v
J/VI f>
A
Oj /X

xxra., št. 141
Ljubljana, sobota 26. junija 1«U3XX1

Cena cent. 80
Upravniitvo: Ljubljana, Pucanijen ulica 5.
Teiefoo fc. 31-22, 31-23. 31-24 Jnseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijera alica 5 — Teiefoo št. 31-25, 31-26
Podružnica Noto mesto: Ljubljanska cesta 42
Računi: za Ljubljansko pokrajino pri pofeno-čekovnem zavodu k. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglaae i* Kr.
Italije m inozemstva ima Unione PnbblicM Italiana S. A. MILANO
Ishaja ritk dan faaeo posedtljk* Naročnina znala mesečno Lir IS.—^ M iniataino vključno s »Pooedeljskim Jw tromc Lir 36.50.
Uredništvo : LJaMfana, Puccinijeva ulica it. 5. — Tddot ker. 31-22, 31-23, 31-24.
Eokopiai tc a« vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pub-
bUcid di tuovenienza italiana ad estera: Unione PubbUciti Italiana S. A, MILANO.
Ripetute azioni notturne contro convogli nemici
Tre grcssi piroscafi per ccanplessive }l.®»o totm. affoo-dati ed altri 3 danneggtati — Impianti portuafi dl Biserta e na vi alla fonda attaccati — 33 velivoli nemici distrutti
Le perdite delle popolazionl dl Chllivani e Golfo Aranci sono state accertate in un morto e otto feriti.
r
\
H Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 24 giugno 1943-XXJ i' seguente bollettino di guerra n. 1125:
Nostri aerosilurantl in ricognizione oilfc. -siva silile coste algerine, hanno colato a picco un piroscafo da 15.000 tonnellate e silurato una petroliera di 7000. Nel cielo della Sicilia un ricognitore nazionale abbat-teva un aerosilurante avversario e ne col-piva gravemente un sec»ndo. L'aeroporto di Latachia di Siria e le linee di comuni-cazione di Fuka (Egitto) sono state attac-cate con buon risultato da bombardieri italiani. II nemieo ha effettuato incursioni su La Spezia, Porto Empedocle e Catania causando in quest'ultima citta numerosi crolli di fabbricati civili e alcune vittime tra la popolazione. Le artiglierie contraeree della Spezia abbattevano due velivoli. Un terzo precipitava in mare a ovest di Calam-brone, colpito dal tiro delle batterie della difesa di Livorno.
*
Tra la popolazione di Catania a seguito dell'incursione di cui da notizia il bollettino di oggi si deplorano 19 morti e 106 feriti.
L'aerosilurante che ha affondato il piroscafo di 15.000 tonn; era pilotato dai ma-rescialli Mammolo Angelo da Trasaghis (Udine) e Cineprari Radames da Perugia. La petroliera e stata colpita dal velivolo pilotato dal tenente Bonaiuto Luigi da Sarno (Salerno) e dal sergente Zger Bruno da Trieste.
nočne akcije prati sovražnim konvojem
Trije veliki parniki s skupno 31»®®® tonami potopljeni fn 3 nadaljnji poškodovani — Pristaniške naprave v Blsierti lin tamkaj zasidrane ladje napadene — 33 sovražnih letal
ustičenih
H Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 25 giugno 1943-XXI il seguente bollettino di guerra u. 1126:
In ripetute azioni nottume contro convogli nemici in navigazione lungo le coste settentrionali delTAfrica, nu«vi successi sono stati conseguiti dai nostri reparti aero-siluranti che affondavano tre grossi piroscafi per complessive 31.000 tonnellate e ne danneggiavano altri tre. Gli impianti por-tuali di Biserta e navi alla fonda venivano attaccati da nostri bombardieri.
Localita della Sardegna sono state bom-bardate e spezzonate, nella giornata di ieri e questa notte, da formazioni avversari« alle quali la caccia italiana e germa-nica e le artiglierie della difesa hanno in-fliitto dure perdite. Risultano abbattuti sette apparecchi dai oacciatori italiani, 23 da quelli tedeschi, tre dalle batterie contraeree di cui due precipitati nei pressi di Macomer ed uno ad Olbia.
Vittime tra la popolazione e danni di qtialche rilievo sono segnalati soltanto in provincia di Sassari, a Chilivani e Golfo Aranci.
I>ue nostri velivoli non hanno fatto ri-torno alle basi.
*
Nota: Ecco e nomi dei piloti segnalatisi nelle azioni di aerosiluramento, citate dal bollettino odierno: Tenente colonnello Unia Carlo da Torino, capitano Magagnoli Dante da Bologna, capitano Di Bella Francesco Aurelio da Rocca Lumera (Messina), tenente Barzarotti Giuseppe da Milano, mare-sciallo Luppi Olivo da Rovere (Mantova), sergente Freschi Guido da Campi Biscen-zio (Firenze).
Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil
je objavil 25. junija naslednje 1126. vojno poročilo:
V ponovnih nočnih akcijah proti sovražnim konvojem na plovbi vzdolž severne obale Afrike so naši oddelki torpednih letal dosegli nove uspehe in potopili tri velike parnike s skupno 31.000 tonami, poškodovali pa 3 nadaljnje. Pristaniške naprave v Bizerti in lad.je, ki so bile tamkaj zasidrane, pa so napadli naši bombniki.
Kraje na Sardiniji so včeraj in snoči obsipale z zažigalnimi listi sovražne letalske skupine, ki so jim italijanski in nemški lovci in obrambno topništvo prizadeli hude izgube. 7 letal so sestrelili italijanski lovci, 23 nemški, a 3 protiletalske baterije in sta dve izmed njih treščili na tla v bližini Macomera, eno pa pri Olbiji.
Med prebivalstvom so zabeležene žrtve in omembe vredna škoda samo v pokrajini Sasari, v Chilivaniju in zalivu Aranci.
Dve naši letali se nista vrnili na oporišče.
*
Pripomba: Pri akcijah letalskega torpe-diranja, navedenih v današnjem uradnem poročilu, so se odlikovali letalci: podpolkovnik Fnia Carlo iz Turina. kapitan Magagnoli Dante iz Bologne. kapitan Di Bella Francesco Aurelio iz Rocce Lumere (Meslna). poročnik Barzarotti Giuseppe iz Milana, narednik-vodnik Luppi Olivo iz Rovereja (Mantova) in narednik Freschi Guido iz Campia Biscnezia (Firenze).
Izgube med prebivalstvom Chilivanija in v zalivu Aranci znašajo 1 mrtvega in 8 ranjenih.
*
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 24. junija naslednje 1125. vojno poročilo:
Naša torpedua letala so med ofenzivnim izvidništvom nad alžiTskimj obalami potopila 15.000 tonski parnik in torpedirala pe-trolejsko ladjo « 7000 tonami.
Nad Sicilijo je naš izvidnik zrušil nasprotno torpedno letalo, drugo pa hudo zadel.
Italifrinski bombniki so z dobrim uspehom bombardirali letališča Latackijo, Sirijo in prometne zveze v Fuki (Egipt).
Sovražnik je izvršil napade na La Spezio, Porto Empedogle in Catanijo. V zadnjem mestu je bilo porušenih mnogo civilnih poslopij in bilo je nekaj žrtev med prebivalstvom.
Protfletasko topništvo v Speziji je sestrelilo 2 letali. Tretje letalo je strmoglavilo v morje zapadno od Calambrona, zadeto s
streli obrambnih baterij v Lfvornu. *
Med prebivalstvom Catanije se po napadih, ki jih omenja današnje vojno poročilo, obžaluje 19 mrtvih in 106 ranjenih.
Torpedno letalo, ki je potopilo 15.000-tonski parnik, sta pilotirala mareschiala Mammola Angelo iz Trasagh'sa (Udine) in Cneprari Radames iz Perugije. Petrolej-sko ladjo je zadelo letalo, ki ga je pilotiral poročnik Bonaiuto Luigi iz Sarna Salerno) in narednik Zger Bruno iz Triesteja.
Rojstvo princese
Rim, 23. junija, i. Davi ob 7.55 je Nj. V is. vojvodinja Anconska rodila princeso, ki jo bodo krstili za Marijo Isabello. Vzvišena mati in novorojena princesa se zdravstveno odlično počutita.
Madžarsko odlikovanje ministra Bigginlja
Budimpešta, 24. jun. s. Regent Horthy je odlikoval Eksc. Bigginija, ministra za narodno vzgojo, z velikim križem za madžarske zasluge.
Sožalna izjava Italije za žrtve potresa v Turčiji
Ankara, 24. jun. s. Kr. veleposlanik Italije Guariglia je zraz'l turški vladi sožalje fašistične vlade za žrtve nedavnega potresa na področju Adapazarija. V radijskih poročilih ankar-skega radija je bila izražena zahvala za sožalje, ki so jih v preteklih dneh izrazile razne postaje držav Osi
Živahni letalski boj!
17 sovjetskih izkrcevalnfh čolnov potopljenih — 39 sovražnih letal sestreljenih nad zapadno Nemsijo
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 25. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na vzhodni fronti je potekel dan, izvzem-ši krajevne napade na področju Velikih Luk, mirno.
Letalstvo je potopilo med lagunami na področju Kubana 17 čolnov za izkrcavanje ter obstreljevalo postojanke, prebivališča žet in dovozne zveze sovražnika.
V Sredozemlju je bilo brez lastnih izgub sestreljenih 33 angleških in ameriških letal, izmed "katerih so jih 23 sestrelili nemški lovci sami.
Oddelki angleških bombnikov se prileteli preteklo noč na zapadno nemško ozemlje in napadli več mest, med njimi posebno VVuppertal, Elberfeld in Remscheid, s številnimi rušilnimi in zašigalnimi bombami. Izgube prebivalstva v napadenih mestih so hude. Doslej je bilo javljeno, da je bilp sestreljenih 31 sovražnih bombnikov.
Nadaljnjih 8 letal je izgubil sovražnik pri dnevnih napadih na zasedeno zapadno ozemlje.
Nemška brza bojna letala so bombardirala v noei na 25. junij posamezne cilje na angleški južni obali.
Nemške podmornice so v Sredozemskem morjn v hudih borbah potopile v močno zavarovanih konvojih 3 ladje s skupno 15.000 br. reg. tonami.
Duce na seji direktorija Stranke
Raport tajnika Stranke Eksc. Scorze — Nad 4*7 milijona vpisanih članov borbenih SaaSjev — Porast članstva v vseh kategorijah
Razpis volitev v Iranu
Ankara, 24. junija, s. Perzijski šah je razpisal volitve v zakonodajno zbornico po vsem Iranu. V italijanskih političnm krogih so sprejeli to vest s posmehom, ker je menda znano, da je država pod tujo zasedbo in da take volitve ne morejo pokazati resničnega mnenja perzijskega naroda.
Rhn, 24. jtm. & Pod Ducejevtm predsedstvom ae je v Beneški palači sestal dfa-ek-
torij PNF. Tajnik Stranke je predložil Duceju številčne podatke o silah Stranke v vseh njenih organizacijah ter je prečital naslednji raport:
Poročilo tajnika Stranke
Duce!
Na tem prvem direktoriju, ki mu Vi nam v čast predsedujete, jc treba predložiti Vam, preden podam polatke o silah Stranke ln njenih organizcij, stalež tistih, ki so padli v imenu fašizma v sedanji vojni za veličino domovine: padlih 41.352 vpisanih, porazdeljenih takole: hijerarhov 1.427, skvadri-stov 650, fašistov 39 275. Stranka daje v
tem trenutku vojski 1,606.145 vpisanih, takole porazdeljenih: fašistov 1,548.015. vseučiliščnikov 58.125.
Celotna sila vpisanih v borbene fašije dne 10. junija leta XXI. je 4,770.770. Za vpoklicane obstoja oprostitev od. vpisanja, kateri so se mnogi odrekli in dvignili iz- I
kazzrico po zborih, v katerih AdBjo to po tJatih, ki niso vpoklicani pod orožje. Do 10. junija je dvignilo Izkaznice 2,273.483, ki dado skupno z 1,298.115 vpoklicanimi, ne da U dvignili Izkaznico, skupno 4,061.498 vpisanih fašistov. Podobno je za GUF položaj naslednji: Izkaznico ima 164.667 članov z vštetimi 58.125 vpoklicanimi pod orožjem, to je porast za 5.370 članov glede na stanje ob koncu leta XXL
Duce, kakor vidite je število vpisanih de nadalje zelo veliko navzlic strogi disciplini in izvedeni selekciji ter pozivu za vrnitev izkaznic tistim, ki ne čutijo, da bi mogli služiti Vam in vladi po navodilih religiozne strogosti, ki ste jih Vi izdali. To je povedano v sramoto ln svarilo tistim, ki mislijo, da se fašistične legije ne znajo ki ne morejo upirati v trdem ozračju, Id ga ura domovine zahteva. In to ne velja samo aa, moške, temveč tudi za ženske, katerih je 1,217.036 vpisanih v primeri z 1,027.409 ob koncu leta XX., s porastom torej sa
189.637 članic. Poročilo o številčni sili GILa. Vam bo sporočeno, ko bo vpisovanje končano.
Skoraj nespremenjen položaj z majhnim
porastom mlju pripradajoča združenja, šole, nameščenci državnih podjetij, nameščenci javnih podjetij, železničarji, paStno-teJegrafski nameščenci, z 903.389 vpisanimi v primeri s koncem leta XX, ko je bflo 892.518 vpisanih. Z vojnim časom upravič-ljtvl upad nudi Dopolavoro s 4,500.000 vpisanimi v primeri s prejšnjim letom, ko jSi je bflo 4,612.294.
Duce, to so številke, toda številke fcnajo absolutno vrednost samo tedaj, če predstavljajo duha in voljo. Volja in duh, ki
prevevata pod znamenji Littorija uvrščene sile, se imenujeta: Zvestoba, disciplina, vztrajanje, zmaga!
Govor Duceja
Po poročilu Scorze je govorH Duce. Njegov govor so nazoči dolgo odobrava1!. Duce je določil, naj se straža ob praporih poveri mladcem GILa ob starih fašistih. Tako bo straža ob zastavah tistih mlade-ničev, ki so se borili pri Bir El Gobbijtt, pri El Alameinu in Marethu, predstavljala ne samo simbolično nadaljevanje vere v načela fašizma in postulate revolucije.
Velika Italija in zmaga, bistvo fašizma
Pomemben govor senatorja Gentileja rimskim fašistom
Rim, 25. jun. s. Včeraj dopoldne je imel senator Gio^tenni Gentile v dvorani Julija Cezarja na Kapitolu ob svečanosti, ki jih je priredilo rimsko zvezno tajništvo, govor. Potem ko je govornik povedal naslov svojega govora, ki se je obračal »na vse Italijane, ki imajo v srcu Italijo: Italijo, ki ni prazno in govorniško ime. temveč nekaj živega in delujočega v mislih in volji«, in potem, ko je orisal politično-filozofsko podobo tega. kar predstavljajo v življenju narodov revolucije, je spregovoril o sedanjem gibanju, rekoč:
Toda ne oziraje se na podrobnosti, trdim in verujem, da bo vsakdo lahko uvidel, kaj je pri fašizmu bistvenega; pri tistem fa* šizmu. ki so mu leta 1922 vsi Italijani ploskali, ko je Mussolini dvignil svoje prapore in poklical ves italijanski narod, naj se zbere okrog njega, ves italijanski r.aror! vseh strank; tistemu fašizmu, ki se mu Italijani ne bodo nikdar odpovedali.
Bistvo fašizma jc zlasti velika Italija, ki more obstajati samo, če je \ političnem oziru močno povezana, oziroma bi bila takšna, ki bi se zavedala svojih pravic in svoje moči. svoje pre» teki osti in svoje bodočnosti- Italija močne stvarjalne volje, Italija, ki bi znala še bclj krepiti in disciplinirati svoje narodne sile sile posameznikov in družbenih razredov ter ustvariti pravični red. ki bi temeljil na načelu, da je samo delo nekaj vredno, človekovo delo, ki je sad duhovnega življenja v sklopu njegovih go-spodarskih dobrin in etičnih vrednot.
To veliko Italijo, to domovino, ki jo morajo Italijani narediti veliko v boju proti naravi in človeku, to veliko Italijo je imel v mislih Mussolini v prejšnji svetovni vojni 1915—1918. To je bila njegova vroča želja, ki jo je znova prižgal v srcih Italijanov, ki so v njegovem mogočnem glasu, ki je zbujal spomin na mračna leta po vojni, ko so jih ogoljufali in izdali za zmago, slišali zopet starodavni glas očetov preporoda in iz dobe. ki je ta preporod pripravila Bil je to glas, kakor prerokov domovine; glas. ki so ga znova zašli« šali v svojih srcih pred zmagovito končano narodno vojno; glas ki je se v spominu in ki ga je zaslišalo 600.000 mladih ljudi, ki so se žrtvovali na oltarju domovine in katere je navdajala tista goreča ljubezen za to Italijo, kakršna more navdajati samo mladeniče, ljudi, ki so se bili od pesnikov, mislecev in mučenikov naučili imeti domovino za sveto stvar.
In ob tem ponovnem glasu starodavne vere so se vsi zganili m 9e strnili v odobravanju okrog Duceja. ki je že takoj prvi dan ob sploš= nem odobravanju zapel žalni psalm za lažno svobodo, za tisti tiranski :zrcdek svobode, ki je bila svoboda parlamentarne vladavine Mi ki smo slišali v senatu dne 16 novembra 1922 govor. se še spominjamo med zaničljivimi in osuplimi obrazi tudi žalostnih obrazcv starih vitezov zastarele Italije, ki je videla v tem stanju nemo pričo zlagane svobode, ki jo je treba enkrat za vselej pokopati medtem ko mu je nezadržljivo pritrjevala večina, lri je bila presenečena in je hkrati vzklikala pogumnemu zanikanju, istočasno pa naznajala novo politično življenje.
Naj mi bo dovoljeno omeniti moje pismo z dne 15. decembra 1917, v katerem sem po Capo rettu, ko si je Italija spet opomogla cd prve nenadne zmede, zapisal: »Italije, ki bi ji bilo usojeno umreti zaradi vojaškega poraza, ne bi bilo. če ne bi bila življenja vredna. Ne bi bila narod, ki je prišel na svet zato, da živi v svobodi. v takem svobodnem stanju, kakor ga radi slikajo naši nasprotniki, jn ki ne b' bil nič drugega kot kup ljudi brez discipline (brez po* litične discipline in zato tudi brez moralne in verske), ter brez sposobnosti za resno znanstveno delo in za organizacijo, čeprav ne brez umetniških navdihov in tu pa tam tudi duhovitosti.« Pripomnil sem potem še: »Torej, če Italija ne bi bila nič drugega kot to in če preporod XIX. stoletja ne bi bil nič več kot delo slučajnih okoliščin, ki jih je izkoristila peščica ljudi; delo, ki ni imelo v zgodovini in v ljudski duši nobenih korenin in nobene podlage, če torej naše države ne bi smeli smatrati za nič dru» gega kot za barako, ki bi jo postavili in vzdrževali samo za to. da bi se nekaj sto odvetnikov lahko shajalo v Rimu in kramljalo o koristih te ali one skupine ali razreda, oh, za Boga svetega, ne bi bila to tista nesmrtna Italija, ki smo se jo naučili v delih naših velikih mož tako goreče UabitaU
Italija ni podlegla pri Caporettu. in Pia-ve ter Vittorio Veneto sta se iztekla v pohod na Rim, tako da je bila ona baraka podrta in pomedena. In pravi liberalci, ki so čutili gnus nad to barako, so bili zadovoljni. Aventinski liberalci in poznejši pristaši »vere v svobodo« so bili čedalje bolj žalostni, ker jih je prevzelo globoko domotožje nad pobeglim in razblinjajočim se prividom svobode, češ da obstaja večno svoboda, ki je v duhu in v notranjem življenju. Tej se prilagodijo minljive zgradbe socialne organizacije v raznih življenjskih oblikah, kakor jih zdaj pa zdaj opravičujejo posebni zgodovinski razlogi, ki so pa vse nezadostne in včasih celo nasprotne bistvu svobode ter vsekako po svojem času izginejo. Često se niti malo ne obnesejo, ker so umetno ustvarjene, in sicer po zgledu držav z različnimi šegami in drugačno vzgojo ter zgodovino. Vsekako te oblike niso večne tvorbe duha, marveč navadno orodje, ki ustreza, dokler pač služi, in ko se obrabi, ga vržejo proč. Svoboda je eno, svobodnjakarstvo pa drugo: prva je večna, druga pa se ne more ustaliti v zgodovinski obliki, ne da bi izgubilo svoj izvirni duh ter se izjalovilo v poguben stroj, glede katerega si pravi ljubitelji svobnde ne morejo želeti drugega, kakor da bi se ga narod znebil. In kdor še zmeraj joka nad razvalinami Kartagine ter nima oči, da bi videl veličino Rima, ta je —k, Pe naposled samo osmeši. V Italiji je parlamentarizem mrtev, in prav bi bilo, da bi bili za to hvaležni Mussoliniju tudi nefašisti, na skrivnem vzdihujoči komunisti in kar je še takih pristašev sanjarske svobode. Mi, ki nismo od včeraj, imamo v živem spominu zgodbe parlamentarne pokvarjenosti, ki je našo deželo od leta 1876. naprej pribila na križ po upravi, razkrajajoči sleherni politični duh. ali bolje, vsako zamisel ali čustvo o državi ter njene vrednosti, ki je zato razkrajala tudi vsako močno voljo po povzdigu in veličini. In kdor mlajših bi rad vedel, kakšno nravno in značajno življenje je spremljalo mrtvo strujo nekdanjega volivnega politikantarstva, naj bere »De Sanctisovo volivno potovanje«, ki je še živa umetniška podoba ter verna istina vladajočih navad v nekdanjem italijanskem javnem življenju Toda ta liberalizem ni umrl samo v Italiji.
Države, ki so se iz prezira do novih totalitarnih držav, katere so jim postajale čedalje bolj nadležne in nevarne, imenovale demokratične države, so iznašle poseben način, da so zavrle vsako zasebno liberalno hotenje po uničujoči sili gospodarskih združenj. V teh deželah je svoboda na tleh. tako da zanjo ni rešitve, kakor vedno bolj priznavajo v svojih političnih naukih in dejanjih, razen v korpora-tivni ureditvi ali v zamisli, ki jo je fašizem prvi razglasil v Italiji kot najbolj prikladni red spričo neukrotljivih teženj individualizma. Nosilci takega individua-lizma v korporativizmu niso nevidni socialni atomi, marveč resnični posamezniki, ki ostanejo zmeraj posamezniki, a njihova gospodarska delavnost se kot posebne pridelovalne sile tesno zberejo v organski sestav, ki se zaveda skupnih koristi in ga vodi in združuje država. In ta država v korporativni obliki ni velika upravitelji-ca tvarnih koristi ter zapletenih gospodarskih podjetij vseh državljanov, marveč osrednja osebnost, ki vodi pravice vseh skupin ter vseh posameznikov. Kakor vsaka osebnost, ima tudi država nravno. pops?!no in avtonomno veljavo: to je njen sestav svobode. Lahko rečemo, da se zdai vsi narodi obračajo proti tem vzorom korpora-tivne države. Vsa pot izoblikovanja je težka in danes smo šele na pravem početku. Toda vsi čutijo, da ie v tej obliki vsa bodočnost. Spreminjali jo bodo, izgladili ter jo zmeraj bolj spravili v sklad s socialno in gospodarsko stvarnostjo: pot nazaj pa bo poslej nemogoča. Kdor danes govori o komunizmu v Italiji, je nepotrpežljiv kor-porativist, ki ni zadovoljen s potrebnimi zamudami v razvoju misli. Ta zamisel pa je naglo izboljšanje komunistične utvare in potrditev določenega miselnega zakona ter zaradi tega bolj resnična od vsega, kar bi lahko pričakovali od komunizma. Morda bo Evropa sama v sebi našla silo in »irtiiHJriPo pn»toBfifrin> a ws pest. ko ae
bo zavedela tega globokega življenjskega načela, ki preveva korporativistično vlado.
