilnika- v točkah 1.) in 4.), sme nezadovoljna stranka v gorenjem roku pismeno prijaviti svoje ugovore pri stanovanskem oblastvu I. stopnje, ki sme na podstavi upravičenih ugovorov odlok izpremeniti ah Pa ukiniti; ako pa bi stanovansko oblastvo samo ue vpoštevalo ugovora, je smatrati ugovor za redno pritožbo.
Stanovanska oblastva morajo pritožbene spise opremiti z vsemi pojasnili, potrdili, uradnimi ugotovitvami, zapisniki strank in sejnimi zapisniki tako, da je mogoče zadevo, predloženo v odločitev II. stopnji, rešiti brez vsakih nadaljnjih poizvedb in naknadnih pojasnil; tudi morajo najresneje v 14 dneh potem, ko se je pritožba vložila Pri pristojnem stanovanskem oblastvu I. stopnje, Predložiti pritožne spise poverjeništvu (oddelku) za socialno skrbstvo. Obenem mora stanovansko pblastvo izvesti dokaze, ponuđene v pritožbi, ter (zvedene dokaze predložiti s spisi vred pritožni instanci.
V	primerih, ki ne dopuščajo odloga, sme stano-vansko oblastvo odrediti začasen ukrep, dokler ni dospela rešitev druge instance.
Člen 20.
Kot stanovansko oblastvo II. stopnje posluje Poverjeništvo (oddelek) za socialno skrbstvo v Ljubljani.
Pri stanovanskem oblastvu II. stopnje odloča o ^seh pritožbah zoper odloke stanovanskega ob-lustva I. stopnje v zmislu člena 19. tega pravilnika Poseben stalen stanovanski senat. Ta senat je sestavljen iz treh članov, ki jih imenuje šef oddelka Za socialno skrbstvo izmed konceptnih uradnikov Poverjeništva (oddelka) za socialno skrbstvo ah Pa izmed konceptnih uradnikov pokrajinske upra-Ve sploh ah izmed sodnikov konceptnih uradnikov pustnega magistrata, policijskega ravnateljstva v Ljubljani.
Člani stanovanskega senata se imenujejo za dobo poslovnega leta in hkrati se jim postavijo dutnestniki.
Stanovanski senat rešuje poverjene posle samostojno in nezavisno ter odloča z večino Slasov.
Stanovansko oblastvo II. stopnje odloča konč-Uoveljavno; zoper odlok stanovanskega oblastva L stopnje ni pravnega leka.
Pred stanovanski senat se stranke ne vabijo 't' se z njimi ne razpravlja ustno, niti se ne iz-djajo kakršnikoli dokazi. Vendar pa sme stano-auski senat ukreniti potrebne odredbe po stano-auskem oblastvu I. stopnje v zmislu pritožbe.
Člen 21.
Stanovanska oblastva so pooblaščena odrej silno izvršbo svojih odlokov in ukrepov. Držć v mU stanovanskemu uradu v Ljubljani, oziroi j "Priboru, mora upravno ali policijsko oblast • opnje dajati na razpolago potrebno orožniš Policijsko asistenco.
Člen 23.
Stanovansko oblastvo sme po potrebi odrediti prisilno preselitev v notranjosti svojega okoliša ah občine pri osebah, ki prebivajo v stanovanjih, katerih število sob se ne strinja z najmanjšim obsegom stanovanja, navedenim v členu 8. tega pravilnika; okolnost, da je bilo število sob dosedanjega stanovanja, presezajoče dovoljeno mero, oddano v podnajem, je vpoštevati le v ozira vrednih primerih in pri osebah, katerih eksistenčni pogoji bi bili vsled prisilne preselitve znatno ogroženi; drugače pa je navedenim osebam dodeliti primerno manjše stanovanje.
Stranke, ki se žele na novo priseliti v področje stanovanskega oblastva ali pa se preseliti v notranjosti stanovanskega okoliša, morajo to vsaj mesec dni prej javiti pristojnemu stanovanskemu oblastvu. Brez izrečnega dovolila stanovanskega oblastva se ne sme nobena stranka na novo priseliti niti preseliti niti se vseliti v stanovanje.
