LETO XVIII. — številka 49 Ustanovitelji: občinski odbori S/1)1 Je senlco, Krant Radovljica, škofja Loki in JrUt. — Izdajo Časopisno pod jet.Je »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovora: urednik SLAVKO BEŽNI K GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sobota, 25. 6. 196S Cena 4d pai ali 4tt starih uin«i iev ist izhaja od oktobra 194; kot tednik. Jd 1. tanuai i 195» kol pollednlk. Jd 1. iaimarj? 196(1 trikrat tedensko. Od 1. Januartr- 1964 kol poltednik, in sicer - > s e d a h in sobotab ZA GORENJSKO Kriza v stanovanjski gradnji na Gorenjskem? Denarja ni manj Ker mnogi žele prehiteti čas — drobijo sredstva — Potrebno bo graditi ceneje, sicer bo vsak raje gradil zase Tempo stanovanjske gradnje tudi na Gorenjskem močno zaostaja. Gradimo mnogo manj stanovanj kot smo jih gradili zadnja leta. V Kranju, na primer, gradi stanovanjsko podjetje le še 70 do 80 stanovanj, medtem ko so jih v prejšnjih letih povprečno gradili okoli 300. Zanimivo pa je, da temu zaostajanju ni krivo pomanjkanje denarja. Nasprotno, denarja je celo nekaj več kot prejšnja leta, vendar je razdrobljen po posameznih delovnih organizacijah. Spričo slabih izkušenj (iz . sojati denarja banki, marveč preteklosti pa delovne orga- ga v večini primerov skuša-riizacije niso pripravljene po- | jo;sproti zapraviti. To spod- V turistični sezoni podjetje Tobak iz Ljubljane na Bledu v ličnih »štantih« prodaja razglednice. Ob lepih črno-belih in barvnih podobah gorenjskih in še posebno blejskih lepot se radi ustavljajo posebno tuji turisti. — Foto Perdan buja k individualni gradnji. V banki bi namreč morala podjetja čakati več kot leto dni, da bi si pridobila pravi-co_ na kredit. Podatki pa kažejo, da so se doslej stroški za gradnjo v letu dni povečali tudi 30 in še več odstotkov. Trisobno stanovanje v bloku je 1963. leta veljalo 6 milijonov starih dinarjev, danes pa velja že 12 milijonov starih dinarjev. (Nadaljevanje na zadnji strani) Nemška taborišča Razstava o nemških koncentracijskih taboriščih, ki jo je pripravil oddelek NGB pri Muzeju v Kranju v sodelovanju s tovrstnimi organizacijami na Gorenjskem, je bila v zadnjem času prikazana na Bledu in v Radovljici. Kot prej v Kranju, je tudi v teh krajih napravila globok vtis na obiskovalce in dosegla rekorden obisk. Na Bledu si jo je ogledalo več kot 8.000 obiskovalcev, prav toliko sodijo v Radvljici, čeprav tam ni bilo evidence. Septembra meseca jo bodo odprli v Kamniku, zanimajo pa se zanjo tudi v Velenju. K. M. Vrsar, Rovinj, Pavlina in Etna so nove strukturne tkanine TEKSTILINDUS KRANJ ms S seje skupščine občine Kranj Sprejet osnutek urbanističnega programa V četrtek (23. junija) sta oba zbora skupščine občine Kranj na skupni seji razpravljala o osnutku urbanističnega programa za mesto Kranj. Po večurnem kresanju mnenj so osnutek sprejeli. O njem bodo zdaj razprave med vsemi občani, ki bodo nedvomno dali še veliko pripomb in predlagali spremembe, do konca leta 1966 pa bo urbanistični program predvidoma že dokončno sprejet. Skupščina bo o pripombah namreč jeseni ponovno razpravljala in potem program sprejela. Osnutek programa natančno določa na področju mesta Kranja pasove za stanovanja, za industrijo, za komunalno dejavnost, za rekreacijo itd. Projektanti so računali s potrebami prebivalstva v Kra- Posvet predsednikov SZDL Kranj, 24. junija — V okviru občasnih srečanj med predstavniki SZDL Gorenjske so se danes sestali v Kranju vsi predsedniki občinskih odborov SZDL našega območja. Pogovorili so se ter izmenjali dosedanje Izkušnje in stališča o pripravah na občinske volitve, ki bodo v prihodnjem letu. Ogledali so si tudi nov obrat telefonije v podjetju Iskra. — K. M. nju čez 30 let; takrat bo imel Kranj z bližnjo okolico predvidoma okrog 45.000 prebivalcev, torej skoraj še enkrat več kot zdaj. V živahni razpravi so veliko govorili o novi cesti, ki bo potekala po vsej verjetnosti severno od mesta, torej na pod šmlrjetno goro, in o priključkih na to cesto. Nekateri odborniki so namreč izražali bojazen, da se s Kranjem z novo cesto ne bi zgodilo tako kot s Tržičcm, ki ga je ljubeljska cesta z odročnim priključkom precej odrezala od prometa in turizma. Za Kranj predvidevajo tri priključke: enega v smeri proti Šenčurju, enega na Polici in enega na sredi, nekje med Zlatim poljem in Vodovodnim stolpom. Kranj , Urbanistični program v javni razpravi Za razvoj kateregakoli strnjenega naselja predstavlja urbanistični program izredno pomemben dokument. Z njim se za daljše obdobje začrtava razvoj kraja, obseg javnih gradenj, industrijskega in gospodarskega razvoja sploh, stanovanjske gradnje itd. Zato je razumljivo, da tega dokumenta ni moč spre* jeti brez sodelovanja občanov. Po dolgoletnih pripravah je izdelan urbanistični program za mesto Kranj. Med prebivalstvom bo nedvomno zbudil veliko zanimanje. Zato danes na 17. in 18. strani objavljamo podrobnejše podatke o njem, kakor tudi razpored zborov volivcev, na katerih bodo volilci dobili še podrobnejše informacije o perspektivnem razvoju mesta. Obiščite 16. tradicionalni GORENJSKI SEJEM V KRANJU od 5. do 16. avgusta 1966 145 O$+$%%$+9B$%//$++$%%%+/$$////++%%$%%+%^^^///$++/+$$+/$M$1A/7 ^^:.::+.:++:./.^.^74:.42-553.5.^^^^:.+..+/:0..+..25:3^/6:+..:..:..:9+9.::::..:::/.+/..^^^ 4891232300484848534823480202532323905348235353 0360588272765^4920^^8^ 7854376976163734^4195182 NOTRANJA POLITIKA 25. JUNIJ 1966 * GLAS 22. junij pred 25. leti in danes Najprej na Gorenjskem Na osrednji proslavi v Ljubljani je govoril prvi komandant Glavnega štaba partizanskih enot Slovenije Franc Leskošek-Luka V sredo, 22. junija, so se organizacije ZZB marsikje skromno spomnile na zgodovinski dogodek pred 25. leti, ko je bilo na seji CK KPS v Bernardovi hiši na Vodnikovi cesti v Ljubljani ustanovljeno Glavno poveljstvo prvih partizanskih čet in odredov. Glavna proslava je bila v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. O pomenu tega dogodka je govoril takratni prvi komandant Mladi bodo zbirali zdravilna zelišča Pretekli torek je upravni odbor društva prijateljev mladine iz Cerkelj razpravljal o tem, kako zaposliti otroke med šolskimi počitnicami. Dogovorili so se, da bodo v sodelovanju s krajevno organizacijo RK pritegnili čimveč mladine za zbiranje zdravilnih zelišč. Poskrbeli pa bodo tudi za njihovo razvedrilo. Tako bodo organizirali več izletov, in sicer na Soro, Bled, Krvavec, ogledali si bodo bolnišnico Franjo ▼ Cerknem itd. in današnji predsednik republiškega odbora ZZB Slovenije Franc Ležkošek-Luka. Kot je razvidno iz raznih dokumentov (spomini so že dokaj zbledeli), so takratni pogoji za oboroženo vstajo najprej dozorevali na Gorenjskem. To je bila ocena na zgodovinski seji CK KPS, ko so ustanavljali poveljstvo partizanskih enot. Na Gorenjskem in štajerskem je bil namreč nemški teror najhujši. Nacisti so že ob vdoru v Jugoslavijo imeli za ta območja posebne načrte o po-nemčevanju in rasnem »utrjevanju«. Preseljevanje, internacije, zapiranje in streljanje talcev je bilo takoj na vrsti. To pa je rodilo odpor. Pri okrožnih komitejih na Jesenicah in v Kranju so že maja meseca ustanovili Vojno revolucionarne komiteje. Ko-mumisti gornjega kota so se že 20. aprila zbrali na Slamnikih na posvetovanje o oborožitvi in odporu. V begunjskih zaporih je bilo junija meseca že, več kot 300 političnih organizatorjev. Strah, ali vsaj negotovost pred okupatorjem, je gnala zdoma vse več komunistov ' in drugih Na Gorenjskem končalo obvezno šolanje 2636 učencev Izbira poklica - nov v življenje korak Šolska vrata so se zaprla in za mnoge se pričenjajo berzskrb-ni dnevi. Toda ne za vse. Kajti za učence zadnjih razredov osnovnih šol se skrbi šele prieno. Pred njimi je nov korak v življenje — izbira poklica. Na Zavodu za zaposlovanje v Radovljici, kjer imajo zbrane statistične podatke za vso Gorenjsko so nam povedali, da letos končuje obvezno šolanje 2636 učencev. Anketa, ki je bila izvedena po vseh šolah je pokazala, da jih bo 276 nadaljev. šolanje v gimnaziji, 804 se bodo vpisali na razne srednje šole, 625 se jih je odločilo za druge poklice (industrijska šola), 569 se jih bo takoj zaposlilo, 65 jih bo ostalo doma na kmetiji, 148 učencev pa še ne ve, kam bodo šli. « Zanimalo nas je tudi, za kakšne poklice so se odločili učenci posameznih šol. Obiskali smo šolo Antona Tomaža Linharta v Radovljici. Tu končuje obvezno šolanje 169 učencev. Največ jih bo nadaljevalo šolanje (77 gimnazija, 10 tehnična srednja šola, 8 medicinska šola, 3 tekstilna šola), 43 pa se jih je odločilo za poklicno šolo. Ravnatelj šole nam je dejal, da je poklicno usmerjanje potekalo vse leto. Obiskali so več tovarn, kjer so jih seznanili s proizvodnimi postopki, ogledali pa so si tudi več filmov o raznih poklicih. V osnovni ^šoOi Lesce so nam povedali, da lepo sodelujejo s tovarno Veriga, za katero izdelujejo razne predmete, ki jih potem pregledajo strokovnjaki v tovarni in lahko takoj ugotovijo kakšne učence bodo dobili. Zanimivo je tudi to, da imajo na hodnikih posebne panoje, kjer tovarna TIO prikazuje vse delovne postopke. Za vse to skrbi posebna komisija, ki deluje v okviru šole. To sta bili le dve šoli, ki smo ju obiskali, verjetno pa bi podobne podatke o delu z mladino pri izbiri poklica, dobili na vseh šolah. J. Justin sindikalnih in političnih delavcev, ki so se začeli zbirati po Jelovici, Pokljuki in drugod. Stane Žagar, Lojze Ke-be, Tomo Brejc, Mira Sveti-nova in drugi organizatorji pa so znali te sile usmerjati v smer splošnega upora. V takih okoliščinah so pred 25. leti najprej dozoreli pogoji za oboroženo vstajo na Gorenjskem. Danes pa, kot je omenil tovariš LeskoŠek, se ta boj nadaljuje, čeprav v drugih oblikah, v drugih okoliščinah. Ob tem pa se vsiljuje misel, da prav tako tudi danes najbolj dozorevajo pogoji in nuje za uveljavljanje novih načel prav na Gorenjskem. Razvitost našega gospodarstva, tradicije naše industrije in druge okoliščine nas silijo k čim hitrejšemu in smotrnemu reševanju usposabljanja, šolanja in zaposlovanja, k povečani produktivnosti, k uveljavljanju produktivnosti, k uveljavljanju zahtev po gospodarski in družbeni reformi. K. M. S seje skupščine občine Škofja Loka Poročilo javnega tožilstva v orvi točki dnevnega reda so odborniki poslušali poročilo o delu uprave za notranje zadeve in javnega tožilstva Kranj za leto 1965. Potem sta bili še zanimivi točki, potrditev oziroma sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta za Železnike Z Cesniico ter Gorenjo vas. Poleg tega je skupščina sprejela se več sprememb različnih odlokov ter sprejela statut sklada za napredek turizma. Železnikov tudi češnjico. Po tem načrtu, naj bi bil bodoči center v Češnjici. Potrebno je izdelati še načrte za cestno, vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje. Skupščina je dala soglasje tudi k spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta za Gorenjo vas. V prvi vrsti so osvojili pripombe, ki so jih dali prebivalci oziroma krajevna skupnost. Severno od doma Partizana je bila predvidena gradnja vrstnih hiš, ker pa za takšno gradnjo ni zanimanja so sklenili, da bodo namesto vrstnih hiš dovolili gradnjo individualnih hiš. Na željo 5 občanov so osvojili tudi predlog, da naj bi nad Zadružnim domom dovolili gradnjo montažnih hiš. P. Čolnar Nevestno gospodarsko poslovanje, poneverbe in zloraba uradnega položaja iz ko-ristoljubja (do 300.000 starih dinarjev) so v celotnem številu kaznivih dejanj zastopane le v 30 primerih. Najpogostejše so tatvine v LTH (11 oseb v lanskem letu). Zanimivo je, da delavci dobe vzor včasih tudi pri posameznem vodilnem delavcu (dvema delavcema je naročil krajo nerjaveče pločevine glavni kontrolor). Kazenski spisi kažejo, da pride do precejšnjih nepravilnosti tudi v gradbeništvu in to v prvi vrsti zaradi slabega sodelovanja med projektantom, investitorjem in izvajalcem. Skupščna je sprejela ureditveni načrt za področje mesta Železniki, ki zajema poleg Novi stroji za čevljarsko industrijo Uveljavljanje kranjskega podjetja T0S0 V Tovarni obutvenih strojev in opreme v Kranju te dni pn-nravljajo trideset elektronskih sekalnih strojev za usnje, ki ilh bodo izvozili na Poljsko. Do konca leta bodo v to državo poslan 101 tak stroj. Ti stroji bodo predstavljali 64 odstotkov celotne vrednosti proizvodnje ali 223.000 dolarjev. Naročilo s Poljske je za podjetje veliko priznanje, ker je hkrati z njim nastopajo s ponudbami tudi več zahodnoevropskih firm. "Velja pripomniti, da so stroj v podjetju 6ami razvili, sestavni deli pa so v celoti izdelki domačih tovarn. V kratkem