Če ta fašistična revolucija, ki je bistvo Italije Vittoria Veneta, težeče v zavesti svoje pravice, da odkupi svojo zmago od samovoljnega in oblastnega Versaiilesa, pomeni konec parlamentarne vlade ter pot h korporativizmu. potem v fašizmu ne vidim drugega, kakor pravo okrepitev naše Italije, Italije Danteja, Macchiavellija, Cuoca in Mazzinija; okrepitev narodnega in stvarnega izročila, okrepitev Italije, ki ji je usojeno, da izpolni svoje poslanstvo na svetu. To je Italija, ki so jo Italijani sedanjega stoletja prevzeli kot dragoceno dediščino in so jo predniki 18. stoletja hranili s svojimi najboljšimi silami. Delali so. študirali ter si pridobili časti zunaj in v mejah domovine za ves svet. Pridobili so si vesoljno spoštovanje po resnosti značaja in navad ter z odločnostjo in vztrajnostjo v svojih namenih; po disciplini v orožju; po pogumu, ki je potreben v svetovnih tekmah; po življenjski resnosti, ki jo spremlja genialnost svetlega duha italijanskega plemena. Ta Italija je v Musso-linijevem glasu gotovo našla močen izraz svojega nesmrtnega značaja. Toda ta Italija je vendar tista Italija, ki je v najvišjih mislih vsakega Italijana, tudi tistih, ki so bili že prestari, da bi v tem glasu čutili globoki klic lastnega srca, ter tistih, ki so še bili otroci, ko ie ta glas zagrmel, in še niso mogli čutiti globokega poudarka. To ie Italija vsakega Italijana, ki hoče biti Italijan. Dovolite mi tole misel: Italijan nisi po rojstni pravici, ker je zdaj težko verjeti v take rojstne pravice. Vsak je to, kar zasluži, ter ima to. kar zasluži. To, kar kdo pravi, da mu gre po rojstvu, si mora pridobiti z osebno zaslugo, z lastnim delom in lastnimi napori. Zato so Italijani v resnici samo tisti, ki hočejo biti Italijani. Ti hejčejo najprej dobro vedeti, kaj je Italija. Zavedajo se. da je to Rim, toda ne Rim, ki ga tlašijo divjaki, marveč Rim, ki je vzgajal vse divjake tostran in onstran Alp po vseh zemljah, ki bodo po Grčiji in Rimu predstavljale Evropo. To je Rim, v katerem je zaživela katoliška cerkev ter razširila svoj čudoviti evangelij, ki predstavlja najbolj korenito, plodovito in življenjsko preobrazbo, katero je človek v duhovnem življenju sploh kdaj doživel. Potem pa še renesansa, najsilnejši vzcvet, kar jih pomni zgodovina človeškega duha in njegove ustvarjalne sile (v umetnosti, v znanosti, v politiki in gospodarstvu), ki se je polastila vse zemlje ter ustanovila »človekovo kraljestvo« modernega sveta, vsega prežetega, oživljenega in osvetljenega po človeški misli.
Nato je napočil preporod, ki je bil prava revolucija vseh skrivnih kreposti tega starodavnega in vedno mladega naroda, naroda. ki je preživel cepitev in politično sužnost po sili svojega uma, po globini svojih čustev, po neutajljivi zavesti svoje enotnosti, po nezadržnem poletu svojega duha, ki je hotel vedno priti do življenja v državi in še vedno ostati Italija. Hotel je imeti Italijo, kakor so jo sanjali pesniki in pFeroki, ter kakor jo je opisoval v nravni aktualnosti prvi med njimi, čigar stoletni spev je odmeval po vseh deželah; Italijo, kakor so jo zamišljali misleci, potrjevali in posvetili s krvjo njeni mučeni-ki; Italijo, ki je kakor po čudežu, pričakovanem med vsemi ljudstvi, vstala po možeh, občudovanih po vsem svetu zaradi njihove vztrajnosti in najčistejše vere, zaradi sile njihovih pogumnih dejanj, zaradi budnosti in modrosti njihove politike; po možeh, katerih blesk in svetloba domo-vin$, ki jih je rodila, se je prav kmalu razlil med vse narode kot svetloba tistih vzvišenih oblik človečanstva, ki jih z radostjo občuduje sleherno človeško srce. Ni ga na svetu naroda, ki bi se po nastanku in razvoju mogel ponašati s toliko slavo mučeništva, žrtev, vojaške hrabrosti in ro-doljubja, s tolikim bogastvom človečanstva in nravnega življenja, ki je vir ponosa za njegove državljane in vir občudovanja za tujce. Koliko lpijig, ki jih preveva brezpogojni duh ljubezni do Mazzinija in Ga-ribaldija, je v Angliji in Ameriki. To je velika in nesmrtna Italija, tista, zaradi
Nadaljevanje na 2» strani

Senator G<
rimskim fašistom
Nadaljevanje s 1. strani
katere moramo živeti in umreti, Italija, pred katero se bodo vedno tujci priklanjali^ in se na tihem priklanjajo tudi, kadar jih koristi silijo, da se postavijo proti njej.
Toda to je Italija, ki mora živeti v svetu kot živa in navzočna resničnost, ne pa kot navaden spomin; mora se kakor najslavnejši spomeniki starih narodov obnavljati v ljubezni in skrbi živečih, ki jim pripada naloga, da jih ohranijo. Naša naloga je, da jo držimo v življenju in ohranimo njeno navzočnost kakor navzočnost tiste Italije, ki so se je tujci naučili spoznavati iz knjig in o kateri ne bodo nikdar smeli po naši krivdi reči. da je samo v knjigah. Literarno Italijo je treba položiti v arhiv.
Danes smo Italijani pripravljeni. Danes, kakor še nikdar, odkar smo spet postali država in smo rekli, kdo smo, gledajo oči tujca na nas. Ni dovolj, če naša vojska, naša mornarica in letalstvo delajo čuda v svojem pogumu.
Sovražnik, ki je že okusil grenkobo poraza, se je vrgel z vso ogromno težo svoj:h hudobnih strojev na ta najšibkejši del nasprotnikovega bojišča, lci ga držimo mi, kakor so na primer naša mesta, se razdivjal nad našimi domač'mi ognjišči, nad našimi ženskami, našimi starčki, nad našimi nežnimi otroki v upanju, da nas bo uklonil s strahom in nasiljem gorja, ki zavzema obseg tistih šib božjih, kakor jih sproži narava in pred katerimi človek ves osupnjen beži, kadar ga ne unipijo. Oh, blazni uničevalni bes, ki je divjal nad lepim Palermom, biserom Sredozemskega morja in plemenitim srcem Sicilije!
Novica o zadnjem nesramnem napadu nanj mi je prišla hkratu z odtisi prelepe knjige, ki se zdaj ponatiskuje. To je knjiga »Palermo pred sto in več leti««, ki jo je napisal Giuseppe Pittrč, Sicilijanec. ki je bil bolj zaljubljen v Sicilijo kakor kdor koli, najbolj sicilijanski od vseh Sicilijan-cev,' zelo učen in zelo strasten pisatelj, pisec kakih petdeset zvezkov, v katerih živi večna stara Sicilija, ki je skupni domovini dal vnemo svojega navdušenja, železne poteze svojega značaja, ponos svoje neukrotljive duše, ostrost svojega uma in veliko vero v mater Italijo, če bi bil Pittrfc videl svoje rodno mesto, kjer je žrivel vse življenje in katero je preiskal po vseh njegovih cestah, cerkvah, palačah, javnem ta zasebnem življenju, v njegovi gospodi 'n njegovem ljudstvu ter ga ljubil kakor rodno hišo, odkoder nam izvirajo vsi domači spomini, vtkani v dno naše duše; če bi ga bil videl opustošenega po nov'h barbarih, s podrtimi hišami sn s cestami, zasutimi z ruševinami in smrtjo, kako bi ga bilo to zadelo v srce! Toda njegova bolečina je naša bolečina: za Palermo, za Genovo, na Napoli, :za Messino, za Cagliari, za Trapani, za vsa hudo zadeta mesta. Nasprotnik je morda lahko upal, da nas bo ta bolečina omajala ter pripravila do tega, da bomo odprli vrzel v evropski fronti, v katero se mora po nekoristnem pustošenju svojega letalskega. športa vendarle zaleteti, če hoče začeti zmagovati v vojni, ki je izbruhnila po vseh celinah in po vseh morjih.
Odgovor tem junakom športa, v katerem se sicer mešajo spoli, ne sije pa iz njega vojaška čast, je dalo naše prebivalstvo, ki ga noč in dan bombardirajo, obstreljujejo s strojnicami ter telesno in duševno mučijo. Dajalo ga je mesece m mesece v stiskah in nedopovedljivi bedi vseh vrst, do katere je prihajalo po vsakem napadu. Dajalo ga je med smrtnim strahom in med stisko izseljevanja, v lakoti in žeji, ko je večino preklinjalo neusmiljenega sovražnika ter vedno koprnelo po rešivi domovine. Ni ga bilo krilca proti domnevnim krivcem za vojno, ni ga bilo poskusa, da bi se ta reč končala, ni ga bilo znamenja o utrujenosti ali o potrtosti.
To je čudovit in zelo ganljiv prizor, ki vliva tujcem spoštovanje, kj daje misliti nasprotnikom in mora dati misliti tudi nam. Nasprotniki se bodo morda domislite, da i!o ni pot do zmage, ker ni pot časti. Mi pa moramo pomisliti, da moramo Italijani biti vredni tega ljudstva, ki zarad1-svoje junaške odpornosti pomeni čudo sveta- — Vredni ga moramo biti po neustrašenem duhu, ki ne drhti, tudi če se podira svet; vredni po zavesti o dolžnosti, zaradi katere moramo s prisrčno vzajemnostjo pomagati vsem tistim našim bratom, ki za skupno domovino najbolj trpe; moramo jih podpirati z zgledom in z besedo: z zgledom odpovedi in vdanosti do stvari, zarad1-katere se vojskujemo in zaradi katere se lahko zahtevajo žrtve z zgledom odločnosti, s katero je treba pogledat; v brk nevarnosti ter prenašati najžalostnejše stiske, če so zaradi zmage neizogibne, ter tisto navduševala© besedo, ki naravnost skrupuiozno prezira vsako priznanje o naših šibkih straneh, o naših pomanjkljivostih ;n o vseh težavah, li so toliko večje, kolikor boli jih čutijo drugi in iih čutimo mi; z besedo, ki bodi vedno sejaika vere, ne pa vzbujevalka Črnogledosti.
Govornik je razvijajoč svojo visoko misel, kritiziral tiste, ki izkoriščajo nebeški dar, s katerim so po večini privilegirani, inteligenco, ki je vedno kritična in se nagiba vedno'k porogu ali napadanju, in ki se nagibajo prizanašanju domačega genija ter se odtujejejo živi strašni borbi, da napravijo iz nje predmet za analiziranje, bolj ali manj objektivnih, kakor oni pravijo, a vsekakor neodgovornih razmišljanj o poteku vojne. Rekel je: Zgledi vlečejo in vsaka rekrimi-nacija v nevarnosti je strahopetnost ter hlepenje za tem, da bi se postavili ob stran, medtem, ko besni požar in je dolžnost vsakogar, da ga pomaga pogasiti.
Te strahopetnosti se ni lahko obvarovati. A zaradi tega je tem večja dolžnost, da ne
grešimo lahkomiselno iz nepremišljenosti, iz hinavskega veselja do klepetanja in do razkazovanja lastne užaljenesti. To je največja dolžnost za Italijane, ki so dolga stoletja grešili na račun svoje največje vrline, razuma, katerega so zlorabljali od renesanse dalje. Ločili so razum od življenja, da so sc lahko svobodno izživljal; v literaturi ij? akademskih debatah. Po muče-niStvu leta 1899 21 in 31 je bil potreben vztrajni in gordči apostolat verske vneme Giuseppa Mazzinija, treba je bilo pravega, duhovnega prevrata, k; ga je z mogočno toko o kateri se je zdelo, da nima živcev,
izvedel Alessandro Manzon, da je razum
spet vrnil na pot verske resnosti življenja. Kjer ni besede tudi ni čustva, ki bi zaradi
svoje vrednosti veljalo za večno. Torej ga tudi n; trenutka v življenju> za katerega ne bi moral človek dajati obračuna, pa če tudi v skritem kotičku svoje vesti.
Ali bomo zmagali ali ne? Oboje pričakovanje je varljivo, če se naim zdi kot nekaj takega, kar se bo zgodilo, pa naj se ml vedemo tako ali tako. V tem primeru se spreminja v vir tistega 1 ahkorniselnega optimizma in tistega nič manj lahkomiselnega pesimizma, ki človeka ne veljata nič drugega, kakor nekaj besedne igre ter bolj ali manj verjetnih računov, ki pa je enako usodno kot poskus za zadržanje ali razkrajanje volje.
Jaz sem vedno bil optimist in se baba trn s tem. Toda zdrav in zakonit optimizem se ne tiče dogodkov, ki so v božjih rokah, temveč izžareva iz najgloblje notranjosti naše vesti in naše osebnosti. To je optimizem tistega, ki veruje in s svojo vero ustvarja dobrino, za ksitero težimo, ali pomaga ustvarjati jo, kar je isto.
■Premagati Anglijo, osovraženo nasilnico od včeraj in zatrdno, neusmiljeno nasilnico od jutri! moramo jo premagati in jo bomo premagali, če jo bomo hoteli premagati za vsako ceno, če se ne bomo utrudili v boju, če bomo ostali zvesti obveznostim do drugih in do nas samih, če se bomo ob vsaki dnevni uri spominjali te naše dolžnosti. Toda ta zmaga je drugotna in podrejena poglavitni, drugi zmagi, ki je zares edino bistvena.
To je tista zmaga,, ki jo moramo dobivati dan za dnem in nepretrgoma sami nad seboj, ko premagujemo vse zapeljive skušnjave zahrbtnosti, ko z neukrotljivim srcem vedno odgovarjamo na sleherno zlo sreče in ko vedno držimo pokoncu zastavo, za stavo domovino, ki je zastava naše vesti in našega morailnega obstanka. To je zim-ga, ki je odvisna od nas in ki je nam ne bo mogel nihče iztrgati iz rok, če jo bomo drž3li v pesti z vsem duševnim ognjem in z vsem dostojanstvom, katerega nihče ne bi hotel preživeti.
Vsak narod ima pred seboj zmago, ki pomeni zanj dolžnost in ki po navadi ne uide tistemu, ki svoje dolžnosti izpolnjuje.
Važno je torej verovati v zmago, v bistveno zmago, ki je odvisna od naše vere in ki je dejansko v naši volji. Sacmo ona nas lahko naredi vredne druge zmage, katere nas je zelo težko oropati. To iz več razlogov, ki jih vedo vsi, pa tudi z: (radi enega, ki ga ponavadi ne opazimo in ki izvira iz težave, kako določati dejanski pomen besedi »zrna iga«.
Zmaga je sicer zaključek vojskovane vojne; lahKo je vojaški zaključek," zaradi katerega je ena izmel vojskujočih se strank prisiljena odložiti orožje, lahko jo pa razumemo kot politični zaključek, ki pa ne sovpada vedno z vojaškim, kadar predstavlja sleherna izmed vojskujočih se strank kompleks, ki izvira iz prehodnega sožitja, ki ga je sprožila morda celo kaka atlantska karta, podpisana pri vsej zavesti, ki jo pa dogodki lahko vržejo na dno Atlantika,
Ali bi mogli dvomiti, da bi se duhovne vrednote, ki jih uresničujemo, mogle izgubiti? Ali bi se mogli bati, da bi ta nesmrtna Italija, ki si je v očeh vsega sveta, ker je živa v naših dušah, šla po zlu pod udarci pijanih pilotov z letečih trdnjav? Lahko padejo tudi zidovi in slavoloki, ki so ostali tisočletja, da pričajo o ve-
ličastju Rima in o barbarstvu njegovih sovražnikov; lahko bodo v tem boju nove celine, ki je gluha in slepa za civilizatorič-no delovanje. Evrope, to je Rima, novi barbari dopolnili uničevalno delo starih. Toda ali bi mogel biti na svetu, tostran ali onstran Oceana človek, ki bi mislil, da bo lahko vrgel v zaton ta bleščeči Kapitol? Ki bi mislil, da more sonce stremeti za čim višjim kakor je Rim, pravi starodavni in moderni Rim, pravim renesamca in današnja Italija? Naša mesta bodo lahko razrušili, toda bodo spet pozidana, ker jih bo isto ljudstvo, ki jin je rodilo, rodilo še enkrat. Lahko bodo poškodovali ali uničili cerkve in spomenike, zaradi katerih je vsak izobražen človek iskal našo deželo kot deželo omike, ki bodo ve Ino živeli v duhu, ki jih je ustvaril, toda celo ostanki bodo govorili in spomin se ne bo mogel izgubiti in bo zadostovalo, da bo ohranilo živo zavest o italijanski veličini ter o zverinskem divjaštvu tistega, ki je hotel na mah pozabiti, da so taki veličastni spomeniki bili duhovna dediščina vseh ljudi na svetu.
Bili so dediščina tudi tistih, ki jih je Italija, prav Itailija s Kolumbom, potegnila iz neznanih temin zgodovine, jih pridružila evropskemu življenju, jih povzdignila k luči omike ob vzajemnem sodelovanju vseh narodov, ki jih ureja.jo visoka človeška vera, znanstveno raziskavanje, ki podu-hovlja snovnost narave ter to polagoma podjarmlja človekovemu gospodstvu, in filozofsko razmišljanje, ki dela človeka za gospodarja samega sebe. Ne moremo tr.liti, da Amerikanci tega ne bi vedeli, saj se vsakdo izmed nas spominja, kako so bili zadovoljni, d?., so hodili k nam občudovat in proučevat; da so toliko storili in toliko plačali, da bi lahko pobirali drobtinice od velike pojedine italijanske zgodovine in umetnosti in bogatili svoje muzeje in knjižnice.
Italijani, bodite zvesti starodavni materi, disciplinirani, složni in se spominjajte odgovornosti, ki izvira za vas iz časti, da ste Italijani, odločeni upirati se, bojevati se, ne kloniti z duhom, dokler vam na-,j..orr),- n vpri in vašem značaju. Razprave in prerekanja naj ostanejo za pozneje.
V Calatifimiju je Garibaldi zaklical Ninu Bixiju: »Tu bomo naredili Italijo ali umrli.« Ta klic še ni potihnil in mogočni glas junaka odmeva in mora odmevati še danes v našem srcu: »Tu bomo rešili Italijo ali umrli.«
Mi, ki smo na zatonu let tn ki smo živeli od dediščine očetov, smo vedno čutili,
da Bmo dotSni utneitlll jo ki povečati Ja,
kolikor je v naših močeh, s svojim delom in s slehernim naporom dobre volje, mi ne moremo misliti, da bi se ona ne mogla izročiti ▼ roke mladih, sposobnih, da jo dvignejo visoko s silo svojih rok v skrbeh in smrtnih nevarnostih pričujoče ure, nad vse človeške šibkosti, da jo izročijo vnukom vedno živo in bleščečo se v svoji večni mladosti.
Tokio, 23. jun. s. Candra Bose je imel po tokijskem radiju nagovor na italijanski narod. Najprej je naslovil prisrčen pozdrav vsem Italijanom, rekoč, da želi izraziti zahvalo italijanski vladi za prisrčno gostoljubje, ki ga je užival med svojim posetom v Italiji. Dnevi, ki sem jih tam preživel, je dejal Bose, so zame med najdražjimi spomini. Vsi indijski domoljubi in revolucionarji so vedno čuli o dejanjih Mazzinijeve, Garibaldije-ve in Cavourjeve Italije ter o velikem pokretu italijanskega vstajenja. Položaj, v katerem je bila Italija pred letom 1870 in še kasneje, predstavlja važen pouk bojevnikom za indijsko svobodo, na drugi strani pa omogoča Italijanom globoko razumevanje smisla in namena borbe za indijsko samostojnost. Čast mi je, je dejal Bose. da že mnogo let poznam vašega velikega Duceja, pri katerem sem vedno našel ne samo jasno razumevanje, marveč tudi globoko simpatijo za naš osvobodilni pokret. Ta simpatija izvira še iz časov pred sedanjo vojno, ko je še po vsem svetu vladal mir, kajti samo pravi bojevnik in revolucijonar ima lahko iskreno razumevanje za bojevnike in revolucijonarje drugih narodov.
Nikakor ne morem razumeti, zakaj Angleži in Američani, ki čestokrat posečajo vašo deželo, tako malo poznajo stremljenja italijanskega naroda, njegov značaj in njegov temperament. Samo zaradi tega nepoznanja se nadejajo Anglosasi, da bodo
Ob tej veri r nesmrtno domovino pošiljamo svoj pozdrav, zahvalo in ljubezen junaškim vojakom na tleh, na morju in pod nebom ter Se naprej zremo v sveto veličanstvo molčečega Kralja, v preprostost njegovih kretenj ln besedi. Zremo v oči Duceja, ki nam je dal tofliko dokazov o pogumu, ki mu pomaga do zmage, v njegovo neukrotljivo strast, s katero je treba gledati v bodočnost. Živela Italija!
uspeli s propagando in z bombardiranjem, zlomiti duha italijanskega naroda in ga vzbunili proti Duceju. Dovolj poznam Italijo in italijanski narod, da vem, kako silno bodo razočarani naši sovražniki. Italijanski narod je v svoji zgodovini preživel in premagal že resnejše krize, kakor je sedanja, gotovo bo premagal tudi to. Naj pride kar koli, italijanski narod bo s stisnjenimi zobmi stal za svojim velikim voditeljem in bo nadaljeval borbo do zmage.
