Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
Leto III.
Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za Inozemstvo 40 Din.
NA MEJAH
Štev. 7.
ček. račun št. 12.886 Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo: Jesenice, Krekov dom
LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO
Jesenice, 1. aprila 1938
Na nemški meji
čez noč smo postali mejaši 75 milijonskega naroda. Ni mogoče preko tega dejstva. Z njim moramo računati. Postali smo obmejno mesto, obmejna občina in treba se je sprijazniti z razmerami, kakršne so.
Ko se je bivša Avstrija priključila narodni sorodni Nemčiji, smo nehote začutili, da so se razmere spremenile, da bo bodočnost drugačna kakor preteklost. Mnogim je bilo neprijetno čutiti tik sebe moč discipliniranega velikega nemškega naroda in bilo jim je nekako žal za preminulo avstrijsko državo.
Če stvarno gledamo na nastale razmere, moramo reči, da je z narodnostnega principa prav, da se istoimenski narod združi v mejah iste državne organizacije.
Če s kulturnega stališča gledamo na katolicizem bivše Avstrije, je treba priznati, da je bil avstrijski katolicizem premalo katoliški po vsebini, pa preveč po zunanjem videzu. Katolicizmu bivše Avstrije je Previdnost določila, da gre sam skozi trpljenje v svojo notranjo rast in da v sebi poglobljen podpre katolicizem Nemčije, ki ga brez dvoma čaka naloga, da v bodočnosti pokaže življenjsko silo katolištva.
S političnega stališča zahteva strnjenje naših narodnih sil, da bomo mogli postaviti ob meje naše države nepredirni zid zavednega slovenstva. Treba ho mnogim pozabiti na malenkostne spore,
katerim so doslej zaradi lenobne vloge preminulega sosedstva zapostavljali koristi naroda.
Gospodarsko bo sosedstvo gospodarsko močne države s svojimi neposrednimi stiki rodilo za nas brez dvoma povoljne posledice. Zlasti za nas, ki smo na meji, je ta postavka važna. Jesenice bodo z novim sosedstvom na svojem razmahu nujno pridobile. Tranzit, ki bo šel skozi naše mesto, ne bo mogel ostati neopazen. Pa tudi domača država bo morala drugače podpreti obmejno cono tako z nacionalnega kakor tudi z reprezentativnega stališča, da je ne bo treba biti sram pred reprezentanco in narodno samozavestjo mogočne Nemčije.
Onstran Karavank živi še tisoče Slovencev, ki jih je nekatoliško zatirala bivša Avstrija in katerim želimo, da bi jim bil režim nove Nemčije pravičnejši, pravičen vsaj tako, kakor je pravična Jugoslavija nemškim manjšinam pri nas. Pričakovali bi upravičeno, da bo ponosni sistem nemškega narodnega socializma šel s prezirom preko starih metod krivične Avstrije, ki je podpirala nemškutarstvo. Za res zavedni in kulturno zreli nemški narod bi bila vsekakor največja sramota, če bi skušal svoje milijonske narodne vrste množiti z odpadniki malega, tlačenega, tujega naroda.
Ob močni Nemčiji se strnimo doma vsi, ki nam je za narod in za lastno kri, in ob rasti in pro-cvitu gospodarstva varujmo naše skupne koristi!
Naša dobrodelnost
l'rinušamo z zadnjega c>l>čiu'ga zbora Jiaše Viii-cciicijevc konference jM>i'očilo njene tajniške namestnice, ki se glasi:
Konferenca je priredila v teku leta dve ma-torinsiki proslavi, iji sicer eno tna Jesenicah, drugo na llrušici. Obe sta bili dobro obiskani. J^rircidila je še cvetlični daJi 29. junija in letos v feliruarju otroški prosvetni večer.
Posebno obdarovanje revežev je preskrbela Za Veliko noč in Bcržič.
O Veliki noči je prejelo iM>(l])oro v živilih 52 siromašnih <lru%in in ])oe<liincev, 10 revežev pa je prejelo obleko.
Za Božič je bilo obdarovanih 58 revežev z živili ill	z obleko, 5 pa z gotovino.
Pri J)0Žični kuikor tudi pri velikonočni obdaritvi so nam bili v veliko pomoč jeseniški gg. tpKovci, mesarji in peki. Svoj delež v moki nam pošlje rinlno Indi g. Hixlej z Javornika. Po eno vriK'o moke sta darovali i menjaje se Ivrdka g. tufer in naše konsnmno društvo.