V Ljubljani, dne 6. julija 1921.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo.
Poverjenik: Ribnikar s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Natečaj za uradniška mesta in mesta pomožnega osebja.
Za obrazovanje in popolnitev oblastnih inšpekcij dela (obrtnih nadzorništev) po pokrajinah se potrebujejo ti-le uradniki in pomožno osebje:
1.	) za Srbijo: 2 inšpektorja dela, 1 komisar inspekcije dela, 4 asistenti inspekcije dela, 1 pisarniška moč in 1 sluga;
2.	) za Vojvodino: 1 komisar inspekcije dela in 2 asistenta inspekcije dela;
3.	) za Hrvatsko in Slavonijo: 4 inšpektorji dela, 2 komisarja inspekcije dela, 8 asistentov inspekcije dela, 4 pisarniške moči in 4 sluge;
4.	) za Bosno in Hercegovino: 1 inspektor dela, 1 komisar inspekcije dela, 6 asistentov inspekcije dela, 1 pisarniška moč in 1 sluga;
5.	) za Dalmacijo in Črno goro: 1 komisar inspekcije dela, 2 asistenta inspekcije dela, 1 pisarniška moč in 1 sluga;
6.	) za Slovenijo: 1 komisar inspekcije dela in 4 asistenti inspekcije dela.
Za inšpektorja dela (do 5052 dinarjev letne plače) se sme imenovati, kdor ima strokovno izobrazbo z dovršeno tehnično visoko šolo in ki je bil najmanj že pet let praktično zaposlen v večjem državnem ali privatnem industrijskem podjetju.
Za komisarje inspekcije dela (v činu ministrskega tajnika do 3283 dinarjev, letne plače) veljajo isti pogoji strokovne izobrazbe kakor za inšpektorje dela, a z najmanj triletno prakso.
Za asistente inspekcije dela (v činu pisarjev ministrstva 2020 dinarjev letne plače) se smejo imenovati inteligentni delavci, ki imajo dolgoletno prakso (profesionalno) v industrijskih podjetjih in ki so dovršili vsaj nižjo strokovno šolo.
Za pisarniške moči (1500 dinarjev letne plače) in sluge (1000 do 1500 dinarjev letne plače) veljajo splošni predpisi teh kategorij državnih nameščencev. V prvi vrsti se bodo vpoštevali vojni invalidi, ki so usposobljeni za te službe.
Za vsa mesta velja, da se smejo imenovati samo osebe — moškega ali ženskega spola — dobrega vedenja in z izkazano sposobnostjo za opravljanje teh služb.
Ministrstvo za socialno politiko pozivlje kompetente, naj vlože pravhno opremljene prošnje z do-
Iz ministrstva za socialno politiko v Beogradu,
dne 15. junija 1921.; št. 37.759—V 1347.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
Št. 17.749.
Razglas.
Da dobe komande vojaških okrožij potrebne podatke za sestavo občinskih registrov vseh onih, ki so zavezani vojaški dolžnosti, odreja deželna vlada na podstavi člena 85. zakona o ustroju vojske, da se morajo zglasiti pri občini svojega bivališča vsi moški, ki so rojeni leta 1871. do vštetega leta 1898.
Umrle, pogrešane, izseljene in slične moške osebe teh letnikov morajo prijaviti njih družinski poglavarji (očetje, bratje), oziroma njih svojci (sorodniki). Zglasiti se morajo:
1.	) rojstni letniki 1871. do vštetega 188 8. od dne 17. julija t. l. do dne
17.	avgusta t. L;
2.	) rojstni letniki 188 9. do vštetega. 189 8. od dne 18. avgusta t. 1. do dne
18.	s e p te m b r a 19 21.
Županstvom je prepuščeno, da v tem okviru sama urede zglaševalne roke še podrobneje in natančneje.