Candra Bose je nato govoril o metodah anglosaške propagande in se spomnil krika. ki je nastal, ko je Wavell začel borbo v Birmi. Zdelo se je, da se razvija vse v najboljši smeri za Anglijo, toda britanske vojske so se morale kmalu umikati proti Indiji. Po zasedbi Afrike se je zdelo, da je otvoritev druge fronte v Evropi samo še vprašanje dni. Tako je vsaj zagotavljala anglosaška propaganda, dejstva pa kažejo. da je to podjetje vse prej kakor lahko. Tudi znana rečenica, da čas dela za Anglosase. je že brezpredmetna. Churchill je pri svojem zadnjem posetu v Wa-shingtonu moral opustiti ta nazor, kar kaže. da se Anglija in Amerika ne bosta mogli držati, ako bi se vojna zavlekla.
Ob koncu svojega govora je Bose zagotavljal. da ni mogoč drugačen izid. pa naj se vojna še tako zavleče, kakor popolna zmaga velesil trojnega pakta in njihovih zaveznikov. Zato je naša naloga, da vztrajamo in nadaljujemo borbo.
ter pravne osebe, ki imajo sedež aH glavni
obrat v sovražni državi.
= Oddaja žitnega pridelka ▼ SrMJL
Srbska vla/da je izdala uredbo o oddaji žitnega pridelka v letu 1943. Po tej uredbi bo za vsaJt srez določena skupna količina, ki jo bo treba oddati centrali za žito. To količino bodo razdelili na posamezne občine, kjer bodo v okviru kontingenta predpisali vsakemu pridelovalcu, koliko mora oddati. Letošnji pridelek bo v splošnem boljši nego je bil lanski. Nadalje poročajo iz Beograda, da je bila ustanovljena centrala za nadzorstvo proizvodnje mleka, ki bo vodila statistiko mlečnosti krav in bodo kmetovalci z najboljšimi uspehi dobili določene premije.
= Novi nemški bankovci po pet mark.
Te dn; so prišli v Nemčiji v promet bankovci nemške Reichsbanke po pet mark. Doslej je izdajala nemška Reichsbanka le
bankovce z najmanjšo nominalno vrednostjo 10 mark, medtean ko je bankovce po 5, 2 in 1 marko izdajala nemška Ren-tenbanka. čim bodo prišli novi bankovci Reichsbanke po 5 mark v večjem obsegu v promet, bodo postopno vzeli iz prometa bankovce Rentenbanke po 5 mark.
= Organizacija uprave na zasedenem sovjetskem Ozemlju. Višji vladni svetnik dr. Guillaume je objavil v listu »Deutsche Zeitung in Ostland« daljši članek, ki se bavi z organizacijo uprave v vzhodnih pokrajinah. V Estonski, Letonski in Litvi je postavljeno načelo, da se prepusti uprava domačemu prebivalstvu zlasti v nižjih instancah in da je v ostalih uradih le po en nemški uradnik, ki predstavlja vrhovno oblast. Nemški uradi se ne pečajo z ekse-kutivo, temveč so le uradi za vodstvo in nadzorstvo, ki dirigirajo domač upravni aparat, mu dajejo navodila in ga nadzorujejo. V glavnih mestih teh treh dežel obstojajo uprave z generalnimi direktorji, generalnimi sveti in deželnimi direktorji, ki dobivajo navodila od nemških generalnih komisarjev v glavnih mestih teh treh dežel. Vrhovne uprave so odgovorne nemškim generalnim komisarjem, okrožne uprave pa nemškim pokrajinskim komisarjem. V Beli Rusiji in LTkrajini vodijo domačini upravo le v občinah in rajonih. Za 4 do 8 rajonov je postavljen nemški okrožni komisar.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g £.30 lire, v kosih od 400 do l.OOO g 2.20 are; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg: enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka ^.20 lire; riž navadni 2.70 ire; fižol 6 lir za kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3.	Kis, 4% ionski 6.35 lire za liter.
4 Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5.	Slailkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8 35 lire.
6.	Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehk: roblancl (žamanje) približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot: trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno mil«, kj vsebuje 23—27% kisline. 1.10 lire za kg.
^ngtesaško barbarstvo feo maščevano
Berlin, 24. jun. s. Nova letalska zmaga nemške obrambe nad angloameriškimi bombniki, je stala sovražnika, kakor je bilo včeraj objavljeno. 136 letal vseh tipov. Ti uspehi se obširno komentirajo v tisku, ki piše, da se obrarr#bna sredstva proti angloameriškemu letalskemu teror-iu vedno bolj izpopolnjujejo ter zadajajo nasprotniku težke nenadomestljive izgube. »Volkischer Beobachter« izjavlja, da bo kmalu prišel dan, ko bosta nemška znanost in tehnika lahko dokazali svojo sposobnost in pokazali sovražniku, da se Nemčija lahko posluži doslej nepoznano učinkovitih obrambnih sredstev. Tedaj bo prišel trenutek za represalije in Anglo-američani so lahko prepričani, da bo naš udarec nazaj bil v razmerju 1:10. Tudi »Lokal Anzeiger« zatrjuje, da se mora proti letalskim piratom, ki se ne menijo za življenja žensk in otek. sleherno pravilo viteštva in človečanstva nujno opustiti. Nemško prebivalstvo ve. da mora vztrajali tudi za ceno najhujših žrtev in s tem omogočiti vojakom, ki se bore na fronti, dosego zmage ter pomagati, da bodo nekega dne letalske barbarske akcije proti civilnemu prebivalstvu pravično maščevane
Izšel §e
junijski roman DK
ALBA DE CESPEDES:
»NAZAJ NI POTI"
S tem romanom si je mlada italijanska pisateljica pridobila svetovno slavo. V nekaj letih, odkar uživa v svoji domovini priljubljenost pri občinstvu in priznanje kritike, je bila ta nenavadna knjiga prevedena v devetnajst jezikov, kar zgovorno priča, da odgovarja željam in okusu sodobnega bralca. Pestrost oseb in raznovrstnih dogodkov, ki se odigravajo v najrazličnejših okoljih, delata to knjižno novost te na zunaj privlačno.
Knjiga je od začetka do konca pisana z osvajajočo, lahkotno, svežo virtuozno-stjo, z ostroumnim psihološkim opazovanjem in z jasnim etičnim občutjem. Roman nam odkriva ne le zanimiv pisateljski temperament, temveč tudi tisto, kar bralci zmeraj instinktivno iščejo: slikovit svet in skupino ljudi v vrtincu življenja in usode.
V podrobni prodaji se dobi roman »Nazaj ni poti« v knjigarnah in upravi naših listov. Broširani izvod velja 13 lir, vezani pa 28 lir.
Popolna pripravljenost sil Osi
Dr. Gobbels o trenutnem vojnem položaju
Berlin, 24. jun. s. Minister dr. Gobbels je v listu »Das Reieh« objavil svoj novi vsakotedenski članek pod naslovom »Vo je a v polmraku«. V članku pravi: Smatram? za mogoče in celo za zelo verjetno^ da bodo angleškoameriške sile poizkusile vdor na evropsko celino. Negotovo je le še, kdaj in kje. Spričo takega stanja mi nikakor ne dvomimo da ima sovražn'k na razpolago dovolj ladij in sil za izkrcanje na katerikoli točki Evrcpe, vendar pa je gotovo, da se mu ne bo posrečilo nikakršno iznena-denje. Sovražni manever izkrcevanja spada v tako zvano živčno vojno, zato ne more jmeti nikakrare nads v uspeh, kajti Nemčija je krepka ter se ji ni treba bati napada. Velesile Osi imajo danes toliko operativnih rezerv, da lahko razpolagajo z njimi po potrebi vsak trenutek in na vsaki točki obsežnega bojišča. Bitka za Evropo se bo morala biti na evrtpski celin'. Zi primer, da bi se na katerikoli točki Evrcpe srečale sile obeh bojujočih se strank, nima Os prav nikakega razloga, da b; se bala izida borbe. Na to borbo smo tako pripravlja i, da si je naravnost želimo v nadi, da bo sovražnik izvršil svoje načrte z isto lakkomiselnostjio, s katero danes govori o njih. Letalska vojna proti civilnemu prebivalstvu in središčem proizvodnje se lahko smatra za zratro pomoč pravim vojaškim operacijam, nikakor pa nima pomena za odločitev borbe. Izgube, ki jih ie sovražnik utrpel v zadnjem času. so najboljši odgovor, ki ga bo gotovo prepričal o nesmotrnosti njegovih naporov ter mu svetoval, naj ubere drugo pot. Bilo bi neumno pričakovati, da b; Nemčija podala izčrpno aralizo vseh podrobnosti, ki se tičejo se-
danjega zamotanega položaja. Vse to bodo storili bodočj dogodki.
Disciplina nemškega naroda mora biti v sedanjem trenutku najvišja zapoved in sicer tem bolj, ker sovražnik s pohlepnimi očmi gleda na to, kaj se godi v notranjosti Nemčije, da bi izkoristil položaj pri uresničenju svojih načrov. Molk, ki ga danes očitujejo nemške oblasti o prihodnjih dogodkih, je za nas prednost v primeri s postopanjem sovražnika. Treba je znati tudi čakati, zaključuje nrnister, čakanje je včasih zelo važen činitelj v vodstvu vojne.
Tcrškl list o položaju Osi
Ankara, 24. junija, s. List »Džumhuriet« se bavi s položajem Osi, ki ga primerja s poloiajsm Nemčije v prejšnji svetovni voj-n;. List pravi, da je takrat prišlo do zloma Nemčije zaradi notranje oslabitve, kar se danes n« more pripetiti, kajti Hitlerjev režim je odstranil vsako opozicijo in popolnoma zedinil nemški narod. Nadalje pravi čLankar, da je Nemčija z osvojitvijo ogromnega ruskega ozemlja pridobila na milijone delovnih sil ter mnogo tovarn, tako, da je nemška meč še zrastla od začetka vojne. Tudi »Tašviriefkiar« se bavi s splošnim vojnim položajem ter proučuje zlasti razmere na Japonskem. Tej državi so manjkale surovine, toda po zasedbi izredno bogatega ozemlja so potrebe Japoncev krite in kmalu se bo pokazala japonska pomorska in letalska premoč. Vsekakor pa je možnost povratka prejšnjih prilik v vzhodni Aziji popolnoma izključena.
BtHicča evrofsha oskrba z volno
Na prizadevanje Italije in Nemčije je v teku širekopotezna akcija z namenom, da sc oskrba Evrope z volno 'tako poveča da bo Evropa 'ahko krila vsaj dve tretjini svoje potrebe z domačo proizvodnjo volne, medtem ko je pred vojno krila le eno tretj no (od skupne letne potrebe 600.000 ton) Brez Velike Britanije in Sovjetske Rusije ter zasedenega vzhodnega ozemlja je v Evropi okrog 100 mi* lijonov ovac; od tega odpade 19.4 milijona na Francijo. 9.9 milijona na Italijo, 9.8 milijona na Rumunijo in 6 milijonov ovac na Nemčijo V Italiji je število ovac cb koncu prve svetovne vojne doseglo 11.8 milijona, potem pa je ovčjereja nazadovala na 8.8 miljena diav. dokler niso bili izdani potrebni ukrepi za pospeševanje ovčjereje. ki so imeli za posledico, da je število naraslo leta 1940 na skoraj 10 milijonov. Po ugotovitvah prof. Carla Pagnia. pod* ravnatelja Zveze predelovalcev volne, ta statistika ni popolna
Predvsem gre sedaj prizadevanje^ za tem da se zboljša ne samo količ na. temveč tudi kakovost volne, in sicer z gojitvijo ovac Marino in s primernim križanjem pasem. Tudi Nemčija je na tem področju dosegla lepe uspehe, saj se je donos volne od vsake živali dvgnil na 3 do 3.5 kg nasproti 4 kg, ki se doscžeio v najboljših klimatskih razmerah v Avstraliji, medtem ko daje ovca v jugovzhodnih državah povprečno le 1 do 1.5 kg volne na leto. Ze s samim zboljšanjem pasme v evropskih drža« v ah se da doseči prav znatno povečanje evropske proizvodnje volne. Vrh tega pa se da tudi število ovac v Evropi dvigniti na okrog 130 milijonov glav. S povečanjem števila ovac in zlasti z izboljšanjem pasem se bo evropska proizvodnja volne v razmeroma kratkem Č3su lahko podvojila.
V ta namen je Nemčija v zadnjih letih poslala veliko število plemenskih živali in vzornih čred v razne države jugovzhodnega dela Evrope. Cilj nemških prizadevanj je, da se tudi v teh deželah doseže letna proizvodnja vsaj 3 kg volne od vsake ovce. Pri izbin pasem je treba seveda upoštevati primitivne razmere, ki vladajo v ovčjereji v jugovzhodnih deželah, medtem ko zahtevajo najboljše ovčje pasme rapogo nege. Zato prvi poizkusi udomačenja ovac Marino v jugovzhodnih državah niso dobro uspeli. Bolj so se obnesli poizkusi križanja. Gkdc na te skušnje so pričeli 6 križanjem
zlasti v Bolgariji, ki je leta 1940 uvozla z Nemčije okrog 800 p!cmensk:h ovnov in okrog 500 ovac Leta 1941 je Bolgarija uvozila nadaljnjih 726 plemenskih ovnov, lani pa 1490 ovnov. Tudi Rumunija '.n Hrvatska sta uvozili že znatno število plemenskih ovnov za križ.inje in za zboljšanje pasem.
Gospodarske vesti
= Italijanski vinski trg. Iz Rima poročajo. da je italijanski vinski trg trenutno v znamenju dobrih izgledov za letošnjo vinsko letino Stanje vinogradov je prav dobro tudi tam. kjer vinogradniki niso mogli dobiti jootrebnih sredstev za pobijanje škodljivcev. Zaradi vojnega stanja prihajajo vina iz Sicilije, ki se mnogo uporabljajo za rezanje, le v manjših količinah na trg. Zato so v nekaterih potroš-nih središčih zaloge precej nazadovale. V nekaterih pokrajinah je bila vrhu tega izdana začasna izvozna prepoved. Izvoz v inozemstvo trenutno ni znaten tudi zaradi visokih cen. ki jih zahtevajo izvozniki od glavnih inozemskih odjemalcev, to je od Nemčiie in Švice.
= Gospodarske vesti iz Hrvatske. Poglavnik je imenovah bivšega hrvatskega trgovinskega ministra dr. Dragutina Totha za predsedn ka Hrvatske državne banke, taJnika zagrebške borz? inž. Mehmedagi-
ča pa za podpredsednika. — V zagrebškem trgovskem registru je bila izbrisana podružnica dunajskega Bankvereina. Poslovne knjige ostanejo v shrambi pri Bančnemu društvu za Hrvatsko d. d. v Zagrebu.
= Prijava sovražnega premoženja na Spodnjem štajerskem, šef civjlne uprave za Spodnjo štajersko je te dni izdal naredbo, po kateri mora vsakdo, ki hrani ali upravlja sovražno premoženje, ali ima obveznosti nasproti osebam ali podjetjem v sovražnih državah, predložiti do 1. avgusta prijavo. Isto dolžnost imajo podjetja, ustanove in druge upravne osebe, pri katerih so udeleženi sovražniki in imajo sedež ali podružnico na Spodnjem štajerskem. Kot tuje države se smatrajo Velika Britanija s kolonijami in domijoni, Francija s kolonijami, Egipt, Sudan, Irak, Monako, Sovjetska Rusija in Zedinjene države. Kot sovražniki pa se smatrajo poleg sovražnih držav tudi osebe, ki so državljani teh držav ali imajo tam stalno bivališče
čandra Bose italijanskemu narodu
Poslanica voditelja indijskih borcev za svobodo
Ekscelenca dr. giuseppe lombrassa
novi zvezni tajnik Ljubljanske pokrajine
Duce je imenoval za Zveznega tajnika v Ljubljanski pokrajini Visokega komisarja Eksc. Giuseppa Lombrasso namesto dosedanjega Zveznega tajnika dr. Orlanda Or-landinija.
Tako se v osebi novega Visokega komisarja združujeta dve pomembni in kočljivi nalogi, kar le še bolj poudarja velike voditeljske sposobnosti Eksc. Lombrasse, ki bo tudi v naši pokrajini imel dovolj prilike, da razvije koristno delo. kakršno bodo znali vsi ceniti.
Novi Zvezni tajnik dr. Giuseppe Lombrassa je bil imenovan na svoje mesto v Ljubljani po skrbni pripravi kot visok upravni uradnik, ki se je izkazal v različnih važnih panogah, v zadnjem času zlasti kot komisar za naseljevanje. Odločilna za niegovo imenovanje na je biia njegova trdna vera v poslanstvo fašizma in je bil zato še posebei poklican, da tudi kot Zvezni tainik v naši pokrajini pokaže vse svoje politične in organizacijske spodobnosti. Izmed njegovega obširnega dosedanjega delovanja je znano v po?ebni meri tudi njegovo delovanje za pomoč borcem, katerih potrebe prav dobro pozna, saj ie bil sam doleo med niimi in na raznih bojiščih. Funkcije Domoči borcem, ki jih dosledno in z veliko vnemo vrši Narodna fašistična stranka, bodo v Eksc. Lombrassi kbt Zveznemu tajniku Ljubljanske pokrajine našle prav gotovo sposobnega organizatorja.
Objavili smo že podatke iz življenja in dela Zveznega tajnika, ki se je vedno odlikoval po svoji borbenosti in žilavosti tudi v borbi proti prevratnim stremljenjem. Deloval je v najrazličnejših fašisti-
čnih organizacijah, v katerih je dokazal svojo neumorno delavnost, ki je opogumljajoče vplivala tudi na vse njegove sovrstnike. O njegovem junaštvu in njegovi veliki borbenosti priča med drugim dejstvo. da se je prostovoljno udeležil vseh vojn, ki jih je fašizem vodil proti sovražnikom Italije. Mnoga odlikovanja, ki so mu bila podeljena kot bojevniku, pričajo, da je novi Zvezni tajnik mož, ki mu je Duce z vso pravico zaupal vodstvo Ljubljanske pokrajine.
Svojo neomajno fašistično vero je Eksc. dr. Giuseppe Lombrassa pokazal tudi v svojem bogatem novinarskem delu, ko je kot sotrudnik ali glavni urednik raznih znanih fašističnih glasil spretno sukal pero v duhu fašistične doktrine. Na svojem zadnjem mestu pred imenovanjem za Visokega komisarja Ljubljanske pokrajine pa je imel dovolj prilike, da uveljavi tudi svoje sposobnosti za reševanje velikih narodnih in državnih problemov.
Prepričani smo, da bo Eksc. dr. Lombrassa na obeh svojih mestih deloval v korist naše pokrajine, ki ga zato sprejema tudi^ kot novega Zveznega tajnika z najboljšimi nadami in veseljem. Obenem se poslavlja od dosedanjega Zveznega tajnika dr. Orlanda Orlandinija. ki si je v razmeroma kratkem času svojega delovanja v naši pokrajini stekel obilo zaslug in žel za svoje delo splošno priznanje. Njegov ugled je bil povsod zelo velik. Ljubljanski fašisti izražajo odhajajočemu Zveneciu tajniku toplo hvaležnost in mu pošiljajo tovariške pozdrave, spominjajoč se njegove delavnosti, ko je z vedrim duhom in živo vero vodil fašizem v Ljubljanski pokrajini.
Imenovanje pokrajinskih zveznih tajnikov
Rim, 24 jun. s. Duce je poklical naslednje tovariše na položaj zveznih tajnikov v pokrajine, ki So ob vsakomur označene;
Ljubljana: Giuseppe Lombrassa, rojen v Pesaru, letnik 1906, skvadrist, do-brovoljec, bojevnik v Italijanski vzhodni Afriki, v Španiji in v sedanji vojni, kapitan vojnih arditov, odlikovan z dvema srebrnima svetinjama, napredoval za vojne zasluge, dva vo jna križca za vojaško hrabrost. vojni pohabljenec, diplomirani pravnik, novinar in pisatelj, bivši komisar za naseljevanje in kolonizacijo, bivši državni podtajnik korporacij.
Bologna: Angelo Lodini, rojen v San Giovanniju v Persicetu, vpisan v PNF od leta 1921, skvadrist, borec v vojni 1915/18, pohabljenec, odlikovanec z vojnim križem, bivši tajnik fašijev in bivši zvezni inšpektor, doktor prava, podpolkovnik-pilot,
Aosta: Ettore Echaniz, rojen v Casala Monferrato, letnik 1908, vpisan v PNF lete 1928.. prihajajoč iz mladinskih organizacij, bojevnik v vzhodni Afriki in v Španiji ter v sedanji vojni, odlikovan z bronasto kolajno za vojaško hrabrost na bojišču ln z vojnim križem za vojaško hrabrost. bivši tajnik, dodeljen političnemu tajništvu narodnega direktorija PNF, doktor prava in politično upravnih ved, po-ročnik-pilot.
Mantova: Mario Montanari, rojen v Bo-logni leta 1913, vpisan v PNF od leta 1935. prihajajoč iz mladinskih organizacij, prostovoljni borec v vzhodni Afriki in v sedanji vojni, odlikovan z bronasto kolajno za vojaško hrabrost, in z zaslužnim vojnim križem za vojaško hrabrost ter z redom nemškega orla z meči. bivši tajnik GUF-a, zvezni podtajnik v Avellinu, doktor prava in socialnih ter političnih ved, pehotni poročnik.
Reggio Emilia; Franco Mariani, rojen v Novell ar i leta 1907. vpisan v Stranko od leta 1921, borec v sedanji vojni, odlikovan z bronasto kolajno za vojaško hrabrost. bivši politični tajnik fašija in član zveznega direktorija v Reggio Emiliji, doktor prava, pehotni poročnik.
Parma: Antonio Vallinato iz Predappi-ja, rojen leta 1898., vpisan v PNF od leta 1921, skvadrist, borec v vojni 1915/18, v vzhodni Afriki in v sedanji vojni, odlikovan z vojnim križem za vojaško hrabrost, bivši zvezni tajnik v Bergamu, v Aascoli Pičeno, v Gimmi in v Bresciji, bivši zvezni poveljnik na razpoloženju generalnega poveljništva GIL-a, senior Milice.
Grosseto: Amerigo Pispoli, rojen v Arez-ZU leta 1901, vpisan v PNF od leta 1920
skvadrist, prostovoljec, bojevnik v vzhodni Afriki in v sedanji vojni, bivši zvean; tajnik v Arezzu, bivši zvezni tajn;k v Siracusi, doktor živinozdravništva, veterinarski podporočnik.
Terni: Bussa Enzo, rojen v Vercelliju leta 1915, vpisan v Stranko leta 1936, pri-hajacč s fašističnega nabora, bojevn;k v dveh vojnah, ranjenec, odlikovan s srebrno kolajno za vojaško hrabrost in z vojnim križem za vojaško hrabrost, bivši politični tajnik fašijev, bivši član zveznega direktorija in tajnik GUFa v Vercelliju. doktor prava, poročnik polka San Marco.
CaHanisSetta: Antonino Di Forti, rojen v San Cataldu (Caltanissetta) leta 1905, vpisan v PNF od leta 1921, skvadrist, bojevnik v vzhodni Afriki in v sedanji vojni bivši pokrajinski podtajnik mladinskih
avangvard v Messini, bivši tajnik fašija in zvezni inšpektor, podtajnik fašist čne zveze industrijskih delavcev v Messini, doktor gospodarskih in trgovinskih ved, publicist, topniški kapitan.
