■peflteleee tn abbonamento postale —» Leto XXIII., št« 191 u LJubljana, sreda 25« avgusta 1943 (Jpravuiitvo; ljudi iana, fucciniievs ali ca 5. Telefoo ta. i l-22. i I-23 31-24 fmeratni Dddelek: Liubljana, Puccmijevs ali-a i - Telefon ta. 11-25. 31-26 Podružnica Novo mesto i Liub! lanska cesta 42 8j£uni: ea Liuoliattsko pokrajino prt poitoo čekovnern zavodu ta. 17.749. za ostale kraje Italije "•ervizio Omti Cort Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASlUHiiiVO a oglase a Kr. Italije in inozemstva ima Unione f^uhhlicita Italiana S. A. MILANO i"* tf^Vff1 . ---Sfcw» I a b a | a r t a k dao razen pooedeljka Naročnina znaia m 11 e < o o Lit 18.—. za inozemstvo vkliuino » •Ponedeljskim )onska in Tajska ostati v tesnih odnosih za dosego končne zmage v tej vojni. Pogodba je bila sklenjena po načelih tisočletnega izročila Japonske ki bo sodelovala p Tajsko, da bo zveza narodov v Vzhodni Aziji vedno bolj trdna. S sodelovanjem z zavezniki v Evropi hoče Japonska poraziti skupne sovražnike. Anglijo in Ameriko ter doseči končno zmago. Pomanjkanje hrane v Indiji Bangkok, 24. avg. s. Zaradi neprestanih rekvizicij živeža za oskrbovanje angleških in ameriških čet v Indiji je nastala huda draginja v vsej Indiji. Položaj je posebno resen v Bengaliji. kjer je morala vlada izdati izjemne ukrepe. Podporne organizacije so bile ustanovljene v vseh krajih, kjer je nastal nevaren položaj zaradi pomanjkanja živil in visokih cen. Vlada je dovolila posebne fonde za podpiranje prebivalstva. Vlada v Risi je ustanovila brezplačne kuhinje za uboge, ki bodo financirane s prostovoljnim podpisovanjem in iz fondov vlade. Zatemnitev v New Yorku Lizbona, 23. avg. s. Udruženje trgovcev v New Yorku je zaprosilo oblasti, naj se vendar že odpravijo stroga navodila glede zatemnitve, kajti izkazalo se je. da so ne samo nepotrebna, marveč celo škodljiva. Vojaške oblasti pa so odločno odklonile ta predlog, zatrjujoč, da bi osvetljeno mesto osvetljevalo tudi luko ter s tem postavljalo v nevarnost ameriško brodovje možnim napadom podmornic. Temni socialni izgledi v Zedinjenih državah Buenos Aires, 22 avg. s. Neko poročilo ameriškega ministrstva za delo predvideva dobo najhujšega gospodarskega pomanjkanja in brezposelnosti, kakršne še ni bilo v Ameriki, če se po vojni ne bo pravočasno poskrbelo za olajšanje prehoda iz vojnega v mirno stanje. Okrog 15. milijonom delavcev in delavk, ki bo izgubilo službo v mesecih po koncu sovražnosti, se bo pridružilo najmanj 6 milijonov demobilizi-rancev. Poročilo predlaga, naj se pripravi industrijski načrt za množinsko proizvodnjo blaga po konkurenčnih cenah. Demo-bilizacija vojakov naj se izvrši počasi ki postopoma, pripravi naj se načrt za podpiranje brezposelnih, katerih bo navzlic vsem ukrepom mnogo, vsaj v prvih časih po sklenitvi miru. n Mfa Tri iiportikc V švedski prestolnici je zbudila pozornost, poroka mlade dvojice, ki je hote a skočiti v zakonski jarem v tramvaju in nikjer drugje. Cim mu je sprevodnik izdal vozne listke, ie neki mladenič ob sp.oi-nem presenečenja navzočih potnikov potegnil" iz škatlice dva prstana, nato je pastor, ki je bii vstopil z njim in dvema pričama, iz-vršil poročni obred, novoporočen.a sta se poljubila in nekoliko minut pozneje sta stopi is s svojo dražbo s tramvaja ter odšla v neki restoran na poročno gostijo. — Še bolj čudno idejo je imel neki potapljač, Id se je hotel poročiti na dnu morja: ženin, nevesta in priče so se podali tja v potaplja-si:t;n zvoni1, pastor pa jih je spremil v ; tapijaški opravi. — Bolj razumljiva je bila tie.tja poroka. Neki švedski obmejni stra-ž r se je zaijubii v mi s do Norvežanko z one strani. Sklenila sta. da se poročita, a ker mladenka pred poroko ni mogla stopiti na ih Jdska tla. kakor ni mogel ženin na norveška st stah: vsak na svoji strani mejne či te. Nevesti