Dopisi. Iz Celja. (Celjski opatj se ne da miru in je poslal sledeče; nZ ozirom na §§. 19, 21 in 22 tiakovne postave tirjam od Vas, da od beaede do besede objavite v Vašem pribodnim listu, kar Vani zastran dojiisa nIz Celja", ki ste ga v stev. 46 t. 1. pod naslovom: ,,Celjski opat' natisnoli, pismeuo nazuaniiu. 1. Ni res, kar Vi pravite: ,,da DJsem ud tiskovnega društva naše škufije." Kakor vsako leto, kar »em v Celji, sem plačal tudi b kunca leta 1880 za tekoče leto 1881 v Mariboru 5 gl,; kar Vi sami že skuz to potrdite, da ste mi do zdaj Vaš list pošiljali. 2. Kar na dalje pravite: ,,Več dubovnikov je poteru želelo, naj se g. Ferenčakov uasvet objavi v ,,SUdsteiriscbe Post" in ? ,;Slovenskera Gospodarji", tako dolgo ueresuično ostane, dokler me pi8_eno ne prepričate, da so gospodje res kaj takega želeli? 3. Ni res, kar Vi pravite, da je moj dopis pravopisnih pogreikov (kozlov) imel. Vi sami ste postavili v Vašem listu besedo ,,tiskovine", dokler moj list od ,,tiskovin" govori. 4. Ni res, da sera dne 19. septetnbra t. 1. v sodnisče od koga spreuiljaa bil; veliko več sim sam za sebe prišel. 5. Čisto neresnično pa je, nda ste Vi, kot urednik, dne 10. novembra t. 1. pri rekurzu zmagali, potlačivši opata"! Velikoveč je to le polna resnica: nVi ste bili isti dan na 10 gl. plateža, ali 48 ur zapora obsojeni, in vrh tega ste za nalogo dobili, sodnijsko spoznavo v prvemu listu nSlovenskega Gospodarja" objaviti. Anton Vrečko, opat Celjski in dekan." 0 >omuja. Ker to brbljanje ni več ,,stvarno popravljanje", ainpak neopravičen napad, ne na dopisnika, velikoveč na osebo urednikovo, vrgli bi lebko bili vse na smetisče. Ker pa je opat znan prepirljivec, nam pa ni za tožbe, zato smo njegovo berso objavili. Dostavimo pa sledeče opazke: K štev. 1: urednik, iu gotovo tudi dopisnik, ni vedel, da je opat ud tiskovnega društva, prvemu niso vsi društveniki, pa tudi naročniki ne vsi zuani, ampak opravniku; nrednik ne razpošilja nobenih listov; k štev. 2: Urednik ne more in neče opatu najaviti iinen dotičnih gospodov, ker so ti prosili, naj njih imeua zamolčimo. K štev. 3 : Pravopisnih kozlov je opat poslal prvokrat 5, med ujimi tudi ,,tiskovine" namesto ,,tiskovin". Denešnji popravek pa steje 9 kozlov, čeinur se ne čudi nihče, kdor duševae zmožnosti celjskega opata pozna. Da slovenske slovnice ne lada več, to je verjetno, zato niu pa svetujemo nekoliko več skromno6ti in ponižnosti, ter naj njolči o stvareh, katerih ne razunie. K stev. 4: Celjski opat je dne 19. septembra pričakoval ureduika in stal pred sodiščem celjskim z gosp. Rakušem in g. Besozzijem vred, kar je urednikov spremljevalec g. Jos. Sernec sam opazil. Vstopivši urednik v soduijsko sobo, najde opata kot lipovega boga na stolu prikeljenega iu za njim stoječa lipova  preroka in znana prijatelja ,,freimaurerjev". K  štev. 5: Celjski opat ni bil saruo potlačen, ker je zgabil eno tožbo celo, pri drugi 40 gld. in naposled še tisti drog, 8 katerim je botel urednika kot dubovnika nadlegovati, ampak bil je ie moraliČno zlasan, zuhljan in tepen. Dokazal se mu je celi koš ,,nere8nic-< in zato naj opat sedaj vzame enega izmed celjskib katebetov, ki mu naj 8. božjo zapoved razloži. Potreben je tega jako močno! 