Catanija: Francesco Sava, rojen v Geli, skvadrist bojevnik akcijskega eskadrona, fiumanski legionar borec v vojni 1915/18, v vzhodni Afrik in v sedanji vojni, odlikovan za vojško hrabrost, doktor medicine, major-zdravnik.
Siracusa: Stefano Rizzone Viola, skvadrist, boj evnik akcijske eskadre, dičasio-vist, bojevnik, ustanovitelj in sodirektor lista »La fiamma naziomale« (1919); od dneva pred pohodom je pripadal fašističnemu pokrajinskemu direktoriju najprvo v Siracusi, potem pa v Ragusi, odvetnik, topniški kapitan, kot namestnik konzula Fogaccie, ki zapušča položaj zaradj nenadnega resnega družinskega razloga.
Trapani; Giuseppe Girgenti, rojen v Palermu leta 1901, vpisan v PNF od leta 1919, skvadrist, ranjen za revolucijo, bojevnik v vojni za zopetno osvojitev Libije, v vzhodni Afriki in v sedanji vojni, bivši tajnik fašija, bivši tajnik GUF-a v Palermu, bivši inšpektor PNF v Albaniji, doktor prava, centurion Milice.
Cagliari: Guido Otelli, rojen v Iglesiasu, vpisan v PNF od leta 1920, poveljnik akcijske eskadre na Sarmniji, bojevnik v vojni 1915/18, na ruski fronti, sedaj poveljujoči konzul topniške pomorske Milice v Cagliariju.
Sassari: Antonio Maccari, rojen v Cu-trofianu (Lecco) leta 1904, vpisan v PNF od leta 1921, skvadrist, prostovoljni bojevnik v Vzhodni Afriki, odlikovan z vojnim križem za vojaško hrabrost in s kri-
žem za vojne zasluge, bivši tajnik GUF-a
v Sassariju, bivši član zveznega direktorija in zvezni podtajnik v Sassariu.
Udine: Bortolazzi Edlmino, rojen v Por-denonu leta 1914, vpisan v PNF od leta 1936, prihajajoč i zmladinskih organizacij, prostovoljni borec v Španiji in v Rusiji, dvakrat ranjen vojni invalid, odlikovan s srebrno kolajno in s križem za vojne zasluge, napredoval po vojni zaslugi, zvezni podtajnik v Udinah, doktor prava, poročnik planinskega topništva.
Ravenna: Rizzoli Luigi, rojen v San Giovanniju v Persicetu, vpisan v PNF od 20. novembra 1920, skvadrist, udeleženec Pohoda na Rim, bojevnik v vojni 1915/18 in v sedanji vojni, vojni pohabljenec, odlikovan s srebrno kolajno in z vojnim križem za vojaško hrabrost, doktor prava.
V federacijah se premeščajo: Macola Mario iz Parme v Trieste, Bonino Antonio rz Verone v Torino, Savorgnano di Monta-spro Enzo iz Trapanija v Verono, Bosco Giovanni iz Messine v Varese, Messina Gaetano iz Caltanissette v Messino.
Tajnik Stranke je potrdil naslednja imenovanja v predstojništvih združenj PNF: Za predsednika fašističnih združenj družin padlih, ranjenih tn pohabljencev za revolucijo, je potrjen fašist Alessandro Pal-ladini.
Za zaupnika fašističnih združenj javnih nameščencev Ferruccio Cappi, rojen v Rimu leta 1903, vpisan v PNF od 22. avgusta 1919, skvadrist, udeleženec Pohoda na Rim, ranjen za revolucijo, prostovoljni bojevnik v sedanji vojni, bivši podtajnik v Rimu, bivši zvezni tajnik v Spalatu, sedaj zvezni tajnik v Terniju, doktor prava, ki pride na mesto fašista Alda Dedina, ki je bil imenovan za državnega svetnika in zapušča položaj, da prevzame drug uraa prometnega ministrstva.
Za zaupnika fašističnega Šolskega združenja fašist Renato Balzarini, rojen v Rimu 1904, vpisan v PNF, od 15. junija 1920, skvadrist, bojevnik v sedanji vojni, doktor prava, decent korporativnega urada, bivši inšpektor PNF, ki prihaja na mesto fašista Felicea Decarlija.
Za zaupnika fašističnega združenja državnih železničarjev je potrjen fašist Mo-rello Morelli.
Za zaupnika fašističnega združenja po-štnc-telegrafskih nameščencev je potrjen fašist Giuseppe La Monaca.
Za zaupnika fašističnega udruženja nameščencev državnih podjetij fašist Agide Gennari, rojen v Lugu, leta 1901, vpisan v PNF 22. marca 1921, skvadrist, bojevnik v vzhodni Afriki, odlikovan z zaslužnim križem, bivši tajnik sindikatov, leta 1923 tajnik industrijskih delavcev v Ravenm, Tripoliju, Rovigu, Triesteju, Bolzanu in Veneziji, ki pride na mesto fašista Celsa Marie Garattija.
Za predsednika fašističnega narodnega podpornega in skrbstvenega zavoda za državne nameščence Pasquale Luigini, rojen v Santa Lucija di Fiamignamo leta 1896, vpisan v PNF cd 12. septembra 1919, skvadrist, bojevnik v vojni 1915/18 in v sedanji vojni, bivši zvezni tajnik od leta 1934. do 1938, inšpektor PNF od leta 1939, ki pride na mesto fašista Giovan-nija Belellija.
Duce je naložil tajniku Stranke, naj izrazi tovarišem zveznim tajnikom in narodnim zaupnikom, ki cdhajajo, njegovo zahvalo za opravljeno delo.
Visoki komisar na obisku pri Zvezi fašijev
Tiskovni urad Zveze fašijev javlja: V sredo popoldne, 23. t m., je Ekscelenca Lombrassa. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, posetil sedež Zveze fašijev. Spremljal ga je Zvezni tajnik Orlandini, ki mu je predstavil svoje najbližje sodelavce. Visoki komisar je položil venec na podnožje spominskega kamna mučenikov, padlih od komunistične roke, ter se je v pobožni zbranosti ustavil za trenutek pred spominsko ploščo. Častno službo pred spominskim kamnom je imel oddelek oboroženih fašistov.
Eksc. Lombrassa, vedno v spremstvu Zveznega tajnika, si je ogledal prostore, da se pouči o delu Zveze, in se je posebno pomudil v prostorih 2enskega fašija, kjer mu je zaupnica pokazala obleke, ki so jih fašistične žene napravile za tovariše pod orožjem.
Preden je zapustil sedež je Eksc. Lombrassa s kratkimi besedami izrazil svoje zadovoljstvo in vzpodbujal k nadaljnjemu delu.
Razdeljevanje racioniranih živil v juliju
Zaplemba imovine upornikov
V?soki komisar za Ljubljansko pokrajino odloča: Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina brez izjeme, lastnina upornikov Koširja Stanka pok. Josipa in pok. Medic Frančiške roj. v Novem mestu dne 23. junija 1909. Koširja Božidarja pok. Josipa in pok. Medic'Frančiške roj. v Novem mestu dne 9. novembra 1913. in Koširja Ljubomira pok. Josipa in živ. Kopač Martine roj. v Novem mestu dne 30. januarja 1925. bivališče vsi v Novem mestu, kakor tudi ena četrtina vse prem:čne in nepremične imov'ne brez izjeme, lastnine Kopač Martine pok. Leopolda, vdove Koširja Josipa, rojene v Novem mestu 10. novembra 1899. in tam bivajoče ter vsa premična in nepremična imovina brez izjeme, lastnina upornika Kosa Vinka pok. Josipa in živ. Marije Kramastetter roj. v Novem, mestu 19. aprila 1912. kakor tudj ena četrtina vse premične in nepremične imovine brez izjeme lastnine njegove matere Kos Marije roj. Kramastetter pok. Andreja in Jakar Antonije roj. v Bujah, Istra dne 24. junija 1885. biv. v Novem mestu, trgovke, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo
Prehranjevalni zavod Visokega komisarijata za Ljubljansko pokrajino poioča:
Za nabavo racioniranih in kontingentira-nih živil v mesecu juliju 1943-XXI veljajo v Ljubljanski pokrajini naslednja določila:
A. NAVADNE ŽIVILSKE NAKAZNICE. 1. Mesto Ljubljana. Z odrezki navadne živilske nakaznice (modre barve), izdane od Mestnega pre-skrbovalnega urada v Ljubljani, se lahko nabavi:
dnevno 150 g kruha ali 124 g krušne
(mešane) moke (ali 225 g koruzne moke, če je še v zalogi pri trgovcu),
mesečn©: 2000 g riža (ali testenin, če so še v zalogi pri trgovcu), 500 g sladkorja, 200 g masla, 1 del olja, 1 del olja namesto 100 g trdih maščob (potrošniki, ki niso klali prašiča), 100 g pralnega mila, 100 g toaletnega mila, na odrezek »102«, 200 g fižola na odrezek »101«, 500 g soli (količina »600« g, natisnjena na odrezku za sol, ne velja!), 100 g konzerviranega paradižnika na odrezek »108«.
Meso. Vsak potrošnik se mora prijaviti pri svojem mesarju, ki pritisne -svoj žig ali svoj podpis v odrejeni prostor na zadnji strani živilske nakaznice; za tedenske nabave mesa, čigar količina bo sproti objavljena. bodo služili odrezki 109, 110, 111, 112 in 113.
Glede delitve parmezana in mehkega sira bodo potrošniki pravočasno obveščeni.
2. Pokrajina. Z odrezki navadne živilske nakaznice (rjave barve), izdane od ostalih preskr-bovalnih uradov v pokrajini, se lahko nabavi:
dnevno 150 g kruha ali 124 g krušne
(mešane) moke (ali 225 g koruzne moke, če je še na zalogi pri trgovcu);
mesečno: 200 g riža (ali testenin, če so še na Zalogi pri trgovcu), 500 g sladkorja, 200 g trdih maščob, 1 del olja, I del olja namesto 100 g trdih maščob (potrošniki, ki niso klali prašiča), 100 g pralnega mila, 500 g soli (količina »600« g natisnjena na odrezku ne velja!).
B. DODATNE ŽIVILSKE NAKAZNICE.
1.	Na. dodatno živilsko nakaznico SDI
(za ročne delavce): dnevno; 100 g kruha ali 82.6 g krušne moke ali 150 g koruzne moke (kjer je še v zalogi).
2.	Na dodatno živilsko nakaznico SDI-f-
II (za delavce pri težkih delih):
dnevno 200 g kruha ali 165.3 g krušne moke ali 300 g koruzne moke (kjer je še v zalogi ter mesečno 600 g riža.
3.	Na dodatno živilsko nakaznico SDI-f-11+111 (za delavce pri najtežjih delih):
dnevno 300 g kruha ali 248 g krušne moke ali 450 g koruzne moke (kjer je še v zalogi) ter mesečno 600 g riža.
4.	Na dodatno živilsko nakaznico z8 kruh za bolnike (samo za mesto Ljubljana):
dnevno 100 g kruha ali 82.6 g krušne moke.
in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikov v Ljubljanski pokrajini.
Pozivajo se po čl. 7. m v izogib Kazenskih odredb po čl. 8. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI. št. 101. morebitni imetniki premičnin po katerem koli naslovu, lastnine imenovanih in njihovi dolžniki, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te' odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7/II. stvari, ki jih imajo in dolgove, katere jim dolgujejo s prepovedjo vrniti njim ali drugim stvari ali dolgovani znesek tudi le deloma plačati.
5.	Na dodatno živilsko nakaznico GMa (za otroke do 3 let), izdano od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani:
mesečno 1000 g riža, 500 g sladkorja, 750 g marmelade (500 g na za to določeni odrezek ter 250 g na odrezek »3«).
6.	Na dodatno živilsko nakaznico GMb (za otroke od 3. do 9. leta), izdano od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani:
mesečno 500 g marmelade na že določeni odrezek.
7.	Na dodatno živilsko nakaznico GMc (za mladino od 9. do 18. leta), izdano od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani:
mesečno 500 g marmelade na 2e določeni odrezek.
8.	Na dodatno živilsko nakaznico za nabavo marmelade (za osebe nad 65 let rta-rosti, t. j. rojene pred 1. julijem 1878 leta), izdano od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani:
mesečno 500 g marmelade.
To dodatno nakaznico za mesec julij bodo upravičenci dobili dostavljeno na dom v teku meseca julija.
9.	Na dodatno živilsko nakaznico za nabavo marmelade (za otroke od dovršenega 3. do 9. leta, t. j. rojene v času med 1. julijem 1934 in 1. julijem 1940), izdano od občinskih preskrbovalnih uradov v pokrajini:
mesečno 350 g marmelade.
10.	Na dodatno živilsko nakaznico GMa (za otroke do 3 let), izdano od preskrbovalnih uradov ostalih občin ljubljanske pokrajine:
mesečno 1000 g riža, 500 g sladkorja in 600 g marmelade na določene odrezke.
Iz Novega r^sta
n— Sečnja oreh°v. Okrajni civilni komisariat v Novem mestu opozarja, da se še vedno dogaja, da posamezni posestniki sekajo orehova drevesa brez predpisanega dovoljenja. Zategadelj se vsi posestniki opozarjajo, da je od 1. aprila do 1. oktobra sečnja orehov sploh prepovedana, sicer pa izda dovolitev za sečnjo pa pisma-o prošnjo okrajno glavarstvo. Sečnja se bo odobrila le, če prosilec lahko dokaže, da je že posadil 5 mladih orehov, od katerih so se najmanj trije prijelj. Les ne. sme v promet dokler ga kmetijski referent n; žigosal in izdal tozadevno izvozno dovoljenje. Prevoz lesa od doma do železniške postaje mora biti spremljan s sečnim dovoljenjem, sicer se les zapleni. Tudi lesni trgovci-izvozniki morajo pred izvozom orehovega lesa iz novomeškega okraja vložiti pismeno prošnjo na tukajšnje glavarstvo. V prošnji morajo navesti vse potrebne podatke glede lesa ter priložiti sečna dovoljenja, s katerimi je bila sečnja odobrena. Proti kršiteljem te (naredbe so predvidene denarne kazni in zaporna kazen do 30 dni.
n— Številne nesreče. Pri sekanju dreves je 28 letnega drvarja Znidaršiča Leopolda iz Gaberjev velika bukev pokopala ped seboj in mu nevarno stjsnila hrbtni koš. — — 7 letni' šolar Kozlevc Martin iz Vinjega vrha se je na poti iz šole obesil na voz, s katerega pa je na ovinku padel in si zlomil levo nogo. — v Dragan ji vasi je 5 letni sin posestnika Franc Jakovšek stopil bos v domačem preddvorju na žerjavico in si nevarno opekel stopala. — 6 letna šolar Jože Gregorič iz Ponikev se je v kuhinji sukal okoli štedilnika ter je v odsotaosti matere tako nesrečno prijel velik lonec kropa, da se mu je krop razlil na glavo in mu prizadejal nevarne opekline. — V Zlatkon-cih pr} Metliki se je 24 letni hlapec Andrej Megušar vsekal s koso nevarno v levo roko. — 16 letni posestniški sin šegula Jernej iz 6t. Jamža je padel z voza. napolnjenega z mrvo in si pri tem zlomil levo roko v zapestju.
KULTURNI PREGLED
Roman o študentkah
Ta označitev epičnega dela Albe de Cespedes »Nazaj ni poti«, ki je izšlo kot deveti zvezek Dobre knjige (str. 326), nikakor ne zadošča za njegovo notranje bogato vsebino, vendar karakterizira vsaj družbeno okolje, v katerem se odigrava roman nadarjene italijanske pisateljice. »Grimaldi« se imenuje dekliški zavod, ki ga vzdržujejo v Rimu šolske sestre, in v njem zbliža naključje kakih osem mladih deklet, študentk. Pisateljica opisuje te osebe v prelomnih letih njihovega življenja, na prehodu iz študija v samostojno življenje ali v zakon. Samega Rima vidimo v romanu tako malo, da bi se moglo dejanje odigravati tudi v kakem drugem italijanskem vseučiliščnem mestu. Zato pa nas vodi pisateljica s svojimi poglavitnimi osebami v druga mesta Italije, zlasti v Milan in v Firenze. v podeželske kraje, pa tudi na francosko Riviero in ob koncu celo v mednarodno družbo na veliki pre-kooceanski ladji. Te vnanje okoliščine dajejo pisateljičinemu pripovedovanju učinkovit okvir, v katerega je zajeta prava vsebina tega romana: zgodba mladih žensk, njihovo notranje dozorevanje, prvi odločilnejši spoprijemi z življenjsko stvafl-nostjo. doživetje tistih neogibnih udarcev, s katerimi nas življenje prav kakor morje s svojimi valovi navadi na nemirni in spremenljivi tok ter nam razbije romantične iluzije o lagodnem in srečnem popotovanju.
Ko prebiramo roman Albe de Cespedes. spoznamo do dobra značaje teh osmih, devetih deklet v samostanskem penzionatu, doživljamo v dolgi vrsti dogodkov in zapletljajev življenjski svet italijanske mlade intelektualke — svet, ki se
bistveno ne razločuje od istega okolja pri drugih kulturnih narodih, zakaj njegove gibalne silnice so čisto človeške in do neke mere — kot specifikum — izrazito ženske. Življenje v zavodu je pri starejših dekletih, ki uživajo že večjo svobodo kakor institutke, prilično nezanimivo in pisateljica se ne trudi, da bj mu dala kakšne epičn0 izrazitejše poteze, razen v posameznih primerih, na pr. k'0 opisuje smrt enega izmed deklet, v slepega orga-nista zaljubljene študentke glasbe Milly ali kot nam za hip odpre pogled v notranji svet častite matere Lorenze. Zato pa pisateljica z resničnim epičnim čutom, kakor ga v sodobni italijanski literaturi ne srečujemo pogosto, slika z mnogimi dobro opisanimi, psihološko poglobljenimi in v celotno konstrukcijo romana trdno včle-njenimi nadrobnostmi življenjski krog in duševni svet posameznih deklet.
Posehno zanimiva je usoda Ksenije, ki pade pri diplomskem izpitu, ukrade tova-rišici drag prstan in pobegne v svobodno življenje; ko se trudoma v njem znajde, odkrije v sebi skriti talent za drugačno damo. kakor bi bila kot intelektualka: postane prijateljica trgovskega špekulanta Dina, in ko zapro tega, sicer zelo naravnega in simpatičnega človeka, ker se je bil zapletel v kriminalne mreže, se vživi v vlogo priležnice bogatega in skrivnostnega Horscha, dokler se nam kot pustolovka. »baronica« Constantinijeva ne izgubi izpred oči. Nekako pripovedno hrbtenico romana pa tvori mladostna usoda bogate Flsrentinke Bmanuele, ki je le na zunaj študentka in prijateljica« v zavodu skrbno prikriva dramo svoje mladosti: ljubezen z letalskim častnikom Štefa-
nom Mirovichem. ki postane žrtev zračne nesreče tedaj, k0 se Emanuela že zavede, da postaja mati. Po letih odda otroka, dekletce Štefanijo, v neki rimski zavod, a sama se nastani med študentkami v »Grimaldiju«, da lahko otroka obiskuje. Nihče ne zasluti njenega dvojnega življenja: študentke in matere, in kot študentka doživlja v Rimu svojo, morda prvo resnično ljubezen s študentom Andrejem, dokler mu tik pred zakonom ne prizna mladostnega greha in ga za vedno odbije. Emanuela se lahko reši v novo življenje z bogastvom in z otrokom, ki ji ostaja kot dedščina lahkomiselne mladosti, potem ko spozna tudi ona. da nazaj, v prejšnje življenje, ni poti.
Poles teh dveh deklet spoznavamo plaho Silvijo, ki pripravlja svojemu profesorju gradivo za njegovo znanstveno slavo; pričakujoč, da postane njegova pomočnica, opazuje mizerijo njegovega rodbinskega življenja in naposled, ko se je povsem razočarala, nastopi po doktoratu službo profesorice na gimnaziji v Litoriji. Dalje vročekrvno Sardinko Avgusto, ki neugnano razmišlja o problemu odnosov med moškim in žensko in. čuteč svoje telesne nedostatke in duševno neprilagodljivost. piše romane, ki jih nihče ne tiska in se vdaja pijači. Nežno je orisana hčerka bogate podeželske rodbine Ana. ki venomer sanjari o vrnitvi na kmete, o življenju na domači grudi in ki takoj po doktoratu vzame podeželskega podjetnika; v kontrastu med njenimi starši in sta-rokopitno. že zmedeno babico je pisateljica prikazala socialno dinamiko denarnega gospodarstva, ki ruši vse staro in vleče podeželske ljudi v razkošno udobje mest. Med dekleti je tudi Španjolka Vinca, strastno dekle, ki ljubi svojega rojaka Luisa. vendar ga zgubi, ko le-ta krene v špansko vojno in si vzame doma v Cor-
dobi drugo, bogatejšo, prepuščajoč Vinci, da ga brezupno ljubi še nadalje in oblečena v njegove hlače prebira njegova lju-bavna pisma. To je teh nekaj deklet, katerih življenjsko dozorevanje je opisala Alba de Cespedes v svojem tako izredno uspešnem romanu.
»Ali ne veš, da je v življenju vse mogoče samo vrniti se ne moreš?« pravi Avgusta Emanueli, ko je izvedela za njeno skrivnost in za polom njenega poizkusa, da bi zatajila preteklost. Razočarana in neutešena pisateljica poučuje to »žensko s preteklostjo«; »Mnogo je cest, vsakdo misli da si je izbral pravo, hodi in hodi, a na mah opazi, da se je zmotil. Vsi bi radi začeli znova. A naša dejanja, kj so nas spremljala do sem, leže za našim hrbtom preko ceste kakor nasip. Nihče se ne more vrniti. Nazaj ni potu To je naj-neizprosnejša oblika enakosti vseh ljudi pred zakoni življenja ...«
Tako je »filozofija« romana Albe de Cespedes. Ni potekla iz apriornega razglabljanja. marveč iz intuicije ali iz izkušenj. Vsa ta dekleta, ki se druga za drugo kakor godni ptički iz gnezda spuščajo z lastnimi perotmi v življenje, doživljajo trenotke. ko bi hotele popraviti to. kar se storile napek in obnoviti preteklost. Toda nazaj ni poti. 2ivljenje teče venomer naprej in kakor je dejal že antični modrec, ne more nihče stopiti dvakrat v isto rečno vodo. Vse teče. Dekleta v rimskem zavodu doživljajo vsaka po svoje večno heraklitsko resnico, ki razbija vse iluzije in kaže preteklost našega življenja kot nepopravljivo breme, ki ga vlačimo s seboj do groba.