bodo elektronske sekalne stroje poslali tudi na Švedsko. Ce bodo preizkušnje dobro prestali, 6e bodo podjetju odprle zelo ugodne nove možnosti za izvoz, v vsakem primeru pa se švedski dfcupec zavzema za kooperacijo s kranjsko tovarno. Preostalo tretjino strojev podjetja TOSO sestavljajo manjše serije strojev za tanj- šanje gornjega usnja, hidravličnih sekalnih strojev za natolcevanje in strojev za ob-tolčevanje. Izmed njih so posebno pomembni stroji za obtolčevanje, ki jih sedaj v naši državi niso izdelovali, zelo iskani pa so tudi na tujem trgu. Prvo preizkušnjo prestajajo v tovarni Planika. Najbolj zanimiv izdelek pa je vsekakor novi tip sušilnice za čevlje, ki ga je podjetje TOSO izdelalo skupaj s kombinatom Borovo in zato tudi nosi ime BOTOS. Tudi teh sušilnic v Jugoslaviji do sedaj nismo izdelovali in jih imajo zato le tri tovarne čevljev. Sušilnica je za vsa podjetja, ki izdelujejo dnevno nad 1000 parov čevljev, nepogrešljivi pogoj za racionalno proizvodnjo. Dobro uveljavljanje prinaša 75 članskemu kolektivu tudi dober dohodek. Povprečni osebni dohodek za pet mesecev je bil kljub delitvi 70:30 kar 870 novih dinarjev, kar je na vrhu lestvice prejemkov v kranjskem gospodarstvu. Letos bodo predvidoma zbrali na 6kladih 500.000 novih dinarjev, ki jih bodo pretežno namenili za gradnjo novih prostorov, ker eo sedanji izredno tesni in ne dovoljujejo razmah proizvodnje. Načrte za gradnjo in nadaljnji rarvoj TOSO povezuje s tovarno Kovinar. V kratkem bo izdehn skupni perspektivni program, ki bo predvideval združitev obstoječih skupnih strojnih in kadrovskih zmogljivosti tef gradnjo novih skupnih prostorov. Osnovni urbanistični problem na Jesenicah Graditi mesto ali okolico? Ljudje ne bi smeli prebivati v neposredni bližini železarne Na Jesenicah morajo izbirati med dvema možnostima: ali izgrajevati mesto, ali pa na novo graditi stanovanjska naselja na periferiji. Zaradi prahu in plina, ki ga povzroča železarna, je povsem razumljivo da je mnogo bolj zdravo za ljudi, če ne prebivajo v neposredni bližini železarne. Zato so predvideli nove lokacije za stanovanjska naselja na Bregu, Blejski Dobravi in na zahodni strani Jesenic proti Hrušici. Vendar jih tudi pri tam spremlja nova težava, kajti nihče še ne ve natanko, kje bo tekla nova mednarodna cesta, ki je predvidena. Zato gre delo pri določanju lokacij zelo počasi. 0 Predvidevajo, da bodo do % 1970. leta morali zgraditi # 1000 novih stanovanj. Sa-$ mo v železarni je trenutno 9 preko 650 prošenj za sta-£ novanja, razen tega pa bo # zaradi rušenja provizori-0 jev treba zagotoviti nova 0 stanovanja za preko 160 0 družin. Gostilna pri »LOVCU« Gorice čestita prebivalcem Goric za krajevni praznik in se priporoča za obisk. GLAS v vsako hišo »ELAN« v maju v znaku premagovanja težav Poudarek na kontroli in kvaliteti Zakaj slabši proizvodni rezultati v maju — Problem premehkega površinskega laka Smučarski obrat je v mesecu maju s 122 milijoni starih dinarjev ustvaril precej manj kot prejšnje mesece letos. Vendar pa »slabša« proizvodnja ni zaskrbljujoča. Na njo j« vplivalo več vzrokov, ki se jih v tovarni zavedajo. Zaradi tega so prav v maju posvetili največjo pozornost kontroli kvalitete smuči, kar je imelo za posledico manjši efekt v prvi polovici meseca. Precejšen problem je nastal zaradi premehkega površinskega laka, kar je povzročilo v prvi vrsti pri transportu različne lepotne napake. Ker je prišlo do reklamacij, so v tovarni izredno poostrili kontrolo. Na ta način so predvsem v smučarskem obratu zavrnili precej izdelkov. V drugi polovici meseca se je položaj že normaliziral. Letos morajo v »Elanu« izdelati še 11.500 parov metalnih smuči. Ker je od tega odvisen tudi v veliki meri devizni efekt jih v tovarni resneje skrbi dejstvo, da nove naprave in novi delavci pri »ŠPECERIJA« Bled in turistična sezona Vsi artikli so preizkušeni Trgovsko podjetje »ŠPECERIJA« Bled se je vživela v specifičnost svojega kraja. Njena najvažnejša skrb je, da zadovolji številne tuje in domače goste. V 2'5 lepo urejenih lokalih si gostje lahko postrežejo s prav vsem. Čeprav ima »ŠPECERIJA« celo vrsto okusno opremljenih lokalov, pa misli tudi na nadaljni razvoj trgovske mreže. Samopostrežna restavracija na Bledu je postala že pojem dobrega in solidnega. Svojo mrežo pa nameravajo razširiti. Cez mesec dni bodo odprli poleg hotela Triglav na Bledu novo prodajalno, ki bo bogato založena s potrošniškim in turističnim blagom. Jeseni bodo pričeli graditi tudi potrebno samopostrežno trgovino v Podnartu. # Posebno skrb posveča # »ŠPECERIJA« sodelovanju # z vsemi turističnimi de- # lavci. Zavedajo se, da lah- # ko od njih dobe najboljše # nasvete o željah in potre- # bah. Zaradi tega ima # »ŠPECERIJA« Bled prak- # so, da vsak nov artikel 9 skupno preizkusijo in res # le najboljše posredujejo # potrošnikom. V torek so v novem veslaškem domu na Bledu skupno s predstavniki vseh blejskih hotelov preizkusili nove proizvode podjetij »Lstravinoex-port« z Reke in priznane kva- Trgovski lokal »ŠPECERIJE« na BIsdu litetne izdelke Gavriloviča. Preizkušnja ni bila spremljana z nekim ocenjevanjem, marveč je pokazala le to, da so proizvodi vse navzoče izredno zadovoljili. • »Istravinoexport« z Reke je predstavilo dva nova proizvoda, ki «mo ju že dolgo pogrešali na našem tržišču. ISTRA APERO COCK-TAIL v dveh izvedbah. APERO so narejeni, coektali ter se jim doda le sifon. Za sve-čanejše prilike služijo tudi kot dodatek penečim vinom. DRY cocktail je narejen na osnovi gina in vermutha, BITTER pa na osnovi Istra Bi*ter serija. # Podjetje »Gavrilovič« je predsi.vvilo na preizkušnji "svoje znane špecialitete, ki so si pridobile naklonjenost domačih in tujih gostov. Kot je dejal predstavnik podjetja, njihovi proizvodi ne potrebujejo reklame, ker se najbolje hvalijo sami. »ŠPECERIJA« Bled je po posvetovanju s predstavniki gostincev sklenila, da bo takoj pričela prodajati tudi te proizvode, ki so jih prisotni ocenili kot najboljše, v svojih prodajalnah. ZARADI TEGA — CE ŽELITE KUPITI NAJBOLJŠE. CE ŽELITE BITI SOLIDNO IN HITRO POSTREZENI — OGLASITE SE V TRGOVINAH TRGOVSKEGA PODJETJA »ŠPECERIJA« Bled. izdelavi teh smuči še niso popolnoma usposobljeni. Tretja stvar, ki je prispe- vala k slabšemu poslovnemu uspehu v maju so bili prazniki v tem mesecu. Ker so prepričani, da j« 30 % manjša proizvodnja ▼ maju le prehodna, so že v tem mesecu z akontacijami za 5 odstotkov dvignili osebne dohodke (v skladu z novim pravilnikom) v vseh oddelkih. Največ so se dohodki povečali v kovinskem (16%)# sedlarskem (18%) in oddelku plastike (12%), ki so presegli plan proizvodnje. Mala anketa o kruhu iz nove pekarne v Lescah Različni okusi - različna mnenja V sredo prejšnji teden so spekli prve štruce kruha' v novi moderni pekarni v Lescah, ta teden pa so začeli peči tudi žo pecivo. Računajo, da bo peka kruha normalno stekla do konca tega meseca, v začetku julija pa bodo pekarno že odprli. Kakšen je prvi kruh? Kako so ga sprejeli potrošniki? Kaj menijo o njem? Je boljši ali slabši kot prejšnji? — Gospodinja s kruhom iz nove pekarne v Lescah Tako smo povprašali nekaj ljudi v Radovljici prejšn;;o soboto zjutraj, in 6icer v poslovalnicah Pekarne na Linhartovem trgu (poslovalnica št. 3) in za avtobusno posla;» (poslovalnica št. 1). Takole so nam povedali: Marija Vozel: »Dober je! V četrtek smo ga prvič jedli. Le malo preslan je.« Janez Mulej: »Zdi se mi dober, čeprav so o njem prej, ko ga še ni bilo, ljudje v^e sorte govorili.« Julka Vengar, prodajalka v poslovalnici na Linhartovom trgu: »V splošnem so ljud;e zadovoljni, pravijo le, da je bolj gost. Je zelo lepo zapečen, lepši izgleda kot prejšnji. Mislila sem, da bo več kritike; le na enokilogramska štruce se ljudje še niso privadili, ker zdaj še ne peče;o dvokilogramskih, čeprav napovedujejo, da jih bodo v kratkem začeli. V četrtek, ko smo nov kruh prvič dobil;, »a je popoldne zmanjkalo, _zt>to so se ljudje malo pritoževali, druge dni pa ga je bilo dovolj.« Varja Jensterle: »Tak jc kot zmerom, kruh je kruh!« Julijana Pezdič: »Ni tak kot prej, o ne! Ni mi preveč všeč! Prejšnji je bil boljšii bil je bolj svež, ta pa je težak, bolj gost, manj vzhajan.« Marija Pfajfar, prodajalka V poslovalnici za avtobusno postajo: »Mnenja o novem kruhu so zelo različna. Skoraj več ljudi, ki ga hodi sem kupovat, ga kritizira kot pa hvali.« Vidimo, da so mnenja rea različna, prepričani pa smoj da bo kritik manj, ko se bodo ljudje navadili. Z nobeno no-vostjo se ljudje takoj ne sprijaznijo! -at KULTURA IN PROSVETA g- JUNIJ 1966 * GLAS Srečanje z amaterji iz Kostanjevice Fran Žižek: IMiklova Zala V nedeljo popoldan in zvečer se je zastor Prešernovega gledališča dvignil dvakrat. Gledališki amaterji iz Kostanjevice ob Krki so prišli v Kranj z Miklovo Zalo pisca Frana Žižka. S svojim gostovanjem so se oddolžili kranjskim gledališčnikom, ki so pred tremi tedni gostovali v njihovem kraju. Režiser Lado Smrekar je v gledališkem listu zapisal: »Naša predstava nima nobenih umetniških pretenzij, saj zanje ni tudi skoraj nobenih možnosti...« Obstati na tej ozki relaciji neumetniških pretenzij teksta samega in neumetniških pretenzij pri ustvarjalcih ne bi kazalo. Vsaj tistemu ne, ki predstavo ocenjuje. Ne bi se mogel popolnoma strinjati, da Žižkova »Miklova Zala« ne dopušča prav nikakršnih možnosti za neke vrste »višjo ustvarjalnost«. Prav gotovo jih dopušča, čeprav manj kot ostala gledališka dela. Izhajajoč iz tega je režiser Lado Smrekar imel dokaj težko delo. Prepričan pa sem, da so mu želje po drugačni obliki predstave preprečevali tudi povsem amaterski pogoji delovanja in s tega aspekta je obstoj na že omenjeni relaciji popolnoma upravičen in razumljiv. Koncept popolnoma realistične uprizoritve, katerega je po- HUBERT PETZ TRGOVINA S STROJI Celovec — Klagenfurt, Blumengasse 46 0 SINGER šivalni stroji za gospodinjstvo in obrt, 0 pletilni stroji, ' 0 sesalci, 0 hladilniki, 0 šivanke in ostali pribor. Za cenjen obisk na Gorenjskem sejmu od 5. do 16. 8. 1966 in naročila se priporoča a. i \ gojevala tudi popolnoma realistična scena Vlada Rijavca, je izvedel dokaj neoporečno. Igralska podoba te predstave je glede na takšen režijski koncept in glede na popolno doslednost temu konceptu bistveno pomembna. Gre predvsem za uglasitev tako velikega in raznolikega ansambla. Prepričan sem, da je režiser vložil veliko truda v oblikovanje igralskih kreacij, o čemer priča predvsem dejstvo, ki je povzeto po gledališkem listu, da je bilo za predstavo, kakršno smo videli, potrebno okoli sto vaj in dobrih osem mesecev dela. Posebno vidne so bile dikcijske napake, kar velja skoraj za večino ansambla. Kreacije posameznikov pa v tako velikem ansamblu skoraj ne bi veljalo ocenjevati. Tako kot povsod na amaterskih odrih pri tako velikem ansamblu so bile tudi tu izredno velike razlike med eno in drugo igralska stvaritvijo. Ne glede na ta kritična razmišljanja o predstavi pa je treba zapisati, da je bilo srečanje z amaterji iz Kostanjevice prijetno doživetje. Prijetno predvsem zato, ker smo se srečali s tistim pravim, prav nič skomercializiranim amaterizmom, ki je dediščina amaterskih gledaliških tradicij. Gledalci, ki so tako popoldne kot zvečer napolnili dvorano, so z navdušenimi aplavzi to potrjevali. Božo šprajc V nekaj stavkih raz- BLED: razstava fotografij in dokumentov iz NOB In voja JLA — V festivalni dvorani na Bledu je bila IS. jn , junija razstava fotografij in dokumentov iz NOB in razv JLA. V počastitev 25-lctnice ustanovitve OF slovenskega °Ja roda, vstaje jugoslovanskih narodov in ustanovitve JLA 1» jo priredili SZDL Slovenije, ZZB NOB Slovenije in JLA R-ff stavo si je ogledalo veliko domačinov in domačih ter tui'h turistov. J RADOVLJICA: šola na Ovsišah — zunanji oddelek osnovn šole na Lipnici — Skupščina občine Radovljica je na zadn" seji v torek (21. junija) sprejela soglasje k sklepu, da k zunanji oddelek osnovne šole Radovljica — šola na Ovsišah — odcepi in priključi k osnovni šoli Lipnica kot njen zunan" oddelek, šola na Ovsišah je bila namreč že 1. januarja 1965-po sklepu sveta za šolstvo na željo kolektiva šole prip0jena osnovni šoli Lipnica, torej pred časom, ko temeljni zakon o zavodih še ni izšel. Po izidu tega zakona pa je za vsako spremembo, izločitev ali pripojitev nekega zavoda k drugemu potrebno soglasje ustanovitelja. Osnovna šola Radovljica to soglasje potrebuje zaradi vpisa v register pri okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani. KRANJ: prvi absolventi Iskrine tehniške šole — Danes (25 junija) dopoldne ob devetih bodo absolventom