sta bila za priči dva nemška voj. ka, žr-ni- pa je prišel z vojaškim kaplanom. čim je ta opravil poročni obred, je miacia žena l^l:ko prestopila mejo, kajti sedaj ie bila švedska državljanka. * Banca d'Italia je poklonila pol milijona za u-_gr-do kmetovalcem. Guverner Bance dTtalie je izročil predsedniku viade maišalu Ea .ogiiu pol milijona lir s prošnjo, naj se ta onar razdeli med kmetovalce, ki so dosegli najboljše uspehe pri drugi žetvi letošnje letine. Predsednik viade je denaa- izroči i ministru za kmetijstvo in gozdove. * Sit.i ki list izhaja v Rimu. V četrtek je izšLa. v Rimu prva številka 'ista >Giornaie cii Siciiia . List bo izhajal v Rimu ves čas, dok m bo i..:.j ia zasedba Sicilije po sovražnih vojskah. Ravnatelj iista je Giusepe Arizzone. * iixl:j;:nsk| rojaki v Buenos Airesu zbiraj.) prispevke- za siciiskc begunce. Večja skupin- sicilskih rojakov, živečui v Argentini, se je obrinila na argentir^o vlado s prošnjo, naj M ji dovolila zbirati prispevke za svoje rojake, ki sc morah zapustiti domača tia. Argentinski Italijani sl.ušajo ne-koliko -olajšati tegobe, katerim --.o izpostavljeni sacileki rolaki .zven domi.tih tal. * Prepovedano je ustanavljati nove liste in revije. Ministrstvo za ljudsko kulturo v Rimu objavlja v listih dekret, ki se sklicuje na ministrsko odredbo z dne 9. fe-bruarja 1942. Po tej odredbi je za ves čas vojne prepovedano ustanavljati nove liste in revije. Izhajati smejo samo politični, literarni, športni in drugi listi ter vest-r.iki, ki so ohranili prejšnje ime in katerih glavni in odgovorni uredniki so bili potrjeni od ministvstva za ljudsko kulturo, c c": rosno cd podrejenih prefektur. * li"lesar Scotini v' Ameriki. Iz Firenze poročajo, dr. se je znani florentinški kole-sarski dirkač Nello Sectini javil iz W'a-shingtona. Na tunfškem bojišču je prišel v ko ujetništvo in je zdaj pisal svojca j. ie živ in zdrav v novem svetu. - d zemljo. V Oberhausnu v Por urju otvorili pred kratkim pod zemljo ki matografsKo dvorano, kj je menda najgloblji kino na svetu. Leži nam-reč 609 m pod površino in 342 m pod morsko gladino. Kinematograf je v rovu pre-mogovnika, dvorana je 120 m dclga, 12 m širok ter lahko jprejr- 120 gledalcev. Predf e so seveda s" a rudarje. I Ld yHI^IABS£. u— Novi grobovi. Umrl je gosp. Franjo šešek. delovodja Združenih papirnic v Vevčah. Dolgoletnega vestnega in požrtvo-valnega uradnika, ki je užival pri tem velikem podjetju splošen ugled, bodo danes ob 17. spremili iz kapelice sv. Andreja k Sv. Križu. — Nadalje je umrl v Ljubljani g. Karel D e t e 1 a . kapetam v pokoju, bivši raivnateij Velesejma in Prometnega zavoda za premog. Po -svojih odličnih sposobnostin in lepem značaju je bil g. iDe.tela v Ljub-Ijazd splošno znan. Zapustil je vdovo go. Angelo, dva sinova in širok krog sorodnikov. Pogreb bo danes ob 18. iz kapelice sv. Jožefa. -— Pokojnima, blag spomin, ža-Jajočim naše iskreno sožajlje! u— Konec ietošn.je vročine. V ponedeljek popoldne in zvečer smo dobili nekaj dežja. Seveda ga je bilo premalo, da bi napojil izsušeno zemljo. Vendar pa je osvežil ozračje. Po nedeljskem rekordu 34.5 stop. C je živo srebro v ponedeljek padlo na 25.4 stop. C. Noč je bila prietno hladna. Tudi včeroj je bilo ozračje še ohlajeno, čeprav je živo srebro zjutraj stalo kakor prejšnje dni nad 14 stop. C. Barometer, ki je v ponedeljek padel, se je čc-z noč spet dvignil. u— Drž. tc-hniška srednja šola. Prijave za sprejem i I. letnike tehniške srednie šole (arh,-gradbeni odsek, strojni odsek in elektrotehniški odses), delovods'.:e šole (gradbeni oddelek strojni oddelek in elektroinstalaterski oddelek), moške obrtne šole (kiparski oddelek, keramiškl oddele.: in graverski oddelek) ženske obrtne šole (oddelek za obleke, perilo in umetna dela) ter šole za glasbila se ijodo sprejemale od 2. ao 4. septembra t. 1, med 