Roman Albe de Cespedes je v realističnem slogu spisano delo, poglobljeno kdaj pa kdaj v psihologije, podpluto sem in tja s skopim, omamentalno učinkuječim lirlzmom v orisih narave in njenih raz-
položenj. Pod vsemi drobnorisbami ženskih usod pa polje kot temni podtalni ton občutek ničevnosti človeških iluzij, slepe igre naših čustev, brezupa naših neuteše-nih in neutešljivih hrepenenj. Ni to pesimizem v točnem pomenu besede, zakaj pesimist se distancira nasproti življenju in ga zaničljivo meri zviška kot nesmiselni proizvod skrivnostne volje; ne, to je priznavanje življenja, toda z bolestjo v srcu in s solzami v očeh. Največja modrost je v tem. da se znamo odpovedati tistemu, kar je tako in tako nedosežno. Pisateljici bi mogli očitati, da ni zaključila posameznih usod; toda čutimo, da Je smisel njenega romana prav v tem, da nam je dala prerez neke življenske stopnje, opis tistih let. ko mladost doseže svoj prelomni višek. Bralec se pač zaveda, da je med Dinom in Ksenijo nastal tak prelom, da Dinova usoda ni več epsko zanimiva, kakor tudi ve, kako se bo z lepoto tragično izčrpala vsa navidezno bleščeča Ksenij ina karijera. Bralec ve, da se človeška usoda dovršuje samo v smrti. Zato sprejema ta roman prav kot roman iz življenja študentk in najde v tem zadostitve svoji čitateljski zvedavosti. Ko prebere knjigo »Nazaj ni poti«, ve, da je čital nadpovprečno dobro, četudi ne odkritelj-sko in duhovno revolucionarno delo.
Roman Albe de Cespedes je lepo prevedel B. S to p ar.
Ciril Jeglič, O vrtovih in vrtni umetnosti
Znani strokovni pisatelj ing. Ciril Jeglič, ki združuje v svojih spisih obsežno ra^tlinoslovsko znanje z živim literarnim čutom umetniško nastrojenega pisca, je pravkar izdal v lastni založbi 60 strani velikega formata obsegajoči spis »O vrtovih In vrtni umetnosti. Pogledi v svetove
Kronika
» Minister Biggini bo govoril v radiu.
Na dan 2. julija bo rimski radio oddajal govor ministra Bigginija o politični funkciji šole ljudskošolskega tipa. Pozneje bodo govorili v radiu o podobnih problemih še drugi odličniki, ciklus pa bo zaključil državni podtajnik Ruspoli z govorom o ljud ski šoli kot temelju narodne vzgoje.
» Nemško odlikovanje Rossija in Tara binija. Nemški poslanik v Rimu von Ma-ckensen je te dni sprejel državnega podtajnika v ministrskem predsedništvu Amil-cara Rossija ter mu izročil red velikega nemškega orla, ki mu ga je poslal kance-lar Hitler. Istočasno je bil odlikovan z nemškim zaslužnim križcem prvega razreda bivši tajnik fašistične stranke Tara-
^ Messinski nadškof pri papežu. Papež Pij XII. je te dni sprejel v zasebni avdi-jenci mesinskega nadškofa mons. Paila, ki je papežu poročal o razdejanjih v Messini zaradi zadnjih sovražnih bombnih napadov. Papež je nadškofovo poročilo sočutno poslušal ter je poslal messinskemu prebivalstvu svoj posebni blagoslov.
» Novi nemški poslanik pri Vatikanu. V sredo zvečer je prispel v Rim novi poslanik nemške vlade pri Vatikanu baron von Weisacker s svojo soprogo. Na postaji ga je sprejel odpravnik poslov pri Vatikanu Menchausen z ostalimi uradniki poslaništva pri sveti stolid
*	Nov upravnik prehranjevalnega urada. Minister za poljedelstvo je podpisal dekret, s katerim je Imenovan za ravnatelja direkcije prehranjevalnega zavoda za vso Italijo narodni svetnik dr. Ernesto Cauvin.
*	Spremembe pri dnevnikih. Pri listu »Corriere di Napoli« je bil imenovan za ravnatelja fašist dr. Carlo Barbieri. Za ravnatelja lista »Gazzetto di Venezia« je imenovan namesto dosedanjega dr. Ra-vegnija fašist Ezio Camuncoli, za ravnatelja lista »Gazzetta del Mezzogiorno« pa je bil imenovan fašist dr. Pietro Pepino
Crabonelli.
*	Italijanski koncert v Pe^i-ign. Pod pokroviteljstvom italijanskega kulturnega krožka je bil nedavno v Pekinga koncert italijanske glasbe iz leta 1700. Koncertni program je izvajal italijanski trio iz šang-haja, ki je sestavljen iz pianistke Vanle De Paoli, iz violinista Ubaidla BelTina ter iz čelista Pellegattija.
*	Začetek mlačve v Rimu. Na vojnih vrtovih in njivah v Rimu so poželi žito ter ga že mlatijo. Mlačev je otvoril sam guverner rimskega mesta. Listi poročajo, da so pridete ili letos na vojnih vrtovih in njivah v Rimu 450 sitotov žita. Vsak hektar obdelane zemlje je dal povprečno 21 stotov pridelka.
*	Militarizacija brzojavnega in telefonskega osebja na Siciliji in Sardiniji. Uradni list rimske vlade objavlja razglas, da je od 16. junija naprej mobilizirano vse osebje, ki opravlja službo pri brzojavu ali telefonu na Siciliji in Sardiniji.
*	Predpisi glede ženitev z inozemci. že-nitev itadijanskih državljanov s pripadniki tujih držav je v Italiji vezana na posebno dovoljenje ministrstva za notranje zadeve. Italijanski državljani, ki živvo že nad dve leti v inozemstvu ter se hoče o oženiti s tujimi državljankami, morajo zaprosi*! za posebno dovoljenje pri svojih poslaništvih ali konzularnih oblastvih.
*	šolski pouk po radiu. Zabeležili smo že, da bodo italijanske radijske postaje od 2. julija dalje ob poneleljkih in sredah ob 8.15 in ob 9 zjutraj imele posebne radijske oddaje za ljudskošolske učence. Vsako pot bodo oddajale po dve lekciji, katerih vsaka bo trajala 12 minut. Pri prvi oddaji 2. julija bo govoril prosvetni minister Biggini o političnih funkcijah ljudske šole.
» Smrt kopalca v Padu. Te dni se je šel kopat v reko Pad 18 letni študent Franco Cirillo iz Cremone. Komaj je planil v vodo, ga je zagrabil krč. čeprav so takoj bili na mestu ljudje ter mu hoteli pomagati, je bil njih trud zaman. Dijaka niso mogli rešiti in so ga pozneje mrtvega potegnili na suho. Nekaj ur pred nesrečo je bil Franco potrjen za vojaško službo.
*	Razstava dalmazijske arhitekture v Rimu. V Rimu so te dni otvorili razstavo dalmazijske arhitekture, katero je organizirala Kraljeva Akademija »San Luca«. Razstava obsega bogat fotografski in plastičen material, ki dokazuje italijanstvo beneške in romanske Dalmazije. Razstavo je otvoril državni podtajnik iz ministrstva za ljudsko kulturo Rinaldi, ki je zastopal vlado, otvoritveni govor pa je imel Calza Bini, predsednik akademije »San Luce«.
IZ LJUBLJANE
Prodaja mesa
Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto 26. junija t 1. potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »L« junijskih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani 100 g govejega mesa. Delitev se bo pričela ob 7. uri.
*
u— Zgodnja smrt uglednega gradbenika.
Na kliniki je 23. t. m. umrl v najlepši dobi 45 let g. Ludvik K u n a v e r, gradbeni tehnik in lastnik realitetne pisarne na Miklošičevi cesti. Pogreb je bil včeraj 15. t.m. ob 18. uri izpred viške cerkve na pokopališče na Viču. G. Kunaver je bil na glasu odličnega gradbenega tehnika, vselej in povsod mož na mestu. V Ljubljani je imel širok krog prijateljev. Zapustil je vdovo go. Marijo in štiri hčerke, številne njegove znance je globoko ganila prerana smrt tega simpatičnega moža. Ohranili mu bomo časten spomin, bridko prizadeti družini pa izrekamo odkritosrčno sožalje.
u— Nov grob. Po kratki bolezni je preminil računski preglednik g. Ivan Mikuš. K večnemu počitku ga bodo spremili v soboto, ob 15. iz kapele sv. Janeza na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Osebne izkaznice. Kakor je bilo že objavljeno, bodo poslovalnice za sprejema' nje prošenj za osebne izkaznice odprte tudi v nedeljo 27. junija in na praznik sv. Petra in Pavla 29. junija, vsakokrat od 8 do 12. Sprejemajo se samo prošnje moških od 15. do 50. leta starosti.
u— Druga poletna nevihta, toda v mani-šem obsegu kakor prva, je bila na praznik ponoči. Temni oblaki na nebu so napovedovali neurje že za popoldne, veter pa jih je počasi pregnal in je padlo le nekaj kapljic dežja Kakor skoro vedno, je bilo tudi letošnje Telovo sončno in vroče. Zjutraj je ležala nad mestom precej gosta megla, ki pa se je okoli 9 dvignila. Sonce je potem hudo pripekalo do 4 popoldne, ko so se začeli z vseh strani kopičiti oblaki. Postalo je močno soparno, tako da smo vsak hip pričakovali, da se bo vsul dež. Vendar se je vreme zdržalo do noči, ko je kmalu po 11 nalahno začelo deževati in je večkrat prekinil nočno tišino grom z bliskom. Deževalo je potem vse do jutra. Ljudje, ki so šli po opravkih, so se po večini oborožili z dežniki, misleč, da z dežjem še ni pri kraju. 2e kmalu dopoldne pa se je za-elo jasniti in je potem s krajšimi pre-ledki ves dan sijalo sonce. Zračni tlak se polagoma dviga. Najvišja toplota na praznik je znašala 29.6° C in je bil ta dan letos doslej najtoplejši, v petek zjutraj pa je stalo živo srebro 16.4° C nad ničlo.
u— Zanimiva najdba na Kongresnem trgu. V torek so delavci na Kongresnem trgu izkopali rimski grob iz prvega stoletja po Kristusu. V kamnitni kadi, ki je bila pokrita s težkim kamnitnim pokrovom, so našli stekleno žaro z ostanki ožganega okostja, zraven pa nekaj dobro ohranjenih okraskov. Vodstvo Narodnega muzeja je najdbo prepeljalo v muzej, kjer bo v kratkem obiskovalcem na ogled.
u— Skozi Ljubljano bo vodila avtomobilska cesta od Triesta do Budimpešte. Italijanski listi poročajo, da proučujejo na pristojnih mestih načrte za avtomobilsko cesto od Triesta skozi Ljubljano do Budimpešte. Cesta do dolga 500 km.
u— Četrta sklepna produkcija GA bo v ponedeljek 28. t. m. ob 19 v veliki union- ' ski dvorani. Na sporedu so skladbe za petje, klavir, violino, klarinet in komorno glasbo. Posebno opozarjamo na skladbe domačih skladateljev Petriča in Pahorja. Petrič je slušatelj Glasbene akademije, kjer študira kompozicijo pri skladatelju L. M. škerjancu. Prof. Pahor si je stekel za slovensko glasbo že toliko zaslug, da je znan tudi širšemu občinstvu. Predprodaja sporedov v knjigarni Glasbene Matice (3.— in 1,— L).
u_ Bogato se Vam p°vrne izdatek, ako
si nabavite Sičevo, Knjigovodstvo. Knjiga je primerna za obiskovalce tečajev, žlasiti pa za samouke. Mladina naj ne zamudi prilike, da se nauči knjigovodstva, ki ga danes zahteva sleherni poklic. Knjigo dobite v knjigarni Tiskovne zadruge, Šelenburgova ulica 3.
u— Naznanite sobe! Mestno županstvo še vedno zlasti v sredini mesta nujno potrebuje več čedno opremljenih sob za na-
stanitev oficirjev in uradnikov. Kdorkoli ima kako primerno sobo, naj jo takoj naznani mestnemu odpravništvu v sobi št. 23 v m. nadstropju magistratnega poslopja za Robbovim vodnjakom.
u— Mestna finančna uprava z računovodstvom, blagajno ln izvršilnim odsekom v ponedeljek 28. t. m. ne bo poslovala za stranke zaradi snaženja uradnih prostorov.
u— O prehrani malih živali je naslov predavanja, ki bo v nedeljo 27. t. m. ot> pol 10. dopoldne v posvetovalnici malih gospodarjev, Gallusovo nabrežje 33.
u— D®včna uprava za mesto v Ljubljani obvešča vse davkoplačevalce, da v ponedeljek 28. t. m. blagajna davčne uprave ne bo poslovala za stranke zaradi preureditve .blagajniškega prostora.
u— Nesreče. Težak sod se je zvalil na 551etnega delavca Franca Pelhana iz Ljubljane in mu prizadejal hude notranje poškodbe. Levico si je zlomil 241etni mizar Ludvik Potnik iz Ljubljane. S češnje je padel in si zlomil levo ključnico 17-letni krojaški vajenec Edvin Paškulin iz Ljubljane. 131etni sin mehanika Silvester Puhar iz Cerknice se je vsekal v levico. Levo nogo si je zlomila pri padcu 81etna hčerka posestnika Marija Škufcova iz Hinj. Z voza je padla in si zlomila desnico 61etna hčerka odvetnika iz Metlike Rozina Abeševa. Ponesrečenci se zdravijo na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice.
Z Vrhnike
Državni geometer bo posloval v tukajšnji občini od 1. do 22. julija.
Birma bo v naši fari letos na praznik farnega patrona sv. Pavla v torek 29. t. m. Birmancev je okoli 700.
Kmetska posojilnica vrhniške okolice z. z o. j. bo imela svojo 61. redno letno skupščino v sredo 30. t. m. ob pol 15. v zadružni piaarni na Vrhniki. Med drugimi običajnimi točkami dnevnega reda je tudi volitev petih članov upravnega odbora in dveh namestnikov ter članov nadzornega odbora.
Z Gorenjskega
Dr. Rainer med Gorenjci. Nedavno je pokrajinski vodja dr. Rainer obiskali letalsko taborišče pri Celovcu, kjer so v tečaju vodje in podvodje gorenjske Standarte SA. Dr. Rainer je pohvalil tečajnike in je rekel: »Ce vas takole vidim, se potrjuje moje prepričanje, da ste enake krvi.« Spričo odlikovanj v prvi svetovni vojni je naglasil, da ao bili ti. gorenjski možje hrabri in so v uri nevarnosti pripravljeni, da zastavijo orožje za nemško domovino. Zahvalil se jim je za nastop na Gorenjskem nasproti partizanom ter jim je zagotovil, da bo vsakdo, ki izpolnjuje dolžnosti kot pripadnik Nemčije, deležen polne zaščite. Zaključil je z izjavo, da bo Fiihrer jeva močna roka tudi na Gorenjsko prinesla mir in svobodo.
Vitez železnega križa podpolkovnik Rai-ther je prišel na Koroško predavat o svojih doživljajih na vzhodni fronti. Pripada Ringlovi diviziji, v kateri služi mnogo Korošcev; tudi general Ringel je Korošec. Govornik je prvič nastopil na manifestaciji Stranke v št. Vidu na Glini, kjer je opisoval trde boje od Krete do Laidoškega jezera.
Državna dekliška referentinja dr. Jut ta Rudigerjeva je preteklo sredo prispela na Koroško. V Malnici so jo sprejela dekleta delovnega taborišča. V špitaki pa jo je pozdravila koroška dekliška voditeljica Lom Peterschinegg. V Celovcu si je referentinja ogledala šivalnico. Nato je obiskala pevsko skupino v Beljaku, ki je nastopila pri ranjencih. V četrtek je bilo v Celovcu zborovanje dekliških voditeljic s Koroškega in Gorenjskega, včeraj pa je referentinja odpotovala.
O zaščiti ob letalskih napadih je predavati v Beljaku na zboru koroških funkcionarjev letalske zaščite major Najmarm. Navajal je doživljaje in opazovanja z ogroženih področij Fravilna lastna zaščita in hrabro zadržanje ob napacu, to je odločilno in zmanjšuje žrtve. Ker pa se more Tia-vihio braniti le tisti, kdor pozna napada.na sredstva, je major podrobno opisal različne bombe, mine, doze in peresnike z eksplozivi, balone, zažigalne ploščice in druga nevarna sredstva.
Pogrešano dekle. 12-letna Matilda Muni-hova je 16. junija zjutraj zapustila svoj dom (Vila Renata) v Vrbi ob jezeru. Doslej se še ni vrnila. Je blondirika in je oblečena v dečvo. Komur je o njej kaj znanega, naj obvesti celovško policijo.
Gorenjske prireditve. Nadomestni pokrajinski vodja Thimel iz Celovca je v spremstvu ministerialnega svetnika Dresslerja
Zdravke žnidar f
Dotrpel si. Zdravko! Tiho in možato, kakršen si bil vedno, kar Te poznamo, si prenašal svojo telesno in duševno bol. Kratka je bila doba. ki Ti jo je določila usoda. V najlepših letih, ki so imel še zvrhano mero volje do dela in življenja si se moral posloviti od vsega. Smrtna kal neozdravljive bolezni Ti je mnogo prezgodaj upihnila luč življenja.
Pokojni Zdravko Žnidar se je posvetil častniškemu poklicu Iz gimnazije v Novem mestu je odšel na beograjsko voja ško akademijo ki jo je končal s prav do brim uspehom. Za svoje prvo službeno mesto si je izbral Ljubljano. Vojaški predstojniki so kmalu spoznali njegove sposobnosti in že po kratkem času je bil imenovan kot mlad podporočnik na odgovorno mesto adjutanta polka. Na tem položaju je prišel v stik z mnogimi tovariši iz drugih vojaških edinic, pa tudi s civilnim prebivalstvom. Kmalu si je pridobi] širok krog znancev in prijateljev, tako da so ga poznali p0 vsej naši ožji domovini, pa tudi daleč izven nje. Služba je potem klicala Zdravka v kršno Črno goro. odkoder je bil premeščen h gardi v Beograd, kjer je napredoval za kapetana. Potem je bil zaposlen pri utrjevalnih delih v Vojvodini in tam ga je zatekla tudi vojna. Ob razsulu si je sicer rešil življenje, nakopal Pa si je smrtno kal bolezni, ki je več kakor dve leti izpodjedala njegovo zdravje. V tistih dneh prestane duševne muke pa so še pospeševale uničevalno delo bolezni. Čeprav je v prejšnjih letih k staršem in v družbo brata in sestre vedno z veseljem prihajal, se zadnji čas doma ni mogel prav vživeti v svoj položaj, kajti bil je vajen dela, ki ga zdaj ni imel. Počasi, toda vidno je hiral, dokler ga ni na Telovo smrt rešila hudega trpljenja.
Zdravka Znidarja večina njegovih prijateljev in znancev ne bo mogla spremiti na zadnji poti in se poslednjič posloviti od njegovega trupla. Vsi pa se ga bomo vedno radi spominjali kot res pravega tovariša in resničnega rodoljuba. Ostal nam bo svetel vzgled! Odpočij se, Zdravko. v ljubljeni domači zemlji! Pokojnega Zdravka 2nidarja bodo spremili k večnemu počitku v soboto popoldne iz hiše žalosti na novomeško pokopališče. Užaloščenim staršem, bratu in sestri izrekamo naše iskreno sožalje.
Andressa obiskal v nedeljo neko veliko gradnjo na Gorenjskem. Nato je obiskal športno tekmo mladine iz vseh treh gorenjskih okrožij v škofji Loki. Potem se je vrnil v Kranj, kjer je bila prirejena velika pevska slovesnost. Poleg pevcev z Gorenjskega so nastopili tudi pevci s Koroškega. Prireditev je bila namenjena Rdečemu križu.
Iz Hrvatske
Odposlanstvo mednarodnega Rdečega križa na Hrvatskem. V Zagreb sta prispela odposlanca mednarodnega Rdečega križa iz Ženeve Eduard Chapuis in David de Traz. Seznaniti se hočeta z organizacijo hrvatskega Rdečega križa. Švicarska gosta Je sprejel tudi zunanji minister Budak.
Zagrebčani so se izkazali kot dobri kmetje. Hrvatski listi poročajo, da se za zagrebško mestno področje lahko reče brez pretiravanja, da je obdelan skoraj vsak košček zemlje. Poznavalci trdijo, da, je letos obdelane 30% zemlje več kakor lani in da bo temu primeren tudi pridelek. Po statističnih podatkih je zasajenih 1.200 jutrov s koruzo, 130 jutrov s pšenico in prav toliko z ječmenom, 30 z ržjo, 70 z ovsom, 500 s krompirjem, 48 s fižolom, 56 s čebulo, 59 s papriko, 43 z grahom, 23 s kumarami, 34 s solato, 45 z zeljem, 26 z ohrovtom, 13 s cvetačo, 14 s špinačo, ostalo pa z drugo povrtnino. V dokaz dobrega pridelka navajajo listi cene na zagrebških tržnicah.
Hrvatski državnik v Berlinu. Nemški listi poročajo, da je prispel v Berlin sekcijski šef v hrvatskem prosvetnem ministrstvu dr. Nurgio. V nemški prestolnici se bo mudil več dni, ker se hoče seznaniti z nemškimi znanstvenimi zavodi, zlasti z ustrojem Družbe Cesarja Viljema za pospeševanje znanosti
Boljša krušna moka. Beograjski nemški dnevnik poroča, da bodo po zaslugi dobav, ki jih je poslala Nemčija, v Zagrebu in drugih hrvatskih mestih začeli peči kruh iz mešanice pšenične. ržene in ječmenove moke. namesto iz koruzne moke.
14 pokPcnih posvetovalnic. V krajih, kjer so naseljeni Nemci, bo ustanovljenih za absolvente ljudskih šol 14 poklicnih posvetovalnic. ki bodo začele poslovati že to poletje.
godbe
Pclkovna godba 52. pehotnega polka »Caccjatori delle alpi« bo pod vodstvom dirigenta Carmela Sangiorgija priredila v redeljo 27. t. m. med 11.15 in 12.15 ob vhodu v tivolski park koncert z naslednjim programom:
1.	Sarappa: Piirotova uspavanka (simfonična koračnea).
2.	Rrssini: Tancredi, simfonija.
3.	Mascagni: Viljem Ratcliff, sanje.
4.	Lecn Bard: Vojvodinja tabarinskega plesa, fantazija.
5.	Sangorgi: Vojaška koračnic3..
*
Godba XI. armadnega zbora bo pod vodstvom mojstra Misasija priredila v nedeljo. 27 t- m., ob 18. v tivolskem parku promenadni koncert z naslednjim sporedom:
Misasi - Oristano: Vojaška koračnica;
Cajkovskij - Šesta: Simfonija (parafr.
Misasi);
Puccini; Turandot (parafr. Misasi);
Wagner- Tannhauser (uvertura)
Zaključek umetnostnih razstav v Jakopičevem paviljonu
Razstavi športne umetnosti in letaka za tujski promet sta zbudili veliko zanimanje občinstva in mnogo del je že prodanih v korist umeb nikov naše pokrajine. Globoko razumevanje, k: ao ga pokazali posetniki razstav, kaže, kako odlično ie bila sprejeta pobuda m kako so tudi na teh dveh značilnih razstavah umetniki Ljubljanske pokrajine znova potrdili svoje visoke sposobnosti.
