------    211    ------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Ves svet se je vrtil poslednji teden in se vrti še dandanes okoli volitev za deželne zbore. Ves svet vidi, da novi deželni zbori bodo imeli imenitno nalogo, predrugačiti Avstrijo. Tudi v nemških deželah našega cesarstva so pravi domoljubi do grla siti lažnjivega liberalizma  in pogubivnega centralizma.
-----212    ------
Le Dunajčanje so še tako kratkovidni politiki, da ne vidijo dalje kakor njih nos sega — čez Štefanov stolp! Kazala je to med drugim njihova volitev G iskre, Brestelna in Kurande za poslance v deželni zbor, o kterih se vendar ve, da so najhuji centralisti in da prav oni so zasijali tisti liberalizem po Avstriji, ki iz-buja ogromen odboj po druzih deželah. Veselo je tedaj videti, kako krepko so na noge stopila po druzih deželah politična društva, ki so si na svojo zastavo zapisala iederalizem, in pa katol. politična družtva, ki ne trpijo, da bi lažnjivi liberalizem z nogami teptal vero in družinski red. Na Moravskem so volitve v kmečkih občinah jako ugodno se vršile za narodno (slovansko) stran, med 30 volilnimi okraji so v 23 zmagali federa-listi. Kako ves drug obraz dobi š t a j a r s k i deželni zbor, kazali smo na drugem mestu. Posebno predrugačen pa bode v gornji Avstriji, odkodar so došli taki glasi, da so liberaluhi vsi potrti. Na Dunaj i je le to pomina vredno, da so volilei slov6 dali tistemu dr. Schindlerju, ki je sicer slovel kot mnogočislan govornik in je v državnem zboru prav kakor komedijant šale bril, al mož je tako malo značajen in si v kratkem času nakupičil toliko bogastva, da je ob vse zaupanje prišel pri svojih volilcih, — padel je, čeravno se je na pretrganje za poslanca ponujal, tako, da nikdar več ne bo vstal. Radovedno se pričakuje izid volitev iz vseh dežel, ki imajo še voliti.
— Žandarjem se bo od 1. julija plača povik-Sala, in sicer dobi stražmester na leto in dan 500 gld., vodnik straže 400 gold., vsak drug žandar, bodisi že v stanovitni službi ali le na poskušnjo vzet, 300 gold. Vrh tega pa tudi vsem takim žandarjem, ki že čez 3 leta služijo in zdaj že za tega del vsaki dan 15 kraje, priboljška vživajo, ostane ta priboljšek tudi vprihodnje. Dalje se od 1. julija počenši tudi mastni pavšale od 30 gold. povikša na 40 gold. za leto in dan, in žandarji, ki so čez 24 ur v službi zunaj svojega stanovališča, namesti sedanje hrane, kakor je odločena popotnim vojakom, dobivajo za stroške živeža po 50 kr. na dan stražmestri, po 40 kr. pa vodniki. — Tako veleva ces. sklep od 23. maja t. 1.
Hrvaško* — Zagrebško višo škofijo je dobil Mi-hajlovic, nekdaj vojaški duhoven pri Honvedih, ki še prav hrvaški ne zna in je sploh neznatna oseba, samo da je magjaron, in prezrl se je po celem svetu sloveči Juri Strossmajer, škof v Djakovem, ponos vseh Jugoslovanov. Pa to ni edina krivica, ki se je Hrvatom v zadnjem času prigodila. Vlada, čujte! vlada je prepovedala na dan Jelačičeve smrti vsako demonstracijo. 9. junija pa se je slovesno praznoval spomin Bathvanijev; slovesnosti so se celo ministri vdele-ževali.    In kaj je bil Bathvani in kaj Jelačič? — prvi
puntar, ki se je leta 1848. vojskoval proti Avstriji drugi največi domoljub, ki je tudi leta 1848. domovino in cesarja otel. Tako daleč smo pri nas zabredli. Dalje še to. Proti konci maja meseca so vsi profesorji zagrebške gimnazije tirjali od vlade, naj odstavi dr. Star-čevič-a od službe, ker se je predrznil zasramovati Jelačiča. Vlada je to sicer storila, ker so omenjeni profesorji žugali s svojim odstopom; ali koj potem je odstavila profesorja Jagič-a in Brateli-ja, ker sta se v tej zadevi posebno pogumno kazala. Na to je zapustilo šest profesorjev in 126 študentov gimnazijo, ki je sedaj skoraj prazna. — Pred nekterimi tedni so odposlali prebivalci vojaške granice deputacijo na Dunaj , ki bi imela cesarju polagati želje graničarov na srce; cesar jo pa po nasvetu ogerskega ministra Andraši-ja ni hotel sprejeti. — „Kdor drugim jamo koplje, pade sam va-njo" — to bode skusil še enkrat Andraši!
Iz Galicije. Gališke Rusince časnik „Politik" opominja, naj nikar več ne podpirajo nemškutarske stranke, ampak naj se marveč zedinijo z onimi Poljaki, kterim je Smolka na čelu. To prav lahko z dobro vestjo store, kajti kjer je Smolka, ondi je pravica in prava svoboda. „Ako se zdaj — tako piše dalje — složite s Smolkovo stranko, gotova je njena zmaga , in ako s Smolkom zmagate v Galiciji, zgine zadnja fikcija de« cemberske ustave in njenih nasledkov. Tehtnico te odločbe imate vi v rokah, ravnajte jo toraj tako, da lahko odgovor daste pred Bogom in vsemi silovanskimi narodi. Ako zmagate s Smolko, zmaga federalizem v vseh čislajtanskih kraljestvih in deželah, z njim pa tudi pride mir in pravica v Galicijo, kajti Smolka bode gotovo skrbel za to, da njegovi hrabri zvezniki dobe svoje pravice. Temu je porok njegovo ime, njegovo preteklo življenje".