V zvezi z mestno občino je Vijicencijeva konferenca ])rire(lila počitniško letovanje za boleh no revne otroke v Komendi. Pri odbiri otrok sta odločali skupno konferenca in šolsko v<xlstvo.
Stalež članstva je 239. Od lanskega leta smo nazadovali za 42 članov. Ni?kaj jih je odšlo iz kraja, nekaj jih je umrlo, ndkateri pa so v za-stanku, ker nam inunjka odbornic, ki bi člane
redno obiskovale, osfaJe smo črtali, ker kljub obiskom niso nikdar imeli za to pripravljenega denarja.	'
Ni še dolgo, ko sem povabila neko gospo, da bi pristopila k članstvu, pa mi je odklonila rekoč, da rajši sama da podporo revežu, takemu, ki ga vidi. Vsaj ve, da dobi res potrebni. Pa sem v nekem oziru pritrdila, da ima prav, a v drugem ne. Je prav, da smo zasebno radodarni in usmiljeni. Vem, da ni nikogar <lanes tu, ki ne bi jioleg naše prostovoljno obvezne članarine delil še darov tu ill tam.
Toda treba je podpirati tudi siknpno dobrodelnost, kajti iz skupnih dohodkov so laže podeli revežu v sili izdatnejša podjxtra in iz skupnih dohodkov se lahko deli trajnejša pomoč. In kakor s skupnim delom vzdržujemo zavetišče, tako si bomo le v združeni j>oinoči ustanovili ubožnico. Le žal, da tako počasi dozoreva ta lepa zamisel v stvarnost.
Kadar bodo imele Jesenice res svoj ubožni dom, takrat šele bomo zajjuščenim starim ljudem in neoskrbovanim otrokom laJiko izdatno pomagali. Dali jim bomo vse: streho in hrano, in kar bo zanje največ, deležni bcxlo to])Ie besede, deležni samaritanske ljubezni.
Kakor aiiikjer, tako tudi v naših vrstah posameznik ne iKwneiii mnogo, a v skupnosti vendar vsak koristi.
Drobne vesti
Duhovne vaje za veliko noč bodo letos veliki teden od velikega ponedeljka do vključno velike srede. Duhovne vaje bo vodil župnik g. Miha Jenko iz Most pri Ljubljani. Isti gospod je то-dil duhovne vaje za može tudi lani pred sv. Jožefom. Jeseničani naj priliko duhovnih vaj, ki so namenjene \-sem stanovom, dobro izrabijo in se tako pripravijo na katoliške velikonočne praznike.
Proslava Materinskega dneva je bila v Krekovem domu na praznik Marijinega Oznanjenja. Priredila jo je Vincenci-jeva konferenca. Prireditev naših malčkov, ki so ise z njo zahvalili mat-terinski ljubezni vseh slovenskih mamic, je ze-lo dobro uspela v vsakem oziru
Nov Pasljon je sestavil naš neumorni prosv. delavec g. Franc Klinar. Jeseničanom bo še v s po. minu njegov zadnji Pa-sijon, ki je bil leta 1932. na odru v Krekovem domu igran v splošno za-dovoljno(st. V splošnem je bolj ugajal kot Gre-gorinov v lanskem letu. Novi Pasijon g. Klinar-ja je izpopolnitev njegovega prejšnjega dela in bo gotovo še bolj ugajal. Krekovo prosvetno društvo namerava to delo uprizoriti na prostem, ko bodo za to vremenske razmere ugodne.
Postni čas je čas res-nobe. Za katoličana je nevredno v tem času, če mu jemlje njegov značaj. Pa moramo ponovno zabeležiti, da na Jesenicah in na llrušici, na Jesenicah v kavarni Novak. na llrušici v gostilni Fajer, nič nočejo vedeti o tem. Ples nedeljo za nedeljo v tem resnem času meče slabo luč na tiste, ki to podpirajo.
»Aljaž« je na odru v Krekovem domu uprizoril dramo »Ugasle oči«. Igralci «0 se potrudili, da so dramo dobro naštudi-rali. Gledalci so dvorano zasedli do zadnjega kotička in jim je prireditev zelo ugajala. Samo godba med odmori ni spadala v okvir resnega odrskega dela.
Kino Krekov dom de-hije z velikim uspehom. Priznati je treba, da ima
zelo srečno roko pri izbiri filmov. Izvrstni programi, najboljša aparatura in okusno opremljena d\Torana privabljajo vedno večje število obiskovalcev. Poudariti pa moramo, da so vsi filmi tudi v moralnem oziru popolnoma neoporečni.