tehniške irj poklicne šole šolskega centra podjetja Iskra Kranj svečano podelili spričevala. Podelitev, ki bo letos še posebno slovesna saj bodo zaključili šolanje prvi absolventi tehniške šole, bo v dvorani delavskega samoupravljanja v Iskri (nad restavracijo). KRANJ: 65-letnica prve mature na kranjski gimnaziji _ Letos je minilo 65 let, od koder je na kranjski gimnaziji maturirala prva generacija dijakov. Prva velika matura je bila leta 1901, male mature (zdaj jih ni več) pa so bile že pre: Prav bi bilo, če bi letošnji abiturienti to visoko obletnico malce slovesneje počastili. Uspel pevsko folklorni nastop Po uspešnem koncertu moškega pevskega zbora Prosek-Kon-tovel (Trst), ki je gostoval v našem mestu prejšnji mesec, se je v soboto (18. junija) kranjski koncertni pubiiki predstavila še ena kulturno-umetniška skupina iz sosednje Italije. Tokrat sta na povabilo kranjske koncertne poslovalnice gostovala v Kranju in dan kasneje v Bohinjski Bistrici moški pevski zbor »Cesare Avgusto Seghizzi« in folklorna sjkjipina iz Gorice. Za svoj nastop v Kranju je zbor pripravil vrsto skladb, ki pri nas še niso bile izvajane. Pod vodstvom dirigenta Francesca Valen-tinsiga je zbor prikazal odlično pevsko tehniko tako v Goriški zbor C. A. Seghizzi skladbah renesančnih mojstrov in furlanskih narodnih pesmih kakor tudi v skladbah naših skladateljev Janka Ravnika in Jakova Gotovca. Razen E lepo zvočno celoto j se je zbor zlasti odlikoval v čisti intonaciji, ritmu in dikciji. Ena izmed najboljših kvalitet pa je bil vsekakor izreden pianissimo, katerega prav pri nekaterih naših zborih tako pogrešamo. Tudi dirigent je pokazal izredno umetniško moč, ki je prišla do izraza predvsem v interpretaciji skladbe Orlan-da di Lassa Banjour mon coeur in črnske duhovne pesmi Deep river. Glasbena večer pa je prijetno popestrila folklorna skupina, ki se je občinstvu predstavila s sedmimi furlanskimi plesi. Tudi ta skupina je dokazala svojo umetniško zrelost, saj je bila njihova izvedba prikaz pristnosti in odraz temperamenta, ki je značilen za te plese. Uvodoma je nastopajoča umetniška ansambla kakor tudi njunega predsednika g. Antonija Zittera in predstavnika občine Gorica g. Guisepija Agattija pozdravil ravnatelj kranjske glasbene šole Peter Lipar. V svojem pozdravnem govoru je omenil zlasti po membnost kulturnih stikov med dvema sosednjima narodoma in koristnost spoznavanja obojestranskih kulturnih dosežkov. Isto misel je v svojem govoru poudaril tudi zastopnik goriške občine Guise-pe Agatti. V znak priznanja za uspešen nastop je predsednik Prešernovega pevsikega Zbo-ra Zmago Benčan izročil an. samblu lovor j ev venec, gostje pa so Prešernovemu zboru poklonili spominsko darilo. Ta kulturna prireditev je doživela vse priznanje tudi s strani poslušalcev, ki So v velikem številu napolnili dvorano delavskega doma jn samezne točke nagrajevali z bogatim aplavzom. S tem nastopom je kranjska koncertna poslovalnica za to (polletje uspešno zaključila koncertno sezono. Dušan Stanjko Najboljša arom-v praženi kavi p raža r ne .Mehu' 5 vprašanj - 5 odgovorov Tokrat nam je postavil vprašanja predsednik Turističnega društva iz Tržiča Gašper STIBELJ, za odgovore pa smo pro-siii predstavnike skupščine občine Tržič. KDAJ BO UREJEN PRIKLJUČEK? VPRAŠANJE: Kdaj bo urejen priključek iz nove avtomobilske ceste pri Mesirjev-cu v Tržiču? ODGOVOR: Ko se je gradila avtomobilska cesta priključek pri Mesirjevcu ni bil dovoljen, ker je bilo predvideno, da bo cesta do Ljubelja imela status, avtomobilske ceste. Ker pa je sedaj cesta cd Tržiča do Ljubelja le cesta I. reda, bo priključek narejen, in sicer takoj ko bo občinska skupščina imela na razpolago potreben denar. PREDRAČUN V IZDELAVI VPRAŠANJE: Kdaj bo Cestno podjetje v Kranju uredilo cesto in ograjo na Stari cesti iz Tržiča po Kovternici V Bistrico? ODGOVOR: Navedeno cesto si je ogledal direktor republiškega cestnega sklada in dal nalog Cestnemu podjetju v Kranju, da naredi predračun za ureditev te ceste. Predvidevamo, da bo ureje- na v tem letu, in sicer še do zime. PREMALO DENARJA ZA CESTO »POD GORO« VPRAŠANJE: Kdaj bo urejena turistična cesta »Pod goro« iz Bistrice do Begunj? ODGOVOR: Okrajni sklad za ceste v Kranju je imel v izdelavi projekt turistične ceste Brnik—Kranj—Golnik— Begunje, v katerem je bila Loka—Bistrica—Ročevnica — vključena tudi cesta od Bistrice do Begunj. Ker pa je bil navedeni sklad ukinjen, projekt ni bil v celoti izdelan. Zaradi pomanjkanja denarja skupščina .občine Tržič te ceste ne more urediti, sicer pa je cesta III. reda in bi moral financiranje prevzeti republiški cestni sklad. GRAD NA BREžCAH ČAKA INVESTITORJA VPRAŠANJE: Koliko časa bomo še dopuščali, da bo razpadal tržiški grad na Brežcah? ODGOVOR: Zaradi pomanjkanja denarja skupščina občine Tržič ne more po- praviti gradu na Brežcah, želi pa dobiti investitorja, ki bi prevzel celoten grad in ga usposobil za gostinske namene. V tem primeru bi seveda morali (premestiti vzgojno-varstveno ustanovo, za katero grad tako ni primeren. VPRAŠANJE: Zanima me, kdaj bo urejen hudournik v Srednji vasi pri Šenčurju. Potok, ki čez poletje sicer usahne, jeseni in spomladi poplavlja stanovanja ter tako povzroča precejšnjo škodo prebivalcem te vasi. ODGOVOR: Od predstavnikov Vodne skupnosti za Gorenjsko smo prejeli naslednje pojasnilo: Do težav, ki tarejo prebir valce Srednje vasi je prišlo zaradi tega, ker struga Mož-janskega potoka, ki teče mimo Cešnjevka in Luž nima zadostnega padca in je preozka, da bi mogla prevajati visoke vode celotnega zbirnega področja. Tako ob večjih deževjih prestopa brego- NEIZKORIŠČENI OBJEKTI NA CEGELJŠAH VPRAŠANJE: Ali je potrebno, da so grad Bistrica in objekti na Cegeljšah neizkoriščeni? ODGOVOR: O omenjenih ve in preplavlja okolico. Pred naseljem nizke in srednje vode sicer ponikajo v požiralniku, ki pa ga prebivalstvo zar nemarja in okolico uporablja za smetišče, namesto da bi skrbelo za to, da je jama stalno očiščena in primerno* zavarovana. Drug vzrok, da voda preplavlja naselje, pa je treba iskati v neodgovornem in nestrokovnem posegu V naravni vodni režim. Bivša občina Šenčur je v letu 1955 rekonstruirala cesto skozi vas in pri tem enostavno zasula strugo, vodotok pa so speljali nad Šenčurjem v opuščeno gramoznico. Vodi je tako preprečen naravni odtok, kar postane kritično ob visokih objektih smo se že večkrat pogovarjali z republiškimi in zveznimi organi, vendar ' so bili vsi razgovori brez uspeha. Tudi sami bi želeti dobiti od prizadetih forumov primeren odgovor pa ga še nismo. vodah, ko zaradi zablatenja zemljišča ni sposobno požreti vse vode, pride tudi do kol-macije obrežnih zemljišč, kar seveda v tem primeru ni zaželeno. Ker se bodo razmere iz leta v leto slabšale bo treba nujno računati na ponovno vzpostavitev struge skozi Senčuo ker bo v doglednem času podobna težava, ki danes tare prebivalce Srednje vasi, doletela tudi Senčurjane. Ker je rešitev postavljenega vprašanja zelo težka, brez predhodnih študij, predvsem pa aktivnega sodelovanja občine, krajevne skupnosti in prebivalcev samih, danes ni mogoče postaviti roka, kdaj bo naselje zavarovano 4 Planike v Zarici celj ni bil navdušen nad njo\ Kavk v Zarici ni nič mani kot planik; gnezdijo v pečinah na obeh bregovih in Y. jatah letajo nad penečo Savo, A. Triler Foto: F.Perdan j Ko sva s Franceljnom povedala kolegom in kolegicam v uredništvu, da greva po planike in da se bova čez uto ali dve že vrnila, nama seveda niso verjeli. Ko pa sva čez dve uri res prinesla vsakemu za spomin lepo, svežo, komaj utrgano pla-niko, so brž »pogruntall«, da sva jih natrgala kje v Kranju, v kakšnem skalnjaku šele ko Je Francclj razvil film in naredil nekaj slik, so morali verjeti, da nekje bUzu planike res rastejo. Drulovka je del Kranja; takoj zraven, med to vasico in Bregom, pa rastejo planike v strmih, senčnih previsnih stenah na desnem savskem bregu, v znani soteski Zarici. Planike rastejo torej pravzaprav v Kranju. Če grelno ob Savi od tovarne Planika navzdol, se široka struga Save pri Drulovki hitro in močno zoži, pomol špik iz trdnega kompaktnega konglo-tnerata pomeni vrata v ozko sotesko, v kraljestA'o planik in kavk. Od tod naprej je savska struga ozka. voda raz-penjena; šele pri Trbojah se dolina širše odpre. Navpične ali celo previsne konglomeratne stene Zarice so na desnem bregu skoraj ves dan v senci, le jutranje sonce jih obsije za nekaj uric. Te stene so iz trdno sprijetega, kompaktnega konglomerata, medtem ko so pečine na levem bregu manj trdne, že od daleč se vidi, da so vse preluknjane. Od sten se pog°sl° I" !"!$%> REPORTAŽA 25. JUNIJ 1966 * GLAS Pomembna turistična prireditev na Gorenjskem Čipkarski praznik v Železnikih letos 13. in 14. avgusta — Čipkarice se že pripravljajo — Novi vzorci Turistično društvo Železniki se že vneto in marljivo pripravlja na letošnji praznik mesta, IV. turistično narodopisno prireditev ČIPKARSKI DAN. Prireditev je postala tradicionalna za Železnike. Letošnja prireditev bo v 2eleznikih 13. in 14. avgusta, to je na soboto in nedeljo. Domača dekleta, žene in male punčke so že prijele za košarice, bucike ,in klekelj-ne, ker se jim verjetno mudi, da se bo vsaka postavila na razstavi čipk z lepimi izdelki. Ob obisku na domu znane čipkarice 85-letne SPANSKO-VE mame — Marije Primožič, je bilo videti, da se tudi ona spet vneto pripravlja za domači praznik. Z veselim obrazom mi je povedala, da če bo »božja volja« in zdravje, bo prav rada spet nastopila v sprevodu' in tekmovanju. Prav gotovo pa bo ob njej spet nastopil tudi znani čipkar Luka Lotrič iz Železnikov. Pa poglejmo še ostale priprave za izvedbo tega praznika. Marica TROJ AR, čipkarica iz Železnikov, ki so ji klekeljni najboljši prijatelji in so čipke tudi njen čipkarice od lever Mohorič Julka, Baldasin Štefka, LotriČ Ana in Lotrič Marija so mimoidočim pokazale izdelavo čipk. kruh, mi je povedala da v pripravljalnem odboru skrbi za ureditev čipkarske razstave. Cipkaricam je že razdelila vzorce za izdelavo čipk ter sukanec, tako da bo za časa zbran potreben material za ureditev razstave. Prav pohvalno je tudi sodelovanje podjetja DOM iz Ljubljane. Za letošnjo razstavo je to podjetje poskrbelo za najnovejše vzorce čipk, za katere je že sedaj Veliko zanimanje tako pri domačih, kot pri tujih turistih, ki bodo prišli na ta praznik v Železnike. Program tega praznika pa je še obširnejši, tako se bo začelo že v soboto 1$3. avgusta, ko bodo pred starim Plavžem zažgali kres, na katerem bodo potem sežgali nabrane »kranceljne«, prikazali bodo tudi nekaj starih narodnih običajev, nato pa bo še kratko ^rajanje na prireditvenem prostoru — nogometnem igrišču v Železnikih. V nedeljo bo ob 7. uri zjutraj otvoritev razstave in prodaje čipk, dopoldan pa bodo domače čipkarice klekljale pred hišami in tako prikazale mimoidočim izdelavo te lepe posebnosti kraja. Popoldan bo najprej sprevod nastopajočih po Železnikih, v katerem bodo sodelovale čipkarice tekmovalke, folklorna skupina iz Cešnji-ce, nočni čuvaj s staro vah- , Lotrič Luka iz Železnikov tekmovanji* na lanskoletni prireditvi tarsko pesmijo, da bo pa sprevod še bolj pester, pa bo Grogov Jaka iz Železnikov peljal na vozu VELIKI PUN-KELJ, kot simbol te prireditve. Sprevod bo od Cešnji-ce pa na prireditveni prostor, nato bo tekmovanje čipkaric, razglasitev rezultatov in po-delitev nagrad, folklorna skupina mladine iz Cešnjice pa bo izvedla stare narodne plese. Za veseli in zaključni del — čipkarsko rajanje pa bodo letos poskrbeli domači godci iz Selške doline. 0 Odbor Turističnega dru-9 štva Železniki, Pričakuje 9 da bo prireditev tudi letos ^ dobro uspela ter bo s tenj * napravljen spet nov korak 0 v razvoju turizma v sol_ 0 ški dolini in popularizacij £ mesta Železniki v ožji do-9 movini in tujini. T. s. Bohinjski gostinci v združenem podjetju Transturist Letošnja sezona bo dobra V hotelu Jezero — Bellevue imajo za čas od začetka maja do konca spetembra letos prodane vse kapacitete — Največ gostov je tujcev (Holandci, Nemci, Angleži) med individualnimi gosti je precej Italijanov — Razgovor z direktorjem Janezom Arhom ►»Pričakujemo dobro sezono, če le ne bo kakšnih nepredvidenih težav ali nepričakovanih sprememb gospodarskih instrumentov!*. Tni jc ondan povedal direktor hotela Jezero — Bellevue Janez Arh. »Za čas od 1. maja do konca septembra imamo prodane skoraj vse kapacitete, to je — v obeh hotelih — približno 100 postelj. Ze 8. maja je letos prišla prva Skupina Holanfcev in potem postopoma Še druge, tako da smo počasi polnili hotel Jezero, z začetkom junija pa smo zaceli polniti tudi hotel Bellevue.