Za vsakega vojaškega obveznika je pri zglasitvi navesti te-le podatke:
a)	rojstno leto, ime, ime očetovo, priimek, poklic, domovno občino, stalno bivališče (kraj, ulico, hišno številko, okrajno glavarstvo);
b)	pri umrlih in pogrešanih dan smrti, oziroma pogrešanja;
c)	pri živečih, ako služijo, oziroma so služili vojake, in sicer:
1.) v kateri državi; 2.) pri kateri vrsti orožja (pehota, konjica, topništvo itd.); 3.) številko polka (krdela); 4.) kako dolgo je služil; 5.) kakšno službo je opravljaj (kuhar, pri strojnici, vozni ali poslužni topničar); 6.) zadnji čin (šarža); 7.) ali je invalid;
č) pri onih, ki niso služili, vzrok, zakaj niso bili vojaki.
Za potrdilo teh podatkov mora vsak zglašenec prinesti s seboj svojo vojaško izkaznico (tudi staro vojaško knjižico), oziroma druge vojaške listine, hi ''j?!! ima.
Kdor nima nikakih dokumentov in mu tudi županstvo ne more uradno potrditi njegovih navedb, temu morajo tri zanesljive priče potrditi njegove podatke. Te priče, morajo županstvu podpisati pismeno izjavo, da svoje pričanje lahko potrdijo s prisego. C i je tudi ta dokaz nemogoč, se pripiše opomba: «po lastni izjavi».
Občinski uradi morajo zbrati te podatke za vse one, ki imajo v občini domovinsko pravico, kakor tudi za vse one, ki sicer nimajo v občini domovinske pravice, pa stalno prebivajo v občini.
Glede zadnjih morajo obvestiti tudi domovinsko pristojne občine teh oseb. Podatke glede lastnih domačih vojnih obveznikov, ki prebivajo drugje, je zahtevati od dotičnih občin bivališča, odnosno od rodbine, sorodnikov ali znancev dotičnih oseb. Zbrane podatke je vpisovati v seznamke (imenike), ki jih pošljejo občinam komande vojaških okrožij. Izpolniti je natančno vse rubrike teh seznamkov ter potem izpolnjene seznamke poslati komandi vojaškega okrožja.
Izvršeno zglasitev je potrditi vsakemu zglašencu na njegovi vojaški izkaznici; kdor pa nima te izkaznice, temu je izdati kratko uradno potrdilo.
Kdor bi se pravočasno ne zglasil pri županstvu, ali župan, ki ne bi točno izvršil tega razglasa, se brezpogojno kaznuje v zmislu člena 85. zakona o
ustroju vojske ali v denarju od 100 do 300 dinarjev ali pa z zaporom do 30 dni.
V Ljubljani, dne 4. julija 1921.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Predsednik deželne vlade: dr. Baltič s. r.
Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo v Ljubljani.
St. 7895.
Razpis.
Pri knjigovodstvu zdravstvenega odseka za Slovenijo se razpisujeta dve mesti računskih praktikantov z adjutom letnih 1200 K in s pripadajočimi dra-ginjskimi dokladami.
Prosilci, ki se morajo izkazati o dovršeni srednji srednji šoli (gimnaziji ali realki) z zrelostnim izpri-čevalom, naj vlože pravilno kolkovane prošnje s potrebnimi podatki o starosti, državljanstvu in študijah do dne 2 0_ j u [; j a i 9 2 1.
pri podpisanem uradu.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, dne 4. julija 1921.
Sanitetni šef: dr. Krajec s. r.
Št.7787/21.
Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih na ozemlja deželne vlade za Slovenijo.
(Od dne 12. do dne 18. junija 1921.)
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Št, B II 10/55 ex 1921.
Razglas.
Ministrstvo za finance, generalna direkcija po-srednjih davkov, je odredilo' z odlokom z dne 14. junija 1921., št. 9003, naj se kolki izdaje, veljajoče za Srbijo in Crno goro, ki jih posamezniki uporabljajo ob izvrševanju svojih poslov pri oblastvih drugih pokrajin, priznajo za prave in polnoveljavne, ako* po predpisih zadoščajo za dotični spis.
Prodajalci kolkov pa ne vrnejo prodajati drugih kolkov nego onih, ki veljajo v dotični pokrajini.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 5. julija 1921.