Sestanek županov JRZ, predsednikov, podpredsednikov in ban. svetnikov JRZ v Krekovem domu v sredo 23. marca je bil polnoštevilnoobiskan in je obravnaval vsa važna notranje in zunanje politična vprašanja. Vsi udeleženci so bili s po-jaisnili in z razvojeni dogodkov, ki se vrste po določenem načrtu, zelo zadovoljni. Na sestanku je poročal tajnik bano-vinske JRZ g. Tomazin.
Novi odbor krajevne JRZ je na svoji zadnji širši seji sklenil, da bo od časa do časa prirejal za svoje člane in prijatelje redne sestanke in zlx>rovanja, na katerih bodo mogli iznesti vse svoje želje in na katerih bodo obravnavana tudi \isa važna tekoča vprašanja iz našega javnega življenja. Prvi tozadevni sestanek bo v kratkem sklican. Člani in prijatelji naj se ga polnoštevilno udeleže.
Jugoslovanska strokov, na zveza je imela svoj redni ol>čni zbor preteklo nedeljo. Zborovanje je bilo siabo oibiskano. Želeti bi bilo, da bi v novem poslovnem letu ta organizacija krenila ua pot katoli.ško doslednega strokovnega pokreta in da bi nehala s svojim nihanjem med marksizmom in krščanstvom.
»Delavska pravica« piše v svoji zadnji številki: >Kot dosledni krščanski in demokratični ljudje ne branimo svojim članom lastnega mišljenja n. pr. o ljudski fronti in stanovščini.f »Delavska pravica« je glasilo JSZ. JSZ pa pravi, ali je vsaj rekla, daisiosvaja okrožnico Quadragesimo anno. Ta okrožnica pa zahteva sodelovanje katoličanov za stanovsko urtxlitev družbe. Voditelji okrog JSZ naj torej nehajo slepomišiti in naj izjavijo gornji izjavi dosledno, (Ia zavračajo pa-peške okrožnice. Kar zapišejo naj, da so tudi zanje te »okrožnice cunje ix>pisanega papirja«.
Za volitev glav. obratnega zaupnika je jeseniška NSZ nonujala kompromis tuKajšnji ЈЖ in ZZl3. JSZ bi bila po predlaganem kompromisu lahko celo glavnega zaupnika d odbila, hxla ni marala za tak sporazum. (K-ividno ji je ljubši glavni za\ipnik iz vrst rdečih. Zdi se, da morajo tu biti za organizacijo JSZ neka splošna nav<xlila iz centrale v Ljubljani, ki kljub večnemu poudarjanju delavske solidarnasti dolo-
Po .številu nas je, kakor rečeaio, 259. Ni nam na tem, cla bi hoteli denar izsiljevati od ljudi. Pa kak dinar na mesec, darovan iz dobrega srca, se tebi mnogo ali nič ne pozna in vendar pri-pomoreš k bratovi sreči.
Večina naših podpirancev je zelo hvaležna. Pišejo nam zahvalna pisma s pripombo, da molijo za vse doibrotnike.
Že mnogim je konferenca pripomogla najprej s podporami in potem s prošnjami pri podjetjih do življeaijske eksistence. Le take, ki ne znajo prav uporabljati življenjskih dobrin, tudi konferenca kljub dobri volji ne more rešiti in jim pomagati. Žalostno je to dejstvo, a zaradi tega, če
ne najele naše delo povsod uspeha, nilkakor ne smemo prenehati.
Dobri člani, hvala vam za vaše darove. Ostanite zvesti sodelavci dobrodelne ustanove. Na svoj dom ponesite našo prošnjo, da po svoji moči vsalk privabi v naš krog še po enega člana.
Spomnim naj se še naših tihih pomočnic čč. sester. Trudijo se za našo mladino, že v zgodnjih jutranjih urah jo sprejemajo v svoje okrilje. Skrbijo za telesne dobrine otrok, nič manjša jim ni skrb za njihove duše. Božja ljubezen jih vodi jjri plemenitem delu, zato kljub težavam ne oma-gujejo. Iz tega občnega zbora v imenu varovancev: Bog jim bodi plačnik za vse!
Naša stavbna zadruga
Muogi so že mislili, cla je šla stavbna zadruga »Družina in dom« s svojimi lepimi načrti po zgledu socialistične istovrstne zadruge »Stan in dom« rakom žvižgat. Nelkateri so že hoteli vedeti, da iz te akcije ne bo nobenih sadov. Mislili so, da zadružni odbor spi spanje pravičnega.