Obe zanimivi razstavi bosta zaključeni prihodnjo nedeljo 27. junija, ob 19. Kdor si še ni ogledal razstav, ga opominjamo na skorajšnji zaključek, prepričani, da nt bo nikogar, ki bi ne izrabil pripravne prilike za nakup najboljših umetniških del.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota, 26. junija, ob 18.: Jorijeva hči. Red B.
Nedelja, 27. junija, ob 18.30: Ples v Trnovem. Zadnjikrat v sezoni. Izven. Cene od 12 Ur navzdol. Ponedeljek, 28. junija. Zaprto.
G. D'Annunzio: »Jorijeva hči«. Dejanje te tridejanske tragedije se odigrava v Abruzzih med pastirski mljudstvom. Toda občečloveška vsebina dela ga postavlja kljub folklornim motivom in običajem v nadčasovno, nedoločeno dobo. Predstavlja nekako sintezo narodovega čustvovanja v okviru tradicije, globoke religioznosti, misticizma in vražjevernosti, podanih v poetičnih in dramatskih akcentih klenega ljudskega izraza, ki je dvignjen s pomočjo stihov na raven stilizacije. Prevod je delo dr. A. Gradnika. Osebe: Lazaro — Levar, Cadia — Marija Vera, Aligi — VI. Skrbinšek. Splendore — Starčeva, Favet-ta — Rasbergerjeva. Ornella — Levarje-va. dva žanjca — Nakrst. Verdonik, Vien-da — Sancinova, Mila — Boltar-Ukmar-jeva. starka — Nablocka, svetnik — P. Kovič, Femo — Bratina, lena — Pepeček, prva žalovalka — N. Stritarjeva. Režiser: M Skrbinšek; načrti za kostume: J. Vilfanova.
OPERA
Sobota, 26. junija, ob 18.: Zemlja smehljaja. Opereta. Izven. Cene od 24 L navzdol. Nedelja, 27. junija, ob 17.: Thais. Izven. Cene od 28 lir navzdol.
Ponedeljek, 28. junija. Zaprto.
*
F. Lehar: »Zemlja smehljaja«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: grof Lichtenstein-ski — Anžlovar, Liza — Mlejnikova. Lora
—	Japljeva, grof Pottensteinski — M. San-cin, general — Pianecki, princ Su-hong — Čuden, Mi — Barbičeva, Cang — Debevec, Fu-Li — škabar, evnuh — Simončič. Dirigent: R. Simoniti, režiser in koreograf: ing. P. Golovin, načrti za kostume: J. Vilfanova, klobuki za balet: Ivanka Kune.
J. Massenet: »Thais«. Opera v sedmih slikah. Osebe: Atanael — Primožič, Nici-
as — Lipušček. Palemon — Lupša, suženj
—	Dolničar, Thais — Heybalova, Krobila
—	Mlejnikova, Mirtala — Stritarjeva B.. Albina — Stritarjeva. Dirigent: N. štritof, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti koreograf: ing. P. Golovin. načrti za kostume: J. Vilfanova. Soio plešejo: Brav-ničarjeva, Japljeve, Remškarjeva, Kirbos in Pogača r.
vrtnega veselja« (z mnogimi ilustracijami). Ni to praktična knjiga o vrtnarstvu, marveč podnetno delo bolj splošno estetskega kakor izrazito strokovnega značaja. Pisec skuša mlade vrtnarje, arhitekte in lastnike vrtov ogreti in navdušiti za svoj estetsko utemeljeni vzor takega vrta. ki bo spadal med osrečujoče prostore človeškega življenja. »Kje je vrt. ki po njem hrepenimo?« vpjašuje pisec v uvodu »V srcu ga nosijo, kateri so brez doma; v sanjah ga gleda mati, ki bo rodila in oče, ki je sam... O da bi nam vsem zrasle rožice za ljubezen! Za duhovidno ljubezen: da bomo ljubili kamen, ki v gozdni samoti molči, in človeka, ki za svojo bolečino ne zna več prave besede«. Piscu se zdi razglabljanje vprašanj vrtne umetnosti potrebno prav v teh časih. Zares, saj smo dandanes bolj ko prej dovzetni za tolaž-ljivo lepoto in večno silo narave; neugna-no iščemo stika z njo na skromnih sprehodih na tihem vrtu, ki včasi pomeni cel svet ali samo pri tistih nekaj cvetlicah, ki smo jih vzgojili na balkonu. Knjižica inž. Jegliča govori o ljubezni in nevidnih močeh, ki družijo vrt z umetnostjo. Cas namreč že tudi pri nas dozoreva za vrtno umetnost, že se vidi dan skozi noč. Knjižica pripoveduje o tem, kar čutimo, da »visi v zraku« nad nami, pa mnogi ne vedo. kako se temu pravi. Zato le malo opisuje znamenita dejanja slavnih mož in nič ne pove, kako opazuje in meri skoz luknje v šabloni zgodovino vrtne umetnosti. Vendar se mi zdi, da utegne knjižica zanimati tudi tega ali onega, ki že znajo na pamet ves delovni koledar za vrt, še bolj pa tiste. ki so se kdaj razburjali zaradi veselih in žalostnih skrivnosti čapkovskega vrt-narjevega leta.«
- Da, Capkov »Zahradnikuv rok« (Vrtnar-jevo leto) je imel odmeve tudi pri nas, prav sata, je najmanj spisan za
narje in najbolj za ljubitelje cvetlic, za tiste ki jim je vrt estetska izpopolnitev vsakdanjega življenja. Ko prebiram Jegli-čev spis o vrtu. se zdaleč spominjam Mae-terlinckovega spisa o čebelah; tudi ta ni bil namenjen v pouk čebelarjem. Vzlic temu ima inž. Jegličev spis pomembno in prav podnetno konkretno vsebino: je nekak uvod v vrtno umetnost, ki ni istovetna z vrtnarstvom; je traktat o nekaki, dejal bi. vrtno-estetski politiki, ki sodi že med priznane naloge sodobnega urbanizma Pisec se podrobneje bavi z raznimi tipi vrta od kmečkega vrtiča do arhitektonskega vrta z raznimi njegovimi stili (renesančnim, baročnim itd.), razpravlja o značaju in ureditvi parkov, se dotika ekoloških vprašanj in fiziognomskega združevanja rastlin po načelu estetske skladnosti ter odpira v tem pogledu razne zanimive poglede ki lahko razširijo obzorje vsakega prijatelja narave in umetnosti Nadalje razglablja pisec elemente arhitekture in upodabljajoče umetnosti v vrtni umetnosti, razvija in utemeljuje svoj ideal vrta in parka ter kaže mnoge možnosti, ki jih dajeta v tem pogledu sodobna znanost in današnja estetska izkušenost, ki je že »prebolela« razne prehodne in poiz-kusne oblike preteklosti. Seveda se bavi tudi z ureditvijo domačega vrta in njegovimi estetskimi zahtevami ter določa razmerje med vrtnarjem in urbanistom, poudarjajoč načelo vrtnarjeve odgovorne samostojnosti tam. kjer je vrtnar stvaritelj, ne pa izvrševalec birokratske volje. Pri tem se. pisec zlasti ob koncu svoje razprave kritično in polemično dotika nekaterih novrih ljubljanskih pojavov (»dtroško igrišče«).
Inž. Jegliča spis je prežet s toplo ljubeznijo do snovi in spisan ne le z obsežnim strokovnim znanjem, marveč tudi •— kaJcofr	povsjdaoo <-n z močnim
umetniškim čutom V stilu in posebej še v klenem, izrazno bogatem jeziku razodeva estetsko in literarno izobraženega avtorja. Opremljen je prav okusno in pregledno: marginalije na vsaki strani, obširnejši kurzivni komentar pri vsaki sliki — in skrbno izbrane podobe iz domačega in tujega sveta so reproducirane v raznih formatih in legah — vse to daje knjižici pester značaj in nudi tudi očem nekaj tistega »vrtnega veselja«, ki mu je posvečena ta pri nas nenavadna razprava iz sodobne hortikulture.
»Pomlad v Velikih Laščah"
Ciklus slik v olju z naslovom »Pomlad v Velikih Laščah«, ki jih je razstavil pni Kosu v prehodu nebotičnika mladi slikar Mirko šušteršič, je vreden posebne omembe ne le kot viden dokaz slikarjeve-ga razvoja, marveč tudi kot nov izraz tesne povezanosti naših umetnikov z domačo zemljo. Zadnja Pavlovčeva razstava je ob-v segala skoraj same motive z Ježice, Bruno Vavpotič je minule dni uspešno zaključil večjo in'lepo zbirko umetniško dognanih akvarelov s samimi ljubljanskimi motivi. M. šušteršič, ki je lani s prvo samostojno razstavo opozoril nase, si je izbral za predmet svojega slikarskega opeva pomladne motive iz dolenjskih Velikih Lašč. Nedvomno so vnanje okolnosti največ prispevale k temu, da se naši slikarji omejujejo na posamezne kraje, vendar jma tako združevanje krajevnih motivov tudi svoje odlike 'n poseben učinek, ki ne ostaja samo na področju čistega estetskega uživanja. O 6u-šteršičevi razstavi bo povedal svoje še strokovni kritik, ta glosa naj samo opozori na njeno nedavno otvoritev in poudari, s kolikim vzletom je slikar posvetil svoj čopič značilnostim Levstikovih Velikih Lašč. šušterš'č kaže, da so mu po slogu in du-h« najbližji naši impresionisti ki nadaljuje
tradicijo, ki je bila tako plodovitna za slikarsko doživljanje slovenske zemlje. V nekoliko zadržanih, vendar pa preudarno uporabljenih barvah podaja šušteršič veliko-laške motive v raznih razpoloženjskih odtenkih, dosezajoč učinek krajinske pristnosti m osebno doživljene lepote.
ZAPISKI
Dirigent
Nedavno je predaval v Goethejevem društvu v Berlinu generalni glasbeni ravnatelj VValter Beck o umetnosti dirigiranja. Omenil je zdrav« niško ugotovitev, da sodi kapelnik med težke delavce. Na draždanski higienski razstavi je bilo prikazano, da je kapelnik med težkimi delavci kar na tretjem mestu, takoj za tjakar-jem in rudarjem, saj mora na primer pri dirigiranju Wagnerjeve opere v enem samem večeru napraviti z roko kakih 20.000 določenih gibov. Njegova roka je od bedeme mišice pa tja do taktirke po več ur v stalnem in različnem gibanju. Velika umetnost brati partiture se ne izčrpava samo s potrebnim pregledom. Treba si je glasbeno linijo osvojiti tudi hori« zon talno, to se pravi: treba jo je vnaprej občutiti in premisliti. Zakaj to. kar potlej sledi, mora biti arhitektonski že pripravljena Mozart je umel kot skladatelj in kot dirigent v enem samem trenutku pregledati del neke simfonije do vseh podrobnosti, ne torej postopno, marveč celotinsko. To je predstavljalna moč kakor je zlepa ne doseže nihče drug. C. M. Weber je mogel slišati ede periode in cele oddelke hkrati, in sicer s svojim posebnim načinom »gledanja«. Tu ie vstopamo v skrivnost podzavesti, k magičnemu procesu ponovnega ustvarjanja, kakor se odigrava v kapdnikovi notranjosti, ki se nekako zliva z dirigiranim delom. Ni potemtakem dovolj, če ae dirigent zaveda forme in vsebine; potrebno je več. jn to dodaja iz svoje notranjosti Čeprav oi mogoče v paititun spreminjati ni-
česar razen tiskovnih napak, je vendar v nji vedno dovolj svobode za razmah umetniške tvornosti godbenikov. Podzavestni impulzi ne prehajajo samo od dirigenta na orkester, marveč tudi narobe. Stopnjujoči se učinek celotnega korpusa raste (prav kakor na odru med igralci) iz medsebojno se izmenjavajočega vpliva med dirigentom in orkestrom. — Predavatelj je v svojih izvajanjih tudi omenil, da zgradbo neke simfonije ni moči prepustiti čustvu in podzavesti. Nad dirigentovim lastnim srcem in roko mora neugnano bdeti instanca zavesti, da ne bi temperament vsega skupaj izpodneseL
J Četrtkovo poročilo o bibliofilski izdaji »Martina Krpana« je treba popraviti odn. izpopolniti v to! ko, da knjige mi opremil ilustrator Lojze Perko. marveč ing. arh. Vlado G a j š e k. V sami knjigi to ni omenjeno, zato je poročevalec sklepal, da utegne biti tudi oprema ilustratorjeva, kakor je navada v večini primerov.
Primož Ramovš. Akademska založba v Ljubljani je izdala dve skladbi mladega slovenskega skladatelja Primoža Ramovša: »Scherzo« za klavjr in »Suito« za klavir. Primož Ramovš, sin vseuč. profesorja in slov. znanstvenega pisca, je zaključil pred dvema letoma študij kompozicije v ljubljanski Glasbeni akademiji kot učenec pokojnega prof. Slavka Osterca. Izpopolnjeval se je v Rimu kot osebni učenec mojstrov Alfreda C a s e 11 e in Goffreda P e-trassija, kj sta oba sodila, da so njegove skladbe izvirne, tehnično dovršene ter polne muzikalne iznajdljivosti. Tako je Primež Ramovš g Skladbama, ki ju je izdala Akademska založba, stopil prvič pred slovensko javnost in ne dvomimo, da bo njegovo delo vzbudilo pozornost vseh, ki jih zanima naše glasbeno življenje. O obeh skladbah še priobčimo strokovno poročilo, za sedaj ju samo vpisujemo v Slovensko kulturno kroniko in priporočamo prijateljem klavirske igre.

Naši mali gospodar]!
„Za dostojnost in za na$o čast44
je naslov članku, ki ga č tamo v glasilu ncšjh malih gospodarjev. Komaj so travnki ozeleceli, se je lahko opazilo, kak» se kvari krma. Na najlepših mestih, kjer bi njo-rala biti bujna "rast, so prazn'ne. BrezcV z mo žanjejo s srpi in trgajo z rokami — navadno pozno zvečer ali zgodaj zjutraj — neupravičenci, ki se malo zmenijo za lastnika. Vse to sc dogaja, ker mnogi rejci niso dovolj resni, pretiravajo v reji in »sproducirajo« živali visoko preko števila, ki bi ga lahko prehranili. Društvo želi, da bi na njegove člane ne mogel pasti nikak očitek te vrste, ker sodi, da so dostojni :mali gospodarji in rejci le tisti, ki s svojim trudom in s svojimi sredstvi vzdržujejo živali. Mnogo škodljivcev srečujemo. Ob nedeljah vkTte trope »sprehajalcev«, ki Jomais po travnikih in njivah in utirajo pota, kjer se jim zljubi. Rejci pa morajo kupovati drago seno. Najhujši pa so nogometaši in slučajnostni športniki, ki si prilaste kar travnik ali pa proglase del zemljišča za javno last. Zgodi se celo, da mladina pepuli fižolovke ter sestavi iz njih in vejevja, ki ga je sklestila z drevja, šotore za indijanske igre, vrata za gol ali pripravo za odbojko. Ne samo v interesu reje in gospodarstva, temveč predvsem v korist reda, morale in dostojnosti ie potrebno, da vsi nastopimo zoper nečastni poj-o v proti slehernemu in vsepovsod.
Stremimo po resni reji!
Tak je naslov drugega članka, ki nam pripoveduje, da je bilo lansko pomlad in poletje veliko povpraševanje predvsem po kuncih, pa tudi po kokoših in kozah. Cene so rasle, bila je konjunktura. Pojavili so se tudi verižniki, ki so prekupčevali z ži-
Spodnje štajersko
Odlikovanje orožnikov. Z vojnim zaslužnim križcem z meči so bili odlikovani: Avgust Schirk, okrožni orožniški madporoč-nik ter Leopold Schmidhackel, okrožni orožniški poročn'k, oba v Brežicah, nadalje stražmojstri Karel Wintersteller, Karel Klippel, Richard Lesky in Štefan Pocker, glavni stražmojstri Janez Habersack Janez KrerLker in Alojz Kat|tschnig ter okrožna stražmojstra Franc Jager ta Ervin Sai-le, vsi službujoči na Spodnjem štajerskem.
Mladi delavci in delavke iz raznih spod-nješta^erskih večjih obratov so bili za bin-keštj povabljeni k taboreaiju v Rogaški Slatini. Prepevali so ter igrali športne in druge igre. Socialna načelnica mladinskega vodstva je r.a zaključnem zboru opozarjala fante in dekleta na njihove naloge v sedanji vojni.
Novi grobovi. V Celju je umrla nagle smrti ga. Jožefina Pospichalova, hišna po-sestnica, v Trbovljah pa 29 letna žena železniškega uradnika ga. Ljudmila SUiano-va. Nadalje je umrl v Celju dr. Herwig Rohrich, vladn; svetnik in vodja finančnega urada v' Brežicah. Bil je edrnec svojih staršev, po rodu iz Beljaka. Umrl je v bolnišnici.
Ranjene! v Žalen. Žalska krajevna skupina je povabila ranjence iz Novega Celja na kosilo in malico. Prišlo je 112 gostov, ki so bili postrežem z najboljšim. Zlasti so se oddolžile matere, ki imajo sinove pri vojakih.
Udeleženci jezikovnega tečaja iz Celja
se' obiskali Gradec. Prosvetni urad Heimatbunda je namreč jzbral najboljše tečaje, da jih odlikuje za uspeh. Med prvimi je prišlo 30 tečajnikov iz Celja v Gradec, kjer so bili tri dni gostje državnega propagandnega urada. Ogledo.li so si soc;alne ustanove in muzeje, da spoznajo štajersko zgodovino, priredili po, -o tudi izlete v graško okolico.
Najstarejši član krajevne skupine v Žus-mu, kmetovalec Anton Kramer z Babne-ga. je umrl v starosti 91 let. Bil je na glasu dobrega gospodarja.
Otroški vrtec v območju krajevne skupine v Radečih so odprli 20. t. m. Okrožni vodja Eberhardt iz Trbovelj je naglašal pomen, otroških vrtcev v jezikovnem pogledu.
Poletne tekme spodmještajerske mladine trajajo od 25. do 27. t. m. v Celju. Včeraj, v petek, so bile plavalne tekme v Rimskih toplicah, ostalo tekme so na Glaziji v Celju, strelske pa na strelišču. V nedeljo bo jutranja svečanost na Starem gradu, popoldne"" pa počastitev zmagovalcev.
Ljudska knjižnica v Rogatcu je bila te dni izročena svojemu namenu. Poročilo pravi, da je prostor okusno opremljen.
V Muri je utonil 16 letni Hubert Mu-ster iz Gradca. Peljal se je s čolnom, iz neznanega vzroka pa se je čcln prevrnil. Nesrečnega mladeniča doslej še niso našli.
Majh.'n vzrok ima lahko smrtno posledico, o oemer priča naslednji trag'čni dogodek: 12 letni kmečki sin Franc Winckel-bauer iz Prežgovca na Sredinjem Štajerskem se je neznatno ranil na nogi. Kri pa se je zastrupila in so mladeniča prepeljali na kirurško kliniko v Gradcu. Nič več ni pomagalo, mladega življenja niso mogli več rešiti. Po pičlem tednu je izdihnil. Nadalje poročajo štajerski listi o naslednjem tragičnem primeru: Grda je razvada, da jemljejo kolesarji otroke s seboj na kolesa. 14 letna hčerka posestnika Haubenwallner-ja s Srednjega štajerskega je vzela s seboj na kolo 5 letnega bratca. Na cesti pa sta. se prevrnila in je fantek padel tako nesrečno, da so se pokazali možgani. Izdihnil je na graški kliniki.
Nesreče. 16 letni Jože Teršič iz št. Florjana pri Rogatcu je sekal drva, pa mu je priletela sekira na glavo in mu utrla lobanjo. 6 letni Ferdinand Kranjc s Ponikve se je polil z vrelim mlekom in ima hude opek-ljne na levi strani života. 24 letna Marta Dvoršakova iz Maribora je padla s češpje in se hudo poškodovala na hrbtu. 24 letna pletilka Cecilija Muršečeva pa je padla s kolesa in si hudo poškodovala, levico. Enako sta se poškodovali 41 letna Fani Temli-nova in 31 letna štefi Hermanova, vse tri iz Maribora. 32 letnemu Janezu Štravsu, mizarju iz Maribora, je stroj zdrobil vse prste na desnici. Vrata avtobusa so 74 letnemu Urbanu Koželu iz Spodnje Hudinje zdrobila tri prste na desnici.
Novi roman DK:
, .NAZAJ NI POTI"
JE IZŠEL!
valmi. Od rejca, ki se je trudil, da vzgoji lepe živali, so kupovali po čim nižjih cenah m barantali kakor konjski mešetarji. Nato so prodajali naprej z velkimi dobički, časih je bila kakšna žival v enem mesecu trikrat prodana. Lanska konjunktura je mar-skaterega rejca navdajala s pretiranimi upi na letošnje leto. Ni pa računal s tatovi vseh vrst. ki so se zlasti lansko jesen in še pozimi vrgli na tatvino kuncev in kokoši. Pa tudi koze in prašiči niso bili varni pred njimi. Ti ljudje po večini niso kradli zaradi bede ali potrebe, temveč iz želje po lahkem uživanju brez truda. Tatvine so marsikatero rejo uničile. Letos so tatvine ponehale, a varno še ni. Tudi kupčije so bile letos slabše. Ni b'lo mnogo povpraševanja pa tudi veliko živali ni bilo naprodaj. Kakor vse kaže, bo drugo leto bolje. Reja si je od zadnjih udarcev že precej opomogla. Zopet so lepe živali v kletkah. Pa tudi s krmo so se rejci kolikor toliko preskrbeli. Delo rejcev, stalno napreduje.
Ali so vam všeč naše budre?
Budre? Kakšna žival pa je to? I, ponekod jim pravico morski prašički! O njih pripoveduje rejec v svojem glasilu: Bil sem precej skeptičen, ko sem prinesel prvi par buder domov. Majhne živalce, a zelo živahne. Kdor nas je ob;skal, si jih ]e rad ogledoval. Mislil sem si: če že ne bo mnogo prireje, bo vsaj zabava- Dokler je bil mraz, smo jih imeli na toplem. Ko pa jc prišla pomlad, smo jih dali kar v soseščino kunčjih kletk. Nekega jutra je bilo vse živo okoli samice. Kar sedem mlad'čev! To je bil res izreden dogodek, toliko jih nismo pričakovali. Bilo je veselje gledati, kako se hitro in krepko razvijajo. Vsakdo ki si je prišel ogledat naše živalce, se je najdlje pomudil pred kletko z budrami. Otrok pa sploh ni bilo več mogoče spraviti izpred kletk. Nekdo je trdil, da se budre parijo s podganami in je to sam videl. Vprašal sem ga, ali so ga živali povabile, da si ogleda parjenje. In sem mu svetoval, naj bi svoja opazovanja objavil, ker bi postal pozoren ves znanstveni svet. kajti doslej še nihče ni videl takega parjenja. Kdor si želi veselja z živalmi, bo pri budrah prišel na svoj račun. Ta skromna živalca ne zahteva mnogo, uživa isto hrano kakor kunec. Potrebna je č stoča. Meso je okusno, vendar so živttli majhne.