9. in 11 uro. Podrobni pogoji so objavljeni na oglasni deski v šolskem vestibulu. u— Glasbena Matica opozarja p. n. starše. katerih otroci so že obiskovali ali bodo na novo obiskovali šolo Glasbene Matice. ;ia bo cačetei. novega šolskega leta v septembru, in sicer bc vpisovanje od 1. do 4. septembra, doiočitev urnika 6. septembra ln začetek rednega Pouka 7. septembra t 1. Vse podrobnosti ro razvidne iz razglasa na češki v veži zavod£. podrobna pojasnila daje ravnateljstvo in pisarna Glasbene Matice. r 7 Tu Z e^estpkega Slovaški gar-listi na Koroškem. Večji oddelek voditeljev Hlinkove garde, ki jih vodi štabni šef dr. Danihel. je prispel v petek popoldne v Breže ob Vrbskem jezeru. Z njimi je nemški svetovalec pri Hlinkovi gardi, Nagerer, Sprejel jih je dr. Pogatsch-nigg. Slovaški gostje ostanejo več dni na Koroškem da spoznajo to obmejno deželo. Sprejel jih bo tudi gauleiter dr. Rainer. Ni še znano, ali prispejo tudi na Gorenjsko. Tri e znani dunajski igralci so prišli gostovat na Koroško. V petek, soboto in ne-delio bedo igrali v celovškem gledališču Sehonheinov ' dramo »žena-vrag«. Naslovno vlogo igra Dagny Servaes. Pet otr k je ubila strela. Na neki koroški planini je ob nedavnem neurju treščila »BOBRA KNJIGA« za mesec avgust: Paul de Kruif, „E&H€I PROTI SMRTI" V poglavjih, ki se čitajo kakor napet roman, riše Paul de Kruif življenje, delo in borbo dobrotnikov človeškega rodu, ki so žrtvovali vse svoje sposobnosti in sile, včasih tudi svoje zdravje in življenje, v boju proti do takrat neozdravljivim boleznim. »Borci proti smrti« so prevedeni že v skoro vse književne jezike. Slovenski T>re-vod je oskrbel znani kirurg in medicinski pisatelj dr. Mirko černič. « V nadrobn5 prodaji se dobe »Borci proti smrti« v upravi »Jutra« in »Slovenskega n-roda« ter v vseh knjigarnah. Broširana Irniio-a. velia 13 lir, vezana in na boljšem Knji-,a papir ju tiskana pa 38 lir strela v planinsko hišo, v kateri je bila zbrara družina premožnega kmeta. Strela je na . lestu ubila pet otrok. Dogodek je zbudil daleč naokrog globoko sožalje. O+roška žaloigra ob Vrbskem jezeru, žena celovškega špediterja Majhna se .e mudila s svojima otrokoma in ž neko obveznico delovne službe na klopi ob Vrbskem jezeru. Medtmi ko si je mati dala opravka s svojim ugim otrokom, je zdr-čal otroški vtzičeK, v katerem ie bila 2 in pol leta stara hčerkica Ana Marija, po bregu naravnost v jezero, kjer se je takoj potopil. Seveda so ljudje hiteli na pomoč, toda ko so potegnili voziček iz vode, je bila Ana Marija že mrtva. S Spodnjega štajerskega Novi grobovi. Pri Mariboru je umrla 78-letna gospodinja Marija Neratova, v Mr.-riboru pa ključavničarjev sin Emil Cukl. Kletarska zadruga, je bila ustanovljena v Leskcvcu pri Krškem in na Raki. Pri ustanovnih občnih zborih so bili navzočn; OKTOžni kmetijski vodja Sturm. ravnatelj Schaclitinger od glavne zadruge v Gradcu, vinarsk: strokovnjak Gruden :n vodja vinarskega urada iz Brežic, Godai. Dve novi zadrugi. Na Planini nad Sevnico je bila ustanovljena nova rajfajznovka. Načelnik je Janez Kranje iz št. Vida. V Trbovljah "pa je b "a ustanovljena kmetijska zadruga, ki ji načeiuje posestnik Martin Zadcbovšek. Priprave za trgatev. Mariborski dnevnik pravi, da se spet obeta dobra vinska letina. Glavna dela po vinogradih so premagana, kar ni bilo lahko. Posiužilo pa ie zelo ugodno vreme. Kar še ni bilo storjeno, je treba zdaj opraviti. Izdana so podrobna navodila, kako je treba v največji snagi pripraviti kieti in posodo za trgatev. Ie Hs*vatslse Nov Doglavnik. S posebno odredbo je bil imenovan za Doglavnika Jurij Pavičič, glavni ravnatelj hrvatske državne tiskarne. Nemška trgovska s<>Ia je ustanovljena v Zagrebu. Obiskuje jo lanko vsak dijak, ki je uspešno dovršil štiri razrede srednje š^-le in k: primerno obvlada nemščino. Šola vpisuje od 