Odbor zadruge pa je medtem vztrajno delal na svojih načrtih in se trudil, da je odstranil mnogotere ovire, ki so se postavile po robu njegovemu delu.
Kdor je sam že kedaj gradil kako stavbo, bo vedel, koliko neprilik je imel, preden je mogel graditi. Tako pri eni stavbi, koliko bolj pa še pri celi skupini. Lansiko leto je zadruga dala zemljišče parcelirati in izmeriti ter je celotni par-celačni načrt predložila v odobritev me-stni občini. Mestna občina pa je v interesu bodočega razvoja Jesenic hotela, naj bi bila parcelacija zemljišča »Družine in dom« v skladu z bodočimi regulacijskimi načrti in je zato po svojih strokovnjakih izvedla za zemljišče med Jesenicami in Plavžem svoj lastni načrt, po katerem naj bi se zazidava] ta najlepši del bodočih Jesenic.
Zadružni odbor je uvidel polno upravičenost stališča mestne občine in je v svoji zadnji seji
siklenil, da si ga v celoti osvoji. V kratkem bo zato mestna občina parcelačni načrt stavbišča »Družine in dom« po zamisli svojih strokovnjakov odobrila, nakar bo zadružni odbor mogel posamezne parcele odstopiti posameznim interesentom, članom »Družine in dom«.
KID je medtem iz naklonjenosti, v interesu večje gradbenosti na Jesenicah po inženirju ar-hitelktu dala izdelati več raznih stavbnih načrtov, nekaj pa jih je vše v izdelavi. Dovršeni stavbni načrti so res zelo posrečeni in bo z njimi graditeljem mnogo pomagano tako v finančnem kakor tudi v praktičnem oziru.
Zadružni odbor pod predsedstvom g. \ iktorja Novšalka bo skrbel tudi sicer, da bodo graditelji v okviru »Družine in dom« imeli čim več ugodnosti in zaščite.
Vsem interesentom, ki bi še želeli pristopiti k zadrugi, sporočamo, da naj se tozadevno zgla-sijo pri predsedniku g. Viktorju Novšalku.
Zadruga bo v tekočem letu začela z gradnjo prvih stanovanjskih hiš in upravičeno upamo, da bo prihodnje leto zazidana zadnja parcela na njenem stavbišču.
Naprej!
Volitve obratnih zaupnikov pri KID so za nami. Tisti, ki so hiteli neprestano prepričevati svojo okolico, hoteli v tovarni ustvariti пич1 delavstvom mnenje, da delavslka organizacija Zveza združenih delavcev nima članstva, da sestoji samo iz vrst prosilcev za KID, iz vrst stavbinsikega delavstva, ki s])omla<li pride in v jeseni zopet gre, so bili ob rezultatu volitev zaupnikov razočarani. Števila glasov, ki jih je ta mlada organizacija ])ri tako ostri borbi dobila, uiso pričakovali. Na splošno je prevladovalo mnenje, da bo omenjena organizacija dobila v najboljšem primeru 50 glasov. Krstna borba, katero je vršila ta organizacija, je bila zvojevana v njeno čast, v čast, s katero se me more ponašati nobena <lruga organizacija. Nič nista [MMnagala ziusnieh in blatenje organizacije ter njenih voditeljev, ni pomagal niti teror, s katerim so hoteli ustrahovati našo fante. Oddanih je bilo za Zvezo Zidruženih delavcev 27') glasov. I o število je dokaz, da iie ])o-maga prav nobeno vpitje in da gre naše <lelav-stvo trezno iin preudarno svojo pot. Kakor je to letos ob prvih volitvah dokazalo, tako J)0 tudi s svojim vsalkdainjim strokovnim aktivnim delom za dobrobit posameznika ali celote sprejemalo vse boje s i>ogumom in hladnokrvno otibijulo vse napade ter šlo svojo jasno začrtano pot nasproti cilju. Kdor ni z nami, je proti nam. Kdor je proti nam, ta n ima pravice od nas pričakovati pomoči. Današnji čas zahteva jasnosti v vseh pogledih. Zlasti pa na strokovnem področju. Kakor jo si-
сег naš slovenski naroči po stanovih, ki ta naroči stvarjajo, rc^vcMi in nbog", zahteva vc^nclar večje (pozornosti od drnsili delavski stan. Delo iii roke so njep;ovo premoženje. Dnevno se nahaja v borbi za obstanelk svojega bednega življenja. Strokovna gibanja, izvršena pri nas na Jesenicah, so imela zelo vijugasto pot. Program in <lelo organizacije ZZD sta jasna. Ob priliki volitev je to zelo močno poudarila. Ne ozira se na to, aili to prija podjetniku ali ne. Od svoje strani ne bo odstopila za nobeno ceno. Program fantovske urcxiitve družbe je njeno načelo. Zahtevala in uveljavljala bo ta program pri vseh forumih in prilikah z vso ckI-ločnostjc), dokler se ne uresniči. Zakaj delavski stan ima pravico, da v družbi z ostalimi delovnimi sloji rešuje svoje stanovske problemih in težave iz vseh področij saim ])o svojih stanovsikih zastopnikih.