« 8. junija, ko sem bil v Bohinju, je bil hotel Jezero popolnoma zaseden, v hotelu Bellevue pa je bilo še nekaj manj kot pol prostih mest. »Aranžmane imamo z General turistom in. Kompasom!« je nadaljeval direktor Arh. »TI dve potovalni podjetji sta nam do konca septembra zagotovili dovolj tujih gostov preko turističnih agencij ABR Munchen, Yugotours London, Railtour Haag in Hotel Plan Haag. Individualnih gostov imamo le malo, posebno domačih, le nekaj Italijanov imamo. Domačih gostov pa je posebno v poletni sezoni zelo malo, nekaj več pozimi; letos pozimi smo imeli npr. nogometaše Olim-pije.« V prvih štirih mesecih letos je v hotelu Jezero-Belle- vue število prenočitev poraslo v primerjavi z enakim obdobjem lani kar za 205 %; vseh prenočitev smo imeli letos 2.955,, od teh je bilo prenočitev tujih turistov 1962. Vedeti moramo, da je številka razmeroma nizka zato, ker se je^zaradi zelo zgodnje pomladi" zimska sezona zaključila znatno prej kot prejšnja leta, kljub temu pa so imeli veliko več gostov kot lani. — Na seji občinske skupščine v Radovljici pred približno mesecem dni ste bili gostinci v občini kritizirani, ker še niste izdelali statutov in drugih aktov notranje zakonodaje; med redkimi organizacijami, ki so to delo že opravile, vas ni. Kako to? »Res je!« se je nasmehnil direktor; »mislim, da imamo opravičljiv razlog. Z začetkom letošnjega leta so se namreč hotela Jezero-Belle-vue in Pod Voglom ter restavracija Triglav v Stari Fužini združili z loškim podjetjem Transturist. Vse te, prej povsem samostojne gospodarske organizacije so morale zdaj kot samostojne ekonomske enote povsem spremeniti vso notranjo zakonodajo. Statut še ni potrjen, osnutek pa je izdelan, de Io je torej v teku, tako da bomo tudi to v kratkem uredili. Tudi celotno združeno podjetje Transturist je Imelo v tem času precej opravkov s spremembo registracije, ki jo Je bilo treba dopolniti z gostinsko dejavnostjo.« — Kaj pa si obetate od te hrtegracije? sem ga še vprašal. \ »Predvsem kompleksnejšo obravnavanje turizma v Bohinju, ki bo koristilo vsem in vsakemu posebej. Transturist je bil v Bohinju že doslej močno zasidran, saj je največ avtobusnih prog njegovih, razen tega pa upravlja z žičnico na Vogel. Z združitvijo bodč> v okviru podjetja samega možni kompleksni aranžmani za tuje goste, ki se bodo odločili za Bohinj. y okviru tako velikega in močnega podjetja imamo tudi več možnosti za najemanje kredi-tov, posebno za najemanje inozemskih kreditov. V načrtu imamo namreč precej adaptacij naših objektov, katerim pa sami verjetr- nc Dj bili kos. Hotel Bellevue bomo po glavni poletni sezoni temeljito prenovili, tako da bo pro, šel iz sedanje C v B katego-rijo. y hotelu Pod Voglom bo tudi v kratkem treba povečati in izboljšati restavracijske prostore. Restavracija Triglav je zaradi precejšnje prekoračitve investicij pri novogradnji zašla v začetne poslovne težave, ki smo jih z integracijo odpravili. Ta restavracija služi v glavnem za prehrano gostov, ki stanujejo po zasebnih turističnih sobah v Stari Fužini. Teh sob je okrog 400, poleti so razmeroma dobro zasedene, zanje je veliko zanimanje. Triglav sam ima le 25 postelj, razen tega pa je v njegovi posesti še stara vila v Fužini s 30 posteljami.« A. Triler Kriza tudi v našem ilovnatem »paktu« ob Savi Zakaj Vogljanci pravijo -» NE!« Zakaj letos 200.000 starih dinarjev manj dotacij iz občine? — Primerjave s sosednjimi skupnostmi v Šenčurju in Trbojah ter delitev tega denarja znotraj štirih vasi povzroča nesoglasja Kdo ima šolo, kdo dvorano, kdo cerkev, kdo gasilce in kdo lužo, ki zahteva milijone? Kdo ima večje potrebe, kdo je dobil več zadnja leta, kdo je več prostovoljno delal, kdo ima bolje urejene komunalne naprave? To $o bila v zadnjih letih pogostna vprašanja volilcev štirih vasi — Voglje, Voklo, Hrast je in Prebačevo, ki so v enotni krajevni skupnosti. Pravzaprav je največ teh pripomb in pomislekov iz Vogelj, manj pa v Hrast ju in Prebačevem. Toda »vroča juha« se ne je. In to bo verjetno tudi v tem primeru samo vzpodbudilo prebivalce vsake vasi k večjemu zagonu pri urejanju svojih krajev in odstranjevanju nevšečnosti. Korenine v ilovici Kot smo slišali stare ljudi v Voklem in tudi v Vogljah, 6o ilovnata tla že zdavna združevala in včasih odbijala prebivalce teh dveh vasi. Voklo in Voglje sta na izrazitem ilovnatem področju levega brega Save. Tam nimajo Studencev, voda ne ponikne it-d. Zato so morali imeti skopane velike jame, kamor se je zbirala voda deževnica, za odpadne vode so morali imeti greznice in podobno. Toda leo so pred 60. leti dobili vodovod (kot Šenčur in Kranj) 6o stare luže postale odveč. Ljudje niso potrebovali te vode niti za živino, skrb za čiščenje in urejevanje' luže je odpadla in te mlake so začele postajati zbirališče nesnage, iz katere je poleti hudo za-udarjalo. A prizadeti so bili zlasti oni ob lužah. Najprej Voklo S pombčjo skupnosti so najprej zasuli lužo v Voklem. Prostor 3.000 kvadratnih metrov je p-~.hla, 11. zaslom-ba, 12. mariborska tovarna sjrftfnobiiov, 13. ktpno, ob- dano z morjem,' 15. skoraj 150 km dolg desni pritok Volge, 16. ime sovjetskega nogometnega vratarja Jašina, 18. kratica za letalski klub. j 3 i. S 6 [ 7 8 9 ti 12 iT—1 '"i If ■ IS 16 ■ 8 1 m t • - i LET DELOVNE DOBE, OD TEGA SAMO V ŽELEZARNI ČEZ 40 LET. Visoka kvalifikacija, težki pogoji dela, 53 let delovne dobe, so mu prinesli 53.700 starih din pokojnine (tudi on jajia osla). • Na hipodromu življenj-+ skega standarda se je tek- # ma že začela. Lipicanec je # daleč, daleč pred mulo in # osloma. AH jih bo kdaj # kdo zaustavil in jim pove-0 dal, da je to paradoks. • # Naj vsi jahajo osle ali pa fc^vsi konje. Kolikor kdo 0 skupnosti daje, toliko naj m skupnost njemu vrača! JOŽE VIDIC Stroji za štetje bankovcev S hitro modernizacijo administrativnega poslovanja stroji vse bolj zamenjujejo ljudi in njihove možgane v pisarnah in obratih. Toda največja zapreka pri hitrem opravljanju pisarniških del je bilo preštevanje denarja, ki sp ga morali doslej preštevati ročno. Poznamo seveda stroje, ki preštevajo kovani denar, ne pa tudi bankovcev. Veliko število nameščencev v bankah, na železniških postajah, v trgovskih hišah in na stadionih prešteva denar. To je zelo težko in utrujajoče delo. Nedavno tega pa se je na Japonskem pojavil električni Najbolj varno letališče Pri Ženevi v Švici gradijo najvarnejše letališče nasvetu. Ta naziv po mnenju graditeljev zasluži zato, ker potniki sploh ne bodo več mogli na ploščad, po kateri poteka sicer kar živahen promet z letali, cisternami in drugimi vozili. Letališko stavbo povezujejo z malimi paviljoni na ploščadi podzemni hodniki, po katerih bodo hodili potniki pred vstopanjem in po izstopanju iz letala. Načrtovalci sicer priznavajo, da so zlasti zaradi podzemskih hodnikov stroški za gradnjo takšnega letališča nekoliko večji, vendar trdijo, Za razvedrilo Nekam utrujen si, Tone Mar re sne moreš v službi zadremati za pol ure? Predstavljam vam novo sodelavko. Lahko se držite vsak-darrje, kolegi, že leto dni je poročena... da jih ne bo bogato poplačala samo večja varnost potnikov, temveč tudi večja zmogljivost letališča, saj potniki pri vstopanju in izstopanju ne bodo ovirali prometa. Letala se bodo kajpak ustavljala neposredno ob paviljonih. — Se malo ga MdftfUe, bokih me že tlšcJ stroj za preštevanje bankovcev, ki so ga imenovali bill- .-con — E. Zavitek 100 bankovcev, ki jih vložijo v ta stroj, prešteje v desetih sekundah in jih po želji tudi razvrsti v zavitke bankovcev iste vrednosti po 100, 50 ali manj kosov. Pri preštevanju pa lahko ta naprava izloči tudi vse poškodovane bankovce in tiste, ki so izgubili obliko. Uporabijo jo lahko ne le za preštevanje japonskega denarja, temveč z majhnimi ^spremembami tudi za štetje tujih bankovcev". Nekatere od teh strojev so že izvozilKv Avstrijo. Proizvajalci teh strojev izjavljajo, da so te naprave prve take vrste na svetu. Pozabljeni pek Argentinsko javnost je hudo pretreslo ravnanje birokracije, ki mu menda ni para na svetu. Pek Aleksander Dovoa je preživel v norišnici 29 let, pozabljen od vsega .sveta. Aprila 1937 je bil takrat 30-letni Novoa aretiran s skupino pekov, ki so sodelovali pri atentatu na režim. Danes nihče več ne ve, za k3j je takrat sploh šlo. Novoa so poslali v norišnico na pregled. Tam so pozabili nanj. Tako je nesrečni pek preživel v umobolnici skoraj 30 let. Odkrili so ga čisto po naključju. Argentinski novinarji so mu pripravljeni pomagati, da bi se vrnil v življenje. r Domača humoreska Strokovnjak Ko bom še enkrat zrasel, bom strokovnjak. Kakršenkoli, le da bom strokovnjak. Se čudite? Vprašujete zakaj? Preprosto zavoljo tegale: Podjetja imajo strokovnjake in učence v gospodarstvu, kot učeno in po novem pravijo vajencem. No, in takle učenec v gospodarstvu, uboga para, mora najprej podpisati pogodbo o šolanju: da se bo pridno i0il, vestno delal, v primeru slabega uspeha pa povrnil vse stroške, ki jih je sz njim podjetje imelo. »Eno je pogodba, drugo pa praksa,« boste dejali. Ne, ne! Če kje ne, potem tu to ne drži. Poznam primer, ko so starši, ki še zase niso imeli, morali pošteno odpretf denarnico za svojega nadobudnega, ki je »čiknil* pri teoriji. Strokovnjak pa postaneš čisto drugače. Šola te država na svoje stroške, štipendira pa podjetje. Tako doštudiraš in tedaj ugotovijo nešolani vodilni tovariši v podjetju, da zate ni prostega delovnega mesta. Požvižgajo se v svojem imenu na štipendijo, v državnem pa na stroške' šolanja, ki gredo v milijone. Ti pa jo lepo mahneš v inozemstvo in tam vnov-čiš svojo, podjetniško in državno investicijo — zase in za drugo državo. O plačilu šolanj at o vračanju štipendije — niti govora. Če sitnariš, dobiškvečjemu nagrado — za potne stroške. , * Pa recite, če se. vsestransko ne izplača biti strokovnjak! 7534991595509^517311945799 V Pojasnila k urbanističnemu programu mesta Kranja javno razpravo Mesto Kranj predstavlja pomembno središče z močno razvito primarno, sekundarno in terciarno dejavnostjo. Lega in razvite funkcije dajejo mestu Kranju karakter važnega gravitacijskega centra celotne gorenjske regije. Vloga in značaj mesta zahtevata načrtni razvoj, katerega predstavljajo urbanistični dokumenti, ki vsklajujcjo vse mestne dejavnosti in funkcije za daljše časovno obdobje. V pretekli dobi je bilo za mesto Kranj izdelano precej urbanistične dokumentacije, ki je že realizirana ali pa zastarela. Navedena predhodna urbanistična dokumentacija je pri načrtovanju bodočega razvoja mesta omogočala vpogled v problematiko in obogatila izhodiščno gradivo. Perspektivni razvoj mesta Kranja prikazujejo naslednji okvirni podatki: Prebivalstvo: Kranj, mestno področje gravitacijsko zaledje Skupno območje občine Končna razporeditev prebivalstva po posameznih mestnih področjih in območjih 1%3 1995 23,093 ' 45,000 26,433 30,500 49,503 75,500 Leta 1995 naj bi Kranj imel 45.000 prebivalcev — 6 no vili popolnih šol — Vse pripombe občanov dobrodošle bi bila naslednja: Zlato polje (S14) — 5000 pb. Zlato polje — Struževo (Slb) — 600 pb, Struževo (S1C) — 500 pb, Vodovodni stolp (S2) — 5300 pb, stari center (Cl) — 2450 pb, novi center (C2) — SO0 pb, Kokrica (NI) — 1400 pb, Rupa (N2) — 150 pb, skupaj severno mestno območje — 16700 pb. Primskovo (S3) — 2000 pb, Kianec (S4) - 2750 pb, Kla- 18 URBANISTIČNI PROGRAM MESTA KRANJA 25. JUNIJ 1966 * GLAS nec-Huje (S4A) — 3700 pb, Planina (S5) — 6300 pb, Cir-čiče (S6) — 1300 pb, Gorenje — 230 pb, Savska loka (S9B) 150 pb, skupaj vzhodno mestno območje — 16,430 pb. Orchek-Drulovka (S7) — 3000 pb, Stražišče (SS) — 5135 pb, Stražiščc-Bantale (S8A) — 3600 pb, Stražišče — Zg. Bitnje (S8B) — 900 pb, Gorenja Sava (S9A) — 200 pb, skupaj zahodno mestno območje 12,835 pb. Stanovanjske površine: Urbanistični program predvideva na mestnem območju 400 ha stanovanj, površin, ki zadostujejo za namestitev predvidenega števila prebivalcev. Stanovanj. površine so razvrščene na sledeč način: a) obstoječe stanovanj, površine, ki ostanejo in so dokončno zazidane ali pa bodo dopolnjene (Al, A2, A3, A4) .....239 ha b) obstoječo stanovanjske površine, ki so predvidene za rekonstrukcijo (BI, C3 ........ 20 ha c) nezazidane površine, ki so predvidene kot potencialne gradbene površine (Cf, C2) ........ 