16. t. m. dalje ženska l°za ustaškega pokreta nadzoruje družne, ki sc prosile državo pomoči. Ker še je nekajkrat zgodilo, da so take družine hotele podkupiti članice, je objavilo poveljstvo Ženske lože, da bodo prošnje takih" družin odslej takoj zavrnjene, imena pr objavljena in bo uveden postopek zaradi poskušenega podkupovanja. Taki'prosilci bodo kaznovan; kakor razširjevalci razburljivih vesti. Nova gospodarsko znanstvena ustanova je zavod za raziskovanje zemlje in nego rastlinstva v Kričevcih. V ta namen so dobili posebne prostore v dvoriščnem krilu bakteriološkega zavoda, kjer bodo uredili laboratorije. Strokovnjaki bodo preizkušaj; zemljo in rastlinstvo v vsej okolici Kri. ževcev. Ribogojnica v Opuzenu pri Metkoviču bo kmalu začela delovati. Uprava in delavstvo sta že delj časa na svojem mestu. Priprave za pričetek terenskih del so v teku. Pripravljajo laboratorije v zgradbi, ki jih je kupila, država. V Oouzenu so letes tudi prvič sejali riž. Obnesel se je prav dobro. Pričetek šolskega leta na področju vse hrvatske države bo 1. septembra v vseh državnih in zasebnih ljudskih šolah. Izvzete so samo šole, ki so dobile poseben nalog. _ Mrtvo mesto Harkov = Tipizirani pisalni stroj. Rimski uradni list je objavil ministrski odlok, ki dovoljuje, dokler traja sedenja vojna, izdelovanje samo tipiziranih pisalnih strojev. Izdelovanje pisalnih strojev druge vrste je prepovedano. = Iz italijanskega gospodarstva. Znano italijansko podjetje za farmacevtske proizvode Cario Erba S. A. v Milanu, je ponovno zvišalo svoje delniške glavnice za 5 milijonov lir, ta.io da je sedaj glavnica povišana od 50 na 55 milijonov lir. = Iz hrvatskega gospodarstva. Posvetovalni odbor nemškega gospodarstva v Berlinu, ki mu stoji na čelu prof. dr. Hunke, je daroval knjižnici hrvatskega državnega socialno-gospodarske-ga zavoda 100 znanstvenih strokovnih del s področja narodnega gospodarstva, statistike in denarne teorije. S to zbirko najboljših nemških znanstvenih knjig gospodarske stroke se je zelo obogatila knjižnica zavoda. — Te dni so v Banja Luki stavili v promet novo avtomatsko telefonsko centralo za 1000 številk. Centrali so priključeni tudi okoliški kraji. = Statistika Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani. Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine je objavil podatke o gibanju članstva v mesecu juliju. Ti podatki kažejo, da je bilo v juliju pri zavodu samem kakor tudi pri bolniški blagajni TBPD in bolniški blagajni Merkurja zavarovanih 27.670 delavcev in nameščence^ Medtem, ko je v juniju stanje zavarovanih članov v primeri z istim mesecem prejšnjega leta zaostajalo za 540. je bilo v juliju -kupno število zavarovanih članov ua 1912 večje nego v istem mesecu preteklega leta. Tudi število bolnikov je bilo razmeroma majhno in je znašalo le 738 (za 65 manj nego lani), odstotek bolnikov pa se je skrčil na 2.67°/« (za 0.45°/« manj). Povprečna dr.evna zavarovana mezda se je v primeri z junijem t. 1. povečala od 25.16 na 25.37 iire in je bila pri tem za 1.4S lire večja nego v lanskem juliju. Skupna dnevna zavarovana mezda je znašala 702.050 lir in je bila za 86.038 lir večja kakor v lanskem juliju. Zboljšanje zaposlitve v primeru z lanskim julijem je zabeleženo predvsem v gradbeni stroki (gradbe nad zemljo, gradnja železnic in cest), kjer je bilo v juliju zaposlenih 3753 dela .cev, to Je zn 1387 več kakor lani. V gozdno-žagarski industriji se je povečala zaposlitev za 685 na 1481. Večje število zavarovancev je zabeleženo tudi v prometnih podjetjih, v kemični industriji, tekstilni industriji, papirni industriji, čevljarski stroki, pri občinskih obratih in v trgovini. Pomembnejše zmanjšanje zaposlitve pa je zabe-l ženo le v industriji gradbenega materiala, v industriji za predelovanje lesa, v tobačni indu-sti ji in v oblačilni