Delavci, delavke! Ob volitvah ste vsem Jesenicam dokazali svojo odločnost. Led je prebit. S tovariško vzajemnostjo, v mcxisebojnem tekmovanju gradite organizacijo. Ni vam mar, kaj se gcxii na desni ali levi. Za vas je princip, program in delo. j o naj 1м) tudi v bodoče. Naj se zaletavajo nasprotniki še talko, <la ibi vas zdro-bilis ne bo se jim posrečilo. Zveza združenih cle-lavcev mora rasti, ker le njena je bodočnost.
Poravnajte naročnino za naš list!
Delavstvo pri Tršanu in icoleictivno razmerje
I^ccl mesecem smo na tem mestu poročali o gibanju delavstva, zaposlenega pri podjetju >Sa-va« d. z o. z., ikatere solastnik je g. Tršaii, zaradi sklenitve ikolektivne pogodbe in ostalega delovnega razmerja. Poročali smo, da se pri tem podjetju ni plačevalo delavstvo niti v višini, kakor to predpisuje uredba o minimalnih mezdah za našo banovino. Organizaciji Zveza združenih delavcev in Narodna strokovna zveza sta na več pogajanjih s podjetnikom skušali doseči sporazum. Zahteve delavstva glede plačilnih pogojev so bile tako nizke, da — če bi bila dobra volja na nasprotni strani — bi se kolektivna pogodba lahko že podpisala, kar bi bilo v obojestransko korist. Na zadnji razpravi, ki se je vršila 8. februarja, pa je bila zaradi trdovratnosti podjetnika delavska delegacija primorana poslužiti se ugodnosti člena 16. uredbe o sklepanju kolektivnih pogodb in se zateči za rešitev spora k razsodniškemu odboru. Delodajalca g. Tršana je pri omenjeni razpravi zastopal advokat <lr. Vovk, ki je bil istega mnenja, da ni izgleda, da bi se našel miren sporazum ter je zato tudi on pristal na raz-sodniški odbor. Napravljen je bil zapisnik o spornih točkah, kateri je bil odposlan v okviru zakonitih predpisov banu g. dr. Natlačenu, da on določi predsednika tega razsodniškega odbora. Imenovani delavsiki organizaciji sta prejeli od iiiže-nirja g. Barage, inšpektorja dela pri ban. upravi,
obvestilo, da ga je ban imenoval za predsednika ter da se ta razprava razsodnišlkega odbora vrši dne 28. marca v palači banske uprave v Ljubljani. Z delojemalske strani sta bila od organizacije določena v odbor g. Gaser Albin in Zupan Valentin. Z delodajalske strani pa sta bila določena ing. Albreht Koser in dr. Ples, zastopnika zveze industrijcev.
Taka razprava je za kovinarsko delavstvo prva v banovini in celo prva v državi. Omenjenega dne so se člani odbora sestali k razpravi; na kateri pa se je že uvodoma ugotovilo, da nimajo niti člani razsodniškega odbora kakor tudi stranke same potrebnih pooblastil, kakor to določajo zakonita določila. Predsednik Baraga je otvoril razpravo z ugotovitvijo, da so vsi člani odbora navzoči in da sta kot stranki navzoči de-lojemalsika in delodajalska s,kupina po svojih zastopnikih. Na zahtevo predsednika, naj stranki predložita predpisana pooblastila, se je izkazalo, da ni imel zastopnik delodajalca nobenega pooblastila in mu je zato zastopnik delavstva ospo-raval navzočnost. Na zahtevo predsednika odbora so se nato stranke odstranile in je odbor ugotovil, da člani odbora delodajalske skupine nimajo potrebnih pooblastil. Na podlagi te ugotovitve je predsednik izjavil, da odbor ni pravnoveljavno upravičen voditi razpravo in napravi jati sklepe, zato se razprava preloži na petelk 1. aprila.