141 ha skupaj 400 ha Osnovna preskrba: Urb. program predvideva 7 večjih preskrbovalnih centrov (PC) z netto prodajno površino 300 m2 (v centrih stanov, področij). Za dopolnitev večjih preskrbovalnih centrov so potrebni tudi manjši s 150—200 m2 netto prodajne površine, ki so lahko v stanovanjskih objektih, ali pa stoje kot samostojni objekti. Družbena prehrana: Predvideni so 3 večji obrati družbene prehrane, za vsako območje po 1 obrat. Centralne površine: Centralno mestno področje obsega površine starega dela mesta in površine novega mestnega centra. Skupna površina znaša 50,70 ha. Mestni center bo imel trgovsko poslovni, kulturno rekreacijski in administrativno upravni karakter. Program predvideva sledeče nove objekte: 2 hotelska objekta, mestni avditorij, novo gimnazijo, centralni mladinski dom, poslovne objekte predstavništev industrije, trgovine in obrti, nove trgovsko prodajne površine (večja trgovska hiša, specializirane prodajalne), objekt centralne avtobusne postaje z gostinskim lokalom, parkirne in garažirne ter mestne površine. Zdravstvo: Kapacitete zdravstvenega doma in porodnišnice zadoščajo za daljšo dobo. Program predvideva še: materinski dom, -doma starostnih oskrbovancev v okviru zdravstvene cone, na področju Stražišča pa Zdravstveni dom. šolstvo in vzgojno varstvo: Program predvideva cca 6900 šoloobveznih otrok, za katere bi potrebovali še 6 novih popolnih in 1 nepopolno osnovno šolo s skupaj 108 učilnicami. Pri določanju števila novih šol r/rogram upošteva enoizmenski pouk in kapaciteto šole & 600—700 učencev. Za strokovno šolstvo predvideva program poleg obstoječih še večje površine na Zlatem polju, kjer naj bi se razvijal strokovni šolski center. Nova gimnazija je predvidena na. področju Huj, v okviru centralnih mestnih površin z vso potrebno opremljenostjo. Vzgojno varstvene ustanove (WU). Urbanistični program predvideva VVU za predšolske in šoloobvezne otroke. Za predšolske otroke je predviden program VVU v okviru stanovanj, področij v zadostnem številu in s kapaciteto do 100 otrok. Za šoloobvezne otroke je predvideno varstvo v šolskih objektih. šport in rekreacija: K opremljenosti mestnega prostora spadajo tudi površine, namenjene športu in rekreaciji. Urbanistični program predvideva: večja igrišča s površino 2 — 3000 m2 ter manjša otroška igrišča v posameznih stanovanjskih področjih, dopolnitev športnih naprav na področju obstoječega centralnega športnega parka (športna dvorana, povečanje letnega kopališča itd.), 2 večja športna parka za potrebe vzhodnega in zahodnega mestnega območja ter večje zelene površine, ki sp namenjene rekreaciji in oddihu mestnega prebivalstva. Industrija: Urbanistični /program prevdideva zadostne potencialne površine za razvoj industrije, obrti in skladišč za daljše časovno obdobje. Industrijske cone, ki jih prikazuje urbanistični program (skupaj 178 ha), opredeljujejo osnovne urbanistične in komunalne posege ter varujejo površine, ki so predvidene za omenjeno izrabo. Predvidena je razširitev industrije v savskem bazenu proti jugu do Zarice, na severu pa od Struževega do Police. Izjemo predstavlja tovarna SAVA. kateri urbanistični program namenja površine na področju Labor. Komunalna dejavnost: Podjetja, ki se ukvarjajo s komunalno dejavnostjo, so danes raztresena po celotni mestni površini. Urbanistični program predvideva za to dejavnost posebno površino (18 ha) na področju Primsko-vo. Izjemo predstavlja ushož-nostna obrtna dejavnost in servisi, za katere je predvidena površina neposredno ob robu mestnega centra. Ostala obrtna dejavnost, družbena kot tudi privatna, je močno zastopana v starem dehi mesta. Urbanistični program pa predvideva lokacijo dodatnih novih obrtnih dejavnosti po posameznih mestnih območjih. Promet: Cestna mreža ▼ Kranju je rasla vzporedno z razvojem aglomeracije in je v posameznih časovnih obdobjih zadoščala potrebam. Podedovano stanje pa danes več ne odgovarja močno rastočemu prometu. Križišča, profili cest, kvaliteta cestišč, nediferenciranost, pomanjkanje parkirnih in garažnih prostorov itd., predstavljajo pereč problem. Urbanistični program nakazuje ureditev prometnih problemov in prometnih površin mesta. Za uspešnejše reševanje prometa v celoti pa bo potrebna v najkrajšem času temeljita raziskava, pri kateri naj bi sodelovali prominentni prometni strokovnjaki s pripomočki in metodami, ki so nam v zadnjem času dosegljivi. Razpored razprav o urbanistie* a programu mesta Kranja ne 1.7.1966 — Razstava dokumentacije urbanističnega programa mesta Kranja v avli skupščine, ki bo trajala do vključno 23. 9. 1966; — ob 18. uri razlaga programa v razstavnem prostoru; 5.7.1966 — zbor volivcev za območje Center v avli skirp*ščine ob 18. uri; 7.7.1966 — zbor volivcev za območje Gorenje Save v prostorih Restavracije Iskra ob 18 uri; 8.7.1966 — strokovna razlaga programa v avli skupščine občine Kranj ob 18. uri; 11.7.1966 — zbor volivcev za območje Huje, Planina, Cirče v prostorih osnovne šole Staneta Žagarja ob 18. uri; 13.7.1966 — zbor volivcev za območje Orehek, Drulovka v prostorih Krajevnega urada ob 18. uri; 15.7.1966 — strokovna razlaga programa v avli skupščine občine Kranj ob 18. uri; 18.7.1966 — zbor volivcev za območje Primskovo v zadružnem domu ob 18. uri; 20. 7.1966 — zbor volivcev za območje Stražišča v Kinu Svoboda ob 18. uri; 21.7. 1966 — strokovna razlaga programa v avli skupščine občine Kranj — ob 18. uri; 25.7. 1966 — zbor volivcev za območje Stru/evo v prostorih SZDL Struževo ob 18. uri; 27.7.1966 — zbor volivcev za območje Vodovodni stolp v prostorih Doma JLA ob 18. uri; , 29. 7.1966 — strokovna razlaga programa v avli skupščine občine Kranj ob 18. uri; 2.8. 1966 — zbor volivcev za območje Zlato polje v prostorih Dijaškega doma v Kranju ob 18. uri; 3. 8.1966 — *zbor volivcev za območje Kokrice v prostorih Zadruž. doma ob 18. uri; 5. 8.1966 — strokovna razlaga programa v avli skupščine občine Kranj ob 18. uri; 12. 8.1966 — strokovni razlaga programa v avli skupščine občine Kranj ob 18. uri; 15. 8.1966 — strokovna razprava poglavja: prebivalstvo in stanovanjske površine v avli skupščine ob 18. uri; 17.8.1966 — strokovna razprava poglavja: centralne površine v avli skupščine ob 18. uri; 19. 8.1966 — strokovna razlaga programa v avli skupščine občine Kranj ob 18. uri; 22. 8.1966 — strokovna razpra#a poglavja: šolstvo in vzgojno varstvo v avli skupščine ob 18. uri, 24. 8.1966 — strokovna razprava poglavja: rekreacijske in športne površine v avli skupščine ob 18. uri; 26. 8.1966 — strokovna razlaga programa v avli skupščine ob 18. uri; 29. 8.1966 — strokovna razprava poglavja: industrija, obrt in skladišča v avli skupščine ob 18. uri; 31. 8 1966 — strokovna razprava poglavja: komunalne dejavnosti v avli skupščine ob 18. uri; 2.9.1966 — strokovna razlaga programa v avli skupščine občine Kranj ob 18. uri; 5. 9.1966 — strokovna razprava poglavja: promet v avli skupščine občine Kranj ob 18. uri; 9. 9.1966 — strokovna razlaga programa v avli skupščine občine Kranj ob 18. uri; 16.9.1966 — strokovna razlaga programa v avli skupščine občine Kranj ob 18. uri; 23. 9.1966 — strokovna razlaga programa v avli skupščine občine Kranj ob 18. uri. 5732^397 37167457029894 20. obletnica radovljiških plavalcev Letos poteka 20 let odkar so pri tedanjem TVD Partizan Radovljica na pobudo Mitje Jakliča in še nekaterih ustanovili plavalno sekcijo. Ze takoj po ustanovitvi je dosegla sekcija dobre rezultate, heta 1946 so osvojili naslov gorenjskega prvaka. Jeseni leta 1947 je bilo na področju Radovljice, Lesc in Bleda ustanovljeno športno društvo Prešeren Lesce, kamor se je vključila plavalna sekcija. Do leta 1950, ko so osvojili prvo mesto v II. slovenski ligi, niso dosegali pomembnejših uspehov. Za tem letom so se do leta 1957 vrstili uspehi kot po tekočem traku. Lep. 1957 pa so osvojili med ekipami tretje mesto v Sloveniji (za Ljubljano in Triglavom). Po tem obdobju je zašel klub zaradi menjave generacij v kvalitetno krizo. Prvi večji uspeh so dosegli leta 1962, ko so zasedli na slovenskem prvenstvu prvo mesto (brez zveznih ligašev). Sodelovali so na kvalifikacijah za II. zvezno ligo, kjer so uspeli, a na žalost še isto leto tudi izpadli. Po tem obdobju se je pričela »trnova pot radovljiškega plavanja.« Ostali so brez bazena za treninge, katerega nimajo še sedaj (bazen adaptirajo). V PK Radovljici (sedanji naziv) je treniralo do sedaj 405 Stalnih aktivnih članov. Stari venomer odhajajo in prihajajo novi, mlajši. Za vsako generacijo pa ostajajo znana imena kot so: Špela Čebulj, Alojz Cilenšek, Dara Mladenovič, Boris Ahac, Janez Sekovanič, Varja Jensterle, Jože Smrekar, Franci Čeme, itd. In kaj nameravajo radovljiški plavalci v jubilejnem letu, ki so ga dočakali brez bazena? te več let hodijo na treninge, ki jih sami financirajo, kaže da bo tako tudi letos. Udeležili se bodo vseh tekmovanj, kot domačini pa bodo nastopali na Bledu. Tudi plavalne šole ne mislijo opustiti — njihova letošnja bo na Šobčevem bajerju. Ce govorimo o uspehih tega skromnega kolektiva pa ne moremo mimo enega imena. Na Mirana Kendo je, vezana vsa Zgodovina uspehov kolektiva. Član kolektiva je od ustanovitve. Prvo leto je nastopal kot tekmovalec, potem pa kot trener in mentor radovljiškega plavalnega športa. Ob jubileju vsekakor v prvi vrsti zasluži on vse priznanje za dvajset let svojega brezplačnega dela, ki ga je vložil v vzgojo radovljiške mladine. jamz Justin Gorenjska košarkarska liga (moški) Loka 54 na zadnjem mestu košarkarske lige so se pome-veje) in Sore (Loka 54). Za-54 zdrsnila na zadnje mesto V predzadnjem kolu gorenjske rili stari člani Triglava (Trhle radi visokega poraza je Loka v lestvici. Mladinci Triglava so prepričljivo premagali Radovljico in se povzpeli na tretje mesto, dočim je vodeča Suha brez težav premagala mladince Sore. REZULTATI — Sora : Suha 44:80 (17:37), Triglav : Radovljica 85:57 (22:44), Loka 54 : Trhle veje 42:61 (20:29). LESTVICA b Suha 5 5 0 287:206 10 +81 Tr. veje 5 4 1 257:231 6 4-26 Triglav 5 3 2 281:232 6 +49 Radovlj. 5 3 2 287:278 6 + 9 Sora 5 I 4 238:289 2 —51 Jesenice 5 1 4 207:262 2 —55 Loka 54 6 1 5 291:350 f2 —59 pc Gorenjska košarkarska liga (ženske, pionirji) Jesenice in Triglav prvaka V zadnjem kolu gorenjske košarkarske lige so bili doseženi naslednji rezultati: — Trata : Jesenice 25:63 (11:35), škofja Loka : Žiri .27:45 (19:14). r LESTVICA Jesenice 4 4 0 224: 85 8 +139 Žiri 4 2 2 120:108 4 +12 Trata 4 2 2 97:118 4 —21 šk. Loka 4 1 3 107:144 2 —37 Gimn. 4 1 3 83:175 2 —72 Pri rezultatih v prejšnji številki je prišlo pri pionirskem srečanju Trata : Triglav do pomote. Zmagal je Triglav z rezultatom 34:27 (19:6) in tako brez poraza zasedel prvo mesto v ligi. Rokometni pokal Jugoslavije v Se štiri ekipe V drugem kolu tekmovanja za rokometni pokal Jugoslavije na Gorenjskem so bili doseženi pričakovani rezultati. V derbiju v Dupljah so domačini premagali Križe. Po osvojitvi gorenjskega prvenstva je to še en velik uspeh mladih igralcev iz Dupelj. V Cerkljah je domači Krvavec premagal ekipo Križe B, Kranjska gora pa je v prč* cej nezanimivem srečanju premagala mlado ekipo Stor-žiča. V drugem kolu se niso proslavili kranjski sodniki, ki so predali srečanje v Sel-cah brez borbe. V finalu ženskega tekmovanja so mlade rokometašice Selca B premagale igralke z Golnika in osvojile naslov zmagovalca rokometnega po- kafa za Gorenjsko. REZULTATI: — Duplje : Križe 23:14 (10:7), Krvavec : Križe B 28:17 (11:4), Kranjska gora : Storžič 21:16 (10:8), Selca : Sodniki 5:0 (w. o.). ženske (finale) — Selca B : Storžič 3:1 (2:0). V polfinalnih borbah se bodo srečali: v Selcah — Selca : Duplje in v Cerkljah — Krvavec : Kranjska gora., P. Didič 70 let podjetja Titan Številna športna tekmovanja ob jubileju Podjetje Titan, znani izdelovalec kovinskih predmetov, je priredil ob 70. obletnici svojega obstoja vrsto športnih prireditev. Ta tovarniški aktiv ima bogato športno tradicijo, saj so posebno njegovi strelci in smučarji dosegli vrsto lepih uspehov tudi v republiškem merilu. je zmagala ekipa odbojkarskega, kluba Kamnik (Old bovs), ki je v finalu premagala Titan z 2:0. — sm — Te dni se odvijajo v Kamniku tekmovanja v streljanju, šahu, namiznem tenisu, odbojki in nogometu. Tekmovanja med delovnimi kolektivi ob tej priložnosti so zelo privlačna, saj je bila udeležba na vseh tekmovanjih precejšnja. V nogometu je zmagala ekipa podjetja Kamnik, ki je v finalu premagala ekipo Svita s 6:1 (1:1). V odbojki Plavalna šola 1. julija ob 9. dopoldan bo na letnem kopališču začela z delom plavalna šola. Trajala bo 3 tedne. Vsi, ki se zanimajo za prijavo, naj se oglase pri blagajni kopališča. Pri-javnina znaša 500 starih din. LESTVICA Triglav 3 3 0 101: 85 6 +16 Šk. Loka 3 2 1 67: 62 4 + 5 Žiri 3 1 2 102:102 2 0 Trata 3 0 3 61: 92 0 —31 pc Pokal maršala Tita v