industriji. Madžarski praporščak Geza Saly, i on obveščevalnega stana honved-skih poročevalcev, podaja v »Pester Lioydu« naslednjo sliko o razdejanem Harkovu: Apokaliptični jezdeci so s strahovitim zaletom dirjali skozi Karkov. Uničenje mesta je popolno. Dokler je bilo na tem ozemlju še nekaj ulic s hišami, se je kraj imenoval Harkov. Prehivaici. ki med razvalinami zbegani tavajo sem in tja, imajo to ime še vedno na jeziku. Človek pa najde jedva dovolj primernih besed, da opiše to peklensko podobo razdejanja Sijala je polna luna, ki je obsevala mesto s takšno jasnostjo, da sem mogel ponoči dobro razločiti razdejane zidove in stene od tal, katere so prevrtale granaite, da so izgledale kakor raztrgana odeja. V srebrnem luninem svitu se mi je zdelo, da stojim nekje na dnu morja* toda zaman čakam na tisto pravljično ribo, ki me bo vzela na hrbet da bo z menoj opravila pot skozi fantastično pokrajino ... Vsepovsod razmetano kamenje in razbita opeka. Cestni vogali, kateri so mi bili prej dobro znani, se mi zde kakor prikazni v' mesečini. Kje stojim prav za prav? Vse to skupaj so samo spomini preteklosti. Tukaj je stalo nekoč vojaško gledališče za razvedrilo armaturni. *am zopet vojaški dom, nekje drugje štrle navpik ostanki blokov na Rdečem trgu, kjer je unelo madžarsko vojaško poveljstvo svoj sedež. Grem tudi mimo bolnišnice, kamor sem ob nedeljah zahajal k maši. Ne morem razločiti, kaj je resničnost in kaj sen. kajti vse je razdejano. Po dolgem tavanju se mi končno posreči najti košček strehe, ki mi nudi nočno zatočišče. Zjutraj se odpravim zopet na pot. Kot vojni poročevalec se n v tej vojni že marsikaj doživel in videl, videl tudi grozo na tisoč obrazih, ki so se mi zdeli kakor oka_ meneli. Ravnodušno sem sprejemal vtise trupel mrtvih vojakov, podobe požganih vasi in sestreljenih ulic. Toda podoba, ki se odpira mojim očem v Harkovu, me navdaja z grozljivostjo. Kamor koli se ozrem s srcem humanista, katerega skušam v sebi potlačiti, povsod se zalotim ob misli, da je podoba razdejanja v tem mestu najstrašnejše in najgroznejše, kar je mogoče na svetu. Večjih razvalin in podrtij, kakor so tukaj, si ni mogoče zamisliti. Ko so sovjeti letos proti koncu januarja začeli bombardirati Harkov, je bilo iz dneva v dan več razvalin. V začetku februarja sem prejel povelje, da moram zapustiti Harkov, in tedaj sem odšel v trdnem prepričanju da ne bom nikoli več videl tega mesta. Toda čez nekaj časa sem prejel novo povelje, naj se vrnem. To je bilo tedaj, ko je bil Harkov še nedavno v ruski posesti ter so ga boljševikom iztrgali SS oddelki po hudih borbah. Tedaj sem se napotil v Harkov z drugega konca Ukrajine, da bi videl, kakšno podobo ima. In podoba, ki sem jo našel, je strašna. Uničenje mesta ni bilo le temeljito, ampak tudi sistematično. Kar so sovjeti pri svoji prvi borbi za mesto pustili nedotaknjeno, in to, česar niso Nemci pred svojim odhodom razstrelili, to so pokončali strmoglavci v času. ko je rdeča zvezda imela oblast nad Har-kovom. Gredoč po ulicah srečam ,tu pa tam znan obraz. Tn so izključno ženske, kajti moški med 18. in 50. letom, katerih je bilo v Harkovu približno 30.000, so morali odriniti na bojišče. Niso jim dali niti uniform niti pušk niti oklepnikov — pripovedujejo ljudje. Branitelj Harkova, generad Bjelov, ni imel na razpolago niti avtomobila. Razbite tolpe rdeče vojske so se borile v civilni obleki, vojaki niso imeli večinoma niti čelad, ter so se morali sovražniku postavljati v bran z oi ožjem, ki so ga slučajno našli. Ko so Nemci zopet vkorakali v mesto, je jnotekala fronta v vzhodni smeri. Trideset tolmačev, moških in žensk, ter trgovcev je bilo usmrčenih takoj po zasedbi. In kaj so zagrešili ti nesrečneži? Nič drugega, kakor to, da so s svojim jezikovnim znanjem tolmačili vojaškim oblastem položaj svojih rojakov ter skrbeli za