Rešitev iz denarne Icrize
\ dveh zaporedIIill sestavkih smo našim čita-teljem pokazali^ zakaj in kako je prišlo v naši državi do denarne krize in kako se je po dolgih letih ill po mnogem trudu posrečilo našim narodnim prodstavnilkom. da so postavili prve pogoje za rešitev iz te krize. Po časopisih tudi že beremo, kako so novi ukrepi blagodejno vplivali v mnogih krajih na vlagatelje denarnih zavodov in kako že tudi nove vloge naraščajo.
Zdi se nam potrebno, da jasno povemo, da je vsaka trajna rešitev denarne krize nemogoča, če pri reševanju krize ljudstvo ne bi sodelovalo. S(xlelova'nje s strani Ijmistva pa mora obstajati zlasti v tem, da po Jiepotrobnem še naprej ne dviga že starih vlog in taiko ne spravlja denarnega gospodarstva v nove tež koče ter nove vloge pri istih zopet začne vlagati. Če se namreč denar iz denarnih zavodov samo izteka, nazaj jja ne priteka, ne more nobena pametna uredba ničesar pomagati.
Zlasti na Jesenicah je to treba še prav posebno poudariti. Naše mesto se jo v zadnjih letih začelo izredno močno razvijati, množi se število preibivalstva, tesmijo se stamovanja, nevzdržno raste zahteva po gradnji Jiovih stanovanjskih hiš.
У nedavni dobi je jeseniška Hranilnica s pomočjo svojih vlagateljev pomagala več ko sto brezdomcem, da so si i>ostavili lepe stanovanjske hiše. C o bi kricte ne bilo, bi bila gotovo to svoje prekoristno delo tu<li v nadaljnjih letih v istem ■obsegu vršila. Denarna kriza ;)ri nas pa je stanovanjsko akcijo mogočmo zavrla.
( e je zalo st^laj stanovanjska kriza skrajno Zaostrena in če jih je na desetine, ki bi hoteli graditi domove, je samo ob sebi razumljivo, da jv denarnemu zavodu, ki ima svoj kapital vložen v stotinah jesenišlkih hiš, nemogoče, da bi ta kapital naenkrat izterjal in ga <lail na razpolago stotini novih gra<liteljev. Kapital za gra<lnje se more i%|)lačevati suino iz novih naložb ali pa il)i moral denarni zav(xl jK)isikati pri drugem denarnem za-vo<iu, pri katerem ni tolilkega povpraševanja in kolikih jK>treb, ;x)tre6ein nekaj mil i jonski kredit,
iz katerega bi potem mogel dajati nova posojila graditeljem. Zdi se, da bo to nujno potrebno.
Vsi torej, vodstvo države in bajnovine, denarni zavodi in narod sam morajo skupno na delo, da v medsebojni pomoči prebredemo trenutne težave in ustvarimo za vse Jepše razmere.
ZZD za izpremembo pravil Dratovske skladnice
Prtxl dobrimi 14 dnevi je imela okrajna organizacija JRZ za radovljiški okraj posvetovanje njenih funkcionarjev in predstavnikov posameznih (krajevnih edinic. Okrožni odbor ZZD je izkoristil priliko in po svojem poslevodtčem tajniku predočil navzočim predstavnikom politične stranke krivico sedanjih pravil Bratovske skladnice v §§ 50. in 82. Sedanje besedilo omenjenih paragrafov odvzema pravico ohranitve članstva Bratovske skladnice vsem, ki so iz katerega koli razloga članstvo opustili. Zelo so tudi okrnjene pravice nezgodnih rentnikov. Zveza združenih delavcev je zahtevala od omenjenega sestanka, da se tudi za tako pereča delavska vprašanja, kakor je starostno vprašanje delavstva, zanima in pod-pre s pismeno vlogo po banovinskem tajništvu JII/v Ljubljani pri resornem ministru resolucijo glavne Bratovske sikladnice, ki je bila v tej stvari osebno jjrodložena s strani glavne Bratovske skladnice v Ljubljani.
Banovinski tajnik g. I omazin je po referatu g. Casarja obljubil, da bo banovinsko tajništvo željo delavstva podprlo z vso svojo močjo in avtoriteto. Navzoči delegati so na koncu sestanka napravili sik I ep, da je zahtevam <lelavstva brezpogojno treba ustreči in zastaviti vse sile, da se storjena krivica popravi.
O tej stvari pa je bolj v podrobnostih naša organizacija poučila tudi krajevno JRZ z zahtevo, da se kot politična cxlinica zavzame za predloge izprememlKi. Kakor smo izvtnleli, je odbor že pismeno napravil potrebne ukrepe.