nogometu ,v Kamniku Kamnik prvak skupine Nogometaši Kamnika, ki so si z zmagama v zadnjih dveh kolih nad Usnjarjem in novim članom SNL Savinjo, priborili obstanek v SCNL— zapad, so nastopili v tekmovanju za pokal maršala Tita. V Domžalah so premagali tamkajšnjo ekipo z 1:0, na domačem terenu pa nogometaše iz Jarš s 4:1. S tem so postali prvaki kamniške skupine. V nadaljevanju, tekmovanja pa so se srečali v Ljubljani z ekipo Ilirije in izgubili s 5:2. — sm — Sporlne igre »Eleklra« Kranj, 24. junija. — Na športnem stadionu Stanka Mlakarja v Kranju so se danes pričele XI. Športne igre »Elektra«, v katerih sodelujejo vsi kolektivi Elektrogospodarstev Slovenije. V dvodnevnih tekmovanjih bodo na sporedu: atletika, namizni tenis, šah, plavanje, balinanje, ke-glanje, odbojka in streljanje. Igre so bile slavnostno odprto s svečanim defilc-jem danes ob 8. uri. Poslovanje kranjskega zimskega kopališča »Umetne toplice« postajajo znane 29.791 kopalcev v petih mesecih — Kopališče ne bo »večni dojenček« Po drugem letu delovanja kranjskega zimskega kopališča, ki gra upravlja Zavod za vzdrževanje športnih objektov, smo pregledali njegovo poslovanje. Primerjali smo podatke prvih petin mesecev lani in letos. »Umetne toplice«, kot ga imenujejo nekateri gostje, so v letu dni precej pridobile na svoji popularnosti. Kopališče ni le kranjsko, marveč gorenjsko, privabljalo pa je tudi vedno več Ljubljančanov, fitevilo obiskov se je od lan- i skih 17.257 povečalo na 29.791, pri čemer se je število obiskovalcev tušev povečalo od 5.182 na 6.463. Med posameznimi obisko- i valci je največja postavka j pod »občani«. Število se je i povečalo od 8.605 na 13.580, l slede šole od 1.449 na 8.039 in plavalni klub od 6.482 na 7.263. Zanimivo je, da je od osemletnih šol edino šola »France Prešeren« našla stalno pot do kopališča. Edino oni so imeli na programu neprekinjeni pouk plavanja. Dohodki bazena so se povečali od lanskih 2.642.300 na 4.359.800 starih dinarjev. Največ so dobili od bazena 3.371.300 (lani 1.913.300), od tušev 646.300 (518.200) in malih usl-J 342.200 (210.800) starih dinarjev. V letošnjem letu je pričel obratovati tudi bife, ki je irrfel za 1.404.300 dinarjev prometa. Ker imajo šole in plavalni klub pri vstopnicah popust, bazen ne more obratovati kot čista gospodarska organizacija. Samo plavalni klub je imel v preteklem letu za 5.340.000 (lani 5.250.000) dinarjev popusta (plavalci imajo prost vstop), šole pa so plačale namesto 1.454.000 le 729.750 dinarjev vstopnine (namesto 10.000 po 3.500 na uro). Skupni izdatki so dosegli višino 6.846.000 (lani 4.008.000) dinarjev. Povečani stroški so bili v prvi vrsti pri kurjavi od 107.900 na 214.900, elektriki od 333.000 na 545.000 in kemikalijah od 152.000 na 435.000. »Deficit« zimskega bazena se je tako skoraj podvojil, vendar statistični podatki kažejo, da število obiskov stalno ,raste, na drugi strani pa je jasno, da 6e cene ne bedo več dvignile (vsaj tako sunkovito ne). Ker posluje zimski bazen stalno z istim številom ljudi (8), smo lahko prepričani, da prav kmalu ne bo več »dojenček«, ki bi bil odvisen v tolikšni meri od dotacij, kot je to v sedanjih začetnih letih njegovega poslovanja. P. Čolnar KRONIKA 25. JUNIJ 1965 * GLAS Smrtna nesreča na Posavcn V četrtek ob 1G.45 uri se je na cesti I. reda na Posavcu pri hiši št. 15 zgodila huda prometna nesreča. Prehitra vožnja na mokri cesti Na Belškem polju pri Jesenicah se je v sredo prevrnil z osebnim avtomobilom LJ 328-23 39-letni tehnik z Jesenic Jože Kos. Vozil je z neprimerno hitrostjo iz Mojstrane proti Jesenicam in na Belškem polju prehiteva! osebni avomobil. Zaradi zaviranja na mokri cesti ga je začela zanašati in se je prevrnil po cesti. Voznik ni bil ranjen, na avtomobilu pa je škode za 6.000 novih dinarjev. S kolesom sem in tja po cesti V sredo zvečer se je pri bencinski črpalki na Cesti Borisa Kidriča na Jesenicah ponesrečil 31-letni Rudolf Ostirjem, doma z Blejske Dobrave. Peljal se je s kolesom z Jesenic proti Javorni-ku. Ker je vozil po cesti 6em in tja je nenadoma padel in obležal nezavesten na cesti. Dobil je pretres možganov in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. -sš Tovorni avtomobil LJ 343-58, ki ga .000 novih dinarjev. S. S. Kot gradbena delovodja izkoristila službeni položaj Pretekli teden je bila na Okrožnem sodišču v Kranju obravnava proti obloženima Janezu Studenu iz Zg. Bele in Ahtonu Ocepku z Brega pri Komendi. Oba sta si v času, ko sta bila zaposlena kot gradbena delovodja pri podjetju Projekt v Kranju, prilastila premične stvari, ki so jima bile zaupane pri delu v delovni organizaciji. Tako je Studen odpeljal z gradbišča Projekta precej cementa, GRADITELJEM STANOVANJSKIH HIŠ IZREDNA PRILOŽNOST KOMUNALNI SERVIS KRANJ prodaja bukov in hrastov parket različnih dimenzij in kvalitet po znižanih cenah Prodaja se bo vršila od torka, 28. junija 1966 dalje v skladišču Komunalnega servisa Kranj, Mladinska cesta 1, vsak dan od 6 do 14. ure. IZKORISTITE UGODEN NAKUP Fičko Ji je ušel 40 metrov po bregu navzdol V sredo ob 16.45 jc na Koc-Janovi ulici v Kranju nad železniško postajo 26-lelna Cvetka Renko iz Kranja obračala avtomobil »zastava 750« LJ 459-91. Zaradi neiz- kušenosti ji je vozilo ušlo po strmem bregu približno 40 metrov navzdol proti železniški postaji. Voznica je bila hudo ranjena, na avtomobilu pa je škode za približno cn milijon starih dinarjev. Ljudje, ki jih vidite na sliki in ki se jih je takoj po nesreči veliko zbralo, so se ču,-; dili, da ni bilo hujše poškodbe. Nesreče pa ne bi bilo, če bi bila pot nad železniško postajo zavarovana z ograjo, sš opeke, betonskega železa in drugega materiala v skupni vrednosti najmanj 7.453,60 novih dinarjev, razen tega pa še več kom. plohov, 3 samokol-nice in drugo orodje in ga je uporabljal pri gradnji svoje hiše na Beli. Obtoženi Anton Ocepk si je prav tako prilastil precej gradbenega materiala in ga porabil pri gradnji hiše. Za navedene prekrške je sodišče obsodilo Janeza Stu- dena na 1 leto in 8 mesecev strogega zapora, Antona Occpka pa na 1 leto in 4 mesece zapora. Obema je sodišče izreklo tudi prepoved opravljanja poklica samostojne dejavnosti ali zaposlitve na delovnem mestu, s katerim je zvezano samostojno razpolaganje z družbenim premoženjem, in sicer ^Studenu za dobo 1 leta, Ocepku pa za 2 leti. S. S. Motorista trčila V torek zvečer sta na cesti Staneta Žagarja v Kranju trčila motorista Ivan Gašper-lin iz Prebačevega in Marjan Novak iz Kranja. Novak je z motornim kolesom KR 10-348 pripeljal po štirnovi ulici v križišče z žagarjevo cesto. Ko je videl, da ima na levi in desni prosto pot, je za> peljal na cesto Staneta Žagarja. Tedaj je za njim z neprimerno hitrostjo in vinjen pripeljal z motornim kolesom KR 11-735 Ivan Gašper-lin in se od zatfaj zaletel v Novaka. Pri nesreči je bil Ga-šperlin hudo ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, Novak pa je bil laže poškodovan. Potrošniki! Izkoristite ugodno priložnost in obiščite prodajalne kjer je velika razprodaja sezonske obutve z do 50%-nim znižanjem cen. Za obisk in nakup se priporoča Tovarna obutve PEKO Tržič. »BOJ PO TRIGLAVOM« je nova knjiga, ki bo Izšla v mesecu juliju t. L v založbi Krajevnega odbora Zveze borcev Gorje pri Bledu. Cena za njo bo v prednaročilu N din 33.—, kasneje v prodaji pa N din 40— Knjiga, ki obsega 572 strani velikega formata s 350 slikami, obravnava predvojno življenje, borbo za obstoj med vojno in povojni razvoj Gorij in okolice. Ljubitelji Gorenjske, predvsem Pokljuke in Me-žaklje, vsi, ki vas privlači zgodovina NOB, zlasti pa še prebivalci Gorenjske, izkoristite priložnost in pošljite svoje naročilo KRAJEVNEMU ODBORU ZVEZE BORCEV GORJE PRI BLEDU do 23. julija 1.1. Gospodarske organizacije, ustanove, naročajte knjige za svoje kolektive in knjižnice. Asfalt v Cerkljah Te dni so delavci Cestnega podjetja iz Kranja začeli asfaltirati cesto v središču Cerkelj. Dela financira krajevna skupnost. Vas bo tako dobila lepši videz. Najpomembnejše pa je to, da se zaradi vedno gostejšega prometa ne bo več valil po vasi cestni prah. Cerklje postajajo tudi s turističnega vidika vse bolj pomembne in privlačne. Sedaj bo mogoče urediti tudi prehode za pešce in parkirne prostore. R. C 23147^1826858212970^45305^^01101586018327354731676896^1926 736009577^25657^^^7645^71337347^7^577^^^6^4^27129^51764330 ^%$%//%////++%$%++///2 02031209595752625257595252066 M//+/$%%/+%$^+S/%%^$%+/%%$S+*+^^ ^^/%$%%%/$ *$X^$$%+%$O%+$/$$%+^^ 50314641409489737368^2^65703^32634 .*$ ^^/%/%^^$D$/+XE Prodam Prodana DKW kombi 1957-letrtik v nevoznem stanja. Cena 2500 N din. Ravtar Srečko, Lesce 2922 Prodam delovnega vola, 500 kg težkega, in mlado kravo. Breg 8, Preddvor 2984 Prodam kravo z drugim teličkom. Stara Loka 46, šk. Loka 3009 Prodam klavirsko hormoni-Ico, 80-basno. Naslov v oglasnem oddelku 3010 Prodam električno pištolo •Za brizganje, in mizarsko leseno kombinirko. Tenetiše 12, Golnik 3011 Prodam cvetoče gorenjske nageljne, primerne za balkon. Bašelj 30, Preddvor 3012 Prodam nov globok in Jportni otroški voziček. Stara cesta 13, Kranj. Ogled od 17. do 19. ure — pritličje 3013 Prodam roza opravo z dvema posteljama, mrežama in modroc. Ivan Kranc, Planina 27, Kranj 3014 Prodam primo 150 cem za 1300 N din. Naslov v oglasnem oddelku 3015 Prodam kompletno črpalko za hišni vodovod in kompresor Naslov v oglasnem oddelku 3016 Prodam 5 tapiciranih stolov z visokim naslanjačem in raztegljivo mizo. Repnje 33, Vodice nad Ljubljano 3017 Prodam avto topolino v dobrem stanju. Zapoge 23, Vodice (Zorman Peter) 301S Prodam ročno vodno črpalko s cilindrom in 10 m cevi. Kranj, Gorenjesavska c. 28 3019 Prodam motorno kosilnico »Rapid«. Trstenik 25, Golnik 3020 Prodam 5 novih oken 140x 125 cm. Retnje 17, Križe 3021 Prodam dobro ohranjeno JVSU primo 175 cem, šivalni stroj pffaf (pogrezljiv) in železna vratca za krušno peč. Sv. Duh 49, škofja Loka 3022 Poceni prodam televizor, možno gledanje drugega programa. Villan Marija, Jezerska c. 16, Kranj 3023 Prodam telico po izbiri za pitanje in pleme. Pičman Andrej, Britof 70 3024 Ugodno prodam športni otroški voziček in kavč. Ga-šperlin, Britof 159, Kranj 3025 Prodam hišo najboljšemu ponudniku. St. Fužina 103, Bohinj. Ponudbe poslati Vidmar Francka, Smledniška c. 39, Kranj 3026 Prodam novo trodelno omaro. Vidmar, Smledniška 39, Kranj 3027 Prodam gumi voz v dobrem stanju 20 eolski. Truden, škofjeloška 17, Kranj 3028 Prodam borove plohe. Orehovi je 9, Kranj 3029 Prodam obračalnik za seno in grablje. Sp. Brnik 5, Cerklje 3030 Prodam EM hladilnik 1301, kompresorski v garanciji. Cankar, Kranj, Kebetova 20 3031 TOPOLINO C v zelo dobrem stanju nujno prodam. Naslov v oglas, oddelku 3032 Prodam 1000 kom. opeke BH4, Žirovnica 11 3033 Prodam rjeprost štedilnik na drva in elektriko nrimeren za večjo družino. 1. maja 80, Jesenice , 3034 Ugodno prodam malo rabljen stroj za izdelavo opeke. Ogled vsak dan, Vodopivčeva 8 na dvorišču, Kranj 3035 Prodam dva prašička. Pre-doslje 47, Kranj 3036 Prodam telteo, ki bo v treh tednih teletila, čista bohinjska pasma z naravnim pripustom. Bohinjska Bela 55, Bled 3037 Ugodno prodam fiat 750 z 20.000 km. Naslov v oglasnem oddelku 3038 Prodam obračalnik za seno in grablje. Naslov v oglasnem oddelku 3039 Prodam kmečki mlin. Po-rovne Urban, Glinje 13, Cerklje 3040 Poceni prodam primo 175 cem. Naslov v oglasnem oddelku 3053 Dvostanovanjsko hišo, dve sobi vseljivi takoj, naprodaj v Kranju. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »Zelo ugodno« 3054 Prodam 15 mesecev starega bika. Zg. Brnik 45, Cerklje 3055 Prodam usnjeno motorno obleko. Kranj, Gorenjesavska c. 60 3056 Prodam desni vzidljiv štedilnik in dobre rečne vratca. Bitnje 168 3057 Prodam čoln, kajak dvose-dežni odlično ohranjen. čer_ nič, Triglavska 9, Ljubljana 3058 Prodam gospodarsko poslopje v Kranju, primerno za preureditev v stanovanje z ne_ kaj zemlje. Ponudbe poslati pod »Zelo ugodno« 3059 Prodamo plinski štedilnik nov in jeklenko. KVD! Sv. Duh, šk. Loka 3060 Prodam novo motorno žago »Schtil« po ugodni ceni. Ogled Zg. Besnica 83 3061 Prodam suhe borove, smrekove plohe in deske. Naslov v oglasnem oddelku 3062 Ostalo Kupim Kupim veliko, komfortno, trosobno stanovanje vseljivo v Kranju. Ponudbe poslati »pod senčan vrt« 2994 Kupim gumi voz 1.50 t. Naslov v oglasnem oddelku 3041 Fiat 750 ali spačka kupim. Ponudbe poslati pod »750« 3042 Kupim vprežno kosilnico, lahke komate, izruvač za krompir. Žabjek, Rudnik 13, Ljubljana 3043 Kupim enostanovanjsko hišo v bližnji okolici Kranja. Ponudbe poslati pod »Prijeten dom« 3063 Kupim enosobno stanova- N nje, ali, da ga mi odstopi v najem v Kranju ali okolici. Dam visoko nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 3064 Prazno sobo v Kranju kupita dva starejša zakonca. Vprašati pri štern, Kranj, Nazor jeva 6/V 3065 Sprejmem tesarskega vajenca. Burgar, Hraše 11, Smlednik 3044 Parcelo zazidljivo 400 m2 od Kranja do Žabnice, najraje v Stražišču, kupim. Naslov v oglasnem oddelku 3045 Našel sem moški dežnik v telefonski govorilnici pri gimnaziji. Dobi se Sr. Bela 38, Preddvor 3046 FANT 27 let z lastnim stanovanjem in avtomobilom, želi spoznati dekle do 25. let. Resne ponudbe poslati s fotografijo pod »Resno« 3047 Dentist Holchaker, Kranj, meseca julija 1966 ne ordinira. 