to. da je vsakdo lahko ostal na svojem mestu in pomagal pri obnovitvi reda. In trgovci? Seveda, oni so zakrivili to, da so kupovad in prodirali po stari šegi ljudskih običajev, ki pa se ne skladajo s sovjetskimi načeli. Osebe, ki so bile v kakršn koli službi pri nemških, italijanskih ali madžarskih vojaških oblasteh, pa najsi so vršile službo tolmača ali slug, ne smejo celih 7 naslednjih let stopiti na ozemlje, ki je bilo zasedeno po tujih vojskah. Ta ukrep je bil izdan zaradi tega, da se življenje ne zastruplja« naprej. Neka ženska, ki mi je to pripovedovala, se je zelo čudila, kako je mogoče človeka, ki pomaga pri vzpostavljanju reda in dela, označiti za »kužnega«. Ko mi je to pripovedovala, je gotovo mislila na svojega očeta in starejšega brata, ki so ju odvedli, tako da je ostala sama v štirinadstropnem poslopju, kjer so našteli 30 mrličev Zvečer sem zopet stopil na ulice. Mesto je oblivala mesečina in demonična podoba razvalin se je sedaj še bolj izoblikovala v pošastno pravljico s podobo davno minulega sveta. To je vse, kar je ostalo od Harkova, mesta, ki je živelo in delalo še v tej vojni. RADIO LJURLJANA SREDA, 25. AVGUSTA 1943: 7.30: Pesmi ln napevi. — 8.00: Napoved časa Poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Operna glasba. — 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. — 13.20: Klasični orkester vodi dirigent Manno. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Orkester vodi dirigent Segurini. — 14.40: Koncert kitarista Stanka Preka. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 17.15: Duet harmonik Malgaj. — 17.40: Italijansko glasbo izvajata sopranistka Olga Bellarosa in violinist Vitono De Santis. — 19.00. »Govorimo italijansko«, poučuje prot. dr. Stanko Leben. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Orkester vodi dirigent Rizza. — 20.10: Orkestralno glasbo vodi dirigent Galllno. - 20.30: Napoved časa. Poročila v italijanščini. - 20.50: Koncert sopra-nistke Leonarde Piombo. violinista Vittoria Ema-nuela in pianista Giorgio Favaretto. — 21.15: Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. — 21.40: Pisana glasba. — 21.50: Bellinl.jeva glasba — 22.15 Orkester vodi dirigent Petralia. — 22.45 do 23.30: Orkester vodi dirigent Zeme V odmoru >23.00) Poročila v italijanščini >«M>M«MIIMIMMM»MMMMMMMMM» INSERIRAJTE V „JUTRU" .............t............................ ZELIŠČNI SHAMPCC vsebuje najkoristnejše lasem prepotreb-ne prirodne snovi, pridobljene iz rastlinskih sokov. HIŠA enodružinska v Novem mestu, z vsem komfortom, kopalnica, pralnica, krasne kleti, z vsemi pritiklinami, parket, elektrika. 4000 m'- sadnega in zelenjad-nega vrta, vse arondirano, se proda. Naslov v upravL Kreposti japonske žene Močni narodi imajo močne ženske in Ja-ponka je eno najmočnejših orožij v sedanji vojni in najboljše jamstvo, da bomo zmagali, je izjavil glavni dopisnik tokijskega lista »Yomiuri - Hohi šimbun« dr. Makoto Maki v svojem berlinskem uradu. Dr. Maki, ki že več let z velikim uspehom zastopa svoj list v Berlinu, je govoril z občudovanjem o žilavosti in požrtvovalnosti nemške žene ter primerjal njeno delo z onim japonske žene. — Znano vam je — je dejal —, da je naše orožje, ki mu naši sovražniki ne morejo ničesar zoperstaviti, bojna morala japonskega vojaka. £>na sloni na prastari vojni tradiciji samuraja, ki je pritisnil pečat vsemu javnemu in zasebnemu življenju Japoncev. Japonski vojak ne pozna nobenega smr tnega strahu. Nasprotno, junaška smrt mu je dobrodošla in bolj zaželena od strahopetnega življenja. Japonci globoko časte svoje junaške prednike. Japonski vojak se da zapreti v torpedo in izstreliti proti sovražni ladji ne glede na to, da pomeni to neizogibno smrt. Hrepenenje po boljšem življenju v onostranstvu je močnejše od strahu pred smrtjo. Pri tej bojni morali igra