0 drugih receh, zlasti zavoljo podpiranja ,,freimaurerjinr' prijazne ,,Celjanke" vidiva se z opatom Wret8chkom še nekde drugod! Celjski opat kaže pa z vso tožbo zaradi par slučajno zgubljenih besedic svojo prav nekrščaDsko, zagrizeno in neničur.sko-liberalno jezo in srd, kateri bi rad na listu in jegovem uredniku obladil. V svojej znanej nevedaosti še niti ne čuti, kako grdo je za raešnika, če mu je mešnik pred sodnijo prisiljen bil, celo mavbo ,,nere8nic" dokazati. \l Šoštanja. (Novi krajni šolski svet; nemškutarski tajnik.) Bile so v kratkem volitve za naš krajni šolski svet, iu po vsej pravici si smemo čestitati zaradi njibovega izida. Upamo, da ne bo krajni šolski svet več po tistej nemčurskej muziki plesal, kojo znajo nekateri tržaui tako dobro gosti, kajti voliii so se toliko značajni možje, da se jim siue ta važen poael na vsak način zaupati. Voljeni so bili g. Jože Ravlen za načelnika, gg. J. Medved, F. Stopar, B. Rožič, J. Falk in M. Golob pa za odbornike. Za aolskega ogledo je imenovaa g. dr. Lichtenegger. No, sedaj se bode smelo vendar to pričakovati, da se bodo kmetom naročila v slovenskem jeziku dopošiljala, iu da se bode na njili"ve tirjatve bolje ozir jeuialo, kakor pa do sedaj. Uotovo beremo radostno poročila o napredovanji slovenskega uradovauja pri naših občinah, in smešno, čuduo se nam bode zdelo, če se govori o slovenskih občinah z neinikim uradovanjem. Tak smešen in obžalovanja vreden prizor iniaino tudi tukaj v iiašej okolici. Tukaj 8te občini Topolšča in Sv. Florijan, kojib prebivalci so skoro sami čvrsti gorjanci, skoz in skoz poštenjaki, ki še ne poznajo nobenib nemcurskib agitacij in nobenega drugega jezika, nego svojega matrnega. Al čujte ia strmite! Cisto slovenski občini uradujete pa trdo nemško! Obe imate enega in istega pisarja v nasena trgu. Ta mož pa je neka čudna prikazen. Ze od mladib nog je tukaj, veudar se še nikoli ni toliko potrndii, da bi se vsaj za silo slovensko pisati naučil. Govori še govori, pa se tako modro drži, kedar svojiui ,,geniajnderotam" kaj razlaga, kakor da bi bil pol Saloniona; veudar narueša toliko nemških izrazov v 8voj učeni govor, da ga živa duša ne zastopi. No, menda je posebna učenost tega niožaka kmete imenovanib občin tako osupnila, da si ue upajo niti besedice zavoljo njegovega nemškega uradovanje črhuoti, in da vsako odobrijo, kar njegova učena glava iztubta. Še celo dotična župana se ruorata po njegovem vetru obračati, da mu pustita ravno v občinskih zadevab ravnati, kakor on boče. No; zato se pa tudi zdi učenjak, inisleč, nja, ja, ime že nosiš ti, ali prav za prav nnpurgermajster"" sem pa jaz!" Bili ne bilo mogoee, da bi si te dve občini poiskali drugega, slovenščine zmožnega tajnika, in da bi volili v pribodnost vendar toliko značajne tnože za župane, da bi z njimi ne mogel vsak nškribarček", kakor 8 kako tnetlo pometati. Opazovač. Od Drave. Vv20. številki ,,Slov. Gosp." priobčeni dopis iz Salovec je ondešnjega žnpaoa straŠDo zasrbel, in za tega voljo bi on siloo rad izvedel, kdo je ta človek, ki se je bil drznol kresnoti jegovo župansko dostojanstvo. Na sumu ima zdaj tega, zdaj onega. Pi ečitavši v 20. št. nSlov. Go8p." priobčeni dopis rekel je koj, da bo vrlega narodnjaka g. M. R., trgovca pri sv. M. dal na doktorja, da rnn plača bor, katerega niu je bil pred nekimi leti piiklonii. Lepa doslednost! Prejšnjega župana J. K. za domačo reč živo vnetega možaka, toži, trdeč, da je ta, ko je dal občinski most popravljati, nekaj opeke (cigla) prodal iu denarje za se porabil, in to samo zbog tega, ker misli, da je ou dal povod jegove osebe tikajočemu se dopisn, ali vestni narodnjak je pravičnik ter se tožbe ne plaši. Nekoliko tednov po tem dopisu dal je po nekem kovači pisatelju B. F. priobčili, če bode še popevke zmišl jeval