3048 Marinki Sajovčevi iz Pod- brezij čestitam za prav dober izpit, želim, da bi se kaj večkrat spomnila na Suho. Roz-ka 3049 Iščem inštruktorja matematike za 1. razred gimnazije radi popravnega izpita. Naslov v oglasnem oddelku 3050 Prvovrstna šivilja bi delala za vas. Ponudbe poslati pod »Dobro plačam« 3051 Prazno sobo išče prosvetna delavka v Kranju ali okolici za dobo 1 leta. Naslov v oglasnem oddelku 3052 Delam poročne prstane po najnovejših vzorcih po želji izvršim iste takoj. Sprejemam tudi vsa zlatarska dela. Se priporoča Levičnik Ivan, zlatar Kranj (preko mostu hotela Evropa) 2940 Hišo z lepim vrtom v centru Ljubljane zamenjani za enakovredno v Kranju. Ponudbe na oglasni oddelek Glasa »Visoko pritlična vselji-va« 2996 GASILSKO DRUŠT. STRA-ŽIščE nadaljuje svojo tradi- Darilo, spomin in okras ZAVOD ZA POŽARNO, REŠEVALNO IN TEHNIČNO SLUŽBO — Kranj Kidričeva 42 razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoj: višja ekonomska izobrazba s 5-letno prakso na ustrznem delovnem mestu Ponudbe dostavite na gornji naslov, obenem pa priporočamo, da se kandidati osebno zglasijo v upravi zavoda, kjer bodo prejeli ostale informacije Gozdno gospodarstvo Kranj, razpisuje za dan 27. 6. 1966 licitacij sko odprodajo 7 komadov motornih žag tipa JO-BU. Licitacij ska odprodaja bo v transportnem obratu Gozdnega gospodarstva Kranj na Primskovem s pričetkom ob 9. uri dopoldan V razstavnih prostorih Kazine »Park« hotela na Bledu razstavlja Komunadno podjetje Radovljica prve izdelke iz peraškega kamna, kombiniranega s kroparskim železom. Tipično gorenjsko darilo in okras LAHKO KUPITE V PISARNI TD BLED in KOMUNALNEM PODJETJU V RADOVLJICI. Izdelki, ki so te dni izpolnili pomanjkanje GORENJSKIH turističnih spominkov, se lahko rabijo v najrazličnejše namene: OKRASNE VAZE, PODSTAVKI ZA SVETILKE, OBLOGE ZA KAMINE, OKNA, VRATA, OLEPŠAVA IZLOŽB, HOTELOV itd. Po naročilu lahko naročite v KOMUNALNEM PODJETJU RADOVLJICA tudi druge oblike za najrazličnejše priložnosti: ŠPORTNI POKALI, SPOMINKI ZA SLAVNOSTNE PRILOŽNOSTI itd. Pastelno zelena barva kamna, kombiniranega s kroparskim železom v najrazličnejših izvedbah bo vnesla v vaš lokal, dom, hišo primes tipičnega domačega vzdušja. VSI IZDELKI SO UNIKATI. Naročite jih v KOMUNALNEM PODJETJU RADOVLJICA. cionalno VELIKO VRTNO VESELICO na Pantah v nede. Ijo 26. t. m. Vljudno vabljeni! 3000 Nujno rabim 3000 N din posojila. Vrnem do II. 1967 z obrestmi. Ponudbe poslati pod »Samohranilka« 3066 Cenjene stranke obveščam, da bo od 27. 6. — 5. 7. 1966 delavnica zaprta. Hafner Stanislav, Avtokleparstvo, Rupa 34, Kranj 3067 Oddam sobo, opremljeno, proti plačilu eno leto naprej najboljšemu ponudniku. Kranj, Partizanska 33 3068 Radi dopusta delavnica do 5. 7. 66. zaprta! Leta 1965 prineseno — ne odgovarjam vcč.| Čolnar, steklar, Kranj 3069 Prodam kravo 8 mescce\ brejo, 8 let staro in vprežne grablje. Skok Franc, Rop rej tova 25, Mengeš 3070 Poravnajte 4 letno naročnino! SGP »NOVOGRADNJE« TRŽIČ v prisilni likvidaciji objavlja I. javno licitacijo osnovnih sredstev, ki bo /80.6.1966 ob 10. uri v Ret-njah l/a pri Tržiču. Predmet javne licitacije so naslednja osnovna sredstva: 1. RAČUNSKI STROJI » 2. PISARNIŠKI INVENTAR 3. RAZNA VITLA IN ŠKRIPCEVJE 4. TELEFONSKI APARATI V kolikor licitacija ne uspe, bo ponovljena čez teden dni na istem kraju in ob istem času. Vse informacije o prodaji in cenah so na razpolago na upravi podjetja. Vsi, ki se mislijo udeležiti javne licitacije, morajo pred pričetkom predložiti licita-cijski komisiji potrdilo o zagotovljenih finančnih sredstvih od pristojnega finančnega zavoda. 22 OGLASI - OBJAVE 25. JUNTJ 1966 * GLAS Jugoslovanska loterija Poročilo o žrebanju 25. kola srečk, ki je bilo 23. junija 1966 Srečke s končnicami 70 90 71510 so zadele dobitke N din 8 20 400 1 02391 14181 16361 51321 81611 82 05522 70032 71602 4 404 404 1.004 1.004 404 6 600 400 400 AVT0PR0MT GORENJSKA - KRANJ obvešča cenjene patnike da so uvedene nove medrepubliške linije: ZAGREB—LJUBLJANA—KRANISKA GORA 1 km Postaja 2 9.30 0 ZAGREB 14.05 10.03 37 Čatež 13.32 10.40 10.55 78 NOVO MESTO 12.55 12.45 11.30 11.22 12.10 12.30 145 LJUBLJANA 12.46 155 Med /ede 11.06 13.02 171 KRANJ 10.50 13.28 192 Radovljica 10.24 13.33 195 Lesce 10.19 13.50 208 Jesanicc Želez. 10.02 13.52 209 Jesenice Žel. p. 10.00 14.07 219 Mojstrana 9.45 14.18 227 Gozd l 9.34 14.20 228 GoH n 9.32 14.27 232 KR.GORA 9.25 OPOMBA: Vozi vsak dan. JESENICE—LJUBLJANA-NOVO MESTO— 897102 73 213 98773 583773 34 74 564 13884 48524 9S074 747314 05 15 935 03155 05995 64955 74925 97785 100045 583G 16056 90936 92696 089656 211746 676697 8 22698 47168 66978 29 49 59 69 89 07309 GOLNIK—LJUBLJANA—ZAGREB VINICA—KARLOVAC 1 1 km Postaja 2 6.40 0 JESENICE Zel. p. 20.15 6.42 1 Jesenice ■ železarna 20.13 6.59 14 Lesce 19.56 7.04 17 Radovljica 19.51 7.24 33 Naklo 19.30 7.30 7.35 v 38 KRANJ 19.25 19.22 7.51 51 Medvode 19.06 8.07 8.15 64 LJUBL'ANA 18.50 18.38 8.50 99 Ivančn. Gorica 18.03 9.00 103 Muljava 17.53 9.01 104 Krka K. 17.52 9.10 110 Zagradec 17.43 9.16 314 Smihelj 17.37 9.24 119 Žužemberk 17.29 9.31 324 Dvor 17.22 9.39 330 Soteska 17.14 9.48 137 Do'. Ti plice 17.05 10.08 30.15 151 NOVO MESTO 16.45 16.36 10.19 154 Gotn-- \as 16.32 10.24 157 Težka vyia 16.27 10.27 159 Koroška vas 16.24 10.30 161 Nova Gora 16.21 10.39 167 Jugci ie 16.32 10.43 170 Hrast 36.08 10.46 172 Suhov < 16.05 10.50 175 La kovic? K. 16.03 30.52 176 Trnove: 15.59 30.58 180 Metlika 35.53 11.02 182 Primr.stec 15.49 33.08 185 Podzemelj 35.43 33.12 187 Grade. 15.38 31.25 194 ćrnor.'.elj 15.26 13.29 197 Kani/.arica 15.22 11.41 203 Dragatuš 15.10 33.45 205 Nerej: 15.06 11.51 208 Stara Lipa 15.00 12.01 12.05 213 VINICA 14.50 14.45 12.11 216 Bosanci 34.39 12.1-8 222 Vukova Gorica 34.32 12.26 228 Dobra Motel 34.24 32.45 243 KARLOVAC 14.05 km ;\ ctaja 2 " 0 3 14 GOLNIK Gorče K Krt NJ 19.46 19.41 39.25 39.22 40 LJUBLJANA 18.50 38.48 107 NOVO MESTO 17.30 17.35 384 ZAGREB 36.05 Vozi vsar dan od 1. VII. do 9.15 9.20 9.32 9.40 30.35 10.30 11.45 13.55 13.05 OPOIV 31. VIII. 1966 JESENICE-LJUBIJANA-KOPER-POREČ OPOMBA: Vozi vsa* 1 km Po-aja 2 4.30 0 JESENICE 21.30 4.42 7 Mos' 21.18 4.54 4.55 19 BLED 21.05 21.01 5.30 27 Radovljica 20.46 5.36 5.40 48 KRANJ 20.20 20.17 6.32 6.15 74 LJUBLJANA 19.45 19.30 7.19 7.20 18.25 126 POSTOJNA 18.23 7.52 8.05 153 DIVAČA 17.50 17.44 8.45 8.50 190 KOPER 16.55 16.51 9.17 207 PORTOLOZ 16.26 9.23 9.30 210 PIRAN 16.20 16.16 9.36 213 Portorož 16.10 9.53 227 Bilje 15.48 10.31 10.20 239 Umag 15.30 35.38 10.24 242 Kamp. Zlatorog. K. 15.34 30.46 259 Novi Grad 14.54 33.10 277 POREĆ 14.30 OPOMBA: Vozi vs*1 ** dan od 1. VII. do 31. VIII .h uslug! Pripo:o s: koijktlv AVTOPROMET GORENJSKA — KRANJ. 10.000 10 40 410 8.010 100 1.000 600 608 8.000 6 8 80 600 600 1.000 400 600 100.000 200 600 400 600 10.000 30.000 50.000 4 604 404 2.004 6 6 6 8 10 600 Dopolnilna prometna vzgoja uporabnikov oest V križišču neenakovrednih cest peljeta skozi križišče prvo konjska vprega, ki vozi naravnost, drugI je tovornjak, ki zavija v levo. ■ Ti dve vozili vozita po pravila dve vozili na isti cesti. Ko odpeljeta skozi križišče, pelje zadnji kolesar, ki je na stranski cesti, katero označuje znak »križišče s cesto, ki ima prednost«. Vozniki vprežnih vozil! Marsikatero življenje je ugasnilo v prometn' nesreči zaradi neosvetljenega voza in nediscipliniranega voznika! Kolesarji! Neosvetljeno kolo je povzročilo že nešteto nesreč in pokopalo mnoge brezbrižne kolesarje! Prireja v mesecu ST avgustu naslednje izlete: 1. 8. 1966 PET DNI V TOSKANI — Na 5-dnevnem potovanju z avtobusom boste spoznali kulturno zgodovinske spomenike Firenc; prijave do 1. 7. 1966; 5.8.1966 HOLANDIJA — 8-dnevno potovanje po Holandiji, kombinirano 7 vlakom in avtobusom; prijave do 1.7.1966; 7.8.1966 PRAGA—DUNAJ — 5-dnevno potovanje z avtobusom; prijave do 7. 7.1966 10.8.1966 HOLANDIJA — 8-dnevno potovanje po Holandiji, kombinirano z vlakom in avtobusom; prijave do 1.7.1966; 13.8.1966 SALZBURG—GROSSGLOCKNER — 4-dnevno potovanje z avtobusom čez najlepše dele Avstrije; prijave do 13.7.1966; 15.8.1966 PARIŠ—ZuRICH—MILANO — 8-dnevno potovanje, kombinirano z vlakom in avtobusom; prijave do 5.7.1966; 19.8.1966 DOLOMITI — 4-dnevno potovanje preko Gorice, Udine, Tol-mezzo, Piave, Cortina, Passo Di Falzarego, Bolzano, Riva, Verone in Venecije; prijave do 19. 7.1966; 20.8.1966 LONDON — 7-dnevno turistično potovanje z vlakom, s petdnevnim bivanjem v Londonu; prijave do 20.7.1966; 24.8.1966 BUDIMPEŠTA—DUNAJ — 4-dnevno turistično potovanje z avtobusom, prijave do 1. 8.1966; 28.8.1966 BISERI ITALIJE — 7-dnevno turistično potovanje z avtobusom, prijave do 28. 7.1966; 30.8.1966 PARIZ—AŽURNA OBALA — 9-dnevno potovanje, prijave do 20.7.1966 30.7.1966 PO AŽURNI OBALI DO PARIZA — 9 dnevno potovanje, kombinirano z vlakom in avtobusom, prijave do 20.7.1966. PODROBNEJŠE INFORMACIJE S PROGRAMI ZAHTEVAJTE V POSLOVALNICAH GENERALTURISTA BLED IN KRANJ. RADIJSKI SPORED ForočUa poslušajte vsak dao ob 5., I, 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. tu 24. uri tet radijski dnevnik ob 1930 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., h, 9^ 12., 13., 15. 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA - 25. junija 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 PočitniSki pozdravi — 9.35 Vedri zvoki — 10.15 Operni koncert — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Tri oobe — simfonični orkester Slovenske fiLharmon. — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ansambel Milana Vitka in trio Jožeta Krežeta 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasba Karola Pahorja za majhne zasedbe — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pesmi in plesi iz-Jugos lavlje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Iz filmov in glasbenih revij — 18.00 Aktualnosti doma in v svetli — 18.15 Zanimivosti iz sveta zabavne in jazzovske glasbe — 18.50 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe — 20.30 Vozli inšpektorja Braina — 20.55 Veseli zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 26. junija 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 8.05 Mladinska radijska igra — 8.40 Iz albuma skladb za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 še pomnite tovariši — 1035 Pesmi borbe in dela — 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena medigra — 14.00 Slavni pevci — znamenite arije — 15.05 Igrajo majhni zabavni ansambli — 15.30 Humoreska tega tedna — 16.00 Nedeljsko športno popoldne 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer z dunajskimi klasiki — 20.50 Športna poročila — 21.00 Kličemo letovišče — 22.10 Z letošnjega festivala jazza Za potovanje v Italijo ni treba italijanskega vizumu, potrebna pa je jugoslovanska viza in veljavni potni list. • Carinske dokumente zamenjuje -Carta Carbu-rante e Turislica«, ki jo dobimo na mejo brezplačno. S to karto lahko zadržimo osebni avto, motor ali motorike! v Italiji do 90 dni. Karto overi mejni urad, nato j« hranimo, da jo vrnemo ob izstopu iz Italije. % Razen osebne prtljage je dovoljeno nositi s seboj še tele predmete, ne da bi morali zanje plačati carino: fotografski aparat, 1 kino-kamero, 1 gramofon in 10 plošč, 1 magnetofon, 1 prenosni pisalni stroj, 1 daljnogled. 