japonska žena veliko, d asi manj znano vlogo. Japonski vojak se bori zelo hrabro, brez najmanjšega strahu pred smrtjo. In misel na domovino ga pri tem prav nič ne ovira, er dobro ve. da je doma vse v redu. Njegova mati, žena ali prijateljica vzorno skrbi za red v njegovem domu, tako da mu ni treba imeti nobenih skrbi. To je največje darilo japonske žene narodu in eden glavnih čini-teljev japonske bojevitosti ter vere v zmago. Na kitajskem bojišču je izročil nekoč neki vojak dr. Maki ju pismo, ki mu ga je bila pisala žena in ki je za Japonko' zelo značilno. Glasilo se je: »Ti si zdaj na bojišču, toda družina je zdrava in počuti se dobro. Ne delaj si nobenih skrbi, bori se za svojo domovino do zadnje kaplje krvi. Pod nobenim pogojem ne smeš umreti smrti strahopetneža. č^se ne vrneš živ, se bova. lahko vedno videla v domačem svetišču umrlih« Japonec sploh ne more misliti na poraz. To mu je neznan pojem. Japonska še ni bila nikoli premagana v vojni, pač pa pogosto ni mogla požeti sadov zmage, ker so posegle vmes druge sile. Ta zavest ne krepi samo japonskega vojaka, temveč v prvi vrsti tudi domovino. — Na pripombo nemškega novinarja, da japonska žena ne igra v javnosti nobene pomembne vloge in da po mnenju povprečnega Evropca tudi nima nobenega posebnega, vpliva na javno življenje, je dr. Maki odgovoril: To nazirmje je povsem napačno. Prav zato. ker je vpliv japonske žene na narod potom družine tako močan, ji ni treba na stopaj ti v javnosti. Prav tako kakor ona, ve tudi ves jaipon-ski narod, da se vedno in povsod kaže plodno delovanje jajx>nske žene. Zato na Japonskem tudi ni nobenega pomembnejšega po-Kreta za ženske pravice. Na vprašanje, kakšen položaj zavzema japonska žena v splošnem, je dr. Maki odgovoril: Odnos japonskega moža do žene sloni v splošnem na globokem spoštovanju ženskega spola, ki se kaže povsod v javnem in zasebnem življenju, čeprav japonska žena ne govori mnogo in se ne vmešava v zadeve moških, se vendar moški radi ravnajo po njenih nasvetih, ker izvirajo iz zdrave pameti in življenjske modrosti. Na ta položaj so vplivali zgodovinski ali legendarni dogodki. Pravzor močne, modre japonske žene, ki vodi s svojo modrostjo celo moške in vso državo v blagor naroda, je Amaterasu o-mikami, ki se pojavlja v japonski mitologiji kot boginja sonca in ki je še zdaj predmet globokega češčenja vsega naaoda. Ona je simbol spoštovanja žene, ki ji ga izkazujejo moški že od pradavnih časov. Njene najlepše lastnosti so čistost, ljubezen in prisrčnost. Te ženske lastnosti hoče Japonec spoštovati tudi v sedanji ženi in njegovo spoštovanje žene priča, da so ostale velike in plemenite lastnosti nekdanje boginje sonca ohranjene do naših dni. V GLEDALIŠČU Dve prijateljici gresta skupaj v gledališče. — No, kako sta se zabavali ? — ju vprašajo drugi dan, — V začetku imenitno. — Kako pa pozneje? — Pozneje so nama sosedi zabavo prepovedali. Ferenc Rormendl: 41 Tedaj je zaslišala z ulice brnenje avtomobila in kmalu nato se je oglasil zvonec v predsobi. Janko je prišel. Radostno in podrobno ji pripoveduje o potovanju v Frankfurt, ki ga je moral že odložiti, zdaj pa je spet aktualno. Andrej je že naročil vozne listke za soboto zvečer in ako pojde vse gladko, bosta v sredo ali v četrtek že spet doma »Kaj pa je doma novega?« je vprašal nato. Stopil je k Ani in jo nežno pobožal po licih. No, no, nekam bleda je, ali pa je morda to le od te svetlobe? Ana je dvignila glavo. Nič posebnega ni j rekla, ves popoldan je čitala. Janko si ie prižgal cigareto in vrgel ugaslo vžigalico" v r nelnik na piF~'ni mizi. »No, no, kaj pa ie t. e? Tale fotografija se je prevrnila.«*— >; Kakšna fotografija,« je vprašala Ana. Ozrla se je na Janka in namr-ščila obrvi. »Tale tu, ta najina fotografija iz otroških let.« Janko je spet postavil sliko. »Ojej, steklo ie razbito!