Za zdrav in čvrst zanad kuncev
sta potrebna dober plemenski samec in dobra plemenska samica. O tem nam govorita dva članka v glasilu naših rejcev. Najbolje je, če odberemo za pleme samice iz drugega gnezda tiste, ki so skotene v juniju ali juliju. Te do zime dorastejo in so
spomladi godne s* piemp. Samice teCkfh
pasem (ovnač, orjak), 00 godne z* pleme, ko dosežejo starost 9 mesecev. Prednje težke pasme (angoreč, činčflec, srebrec, du-najčaoec) 0 starostjo 8 mesecev. Lahke pasme pa s 7 mesec*. Samice Je treba dati po oplemenitvl v ločene kletke ln ae ne smejo preveč izkoriščati. Imeti morajo vse značilnosti svoje pasme, zlasti sta važna teža in kožuh, čim mani je sam'ca izkoriščana, tem daljša je njena plodnost. To je treba upoštevati zlasti pri dragocenih plemenjakih.
Plemenski samec naj bo Skoten zgodaj spomladi in je goden že naslednje leto za prva plcmenjenja. Mladiče je treba ločiti po spolu, ko so stari 3 mesece. Samci težke pasme so godni za pleme, ko so stari eno leto, ostali pa v 10 mesecih. Nekaj skokov na teden je popolnoma dovolj. Enega samca imamo za 15 do 20 samic. Dobe se kunci, ki so sposobni za, pleme tudi s starostjo 10 let. Odvisno je to od krme, nege in uporabljanja. Samec je pomembnejši od samice. To nam pove naslednji primer: na leto naskoči samec najmanj 60 samic. Ce ima vsaka vsaj 6 mladičev, dobimo 360 potomcev na leto. če povrže samica trikrat na leto, dobimo od nje samo 18 potomcev. To kaže, na kako veliko število potomcev vpliva samec.
Kronštat
V sedanji vojni se večkrat omenja ruska trdnjava in vojna luka Kronštat. Naselbina, ki je zdaj močno utrjena vojna luka, je bila ustanovljena leta 1710. po ruskem carju Petru Velikem na otoku Kotlinu, ki so ga Rusi osvojili leta 1703. Ob ruski revoluciji 1917. je Kronštat imel važno vlogo in je bil steber boljševizma. Februarja leta 1921 je v mestu izbruh« nila vstaja proti boljševikom, ki pa je bila krvavo zadušena.
Kronštat leži na južnem rtu otoka Kotlina, ki meri okoli 15 kvadratnih kilometrov in leži v Finskem zalivu. Dokler leta 1893 ni bil med Petrogradom ip Kronštatom zgrajen 27 kilometrov dolg kanal, je bila kronštatska luka tudi pristanišče za tedanje glavno mesto ruskega carstva. Od leta 1917 je Kronštat vojna luka, utrjena z mnogoštevilnimi utrdbami in topovskimi položaji. V pristanišču so tudi doki za sovjetsko baltiško mornarico. Ker je mesto vojna luka, je civilnemu prebivalstvu prepoveda* no naseljevati se na otoku in v mestu. Število prebivalstva se je čudovito hitro menjalo Medtem ko je imel Kronštat še leta 1897 okoli 60 tisoč prebivalcev, je leta 1926 bilo v mestu komaj 21.000 prebivalcev.
Mesto samo je dokaj lepo, ima široke ulice in velike trge. Izmed stavb se zlasti odlikuje katedrala sv. Andreja, zgrajena v 18. stoletju, nadalje palača admiralitete in tako imenovana Italijanska palača. Gospodarsko in poslovno življenje otoka in mesta služi v glavnem potrebam vojne mornarice. V mirnem času je imel Kronštat redne paroplovne zveze z vsemi večjimi kraji sosedne obale.
10
O o
nao® jure®
o o
čarovniška prelistava
Moje tete in moji s>trici so prerokovali, da postanem, ko dorastem, gotovo umetnik v čarodejstvu. Tako bodočnost so mi slikali zaradi tega, ker sem kot deček silno rad obiskoval cirkuške predstave, kjer je kakšen glumač razkazoval bolj ali manj čudovite poizkuse. Take čarovnike sem silno občudoval.
Sklenil sem, da moram postati tudi jaz tak vsemogočen čarovnik. Ubiti jajce m ga zopet narediti celo ali pogoltniti dolg nož, se mi je videlo zelo lahko delo. Nekega dne, bilo mi je takrat devet let, sem sklenil uprizoriti veliko cirkuško predstavo, v kateri bi gledalcem razkazoval razne čarovniške umetnosti.
Ta čarovniška predstava se je vršila v praznem konjskem hlevu in gledalci 60 bili dečki in deklice moje starosti. Kot prvi predmet moje čarovniške umetn:je je prišla na vrsto krasna zlata ura strica Nandeta. Vzel sem jo iz miznice v trenutku, ko ga ni bilo v sobi. Uro sem položil v železen možnar 'n jo začel tolči, kakor sem videl delati onega čarovnika v cirkusu. Zelo nerada je šla narazen, samo steklo mi ni povzročalo težav. Ko je bila ura že povsem stolčena sem jo vzel iz možnar ja in jo pokazal gledalcem.
»Zdaj je ura razbita.« sem rekel. »Le pazite, v trenutku bo zopet cela .. Hokus. pokus .. .«
Držal sem jo nekaj minut za hrbtom in jo potem zopet pokazal. A kako sem se prestra« šil, ko sem videl, da je še zmerom razbita in da se ji noče vrniti prejšnia oblika Otroei 60 se smejali in se mi rogali. Naznanil sem konec cirkusa in jo popihal v hišo. Razb;to uro sem skril ped kuhinjsko omaro, kjer jo ie našla kuharica in jo nesla stricu.
Sum je padel tako i name. Stric me je pova* bil v svojo sobo. Grozno sem se prestrašil, ko sem prišel tja in vide! na mizi predmet moje nesreče! .
»Malopridnik!« ie zagrmel stric. »Kaj si napravil z mojo uro?«
»Oh, stric, sem zaklical. »miši so vzele tvojo uro iz miznice. jo zavlekle pod kuhinjsko omaro in jo tam razgrizle!«
Zaplesala je stričeva palica po mojem hrbtu in jaz sem začel prepevati žalostinke
na stotine. Strašno so pihali in silili proti meni.«
jiNo, in potem?« Otroci so bili silno rado* vedni.
Ded je nadaljeval: »Mnčkov je bilo čedalje j več, jaz pa zmeraj manj pogumen. Naposled sem vrgel od sebe grabi je in jo ubrisal z njive. Doma sem se spomnil da jc kvatma sreda .. .«
Tako je pravil dedek, ki ni nikoli lagal. Se danes bi mu skoraj verjel, da nam je povedal č:cto resnico.
Našim najmlajšim
/h	
/io /	A
b \	
	4/
vjv	
CtiMI«
(Ljudska pripovedka.-)
»Fantič, varuj se črnega mačka! Ta ima vraga v repu. zato se sveti, ako ga ponoči po gladiš. . .«
Tako me je opominjal sosedov dedek, ko sem še preganjal mačke z vaškimi paglavci. Gorje živalci, katero smo u.ieli! Navezali smo ji poleno na rep ali na kremplje orehovo lupino.
Tnrnčenja živali dedek ni mogel prenašati. Zbral nas je nekoč okoli sebe in nam pripo* vedoval zgodbice z uvodom: »Kar boste slišali, je čista resnica.«
»Ko sem bil že dorasel fant, sem bil navajen pozno zvečer kositi. Nekoč sem se spravil nad deteljo na njivi blizu doma. Na nebu je svetil prvi lunin krajec. Nakosil sem jo nekaj košev in pričel grabiti. Na meji tik njive je sedel črn maček- Oči so se mu svetile kakor dva žareča oglja. Dotaknil sem se ga rahlo z grabljami, a se ni nremaknil. Takoj se mi je videlo sumljivo. Maček vendar rad beži; celo domačega človeka vselej ne počaka. Ta se pa ne zmeni in ne gane.
„Ali pojdeš." Dvignil sem grablje in ga zapodil.
Črni maček je naježil dlako. Vzpel se je pokonei in zagodel
Okrog mene ie začelo mrgoleti. Kamor sem pogledal, povsod sami čmi mački. Bilo jih je
Urica na steni pravi neprestano: tika*taka. tebe kakor cvetje v solnčna sreča čaka.
Vreme je v najslabšem slučaju »neugodno«, slika, ki jo je poklonil stric Miha, je za nič, tisti veliki, črni, potuhnjeni pes, ki so se ga otroci na sprehodu tako prestrašili je divji: a nobena stvar ni grda. To besedo je volja staršev zato izključila iz rodbine VValtrovih in njihove okolice, ker je bila Ana grda.
S strahom sta starša opazovala Ano v njenih otroških letih in spočetka sta sama sebi tajila to, kar sta videla. »Kakšna ljubka deklica!« sta govorila, pri tem pa sta s pritajenim dihom mislila na grdo majhno telesce. »Kako mili stvor!« sta govorila in prebledavala, zroč na Anino neokretno stopica: t je. »Kako bister obraz ima!« sta rekla nekoč in gospa Walt.rova je bruhnila v jok.
To je bil tisti trenutek, ko sta morala postati drug do drugega in sama pred seboj iskrena in ko sta morala vsaj vsak sebi in drugemu priznati, da je Ana grda. Beseda, ki sta se je starša od rojstva mlajšega otroka nagonsko in z neko globoko, skrivno nezaupljivostjo izogibala, se je v tem trenutku izpremenila v očitnega, nevarnega sovražnika. Napovedati mu je bilo treba boj. Predvsem otrok ne sme izvedeti, da je grd, če pa bi — Bog ne daj tega — če pa bi nekega dne to le izvedel, ne sme verjeti tega. Zavest grdote človeka potre in ga ouesreči, lepota mu da moči: tako je čustvovala Adela Waltrova in sklenila je, da bo za vsako ceno in z vsemi sredstvi obvarovala Ano pred nevarnostmi, ki obkrožajo grde ljudi, kadar se sami zavedo te svoje lastnosti. Zdravnik, vzgojiteljica, profesorica telovadbe, plesni učitelj, krojač, lasuljar — vsi ti so šli v boj za dosego Anine telesne lepote.
V takem načinu življenja, v takem ozračju je rasla in se razvijala Ana. Bila je to mila deklica, toda vedno in v vsem je bila oddaljena od resnične stvarnosti, bila je bistra, toda ozkega obzorja.
Ana je dovršila sedemnajsto leto svojega življenja, ko se je gospa Waltrova pomirila s tem, da ta izobražena in izredno elegantna mlada dama neoporečnega nastopa in plemenite duše, ta njena mlajša hčerka nikoli ne bo postala lepša. Kako je bilo mogoče, da je roditeljsko oko tako jasno opazilo to nesrečo? Morda zato, ker je bila v tem tesnem okolju dana možnost ali nujnost primerjave: druga deklica, Agica je bila prava kra-sotica. Vse one ljubke telesne odlike, ki so nedostajale Ani, so se v Agici združile v čisti in nežni skladnosti. Kadar je gospa Waltrova videla obe dekleti drugo poleg drugega ali ju je v duhu primerjala, je postala na smrt žalostna.
Nekega dne je nepričakovano stopila v oblačilnico obeh deklet in zagledalo Ano, stoječo pred ogledalom, kako se je priprtih oči, s čudno hladnimi potezami na obrazu ogledovala v zrcalu. Vprašala jo je, kaj dela tam, Ana se je zdrznila, a ni se obrnila, temveč je kar tako malo^ marno in mirno odvrnila, da si je po-merjala novo ogrlico z modrimi kamni, kako se sklada z njeno novo modro obleko. Toda v njenem glasu je bilo nekaj, zaradi česar je gospe Waltrovi za trenutek srce prenehalo biti. Ne dolgo po tistem je pogovor nanesel na to, da naj bi se deklici slikali in Ana je na vse pre-tege ugovarjala. Zakaj noče? je klicalo v gospe Waltrovi, morda zato, ker ve, da... Ne, Ana ne ve, da je grda, to je gospa določno čutila. Človek, ki bi se zavedal svoje grdote, se ne bi mogel vesti tako samozavestno, tako neprisiljeno, tako naravno.
Ana je bila srečna. Vse bogastvo, vsa ostroumnost je bila v njeni službi. Ni bilo želje, ki se ji ne bi takoj izpolnila,
a nikoli ni mogla niti slutiti, da tista velika dobrota, ki jo obdaja, hoče nekaj skriti ali da jo skuša za nekaj odško-dovati. Rodbina in vsi, ki so ji bolj ali manj pripadali, so nosili maske. Vsi so vedeli, da morajo s to žrtvijo obvarovati človeško bitje, žensko dušo: Ano. Vsi tisti, ki so bili okoli Waltrovih, so bili na ta ali oni način odvisni od bogastva in vsemogočnosti zakoncev Waltrovih ali pa so vsaj nekaj hoteli od njiju, ako nič drugega, v»f>j videz odličnega družabnega položaja in vse tiste prednosti, ki jih pomeni prijateljstvo s tako odlično družino: to pa si moraš zaslužiti.
Tako Ana ni mogla čutiti, da tvori laž tisto vzdušje bajnega kraljestva okoli nje, v katerem je tako lepo živeti in v katerem je človek lahko srečen. Srečen v svesti si, da je vse okoli njega lepo ia dobro in da je vse na svetu v najlepšem redu. Ana je bila srečna in se ni zavedala, da živi v ogromnem steklenem gradu, kjer jo pravljična stvarnost loči od resnične stvarnosti.
Tudi Agica je živela v tem steklenem gradu, vendar je naravno čutila, da jo vsa toplota in varna senca roditeljske nege segreva le nekako mimogrede, zato je tudi razumljivo, da se je docela drugače razvijala kakor njena sestra. Ana ni vedela, da je grda, Agica je bila ravnodušna do svoje lepote. Ana je bila dekle odprtega značaja in uglajenega vedenja, Agica je bila resna, pogosto zamišljena, razglabljajoča. Ana je z lahkoto razumevala stvari in je ravnala z njimi z malomarno gotovostjo. Agica pa se je tu pa tam ustavila ob kakem vprašanju in po cele mesece razglabljala o njem. Ane ni nikoli zapustil čisti, spokojni mir, pri Agici pa se niti zavedali niso, da jo neprestano žre tih nemir. Ponosna je, so govorili o njej fantje, dekleta pa, da je zaprta, hinavska zavistna neumna.
Agica je bila stara dvajset let, Ana sedemnajst, ko je Antal v svojih nočnih razgovorih z ženo vedno pogosteje razpravljal o tem, da se bosta hčerki lahko kmalu poročili. S kom? Koga bosta ljubili in kdo ju bo ljubil? Razgovarjala sta se o imetju svojih hčera, o svojih družabnih obveznostih, o doti, ki ju bosta imeli, ter o vsem, kar pomeni Agičina in Anina poroka za rodbino in družbo. Potem se jima je prikradla v možgane skrita bojazen: kaj če se ne pojavi nihče, ki bi ljubil njuni hčeri radi njiju samih, ne pa zaradi njunega bogastva in odličnega imena. Antal Walter je namršil obrvi. Res je, dekleti sta bogati, toda v svojih čustvih do moških morata biti v takem odnosu, kakor da razen svojih osebnih lastnosti nimata ničesar drugega. Rodbina Waltrovih ne pozna zakona iz razuma, dekleti naj se ne poročita zaradi svojega imetja, zaradi svojega ugleda,
Gospa Waltrova je molčala, pri tem pa sta oba vedela, da v tem trenutku oba mislita isto! Da, Agica se bo lahko poročila, gre le za Ano. Kakšen bo ta moški, katerega bo Ana ljubila in kdo neki bo ljubil Ano? S čim si bo zaslužil Anino ljubezen, njeno premoženje, njene dobre lastnosti in... Tu se je misel pretrgala, kajti v očetovih skrbeh in materinih dvomih je po tistem »in« sledilo tole: »in kako bo prenesel Anino grdoto ?« Ne bi smela misliti na to, in vendar ni bilo mogoče, da ne bi mislila. A ko je čas potekal, sta se nezaupljivo in brez prepričanja spraševala vsak sebe ali drug drugega, molče, v tihih nočnih trenutkih: »Kaj je to? Kaj se dogaja? Ali je neka ovira, ki je ne poznamo? Zakaj se dekleti ne poročita?«
travi
Ciganske uganke
Uganke ciganskega naroda so prav malo znane. V nekem listu jih je bila nedavno pri-občena cela vrsta. Zbral jih je cigan, ki je prenehal ciganiti. Te uganke imajo nekaj poseb» nega, vendar pa je marsikaj podobnega našim ugankam. Naj jih navedemo nekaj:
V meseni hiši sedi hud pes.	(^;Z3f)
Zelena kokoš leže rdeča jajca pod zemljo.
(•B|nq3g)
Ne utonem v vodi, ne zgorim v ognju in ne poznam ne mraza ne vročine.
Koliko stopinj napravi pastirička na dan?
(	jajj auoqox)
Črn sem živel v luknji, rdeč sem se tresel v smrti.	('jp^j)
Ima bel plašček, rdečo čepico in črno glavico
(»03AS KO310J))
Kaj vsm, kaj znam!
293.	Neka južnoafriška država se Imenuje po nekem milijonarju. Po katerem?
294.	Zakaj je imel rimski bog Janus dva cbraza ?
295.	Kaj pomeni »forenziški?« 196. Križanka.
Žaba
»Predla nam bo slaba,« pravi pajek izza mrež, »že nam poje žaba, kmalu bo spet dež!«
Župnik povej mi.
Otroška usta
(med veroukom v šoli):
»Tinček,
kdo je Boga obsodil na smrt?«
Tiuček: »Pismonoša in farizeji...«
Vodoravno: 1. žensko ime, 3. star denar, na Poljskem ga imajo še danes, 6. oblika glagola biti. 7. soprog. 9. nikalni-ca, 10. ploskovna mera. 11. črka (foneti-
Kupufte svoje potrebščine pri naših oglaševalcih!
čno), 13. tujka za »ličilo«, 14. del voza, vzklik, 15. osebni zaimek. 17. kratica za množino (lat.), 18. prislov, 19. žensko ime in vrsta vrbe, 21. oziralni zaimek, 24. hi-potetska snov, ki napolnjuje svetovni prostor, 25. muči nas ponoči, kadar ne moremo spati.
Navpično: 1. prostor za panogo zimskega športa, 2. grška črka, 4. japonska dolžinska mera. 5. dišavina (tuj izraz). 7. kratica za gospoda (an^.), 8. prislov, 10. veznik. 12. kratica za ljubljansko mestno občino, 16. oblika nikalnega glago'a. 17. veznik, 20. osebni zaimek, 22.
kakor 8., 23. kazalni zaimek.
• • »
REŠITVE NALOG 24. t m.:
289.	»Zlato nismo« je bilo državni zakon Karla IV. 1. 1356., ki je urejal vprašanje cesarskih volitev in pravice zbornih knezov.
290.	Opero »Pikova dama« je zložil Peter Iljič Čajkovski, besedilo je prirejeno po Puškinovi istoimenski noveli.
291.	»1 vozel« (morska milja) meri 1852 m.
292.	Zabojček oranž.
° I
Spominjajte se slepih!
3PORT
Na praznik so odigrali prijateljsko reprezentančno tekmo v dveh kombiniranih enajstoricah Ljubljane in Hermesa, ki je uspela nad vse pričakovanje — V nedeljo se nadaljuje prvenstveno tekmovanje s tekmama Mars - Dopolavoro t. t
in Korotan - Žabjak
Ljubljana, 25. junija Naši nogometaši so letos res neugonob-liivi.Sredi svojega prvenstvenega sporeda, ki je že tako odmerjen na pičlih in skoraj zaporednih 12 nedelj, ne zamudijo nobenega prostega dneva, da bi tako ali tako ne hiteli za svojim priljubljenim usnjem. In tako je bilo tudi včera;'
& s t (i \ 2)
Dobra je bila misel onejja neznanca izmed prirediteljev, ki je za včerajšnji praznik poslal na igrišče Ljubljane dve enaj-storici, sestavljeni iz dveh ljubljanskih klubov z imeni mešane in kombinirane reprezentance, kajti nogomet, ki smo ga videli včeraj, ie daleč prekašal višino vseh dosedanjih prvenstvenih iger, bil pa je predvsem fair in dostojen, tako da je približno 600 gledalcev res zadovoljnih zapuščalo igrišče. Škoda, da se je vreme tik pred pričetkom tekme obrnilo na nevihto, ki je potem sploh ni bilo, temveč je snet sijalo vroče sonce skoraj do konca, ker bi bil sicer obisk gotovo še večji. Finančni uspeh prireditve torej najbrže ni bil prevelik. zato pa je tem lepši propagandni in športni vobče. Bila je lepa tekma, ena izmed redkih letošnjih, ki so imele vse bolj zveneče nazive kakor ga je imela včerajšnja.
Mešano enajstorico, ki se je pojavila čisto bela, so tvorili igralci, ki jih poznamo iz prejšnjih časov iz drugih, večinoma štajerskih klubov, domačo pa so v modrih dresih sestavljali v glavnem Ljubljančani, ojačeni — ali tudi ne — z nekaterimi Hermežani. Čeprav na obeh straneh vsa mesta niso bila zasedena najbolje, sta se vendar obe moštvi kar od vsega začetka predstavili v najboljši luči. Pri tem so bili s tehnične strani mnogo boljši modri iz domače enajstorice, medtem ko so beli uspešno razdirali mnoge še tako premišljene akci-ie nasprotnikov. Razen tega pa so, posebno do tedaj, dokler Bertonceli zaradi slučajne poškodbe ni moral zapustiti igrišča. izvedli tudi nekaj zelo nevarnih prodorov, ki so jim prinesli dva lepa in tudi zaslužena zgoditka. s katerima so bili skoraj do odmora v vodstvu. Pozneje, in sicer bolj ko se je igra bližala koncu, so modri bolj in bolj prihajali do besede in zasluženo izravnali ter dosegli tudi krepko zmago, pri čemer pa je treba belim v čast priznati, da so se vztrajno in, kakor je športnikom treba, držali do zadnjega. Če je na eni strani ugajala odlična napadalna vrsta modrih, ki je s preciznim podrobnim delom ustvarjala zmerom znova nove in nove pozicije za strel v kazenskem prostoru belih, so obenem obrambne formacije belih z vratarjem vred neumorno čistile in odbijale vse nevarnosti. Šele vselej tedaj, kadar je situacija čisto dozorela in ko je bila ena stran knock-out, je sledila pika na i in gol To se je za modre ponovilo šestkrat potem, ko so beli že vodili z 2:0. V kakšnem ozračju je tekla ta tekma, kaže na primer med drugim tudi, da je po pravici prisojeno enajstmetrovko v škodo belih Lah poslal vratarju v roke. Kajti to pot ni šlo za število golov, še manj pa zato, kdo bo koga povozil (kakor se pravi strokovno junakom nog z zelenega polja), temveč le za to, da bi Ljubljana videla dobro tekmo ob žogi in zmago onega, ki je boljši Oboje se je izpolnilo v pravem pomenu besede, za nas posebej pa je še posebno razveseljiv dokaz, da so divjaški nastopi na nogometnem travniku popolnoma odveč in jih bomo po včeraj-šnem nastopu vsega, kar res dobrega premoremo v Ljubljani na tem področju, preganjali še odločneje kakor dozdaj. Zasluga za ta vsestranski uspeh včerajšnje prireditve gre nedeljeno vsem in zato ne mislimo nikogar hvaliti posebej. Vsi so storili svojo dolžnost in vsi so po najboljših močeh prispevali, da je dobil včerajšnji nogomet najboljšo ocenc.