in koga v nzeitingeu dajal, naj si da %a Celje skornje narediti, in nedavno prišedši v Vodrance v neko kremo pripovedal je ondi mladoletuemu kiemarjeveraii sinu, kako že ima pisma v rokah, da bosta prejšnji salovski župan J. K. in pisatelj B. F. morala v Celje zavoljo dnpisa, katerega je bil nSlov. Gosp." v 20. štev. priuesel. Gospod žnpan! te besede pa so res maslo vase nenavadne modrosti! Kaj mislite, da boste zbog kake nedolžne pesni ali kakega dopisa koga tako lehko v Celje spravili, kakor ste neke oaebe s tera, da ste^ ko je lanskega leta ob času živinske kuge sedanji vaš zet preko Drave pretihotapivši par volov v kratkib dueh potem od žandarjev zasačen k vam prišel, mu dali živiuHko izkaznico, kakor da bi bil kupil vole v vasej občini? Radi tega vašega pregreška moral je vaš zet vole, ko so bili izdražbani, drugikrat kupiti, in nekateri ljudje so res v Celji. Kaj se jim je pripetilo, nas ne briga, vas pa še morebiti kaj čaka, ker v oznanili od o. k. glavarstva na Ptuji od 3. oktobra 1879 stev. 12.360 stoji pisano: ,,Einer Strafe bis zu 500fl. unterliegt eiu Gemeindevorsteber oder dessen Stellvertreter, weuu die Aazeige, eines verdiicbtigen Krankbeitsfalles (beitn Hornvieb) verabsaurat, oder bei Ausstellung voa Gesundbeits- und Provinienzbescheintingea (auch in Viehpassen), wenn aucb nur als Fabrliissigkeit, eine Unvvahrbeit bezeugt? Teh besed vam nočemo tolmačiti, saj dobro neniški veste! Glejte, vrli narodni Salovčanji, kakega izvrstnega župana imate. Ni se sramoval tudi okoli pripovedati, kako^.je jegove osebe tikajoč se dopis dva občana iz Šalovec do solz ganol. Poznamo dobio ta dva poštenja vredna možaka. da sta že županila iu sta usmiljenega srca, ali te solze, katere sta zavoljo sedanjega župana točila, bi radi videli. Bile so morda debele, kakor vinske jagode." Pred kratkimi dnevi poprosil je neki posestnik iz Šalovec pisatelja B. F., da bi mu sestavil prošnjo, katero bi moral vložiti pri c. kr. glavarsrvu na Ptu.ji in ta mu reče, da se prošnji mora priložiti spričevalo občinskega predstojnika, ta pa, izvedevši, kdo je naprošen, da prošnjo sestavi, rekel je, da nič ne da in da bo dal pisatelja B. F., ko ga v svojej obČini zasači, iz nje izpoditi. Kaj še več? Mar bo pisatelj B. F. hoteč iti v Ormož, moral prek Šalovec leteti, da ga župau ne zasači? Modra glava šalovskega župana si res mnogo dnmialjuje! Naj sestavi komu kako prošnjo Peter ali Pavel, sprieevalo, ako je potrebno, mu župan mora dati; šalovski župan to tudi dobro ve, ali spričevalo po vsej priliki ui dal zato, da ne bi vsled tega priael zopet v te uesrečne Dzeitinge1*. B. Sprehajkovič. Iz Lemberga pri Šmariji. (Pomilovanja vredno županstvo.) Ni mi tukaj o naših zadnjib občinskib sejab govoriti, kako si je sladkogorski župan A. N — ak prizadeval za svojo, pisačevo in slugetovo plačo naše občinske doklade povikšati; temveč želim svetu naznaniti, kako ubogi smo, da imamo takega župana. Dosta, da ae je župan 20. nov. t. 1. koj po seji s svojim srenjskim nšiibarjem" v oštariji na Sladkigori do drugega dneva prav čudno vedel, na to se drago jutro privlečejo, župau, njegov pisar 6. in tihi sluga Miha k Dam, ter z vriskaDJem in petjem že predpoldan uganjajo svoje burke s tem, da rantu, ki je čez moj most ob travniku zaprta, popadejo in jo v bližnji potok vržejo! S kako pravico pa!! Smo Vas mar za to izvolili, da bi take pobalinske šale drugim v pobujšanje lovili. Lep izgled in trden značaj 8e tirja od župana, a tega naš Tona preveo nima! J. Lipavec.