1 lovsko puško in 50 nabojev, 1 športno opremo (za ribolov, tenis, smučanje ipd.) 1 tranzistor, 1 šotor z opremo za taborjenje, 1 športni čoln, 1 kolo s pomožnim motorjem a\o 50 cem, 200 cigaret ali 50 cigar. Hrano in pijačo je dovoljeno vzeti za dvodnevno lastno uporabo. % Jugoslovansko pro-prometno dovoljenje je veljavno eno leto. #J Jamstveno zavarovanje motornih vozil ni obvezno. Priporočamo pa potnikom, da pred odhodom v Italijo nabavijo Italija mednarodno zavarovalno karto. . % Prometni predpisi in pravila vožnje se bistveno ne razlikujejo od naših. Gostota prometa pa je v mestih velika, zato priporočamo oprezno vožnjo. Hitrost vožnje je v naseljih omejena na 50 km/h, na odprtih cestah pa ni omejena. % Za predor skozi Mont Blanc je treba plačati mit-uinn, in sicer za osebne avtomobile 9 do 20 švicarskih frankov, za avtobuse 30 do 80 švicarskih frankov, odvisno od prostornine motorja. Predor je dolg U,6 km, dovoljena hitrost vožnje je do 60 km/h, veže Italijo s Francijo na poti Torino — Courmaveur — Chamoni.K in skrajša zvezo Milano—Pariz za 200 do 300 km. Turist, ki se z vozilom vrne skozi predor v 3 dneh, ima 50% popusta pri povratni voinjt. # Cestne takse voznikom osebnih avtomobilov in motociklov ni treba plačati. Treba pa je plačati mitnino na tehle av-to-cestah: Mestre (Vene-zia) — Padua — Verona (113 km); B rese i a — Verona (63,5 .km); Milano — Šeste Calende (44 km); Milano — Varese (49 km); Milano — Como (3» km); Milano — Bergamo — Brescia (93,5 km); Milano — Genova (140,5 km); Milano — Torino (IZ7 km); Torino — Ivrea; Flrenzc — Mare. Mitnino je treba plačati tudi na znameniti avto s t rad i del Sofe (Me-apelj — Rim — Milano). #) Cene stanovanja in prehrane v kampih: taborjenje za 1 osebo in 1 noč 100 do 260 lir, pristojbina za vozilo 50 do 150 lir. V hotelih: I. kategorija 3000 do 3500 lir, II. kategorija 1200—2000 lir, III. kategorija 900—1200 lir. Dodatno zaračunajo še 18 do 20% za servis in davek. # Cene živil v lirah: 1 kg krha 145 do 250, 1 liter mleka 110, 1 liter o-Ija 800 do 1009, 1 kg masti 600 do 800, 1 kg surovega masla 1150 do 1500, 1 kg sira 1000 do 1700, 1 kg mesa 800 do 2500, 1 kg sadja 100 do 300. 1 kg zelenjave 60 do 100 lir. # Naslov Ambasade SFRJ: Roma, Motiti Pari-oli 20, tel. 877-245. Konzulati: Milano, Via Matilde Serao 1; Trieste, Strada del Frr.di 54, tel. 24-969. Turistično predstavništvo in predstavništvo JAT: Vlficio del turismo Iugo-slavo, Roma, Via del Tri-tone 62, tel. 688-088. TRI DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE # DREI LANDER EIN VVIRTSCHAFTSZENTRUM $ TRE PAESI UN CENTRO ECONOMICO < VIUACH GENFURT gggg LOVEC EISENKAPPEL iElUH* KAPU* BL3ANA §AP LJUBLJANA TURISTIČNI BIRO, Titova 38 in Miklošičeva 34 Organiziramo izlete v tuzemstvo In Inozemstvo z udobnimi turističnimi avtobusi. Vsak teden izlet po Koroški, Goriški ln v Trst. NOVA VELETRGOVINA " G I OVA N N I j Trst, Via Ghega 6 — telefon 31863 blizu železniške postaje KONFEKCIJA — TEKSTIL — MODNI IN ŠPORTNI IZDELKI PO POLOVIČNIH CENAH TER KAVBOJKE SUPER RIFLE — NAJBOLJ ISKANE HLAČE V SVETU. S tem odrezkom boste imeli 10 odstotkov popusta. Tatjana Panjek trst — Trieste Via Mazzini 7 Telefon 37-636 Največja zaloga TAPETNEGA PAPIRJA * Postregli vas bomo v slovenščini in vam preskrbeli najsodobnejše tapete. Sprejemamo tudi dinarje. Se priporočamo za obisk! Najnižje cene v Trstu Velika izbira ZLATAR in URAR Luciano Kosir Via Roma 23 Poceni in v slovenščini vas postrežejo V HOTELU IN RESTAVRACIJI EDI KRANNER Camporosso • žabnice pri Trbižu Hitro postrežemo avtobusne skupine — plačate lahko v dinarjih. Priporoča se KATARINA ALBRECHT VIA ROMA 23 TARVISIO — TRBIŽ % konfekcija % pletenine # otroške igrače % galanterija Strežemo v slovenščini — Plačate lahko tudi v dinarjih Ko potujete na izlet v italijanske Alpe, v Cor-tino d'Ampezzo, Udine, Benečijo, Trst in Gorico, se ustavite v teh krajih, kjer boste razen ogleda turističnih zanimivosti lahko nakupili različno blago visoke kvalitete in v bogatem izboru. PRESCHERN TARVISIO — TRBIŽ (UDINE) Vam nudi po Izredno ugodnih cenah pralne stroje gorilnike na mazut peči za centralno kurjavo svetila — kolesa — otroške vozičke keramične ploščice Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Se priporočamo za obisk! ZLATNINA, SREBRNINA, DRAGULJI IN URE v priznanih strokovnih trgovinah GEORG PIRKER že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in italijansko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem kurzu. IMPORT EXPORT AURORA TRST, Via Galatti 8 NAJUGODNEJŠA CENA — BREZHIBEN — NAJSO-LIDNEJŠI — NAJTEŽJI — GARANCIJA V zalogi tudi drugi svetovno znani pralni stroji — jn hladilniki CASTOR — ZOPPAS — CANDY — REX Devizni račun št. 248 pri Banco di Roma. Zahtevajte prospekte in cenike! Tehnična pomoč in garancijski servis — Zupan Janko — Kranj, Župančičeva 39. Anton S C H O J E R Camporosso — žabnice — Bogata izbira v trgovini špecerija - galanterija - bogata izbira vin - gostišče -tujske sobe Priporočamo se za obisk. Postregli vas bomo v slovenščini, plačate pa lahko tudi v dinarjih. Ob potovanju na Koroško se vam priporoča za obisk prva trgovina in gostilna čez Ljubelj JOŽE MALLE St. Lenart v Brodeh — Loibeltal Plačate lahko v dinarjih, postregli pa vas bomo v slovenščini. TRI DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE % DREI LANDER EIN VVIRTSCHAFTSZENTRUM # TRE PAESI UN CENTRO ECONOMICO ( 1^85167^^^374868672^^973169552758731820143^448160234^982737^52018067^^ M DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE # DREI LANDER EIN VVIRTSCHAFTSZENTRUM # TRE PAESI UN CENTRO ECONOMICO Vse pod eno streho dobite v največjih trgovskih hišah na Koroškem. V največjem trgovskem središču Villachu — Beljaku — dobite po najnižjih cenah najkvalitetnejše damsko, moško, otroško konfekcijo in perilo — najrazličnejša blaga — gospodinjske potrebščine in plastične izdelke — električne naprave — čevlje — pletenine in mnogo drugega. UJRRmUThU.CO. V I LLA C H Lepe počitnice in nedeljski izlet vam pripravi v Dobrli vesi — Eberndorf restavracija prenočišča trgovina kopališča RUTAR Pogovorite se lahko v slovenščini, plačate pa lahko v dinarjih. Informacije: telefon 04236-220. SEMENARNA OTTO STREIT O. II. G. VILLACII - BELJAK VvTDMANNGASSE 43 priporoča najboljša, priznana in preizkušena zelenjavna in rožna semena. vr.I.IK/. IZBIRA OBLOG ZA POD iz plastike in preproge, ZAVES Iz dlolena, trevlra in brokata, TAPET vseh vrst In ZALU-ZIJ iz blaga, plasti ko in kovine NEDELKO Celovec 8. Maistrnsse 11, tel 38-87 Ob razprodaji 20—Jj odst. popusta! SE PRIPOROČAMO! Usnjeni izdelki vseh vrst v najpestrejši izbiri pri SEREINIGG CELOVEC — Klagenfurt, Paradeisergasse 7 torbice — kovčki — etuiji vseh vrst — spominčki. Sc priporočamo! TARVISIO — TRBIŽ RRDIdHSS La časa di vendita VIINVITA ALIA VISITA con piti grande assorliniento Ljubljana, Tomšičeva ul.2 diirontc alP albergo Sion Pianterreno: corredo di cuoio: borsette, guanti, valiggie, borse da viaggio, porta-fogli, cinghie ecc. U piano: confezzioni di cuoio per uomo, donna e bambini: capolti, costu-mi, giacehe, giacchette sport CAMBIOVALUTE 10 % di ribasso ai acquisti con valuta estera Filiala speciali/zala per confezzioni »ELITA« — Čopova 7 — prolungamen-to palazzo Posta centrale Ko se odpravljate na izlet k enemu Izmed koroških jezer, ne pozabite obiskati tudi trgovskih središč te dežele kjer boste vedno dobro postreženi z vsem kar boste potre-trebovali! AUTOMOBILE RUTTER na zalogi radioaparati, televizorji (prenosni), gramofoni, plošče, tranzistorji, pralni stroji. Za prodano blago damo garancijo in v času garancije brezplačno popravljamo. Sprejemamo tudi dinarje. stroji more - spittai 1 Madotto VILLACH — Beljak Italienerstrasse 22 — Peraustrasse 18 Specialne delavnice za Fiat - Puch avtomobile, Puch mopede, rolerje in motorje Vsi rezervni deli za Puch in Fiat — avtomobilske gume z brezplačno montažo. Z veseljem pričakujemo vaš obisk! Specialna delavnica za vozila Fiat — originalni rezervni deli — oprema — garaže »Alpi« Lastnik Nino de Martiis Tarvisio — Trbiž, Via Roma 15, telefon 2036 % Abarth — glušniki za najrazličnejše znamke avtomobilov $ Pirelli, Michelin in Ccat avtomobilski plašči % Magneti Marelli — servis, baterije in rezervni deli RADIO SCHMIDT Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi fcl DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE A DREI LANDER EIN VVIRTSCHAFTSZENTRUM <$> TRE PAESI UN CENTRO ECONOMICO — VSI STROJI IN ORODJA, ZA KMETIJSTVO, OBRT IN INDUSTRIJO — avtomatski pralni stroji, hladilniki, šivalni stroji, kolesa, mopedi, kamini, peči, najmodernejše servisne delavnice, skladišče rezervnih delov. VELIKA ZALOGA RABLJENIH STROJEV ZA KMETIJSTVO. STEYER — zastopstvo SPITTAL/DRAU, Banhofstrasse 13, Koroška Fužine — Laghi Postregli vas bomo v slovenščini, plačate pa lahko v dinarjih. Prodajamo tudi izven delovnega časa. Bife tik ob meji /(pri Ratečah) Trgovina 500 metrov od meje — avtobusna postaja # volna vseh kvalitet, perilo, obutev, @ najrazličnejše blago za gospodinjstvo # pralni stroji V VILLACH BELJAK 0 orodja % okovja £ kmetijski stroji vseh vrst 0 hišna in kuhinjska orodja £ steklenina in porcelan % gradbeno železo PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! 99999999999999999999999999999999999999999999999999999999 14 TRT DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE 25. JUNIJ 1966 * GLAS Zaradi zanimanja za oglaševanje v naši turistični prilogi OBVEŠČAMO VSA PODJETJA, da do 1. julija še sprejemamo naročila. Uprava »Glasa« Prijeten ocidih na čistem planinskem zraku ob tihem, idiličnem jezeru vam pripravi HOTEL — RESTAVRACIJA DOM NA JEZERSKEM Z DEPENDANSAMI IN ZASEBNIMI LEŽIŠČI 0 Menjalnica v Domu in na Jezerskem vrha 0 turistične informacije PRIPOROČAMO SE ZA POSAMIČNE IN SKUPINSKE IZLETE! Postregli vas bomo s pristnimi domačimi specialite-tami INFORMACIJE: telefon 74 506. V Kranju boste solidno postreženi v hotelu in restavraciji }yJELENii ter gostilni »STARI MAYR« 9 priznana domača in mednarodna kuhinja 9 postrvi iz lastnega akvarija O pristna domača vina , 0 nizke cene Q lastna menjalnica valut # v sezoni ples vsako soboto in nedeljo 9 velik senčnat vrt # parkirni prostori % grupam priznamo poseben popust Obiščite nas. Prepričani smo, da boste z našimi uslugami zadovoljni. S.p.A. A. REJNA TRST - UL. CASSA DI RISPARMIO 4 — TEL. 36094 « 3 " . Si mii' ,,m\WHm NAJVEČJA IZBIRA AVTOMOBILSKIH PRITIKLIN SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA PREVLEKE LASTNE PROIZVODNJE SPREJEMAMO DINARJE Turistične informacije V glavnem je povsod na Gorenjskem v hotelih, pri zasebnikih in v privatnih turističnih sobah dovolj prostora. Kranj: prostor je v obeh hotelih (Evropa in Jelen), na Smarjetni gori, v hotelu na Brniku (letališče), v domu na Krvavcu, na Jezerskem in v Preddvoru. Prenočite lahko tudi v privatnih sobah v Naklem. Tržič: dovolj prostora je pri zasebnikih in v gostiščih v Tržiču, Podljubelju, na Kofcah, na Zelenici in pod Storžičem. Kranjska gora: v obeh hotelih je dovolj prostora, prav tako je prostor v hotelih v Podkorenu, v Planici in v Gozd Martuljku pa pri zasebnikih v Kranjski gori, Podkorenu in Gozd Martuljku. Na Vršiču bo v soboto in nedeljo zasedena Erjavčeva koča, v drugih kočah pa VELIKA IZBIRA PRI Vidussi CIVIDALE ČEDAD — BENEŠKA SLOVENIJA tekstil # konfekcija # galanterija ZMERNE CENE — PLAČATE LAHKO V DINARJIH — GOVORIMO SLOVENSKO Telefon: 71 174 TELEVIZORJI — RADIOAPARATI — ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSPODINJSTVO Renato Beltramfni CIVIDALE — ČEDAD Se priporočamo za obisk PRALNI STROJI SUPERAVTOMATIČNI PO POSEBNIH CENAH ZA IZVOZ REX - CANDY - CASTOR - RIBER . CON-STRUCTA - ZOPPAS - FIDES - IGNIS CENE, SPOROČENE PO POSTI, SO SE ZNIŽALE RADIO TREVISAN — VIA S. NI-COLO 21, TELEFON 24018 Lastnik Skoric Marcello TRST - kupujte poceni - kupujte pri SAMONIG VILLACH, AM SAMONIG - ECK je še dovolj prostora. V Domu pod Golico na Planini je prostih 31 postelj. Bohinj: prostor je v hotelih Zlatorog, Jezero, Bellevue in Črna prst v Bohinjski Bistrici, v domu Staneta Žagarja, v restavraciji Triglav v Stari Fužini in pri zasebnikih. Žičnica na Vogel obratuje. Temperatura vode v ^jezeru je 19 stopinj Celzija. Bled: dovolj prostora je pri zasebnikih in v manjših gostiščih, za hotele pa so potrebne rezervacije. Dovolj prostora je pri zasebnikih v Radovljici. V Zaki so odprli Veslaški dom, v katerem je moderna restavracija. V sredo (29. junija) bosta v Festivalni dvorani nastopila folklorna skupina in pevski zbor iz Gorij z večerom slovenskih narodnih plesov iin pesmi; prireditev bo ob 20.30 uri. V avli Festivalne dvorane razstavljata slikarja Ive Šubic in Janez Vidic, na balkonu v tej dvorani pa je razstava o slamnikarski obrti na Kamniškem. PRVA GOTILNA IN TRGOVINA ČEZ MEJO NA LJUBELJU JOŽE MALLE MENJAMO DINARJE PO NAJBOLJŠEM DNEVNEM KURZU Zavod za vzdrževanje športnih objektov Kranj £ kopalni bazen # bife % ples vsako soboto 9 zimsko kopališče posluje vsak petek, soboto in nedeljo od 12.—17. ure in ob slabem vremenu ter nudi kopalcem na Savi garderobe in bife Varčuj in misli , —f4^ JUTRI D9B