Delegat: dr. Savnik s. r.
kona o taksah z 250 dinarji, tudi za področje gradbene direkcije v Ljubljani.
Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani,
dne 4. julija 1921.
Gradbeni direktor: inž. Klinar s. r-
Okraj	Občin*	Ostalih	j	S 2 S 0 1 š 52	1 S "Ö N O	Umrhh	Ostali v ri&-il&ljoji oskrbi
1	, K	0 z e (Variola).					
Brežice	Brežice		1	.			1
	Dobje		1	.			1
Celje okolica	Trbovlje		1	.			1
	Ljubno 		2	.			2
Konjice	Skomer ......	1				1
Maribor okolica	Maribor okolica . .	8	3		i	10
Ptuj okolica	Majšperk		1	.			1
Slovenjgradec	Slovenjgradec . . .	1		i		.
	Št.Vid nad Vaidekom	1				1
	Šoštanj		1	i	i		1
Trebušni tifuz (Typhus abdominalis).						
Brežice	Brežice		1				1
	Rajbenburg ....	2	.			2
	Blanca		1				1
Celje okolica	Celje okolica. . . .	2				3
	Sv. Juri trg ... .	.	i			1
Ljubljana okolica	Ljubljana okolica .		4		i	3
Ljubljana mesto	Ljubljana mesto . .	3	1	i		3
Prevalje	Mežica		1				1
Rogatec	Rovte		1	•			1
Griža (Dysenteria).						
Ljubljana mesto	Ljubljana mesto . .	2	1	.	,	3
Slovenjgradec	Slovenjgradec . . .	1		1	.	.
Prevalje	Leše			i	•	•	1
Škrlatinka (Scarlatina).						
Ljubljana mesto	Ljubljana mesto . .	1		.	.	1
Ljutomer	Slaptinci			4	.	4	.
Murska Sobota	Dolnja Lendava . .		1	.		1
	Petešovci		4	1	4		1
Davica (Diphtaria).						
Brežice	Kapela		1	.	.		1
Celje okolica	Trbovlje		1		.		1
Kranj	Kranj		.	i			1
Maribor okolica	Maribor okolica . .	1	.			1
Logatec	Rakek 		1	■	i		•
	Tr ah om:					
Cerknica	i Cerknica		|1	I-	M-		1 1
Zdravstveni odsek za Slovenijp v Ljubljani,
dne 30. junija 1921.
Sanitetni šef: dr. Krajec s. r.
Razglasi gradbene direkcije za Slovenije.
Št, 1147.	1071
Razglas, da se dovoljuje zvišana mostaina na dravskem mostu pri Ormožu.
Sporazumno z gradbeno direkcijo v Ljubljani je sklenila deželna vlada za Slovenijo v seji dne 7. junija 1921. to-le:
Oskarju pl. Pongratzu, vlastelinu v Maruševem uri "Varaždinu, se skladno s odločbo gradbeno direkcije v Zagrebu z dne 22. marca 1921., št. b;č/4, dovoljuje izza dne 1. aprila 1921. na dravskem mostu pri Ormožu pobirati nastopno mostnino:
za dvovprežen voz...............4 K,
za enovprežen voz . . . . . 3 K, za osebo, razen voznika . . . 40v,
za avtomobil....................6 K.
Ta cenovnik je dovoljen za dobo abnormalnih gospodarskih razmer po vojni, vendar pa ne za dalje časa nego za tri leta, oziroma do poteka koncesijske dobe, če poteče ta pred tremi leti.
Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani,
dne 23. junija 1921.
Gradbeni direktor: inž. Klinar s. r.
Št. 2048.	3—3
Razpis.
Gradbena direkcija za Slovenijo razpisuje mesto ključaničarja za železne mostove s činom in prejemki poduradnikov.
Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 77.
Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani,
dne 27. junija 1921.
Gradbeni direktor: inž. Klinar s. r.
Št, 77/pr.
Razpis.