GLAVNI DOGODKI
Iz zelo živahnega in napetega poteka igre navajamo le naslednje glavne dogodke: V 2. min. nenaden beg Bertonclja in 1:0 za bele. V 11. min. spet napad belih; Vodeb dobi žogo precej daleč, toda strelja krasno in že je 2:0 za bele. Modri izvijejo samo serijo kotov, toda do gola pridejo šele v 37. min. po Erženu, ki uide sam in plasira neubranljivo 2:1 za bele. V 40. min. mora Pepček v kabine — zaradi blezure. Po odmoru je situacija v dveh minutah obratna V 30. sek. nov kot v korist modrih; Hacler ujame z glavo in pošlje mimo Roglja 2:2. Minuto kasneje je pri žogi Aljančič in že je 3:2 za modre. Pritisk
modrih je očitno zmerom večji, toda beli se branijo uspešno. Šele v 21. min. se rodi četrti uspeh po krasni kombinaciji Eržen-Lah-Kroupa. 4:2 za modre. Takoj za tem 11 metrovka, ki je Lah ne izkoristi. Igra je še zmerom napeta. Modri so skoraj v ekshibiciji, toda za gol jim zmerom zmanjka zadnje sile. V 41. min. se slednjič zgane silovit napad na bela vrata; Rogelj ima srečo enkrat, toda takoj nato ga le ukani Kroupa in že je 5:2 Dve minuti kasneje se okoristi še Hacler čiste pozicije in postavi končni rezultat 6:2 za modre. Koti 10:6 tudi zanje.
Moštvi sta nastopili:
Modri: Rožič, Hassl, Gomezelj, Perharič, Šercer, Volavšek, Kroupa, Lah, Hacler. Aljančič, Eržen.
Beli: Rogelj, Antonič, Obersnel II, Acce-tto. Vari, Pelicon Bačnik, Vodeb, Vesna-ver, Bertoncelj, Obersnel I.
Sodnik: Pušenjak (Kos, Makovec). »
Tekma za točke med rezervama Hermesa in Marsa se je končala s 6:0
V nedeljo bodo spet oddane štiri točke v prvenstvu
Po prazniškem vložku, ki nam je prinesel zanimivo spremembo z zamenjavo nekaterih igralcev in nastopov dveh dobrih nogometnih reprezentanc, smo se spet čisto približali novemu prvenstvenemu terminu, in sicer X. kolu v obeh glavnih divizijah, ki bo še bolj razčistilo položaj v tabelah, predvsem glede zadnjega mesta v skupini najboljših štirih in pa drugega med onimi iz II. divizije.
To pot sta v I diviziji zopet na vrsti
MARS IN DOPOLAVORO T. T.
obe moštvi, ki sta dozdaj precej zaostali in tvorita drugo polovico tablice, tako da je med njima treba iskati ono enajstorico, ki bo morala prihodnjič — to bo bržkone jeseni — oditi med slabše ter si znova zaslužiti čast sodelovanja v zgornji hiši.
Oba jutrišnja nasprotnika v prvenstvu sta letos pretekla že mnogo travnikov in tudi med seboj sta se že pomerila v prijateljskem in prvenstvenem srečanju, toda vsi ti nastopi kažejo bolj v prid Marsovcem kakor zastopnikom tobačne tovarne. V zgodnji sezoni nekoč so Marsovci povabili Jenkovo enajstorico na svoj prostor za Ko-linsko tovarno in tam se je stvar končala precej neprijetno za goste (3:8 je bilo). V prvenstvu sta si moštvi stali nasproti pred 6 tedni in tudi takrat je Mars slavil krepko zmago (4:2) in spravil obe točki. Če bi računali po dveh tekmah, bi morali tudi za jutri dajati več nad za uspeh Marsu, ne glede na to, da je tudi v ostalih prvenstvenih tekmah pokazal solidnejšo formo od Dopolavoristov. Moštvo si je sicer nakopalo malo laskavo razliko (7:16), ki ni mnogo ugodnejša kakor jo izkazujejo tobakarji (3:14), toda ta gre v glavnem na rovaš nesrečnega dvoboja z Ljubljano pred tremi tedni, v katerem je enajstorica izgubila zaupanje v samo sebe in plačala potem račun z najhujšim porazom, ki ga imamo zabeleženega med letošnjimi izidi za točke v tej diviziji. Dopolavoristi so po dobrem startu vidno popustili, izgubili pozneje še nekaj ljudi zaradi kazni in preživljajo zdaj težke ure vselej, kadar morajo spet na teren. Gotovo je, da je med sedanjimi nasprotniki Mars še najprimernejši, da bi se mu dala odvzeti vsaj točka za vzorec, in zato bodo rumeno-modri gotovo napeli vse sile v to smer, medtem ko morajo Marsovci gledati za tem izkupičkom v celoti, ker jih prihodnjič čaka še Hermes, ki tudi še nima diplome za svoje drugo mesto v tabeli
Tekma bo ob 18 na igrišču Ljubljane.
ŽABJAK IN KOROTAN
sta obe moštvi iz II divizije ki morata jutri na. igrišče v borbo za točke. Obračun med njima bo tembolj zagrizen — ne glede na to, da je od izida odvisno, kdo bo dokončno zasedel sedež štev. 2. v tabeli te divizije — ker je bilo prvo srečanje med njima odločeno za zeleno mizo v korist Zabjaka, dasi je na travniku visoko zmagal Korotan.. Ta »papirnata« zmaga je dvignila Zabjačane v velike višine, v katerih pa so zadnji čas zabredli na slaba pota. Kdo ve, če ne bodo že to pot čutili posledice?
Tekma bo ob 10. na igrišču Korotana na Rakovniku.
Ko že pišemo o jutrišnjem sporedu, moramo opozoriti še na mladinski pokalni turnir v izvedbi SK Marsa, ki bo v dopol-
danskih urah na igrišču prireditelja. Za najboljša moštva — prijave so bile zaključene šele včeraj in niso znane podrobnosti o njih — so pripravljena lepa darila
SLUŽBENE OBJAVE I z urada CONI-a
Objava štev. 18. Ljubljana, 23 junija
1.	Verificirajo se naslednje prvenstvene nogometne tekme, odigrane 20. t. m.: I. divizija: Ljubljana-Hermes 7:1; rezerve: Mars-Mladika 1:4, Vič-Ljubljana 1:6, Zab-jak-Hermes 2:2; mladine: Dopolavoro t. t.-Hermes 0:2, Zabjak-Ljubljana 0:6. Vič-Mladika 3:1.
2.	Koledar prvenstvenih tekem v nedeljo. dne 27. t. m.: igrišče Mladike ob 9.30: Mladika-Dopolavoro t t. mladini in ob 10.30: Mladika-Vič, rezervi; igrišče Korotana cb 10: Korotan-Zabjak (II. divizija) in ob 15: Korotan-Zabjak. rezervi; igrišče Hermes ob 9.30: Hermes-Zabjak, mladini in ob 10.30: Hermes-Ljubljana, rezervi; igrišče Ljubljane ob 16.30: Ljubliana-Mars, mladini in ob 18: Mars-Dopolavoro t t (I. divizija).
Službujoči odbornik g. Zorko Fran j o.
3.	Koledar prvenstvenih tekem 29. t m.: igrišče Marsa ob 10: Mars-Korotan, igrišče Hermesa ob 9: Zabjak-Ljubljana in ob 10: Hžrmes-Mladika.
4.	Koledar prvenstvenih tekem 4. julija. Službujoči g. Markič SI. I. divizija: Mars-Hermes; II. divizija: Korotan-Mladika. rezerve: Korotan-Vič, Mladika-Ljubljana, Mars-Zabjak; mladine: Zabjak-Mladika, Mars-Hermes, Dopolavoro t. t.-Vič.
5.	Kaznuje se igralec Dopolavora t t Kisel Fran z ukorom.
6.	Kaznuje se igralec SK Marsa Perko Bogdan s prepovedjo nastopa za 1 mesec. Všteje se mu suspenz ter mu kazen poteče 7. julija.
7.	Kaznuje se igralec SK Viča Florjan-čič Milan s prepovedjo igre za 2 tedna. Kazen mu poteče 7. julija.
8.	Kaznuje se igralec Hermesa Antonič Rudi z ukorom.
9.	Kaznuje se igralec SK Viča Reich Marjan z ukorom.
10.	Pozivajo se naslednji igralci, da se zglase dne 28. t. m. ob 17 v pisarni Zveze zaradi zaslišanja: zastopnik SK Zabjaka, kapetan mladinskega moštva SK Zabjaka, oba izključena igralca SK Zabjaka, dalje gg. Klančnik Avgust, Kovačič Viktor, Po-gajnar (SK Ljubljana).
11.	Odobrijo se naslednje prijavljene prijateljske tekme za dan 29. junij: Ljubljana-Hermes I, Ljubljana-Hermes mladina.
12.	Suspendirajo se naslednji igralci: Polajnar (Ljubljana) in oba izključena igralca SK Žabjaka (izključena 20. junija).
13.	Izreka se SK Ljubljani opomrin zaradi slabe rediteljske službe na dan 20. junija.
14.	Izreka se opomin SK Zabjaku zaradi pomanjkljive rediteljske službe na dan 20. junija. _
Med vrstami
Med zadnjimi športnimi dogodki izven doma bi bilo zabeležiti še nekatere:
V	Kodanju sta se v nedeljo merili nogometni reprezentanci Danske in Švedske. Švedi, ki so teden dni prej doma uspešno prestali preskušnjo s Švicarji, so to pot izgubili tesno z 2:3.
V	madžarskem nogometnem prvenstvu je bilo zadnjo nedeljo na vrsti zadnje kolo, v katerem je vodeči klub Csepel zmagal še enkrat, in sicer tokrat nad Salgotar-janom z 2:0, medtem ko je drugoplasirano moštvo iz Velikega Varadina izvilo v dvoboju z Gammo samo remis z 1:1. Novo-sadčani so imeli za zadnji termin zelo slavnega nasprotnika Ferencvaros. pa so se navzlic temu rešili častno z zelo tesnim porazom 1:2.
Celjski atleti so se minulo nedeljo pojavili nekoliko manj številni, da bi končali tekmovanja za okrožna prvenstva. Med imeni zmagovalcev v sedmih disciolinah. ki so bile na sporedu, čitamo spet ime Gorska, ki je bil prvi na 800 m s časom 2:03.8, dalje večkrat ime Kodreta, ki se je uveljavil v kladivu in disku (čeprav s skromnima izidoma nekaj nad 32, odnosno 31 m) ter znanega Pleterška, ki pa tokrat ni bil več prvi, > temveč drugi v skoku v daljino z znamko 6.04 m (33 cm za zmagovalcem Hannom).
Paberki iz avtomobilizma
V	Nemčiji so začeli za bodoče misliti na gradnjo cestnih strojev na paro, predvsem za prevoz tovornega blaga po avtomobilskih cestah. Te lokomotive naj bi razvijale 100 konjskih sil,
*
V	Turčiji izdelujejo načrte za zgradnjo lastne tovarne za izdelovanje poljedelskih
strojev.
•
V	prvem polletju L 1942. je Španija uvozila nad 2.500 avtomobilskih vozil za skoraj 7 milijonov pezet vrednosti.
Mesec dni pozneje sta se kraljevič in Anica poročila.
Tako se je torej uresničilo to, kar je rekel lepi tujec Anici na gozdni poti. Ko pa se je Anica tega spomnila, jo je nenadoma obšel s»ah: prvi del se je izpolnil — drugega mora uganiti! In leto dni od današnjega dne ima čas, da zve za neznančevo ime.
Ponesrečen poskus prehoda čez Ande
Iz Valparaisa poročajo, da se je poskus prekoračenja Andskih Kordiljer, ki so ga tvegali štirje mladi hribolazci, končal tragično. Štirje čilski planinarji, ki so sc udeležili odprave, so odrinili 7. junija iz Neuquena. Nekaj časa so prihajala od njih dobra poročila, potem pa so raziskovalci zašli v silen vihar, ki ie trajal dva dni. Ko je vihra ponehala, so našli trupla vseh štirih planincev v skalovju Naložili so jih na kmečka vozila ter pokopali na skupnem pokopališču v ValdivijL
Radio Ljubljana
SOBOTA, 26. JUNIJA 1943-XXI
7.30 Pesmi in napevi — 8.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 11.50 »Pol ure za vojaka« — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pisana glasba — 13.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Orkester, vodi dirigent Gallino — 13.50 Komorna glasba — 14.00 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra. vodi dirigent D. M. Šijanec: Operetna glasba — 15.00 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Na harmoniko igra Avgust Stanko — 17.45 Pisana glasba — 18.00 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20.00 Napoved časa. poročila v italijanščini — 20.20 Pripombe k dogodkom — 20.40 Gluck: »Alcesta«, v odmorih: predavanje v slovenščini, zanimivosti v slovenščini — po operi: poročila v italijanščini.
Lj^ke posojilnice v Bsigsrlji
Splošna zveza bolgarskih ljudskih po; -jilnic je imela oni dan 24. občni zbor. I poročila za lanske leto je razviden ponov. n napredek na vseh poljih. Zveza je začeli poslovati 1. 1915 s 14 ljudskimi posojiln:-
cami. ki so imele skupaj 2.58 milijonov levov kapitala, in 0.95 milijonov hranilni 3 vlog. Zdaj ebsega zveza 315 hranilnic z 285.492 zadrugami. Lastna denarna sredstva znašajo 1.4. hranilne vloge pa 6.94 milijard levov. Lani so narasle hranilne vloge približno za 2 milijardi, tako da ima zdaj Zveza na razpolago nad 2.8 milijard lastnega kapitala in hranilnih vlog.
Iz delovanja ljudskih hranilnic in posojilnic je razvidno, da je bilo podeljenih 4.18 milijard levov kreditov in sicer po pretežni večini v manjših zneskih, ker izdajajo ljudske posojilnice posojila v prvi vrsti gospodarsko šibkejšim slojem. Mnoge ljudske posojilnee tesno sodelujejo z državno direkcijo za žito, za katero izbirajo in kupujejo monopolizirano blago. Poleg tega pa ljudske posojilnice marljivo sodelujejo pri pripravi sočivja in sadja za izvoz. Omeniti je treba, da imajo v 15 mestih ljudske posojilnice lastne elektrarne.
Zadnje čase se mno^o dela na združitvi raznih ljudskih posojilnic, ki imajo svtij sedež v istem mestu. V manjših mestih je fuzija že močno napredovala. Zdaj pa pridejo na vrsto tudi večja mesta, zlasti Sofija, Plovdiv, Vama in Ruse. Za fuzije se zlasti zavzema državna Kmetijska in Zadružna banka kot največji dajalec kreditov ljudskim posojilnicam. Ona se je obrnila na Splošno zvezo ljudskih posojilnic z dopisom. v katerem ji priporoča prostovoljno fuzijo ljudskih posojilnic v večjih mestih. Ne kaže namreč, da bi imela Scfi;a nad 40 ljudskih posojilnic. Gre za podobno fuzijo kakor je bila dosežena že pri kmetijskih zadrugah.
Zavarovanje v Nemčiji razširjeno
V začetku letošnjega leta je dobila Nemčija ljudsko nezgodno zavarovanje, ki je bilo zdaj razširjeno. Ker delajo zdaj v nemški oboroževalni industriji tudi starei-ši ljudje, je bila starostna meja za to panogo zavarovanja razširjena od 65 na 70 let. in sicer samo do konca vojne. Nezgodno zavarovanje velja zdaj za vse delavce in nameščence v industrijskih podjetjih do konca meseca, v katerem izpolni 70. leto. Velja pa tudi za njihove sozavarovane zakonske žene.
Večja zaposlitev zakonskih žen je bila upoštevana s tem. da se smatra pri rodbinskem nezgodnem zavarovanju žen vojakov in pri skupinskem nezgodnem zavarovanju v industrijskih podjetjih na zavarovančevo željo zakonska žena, če je v službi, za družinskega poglavarja. Kot taka je lahko zavarovana v primeru smrtne nesreče v službi na 1000 mark. v primeru invalidnosti pa na 10.000 mark. Otroci do 16. leta so vključeni v zavarovanje za izvenpoklicne nezgode, pri čemer zaposlitev v vojni industriji v okviru Hitlerjeve mladine, deželne brambe itd. ne velja za izvrševanje poklica in so torej taki otroci nezavarovani. Poleg tega je bii0 sklenjeno, da se nezgodne zavarovalnine v skupinskem zavarovanju industrijskih podjetij do višine 2000 mark v primeru smrtne nesreče in za 10.000 mark v primeru invalidnosti ne vračunajo v nezgodno zavarovanje, ki ga že imajo poedinci. Tako torej zavarovanci pri svojem zavarovanju ne dobo prikrajšani.
ffiiiMiiimmraii*
Uspešno oglaševanje le v »Jutru«!
Po kratki bolezni je danes preminul, previden s t£>lažili sv. vere, gospod
IVAN MIKUŠ
računski preglednik
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 26. t m. ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Janeza — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 24. junija 1943.
ŽALUJOČI OSTALI
A. ALEXANDER:
72
POZABLJENI NAPEV_
ROMAN
»Marsikaj. Snyder je bil Wilkinsov pajdaš; izumil je posebno akustično ključavnico in mu prodal patent. Nato je zgradil to skrivališče ter ga opremil z zaporo po svojem izumu. Wilkins pa je dobil peklensko misel, da je zaprl zgraditelja te strašne ječe z Manhattanom vred: najbrže ni hotel, da bi kdor koli kaj zvedel o skrivnosti... Ali veste morda kak drug razlog, Wilkins, ki bi vas bil napotil k takemu ravnanju?«
Ciuppik je mirno in vdano odgovoril:
»Kakor nihče drug, tako tudi Snyder ni vedel, kdo je Wilkins. Saj se spominjate zadeve z brzojavkami: oštel sem obadva, tako Huntingtona kakor Snyderja, ker se je bila izvedba načrta ponesrečila in si je bil neki Ciuppik prilastil vso korist. V resnici pa se je bil načrt sijajno obnesel. Snyder se je zaradi tega hotel maščevati nad menoj in me je poskusil ugonobiti s peklenskim strojem. Ko mu je ta naklep izpodletel, je snoval nove, še in še, vkljub Wilkinsovim strogim prepovedim in ukazom, naj pusti Ciuppika pri miru. Razumeli boste torej, da sem ga moral spraviti s poti, akoravno nerad, ker je bil moj najboljši sodelavec.«
»Kaj pa akustična ključavnica? Kako se je zgodilo, da ste pozabili napev?«
»Pozabil ga nisem nikoli, samo zapeti ga nisem mogel. V tem je bila moja nesreča, drugače bi bil zdavnaj pobegnil z denarjem. Snyder mi ni bil povedal, iz katere operete so note, ki jih je vzel za
ključ.«
»Torej je samo slučaj nanesel, da je eden izmed pastirjev, ki paso svoje črede v soseščini, zapel ta napev?«
»Vsekako gre samo za slučaj, a stvar ni tako nenavadna, kakor bi se zdelo na prvi pogled. Snyder je napravil svojo akustično ključavnico šele pred nekaj tedni; morda je bil pastir kje blizu in je melodijo tolikokrat slišal, da mu je ostala v spominu ...«
»Hvala!« ga je prekinil kapetan. »Zdaj vem vse, kar potrebujem ...«
Nato se je spustil v jamo, kjer sta ležali trupli, ter si pazljivo ogledal mrtveca in njuno okolico. Mahoma je presenečeno vzkliknil.
V steno jame je bilo vrezanih nekaj besed. Hearn je izvlekel povečevalno steklo, od katerega se ni nikoli ločil, in dolgo ogledoval ta znamenja.
»Kaj pa je?« je vprašal Leroy.
»Ta napis je Manhattan vrezal v zid, preden je umrl,« je z resnim glasom zamrmral kapetan. »Njegova trinajsta in zadnja oporoka!« Glasno jo je prečital:
»Vse svoje premoženje zapuščam po enakih delih Dori in Evelini Elmhurstovi, Franku Leroyu, Wil-burju Isaciku in svojemu zvestemu slugi Jacku Hunter ju.«
Nihče ni pripomnil besedice. Šele ko se je Hearn pritajeno zahahljal, je Leroy malce zlovoljno vprašal:
»Zakaj se smejete?«
»Neverjetno!« je presenečeno vzkliknil Hearn. »Razločno se pozna, da je skušal nekdo izpraskati ime Wilburja Isacika ter ga nadomestiti z imenom Erika Snyderja!«
»To je od sile!« je Leroy pritrdil. »Premislite:
posreči, da napiše svojo poslednjo voljo; Snyder pa vreže svoje ime čez Wilburjevo, v upanju, da ga bodo še za časa rešili!«
»Slabo, slabo!« je zamrmral Hearn in zmajal z glavo. »Potvorba na smrtno uro. Mislim, da bo ta Snyder preteto v škripcih, kadar bo sklepal račune z nebeškim Očetom...«	Konec
Manhattanu se v smrtnem boju z največjo težavo UUULAJULlUULXJUUULOJ
□□□g
V	NEDELJO, DNE 27. JUNIJA T. L. ZAČNE IZHAJATI
NAŠ NOVI ROMAN
KRALJICA KARIBOV
izpod peresa E. S ALG ARI J A »KRALJICA KARIBOV« je nadaljevanje »ČRNEGA GUSARJA«, ki je lani navduševal naše bralce. Zato bi bilo odveč poudarjati, da odlikujejo tudi ta roman svetovnoznane vrline Salgarijevega peresa: napeto dejanje, romantična izjemnost značajev in usod ter živo, barvito slikanje daljnih dežel, ki jih je kapitan Emilio Salgari izza svojih mnogoletnih mornarskih potovanj dobro poznal.
Ne zamudite torej užitka, ki se vam obeta, in
PAZITE NA ZAČETEK:
V	NEDELJO, DNE VI. JUNIJA TEKOČEGA LETA
□ □ □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
H n i ■ . u u i ii n i i i i »i i 111 i n » h i 11 ii il b.....i n 11 » 11 n i m n n »il iLOnuiH b i a * 11 in
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del Je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi s Ljubljani