čajo, da je to solidarnost treba ustvar jati samo med JSZ in rdečkar-ji. Značilno je, da jeNSZ tudi v deželnih elektrarnah ponudila JSZ sporazum, a je centralni zastopnik JSZ izjavil, kakor piše »Nova pravda«: »Ako bi bili vi rdeči, potem bi šli mi z vami v kompromis.«
»Mi komunisti bomo zmagali!« Tako je vzklikal na volišču obratnih zaupnikov po poročanju > Slovenskega delavca « »socialist« Čelešnik. Tako smo enkrat komunisti, drugič socialisti, kakor pač kaže. Socialisti so nasproti podjetju KID in nasproti oblast-лх)т, komunisti so pa nasproti svojim levičarskim bratcem! Nam se pa zdi, da upravičeno trdimo, da na Jesenicah o kakem socializmu prav za prav niti govora biti ne more. Mi imamo v tem oziru opraviti samo s komunisti oziroma še večkrat z anarhisti. Opazujemo rovarjenje nasprotnikov in moramo reči, da je glavni njihov napor usmerjen v rušenje obstoječega reda in da iso naravnost iznajdljivi v sredstvih, ki naj jim k temu pomagajo.
Majhno uslugo delavstvu K 1 D je storil list »Radnik«. ki ga izdaja SMRJ v Belgradu. Tam pišejo, kako so »u Jese-nicama obračunali s a vladnom organizacijom ZZD i kako je pobedio SMRJ ...« če bi SMRJ to uganjala doma, naj bi bilo, toda Srbi berejo to in ni dvakrat reči, da lx) kak Sr1> mislil, da so Jesenice in da je KID tu samo zato, da obračuna »sa vladnom organizaci-jom«. Takole pisanje je oib danih razmerah vsaj neumno, če že ne hudobno. Je izzivanje, ki more povzročiti reakcijo, zaradi katere bi moglo trpeti delavstvo iKlD. Neki naš prijatelj nam piše, da bodo po takem pisanju doli na jugu smatrali, »da smo na teh prekletih Jesenicah najprej .švabi, potem hitlerjevci, nazadnje pa še zverine, ki uničujemo vladno organizacijo. Dajte jim povedati, da se tako ne dela, da se tako Slovencem ne koristi. l>oli se To-palović hlini vsadc trenutek vladnim Srl>om, pri nas pa jiobija vladno organizacijo.« Tako pisanje je nespametno iše. tem 1к)1ј, ker ne odgovarja stvarnim dejstvom in je posebno SMRJ pri zadnjih volitvah projKJr-cionalno nazadovala nasproti drugim strokovnim organizacijam.
Prepis zemljišča, ki ga
je mestna občina kupila za gradnjo bodoče siro-tiš/iiice, je ministrstvo pravde dovolilo dne 16. marca. Tako so formalnosti glede tega prepisa v glavnem končane ter 1m) mestna občina mogla
4
začeti s pripravami za zgradlx) zavetišča.
K. I. D. je Vincencijevi konferenci z ozirom na njeno prošnjo poklonila brezplačno okrog 1.300 kvadratnih metrov zemljišča na Savskem na-brežj u. Vineenci jeva konferenca bo na tem mestu najbrž še letos zgradila novo dnevno zavetišče. »Kovinar« pa bo to notico vsaj sedemkrat ponatisnil, da bo z njo dokazoval, kako se je klerikalni zmaj na Jesenicah za ceno dobrih del "prodal kapitalističnemu molohu KID. Po njegovem bi podjetje najbrž ne smelo imeti nobenega smisla za humanitarne ustanove in je v očeh »Kovinarja« greh, če jih ima.
Delavci, študirajte krščansko socijalno literaturo
Prosvetno društvo na Hrušici je v lastni režiji proslavilo materinski dan preteklo nedeljo. Tudi ta prireditev je prav lepo uspela.
Tujsko prometno društvo pri Sv. Križu je imelo svoj redni občni zbor 20. marca v župnišču in je bil dobro obiskan. To društvo pri Sv. Križu vodi skoro sam vztrajno in uspešno župnik g. Krasna. Na občnem zboru je bilo stavljenih in sprejetih soglasno nekaj novih predlogov, ki naj l)i tujiski promet pri Svetem Križu še i>ospošili.