« je dejal. »Kaj se je zgodilo?« je vprašala Ana, »steklo se je razbilo?« — »Da, razbilo se je po sreaini.« Obžalovaje je gledal polomljeno fotografijo, jo vzel v roko in zmajal z glavo Ali ji je padla na tla? je vprašal. N«^; ona ne ve ničesar, je s pridržanim dihom odvrnila Ana. Niti opazila nI, da se ie siika prevrnila. S sliko v roki je stopil Janko k Ani. Ana je togo pogledala na sliko. »To razbito steklo je treba odstraniti,« je dejala in naglo segla po sliki »Daj to sliko proč,« je trdo dejala. »Proč? se je začudil Janko. »Kara pa naj jo dam?« »Zaklenem jo v predal.« »V predal? Zakaj pa?! Saj tu čisto dobro stoji, in —« »Zato, ker sem tako strahotno grda na njej!« Janko se je ozrl na sliko, nato pa je naglo pogledal drugam. »Beži, beži, ti neumnica!« »Niti videti nočem več te slike!« Janko se je zdrznil. »Anica, saj menda nisi prazne verna? Zato, ker se je na sliki razbilo steklo, zato še ni treba.^i« i Ne,« je mračno odvrnila Ana, »ne, nisem praznoverna, toda te slike nočem več videti!« »No, če nočeš, pa dobro,« je odvrnil Janko. »žal mi je. Zares mi je drag ta mili stari spomin in navadil sem se ga tu na svoji pisalni mizi...« »Le kar daj jo v predal. Tudi brez nje dobro vem, kako sem grda!« »Kaj?« je osupel vprašal Janko. »Kaj pa ti je?« »Nič.« Naglo se je obrnila od Janka m sla iz sobe. Trinajsto poglavje Koloman Borbely se nI vrnil k svoji družini. Dolgo ni bflo najmanjšega glasu od njega. Nekega dne pa je poslal k domačim po svoj delovni plašč, ki ga je bil pustil doma. Gospa Borbelyjeva je molCe brkljala po skrinji, molče je oddala plašč prišlecu. Kata pa, ki je pred tremi tedni izgubila službo in je bila ves dan doma, je vprašala tega moža, kako kaj gre očetu. »Njemu?« je dejal moški, »njemu gre dobro.« — »Au stanuje tam?« —- »Da, tam.« »Zakaj pa potrebuje sivi plašč? Morda je dobil kako službo?« — »Da, ravnokar je dobil službo v nekem živilskem podjetju.« Gospa Borbelyjeva je stisnila zobe m molčala, moški je pozdravil in odšel. Kata je komaj pričakala, da je zvečer prišla Irma. Takoj ji je pohitela naprotr. češ, ali že ve, kaj je novega. Oče je dobil službo! Zares? — Zares, zares! Je že poslal nekoga po svoj delovni plašč. Zdaj je res že skrajni čas, da jim spet pošlje nekaj denarja ker Bog ve kdaj bo spet ona, Kata. dobila kakšno službo in ko bodo porabili to malo premoga, sam Bog ve. s čim bodo vso zimo kurili. Potem sta sestri sedli za mizo in skupaj sta napisali očetu pismo, v katerem sta ga prosili, naj jim pošlje kaj de- Tretjega dne je spet prišel tisti moški, prinesel je dva penga. Kata je vzrojila. »Dva penga?! Tole nam oče pošilia?! AU je zblaznel?!« Došlec je mračno poslušal vpitje. Ko je dekle utihnilo, je dejal, da jim gospod Bor-bely naroča, da bt se še dalo govoriti o denarju, ako se hoče gospa Borbelyjeva ločiti od njega. Gospa Borbelyjeva je molčala, moški je trenutek še postal in čakal, potem je pozdravil in odšel. Zvečer je Kata vsa togotna pripovedovala Irmi, kaj se je zgodilo. Tak odgovor na njuno pismo! Dva penga! In da naj se mati loči! Kaj pa zdaj? Irma je žalostno dejala, da sama ne ve, kaj. Kata se je raztogo-tila, tako ne bo šlo, da začne zdaj še ona oobešati glavo! Ako ima oče službo, naj plača, ako pa noče, prosim, ga pa moramo prisiliti. Prosim, Irma se je zapletla v to in je izdala zaradi očeta toliko denarja, naj torej tudi zdaj kaj ukrene, naj gre v tovarno k tistemu advokatu in mu pove. naj nekaj stori, saj so za take stvari paragrafi! K advokatu! Tega vendar ne more več nadlegovati, je odločno odvrnila Irma. Tako?! Da ga ne more nadlegovati? No prav! Ko si je že sama vedela tako lepo urediti s Pišto, k temu ne reče nič, to je njuna stvar, ako jemlje od njega denar in za kaj, dobro, naj se le igro s Pišto milostljivo gospodično, dokler se ne bo vse to Pišti priskutilo in jo bo pustil ,