Pri podpisani gradbeni direkciji se razpisujeta dve mesti inženjerskih pripravnikov s prejemki IX. činovnega razreda. En pripravnik bo dodeljen gradbeni direkciji v Ljubljani, drugi pa okrožni gradbeni sekciji v Celju.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokumenti o državljanstvu, o dovršenih visokošolskih tehničnih študijah, o fizični sposobnosti, dokazani z zdravstvenim izpričevalom, naj se vlože do dne 1. avgusta 1921. pri podpisani gradbeni direkciji.
Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani, dne 5. julija 1921.
Gradbeni direktor: inž. Klinar s.r.
Št, 2404.
Razglas o taksi za izda]an]e inženjerskih avtorizacij.
Dodatno k tukajšnjima razglasoma z dne 11. aprila 1921., št. 1128 (Ur. 1. z dne 16. aprila 1921.) in z dne 20. maja 1921., št. 1744 (Ur. 1. z dne 31. maja 1921.) se priobčuje odlok ministrstva za gradbe z dne 23. junija 1921., št. 1.0.805, da velja taksa za avtorizacijo inženjerjev, določena pod tar. št. 257 za-
MEMLCWt'—'J--'
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Br. 143/res./21.	H 03
Natečajni razglas.
Razpisuje se natečaj na nekaj mest računskega revidenta, računskega oficiala in računskega asistenta v IX., odnosno X. in XI. činovnem razredu, eventualno na nekoliko mest računskih praktikantov pri računskem odseku delegacije, ministrstva financ v Splitu.
Za mesto računskega uradnika imajo prednost računski uradniki in računski praktikanti, ki so že v službi ter so prebili računsko preizkušnjo z dobrim uspehom, za mesto praktikantov pa se bodo vpošte-vali prosilci, ki so z dobrim uspehom prebili zrelostno preizkušnjo na srednji šoli.
Prosilci morajo svoje prošnje — ako so že v službi, po predstojnem oblastvu — vložiti najkes-neje do dne 3 0. j u 1 i j a 1 9 2 1. pri podpisani delegaciji.
Prošnji je treba priložiti: krstni list; domovinski list; nravstveno izpričevalo;
zadnje šolsko izpričevalo, eventualno izpričevalo o opravljenih strokovnih preizkušnjah;
uradno izpričevalo, da je prosilec zadostil vojaški službi (za one, ki niso že v državni službi);
eventualno uradne listine o imenovanju in napredovanju v državni službi.
Delegacija ministrstva financ v Splitu.
Št. 394/2—P.	11 <'6
R&zgias.
Razpust komisariata ministrstva za promet v Ljubljani.
Ministrstvo za promet je pod št. 10.377 z dne 11. maja t, 1. odredilo razpust komisariata ministrstva za promet v Ljubljani, ki je bil ustanovljen dne 1. junija 1919. (Glej Uradni list C z dne 31. maja 1919., stran 346.)
Komisariat prestane poslovati dne 10. julija 1921.
Vse njegove nadzorne funkcije preidejo z istim dnem na nadzorni odbor za kontrolo južne železnice pri direkciji državnih železnic v Zagrebu, vse administrativne agende pa neposredno na ministrstvo za promet v Beogradu.
V Ljubljani, dne 5. julija 1921.
Komisariat ministrstva za promet.
I Služba.
Število
Šolski okraj
1.
S
1
'TJ
3 1 2
a : -2 LS
|.j ! > Ü
Šilil o 'fia.2 r
I -c !
i b !
i i
i 5
■&
s!
S ! -S
il;
Koliko služb je razpisanih
1
3
3*
II
Dolenja vas Koprivnik1 Mozelj1 Ribnica dekliška šola Stara cerkev1
2 1 1
I
2; 2
! g;«
ff
-šili!
g j SI g s
I
1	Učni jezik slovenski in nemški.
2	Za nadučitelja.
3	Z učno obveznostjo tudi na meščanski šoli.
i
Št. 1992/0. š. sv.
Razpis učiteljskih služb.
Na javnih osnovnih šolah kočevskega okraja razpisujejo nastopne nadučiteljske in učiteljske službe v stalno namestitev:
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože do <ii'e 2 5. julija 1921.
po predpisani službeni poti pri podpisanem okrajne^1 šolskem svetu.
Okrajni šolski svet v Kočevju,
dne 25. junija 1921.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.