Slavko Savinšek:
Ifled Ifl^žaUliO'iHUcO'
(Dalje)
j>No, poslušaj dalje, kako je bilo s plesom. Pravil mi je o njem in priijjovecloval, kako bo lepo. Veš, da je meni vstajala neznanska želja, enkrat videti ta'k ples. Pa sem mu to povedala. O, gospodična, je dejal, ikar iz ust ste mi vzeli. Baš sem vas mislil vprašati, če greste z menoj. Kako, sem mii rekla, jaiz sem vendar preprosto delavsko dekle; ne pristoja mi, da bi šla med gospodo. — O, gospodična, vi ste lepi in lepši kot vse gosposke gospodične. In če vas jaz pripeljem tja, bodo kar gledali.«
»In si mu obljubila?«
»Ne takoj. Rdkla sem, da ne morem, ker nimam obleike, da mama ne pusti. A niti izgovoriti mi ni pustil, kair naid mamo je hitel in prej ni šel iz kuhinje, da sva mu obljubili. Vidiš, tako sem prišla na ples.«
»Ali si bila kaj v zadregi?«
»Seveda. Posebno v začetku. No, počasi sem videla, da so vsi taiko prijazmi in da ni prav nobena umetnost otbračati se in piti iz kozarca z iztegnjenim mezincem. Največ so se vsi okrog mene smulkali in nadporočnik je dej ali večkrat, da je na vse po vrsti ljubosumen.«
»To se ti je dobro zdelo!«
»Seveda se mi je. Saj veš, še roko so mi polj ubovali!«
»E, beži, beži?«
»Res, no! In od takrat so me kar vsi na cesti
ustavljali in govorili z menoj. Saj veš, zapoditi ga ne morem, če je prijazen z menoj in se vede dostojno. Ljudje pa potem jezike otresajo.«
»Pravili so, da je tisti nadporočnik že drugič poročen, pa se tudi z drugo ženo nič ne razume.«
»O, česa vsega ljudje ne govore! Iz same ne-voščljivosti. Meni pa je sam pravil, da je bil eiiikrat zaročen z bogato gospodično; ko je spoznal, da ni zanj, ker ga ni prav ljubila, jo je pustil in je takrat sklenil, da si bo izbral preprosto dekle, tudi če ji vse perilo sam kupi, samo da ga bo res iz srca ljubila in on njo.«
»Kje pa je sedaj.«
»Kar na hitro so ga od poklicali, je dejal. Moral je nekam v Bosno. Prvi čas mi je nekajkrat pisal, zdaj pa že dolgo ne. Samo tu in tam mi kdo izmed častnikov pove, da mu je naročil zame pozdrave.«
»Ti, Anica, kako pa, da tisti tovarniški škric, tisti bledi s kodrastimi lasmi in vodenimi očmi tako pribija za teboj?«
»Oh, veš, tega pa kar tako za kratek čas malo vlečem!«
»Kar ves nor je za teboj! Saj ga boš čisto zmešala, pravijo!«
»Kaj je pa tako neumen, da mi vse verjame! Oh, ti ne veš, kako se dajo moški vleči za nos. Čim bolj se čutijo učeni in visoki, tem prej jih potegneš.«
»Ja, pa so tudi taki med njimi, ki dekleta potegaiejo.«
»Če se dekle pusti! Mene ne bo nihče! Preveč dobro jih poznam!«	(Dalje prihodnjič)
Ш Damski pomladni plašči g (novi modeli), ženski in Ш moški dežni plašči i. t. d.
*
najugodneje nudi *
KOŠIR JOŽE
NA JESCNICiin
poceni in dobro
Kdor hoče poceni jesti, pride
V	Krelcov dom
Kdor hoče dobro jesti, se abonira
V	Ljudski Icuhinji
Kdor hoče dobro in poceni piti, mora priti
V	Katalcombe
Prišla je velil<a l<oli-čina izbornih vin. Vsal< se lahko sam prepriča, da je to resnica
=111111
I	Za elektriko
Ш	vse najcenejše in ugodnejše pri
I 3ože Markež
5	eiektrotelinično podjetje
I	Jesenice, Murova, tel. 605
imiiMiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMmMMiiiimiiMiMimiiiiiiMiiiiiiiimiiMiMiM
Za družna
tiskarna Ljubljana Ty rševa 17
se priporoča jesenišl<im tvrdkam za izdelavo vseh v knjigofiskarsko stroko spadajočih del, ki jih izvrši lepo, solidno in po nizkih cenah
Teiefon štev. 30-67
(Uftcui!
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH
obrestuje vse stare in nove vloge po 4 ®/o. Nove vezane pa po 50/0- Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo liranilnične rezerve, kakor tudi vsi zadružni člani z vsem svojim premoženjem. Najmanj stokratna je ta garancija.
Zakonzorcij lista >Na mejahc: Andrej Križman, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejeo