Stev. 2S5.___ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: L'lica Sv. Frančiška A»iškeg» SL 20, L nadstr. — Vsi dopisi n®j se poSlljajo uredništvu lista. Nefrankirana pismi se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsocj Usta .Edinost". — Tisk tiskarne „Edinosti', vpisane zadruge* omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška As<5kega št. 20. Telefon uredništva In uprave štev. 11-67. Naročnina znaša: Za ce!o lato M - • • Za pol leta ............. za tri mesece............. za nedeljsko tzdaj® za ee!o let© . • . za pol ieta V Trata, « pfk 24. »aptiibra WIS. Letnik XI. * • K 24.— - 12.— L i i- j H - -J 5.2Q 2.60 Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglas! se računajo na milimetre v Hrokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov . . , . . mm po 10 vin. Osmrtnice^ zahvale, poslanice, ogla3i denarnih zavodov ........T.... . mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka, nad?.! jna vrsta.......! ... „ 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj p« 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat nI oddelek »Edinosti". Naročnina tn reklamacije se pošiljajo upravi Usti. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu. Uprava to toseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Franfllto Aaiškega «. 20. — Poštnohranilnlčni račun a 841.65? 0 vzhodni Galiciji mirno, ob Ikviin Styru no več mestih srditi Ruski napadi odMti. - Bitka luiozapadao RISe se nadaljuje. - Ha Italijanski In francaskl M nobenih posebnih dogodkov. Z ovstrijsho-nuKeaa toiitfi DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se objavlja: 23. septembra 1915, opoldne. Na fronti v vzhodni Galiciji je bilo tekom dneva v splošnem mirno. Vršili so se le boji med prednjimi postojankami. Ob lk> 1 in ob Stym je prišlo na več mestih do srditih bojev. Tako sta bila jugovzhodno Novega Počajeva dva ruska napada krvavo odbita. Sovražni pešpolk, ki je ob izlivu Ikve prodrl ponoči čez Strv, se je moral v sled protinapada naših čet zopet z velikimi izgubami umakniti na vzhodni breg. Naši oddelki, ki so se nahajali dosedaj vzhodno Lučka, so bili umaknjeni v postojanke na zapadnem bregu Styra. Namestnik šefa generalnega Štaba, pl. Hofer, fml. i Mi DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se objavlja: 23. septembra 1915, opoldne. Na tirolskem mejnem ozemlju so se vršili te manjši boj?. Napadi slabeiših Italijanskih oddelkov v ozemlju Tonale, potem severno in vzhodno Condina so bili odbiti. Planoti Vfclgereuth in Lafraun (Folga-ria in Lav ar t sne) *sa» iezne oddelke s silam!, močnimi 00 več divizij. Vse zpmaa. Naša fronta je bof? trdna, kakor kdaj prej. Namestnik šefa generalnega štaba, pL Hofer. fml. Poročile Cadorne. DUNAJ, 22. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 20. septembra. Sele nadali na poročila o boju pri Oste-ria Fiorentini dne 8. t. m. osvetljujejo pravi pomen našega uspeha. Sovražnik je izvršil najprej srdit napad na desno krilo naše postojanke, prodirajoč z močno koleno med Soglio d* Aspio in mejnikom št. 5. Ko je bil po štlriurnem hudem boju vr/ n nazaj, je skušal napasti naše levo krilo z drugo kolono, prodirajočo iz Mal-ga Cberle, a je bil istotako odbit in je izgubil nekaj mož na ujetnikih. Manjši za nas ugodni spopadi so se vršili na Monte Lavanechu v dolini Daone, v g rškem grebenu Tofane, v gornji dolini Cordevole in na Rauchkoflu, kjer izvira Rienz. V kotlini Bovca je sovražnik, potem ko je u videl brezuspešnost svojih naporov, da bi nas pregnal iz zavzetih postojank, metal gorljive bombe na Cezsočo. Dvor in Bovec, ki so skoro popolnoma zgoreli. K'»t odgovor je povzročila naša artiljerija . olik požar v Koritnici, kier so bila naznanjena gibanja čet. Na kraški planoti je dobro umerjeni o-genj naše artiljerije pregnal avstrijske čete iz gozda Kosičevega vrha, ki so bile potem uspešno zasledovane od našega šrapnelskega ognja. Oozd je postal žrtev požara. DUNAJ, 22. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Ker se o taktičnfh odredbah naših bra-niteljev na jugozapadu ne more razpravljati, ni mogoče dovolj naglašati pred javnostjo, kako razblinjena in često neresnična so poročila šefa italijanskega generalnega štaba, ker manjka resničnih u-spehov. Že dosedanja italijanska vojna poročila o dogodkih »na Krasu« so karakteristična ne samo vsled silnega pretiravanja glede pridobitve na prostoru vsled stalnega prodiranja čet o^ zakopa do zakopa, ki jih naše čete večinoma že v naslednjih nočeh zopet porušijo, ampak tudi glede izmišljenih napadov, ki se niso nikdar vršili. Včeraj objavljeno poročilo generalnega štaba z dne 19. t. m. pa že na naravnost nezaslišan način nadkriljuje mero sicer molče dopuščajočih neresnic. Poroča se: »Na kraški planoti se je sovražnik v gozdu, imenovanem »Fer.ro di Cavallo«, v oddelku hriba Sv. Mihaela, močno utrdil. Vsled nepričakovanega nastopa in naskoka se je naši pehoti kljub srditemu odporu in ponovnim protinapadom sovražnika, posrečilo v bojih mož proti možu zasesti skoro ves gozd.« Vse naše postojanke na Vrhu Sv. Mihaela se nahajajo slejkoprej trdno v naši posesti. Zasedenje gozda, ki se baje imenuje »Ferro di Cavallo«, a ni zaznamovan na nobeni detajlni karti, je enostavno izmišljeno. V resnici naše prednje patrulje ponoči neprestano motijo sovražna utrje-valna dela v predozemlju lastnih postojank. Kot dokaz za živahno delovanje teh , , , patrulj bodi omenjeno, da se je tem pa- j stanju na tla. Neko drugo truljam posrečilo ujeti predvčerajšnjem boju v zraku, jugovzhodno 119 mož s tremi oficirji. (Armadna skupina generalfeldmaršala Mackensena.) Severovzhodno in vzhodno Logišina se boj nadaljuje. Jugovzhodno boliš če. — Položaj je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Munlcijskl delavci na Ruskem zopet stavkajo. PETROGRAD, 22. (Kor.) Razglas poveljnika petrograiskega vojaškega okraja z dne 15. t. m. konstatira, da so med mu-nicijskimi delavci izbruhnile zopet stavke, da imajo delavci celo na ulicah demonstrativna zborovanja in razpravljajo tudi o vprašanjih, ki jih nič ne brigajo. S tem ima armada izgubo na municiji. General Ruskij je že označil to kot izdajstvo nad domovino, kar poveljnik še posebno na-glaša. Čeprav eksistirajo bolestni dogodki, vendar radi tega še ni nobenega povoda za istočasne upore. Poveljnik nasve-tuje zato delavcem, naj delajo in ne pre-koračajo svojega delokroga. Katastrofa ruskega podvodnlka v Vzhodnem morju. FRANKFURT, 22. (Kor.) »Ruskoje Slovo« poroča o smrti poveljnika ruskega podvodnlka »Delfina«, kapitana Cerkaso-va z vso posadko v Vzhodnem morju. Z zopatiflcia tojlffo. BERLIN. 23. (Kor.) Veliki glavni stan, 23. septembra 1915. Zapadno bojišče. — Vsled jasnega vremena je bilo na vsej fronti živahno delovanje obojestranske artiljerije in letalcev. Dozdevno nameravani napad na pokopallščno postojanko v Sotic.iezu ~e vsled našega ognja nf mogel izvršiti. Eno sovražno letaio je bilo severno St. Menehoulda zadeto hi je padlo v gorečem jarkih, nahajajočih se pred našim levim krilom, in v sovražnem taborišču povzročili požar, ki |e trajal dve url. V oddelku Ari Burnu je spravil sovražnik v noči od 20. na 21. t. m. na našem levem krilu do eksplozije eno mino, s čemer |e bila povzročena neznatna škoda, ki je bila kmalu popravljena. V oddelku Seddil Bahra je otvorila dne 21. t. m. dopoldne sovražna artiljerija srdit ogenj proii našemu levemu krilu, spremljan od metanja bomb. Naši topovi so odgovarjali in prisilili sovražno artiljerijo k molku. Dne 21. t. m. je naše brodovje iz premogovnih pristanišč Črnega morja pregnalo tri ruske torpedovke tipa »Bistrij«. Sicer ničesar pomembnega. ŽENEVA, 22. (Kor.) Pariško časopisje poudarja, da je akcija v Dardanelah največjega pomena. Geslo mora biti: Mi moramo zavzeti Carigrad. Čim hitreje se zgodi to, tem boljše. Vesti iz Bolgarske. ATENE, 23. (Kor.) »Agence d' Athenes« objavlja sledeči komunike: Vlada zasleduje mirno razvoj dogodkov in ukrene vse potrebne odredbe, da bo kos vsaki eventualnosti. Med kraljem, ministrskim predsednikom Venizelosom in generalnim štabom vlada popolno soglasje. LONDON, 22. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Poročilo, da Bolgarska mobilizira, je povzročilo v diplomatičnih krogih naravno veliko vznemirjenje, čeprav je bilo vse pripravljeno na to. O pomenu mobilizacije vlada trenotno še nejasnost. Bolgarsko poslaništvo je izjavilo, da ostane 3oI carska še dalje nevtralna, seveda oboroženo nevtralna. Poslanik Tittoni na fronti. PARIZ, 22. (Kor.) »Petit Journal« poroča iz Turina: Italijanski poslanik Tittoni odide na fronto, da se posvetuje s kraljem, ki mu bo obenem izročil imenom francosko-italijanske lige zlato kolajno. Balkansko bojišče. DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se objavlja: 23. septembra 1915, opoldne. Nobenih bistvenih dogodkov. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. Z nemlko-ruskego bojio. BERLIN, 23. (Kor.) Veliki glavni stan, 23. septembra 1915. (Armadna skupina generalfeldmaršala Hindenhurga.) Jugozapadno Lennewadna bitka še ni končana. Pri našem protinapadu je bilo ujetih 150 mož. Tudi zapadno Dvinska se je posrečilo udreti v rusko prednjo postojanko. Ujetih je bik* 17 oficirjev in 2105 mož in uplenjene 4 strojne puške. Protinapadi na osvojene naše postojanke jugozapadno Dvinska so bili odbiti. Odpor Rusov severno Ošmiane do vzhodno Subotnikov ob Gavijl je strt. Naše čete slede umikajočemu se sovražniku, ki te ostavil nad tisoč ujetnikov. Desno krilo se severno Novega Grodeka še bojuje. (Armadna skupina princa Leopolda bavarskega.) Zapadno Valovke je bila ruska postojanka zavzeta. Pri tem Je bilo ujetih 330 mož in 3 oficirji in uplenjeni 2 strojni puški. Dalje južno je položaj neizpremenjen. PODLISTEK GREŠNiCE. koma«,. — I r&mofrki spisal Xavi*r 4» Montčpia Revica! — je dejal Karel, ki se je sedaj prvikrat vpletel v pogovor. — Vaš oče je potemtakem zelo oduren in sirov: Deklica ni odgovorila. Častno je povesila oči k tlom in njen itio!k je povedal več kot vsak odgovor. - Kako se imenuje? — je vprašal Maurice solutno. — Narciz Aubry, gospod. — Pa kaj dela? — Sede v a kot model. — 5c nikdar nisem čul o njem. — Po ateljejih je znan pod imenom Leon ida. — Leonida! -- je vzkliknil Maurice; o, seveda, sedaj ga poznani — sirovež, pi- janec, že dvakrat sem ga zapodil odtod. In vi ste njegova hči? Ubožica, obžalujem vas, obžalujem vas iz vsega srca. — Zelo dobrotljiv ste, gospod. — No torej, ne obupujte. Danes vas sicer ne moreni uporabiti, ker vas-pa nočem izpostavljati žalostnim posledicam nezadovoljnosti vašega očeta, vzamete ta zlatnik. Dajte mu toliko, kolikor se vam zdi prav, in povejte mu, da nočem, da bi ^edaj ^e d evala drugim umetnikom. Plačal sem vam torej ta dan, kakor da bi bila pri meni v službi. O gospod, kako naj se vam zahvalim! je jecljata Leontina z ginljivitn izrazom hvaležnosti. — Ne zahvaljujte se mi, draga moja, je nepotrebno, in pridite zopet jutri ob devetih. Potreboval vas bom dolgo časa, in če vas .ne bom potreboval več, vas priporočim več svojim prijateljem, pravim umetnikom. s katerimi se, kakor sem trdno prepričan, pogodite prav debro. Torej na svidenje jutri, draga moja! je moralo po Vouzlera pristati; letalci so blH ujeti. Na Pont š Moussonom Je en nemški letalec v boju z dvema francoskima enega sestrelil. Letalo Je patHo na da v gorečem stanju n?ed nemško in francosko črto. Vrhovno armadno vodstvo. LONDON, 22. (Kor.) Feldmaršal French poroča: Sovražna artiljerija je razvijala tekom zadnjih dveh dni na naši fronti zvišano delovanje. Mi smo krepko odgovarjali. Dne 20. t. m. je naš ogenj povzročil v delu gozda Houthoulst požar, pri čemer je nastala velika eksplozija. PARIZ, 22. (Kor.) »Figaro« poroča iz Mont Brisona: Letalec, poročnik Pague, se je ponesrečil in je bil smrtno ranjen. Napad francoskih letalcev na Stuttgart BERLIN, 22. (Kor.) Danes ob 8 zjutraj so letalci z nemškimi letalnimi znamenji napadli Stuttgart. Štiri osebe so bile ubite in nekaj vojakov in civilistov ranjenih. Stvarna škoda je zelo neznatna. Letalci, ki so bili obstreljevani od obrambnih topov, so se oddaljili v južni smeri. Vsled posluževanja nemških letalskih znamenj in slučajne okoliščine, da je bil malo poprej vojaškim oblastim naznanjen prihod nemških letalcev, se Jfe zgodilo, da je bilo prebivalstvo razmeroma pozno opozorjeno na nevarnost. Minister Back v Londonu. LONDONU, 22. (Kor.) Ruski finančni minister Back je prispel semkaj. S turških bojišč. CARIGRAD, 22. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Dardanelska fronta: V ozemlju Anafor-te so naši topničarji v sovražnih strelskih Leontina, ki si je zopet dela klobuk na glavo in si nateknila rokavice, se je ljubko poklonila mladima gospodoma in odšla. V. Brodolastnik. — Kako divno bitje! — je vzkliknil Karel, ko se je po odhodu deklice zopet zgrnilo zagrinjalo. — Dražestna madonina glavica! — je odgovoril Maurice vzhičeno, — pravi biser, pravi demant! Se nikdar nisem videl tako brezhibne lepote in tudi skoraj sanjal nisem o njej. Nebo samo, ki je pokrovitelj umetnosti, mi jo je poslalo za mojo sliko, ki jo razstavim v prihodnji u-metniški razstavi. Vrag naj me vzame, pravim popolnoma odkritosrčno, če mi slika, ki jo pričnem jutri, z naskokom ne pribori diplome velikega umetnika. Karel se je smejal navdušenju svojega prijatelja in je vprašal potem: — Ti poznaš torej očeta te deklice? — Seveda! Poznam ga le predobro. Omejita prosta z zemljišči. (Ces. ukaz z dne 9. 8. 1915. št. d. z. 234.) Priobčil dr J. A. • I. Z odpravo kmečke neodvisnosti leta 1848-1849. je kmet po tisočletnem rob-stvu in odvisnosti postal sam svoj gospodar. V prvih letih je sicer kmečko ljudstvo prostost in svobodno razpolaganje s svojim nepremičnim premoženjem zlorabljalo s tem, da je svoja komaj odkupljena zemljišča prodajalo bogatemu plemstvu in pripomoglo k naraščanju in množenju latifundijev, ali, kakor hitro je prehodno krizo iz gospodarske in socijalne odvisnosti in kuratele prebolelo v popolno svobodo ter se zavedalo odgovornosti, ki jo je prevzelo z neodvisnostjo, se Je dvignila v kmečkem ljudstvu stanovska samozavest in skrb za ohranlenje svoje kmečke posesti. Z vzpostavljeno ustavo leta 1862-1867. je zavladal pri nas gospodarski liberalizem v vsej svoji moči, ki je zahteval popolno svobodo za poedinca tudi v njegovem gospodarskem delovanju in zasledovanju privatnih gospodarskih interesov (»lassez fair, lassez passer«.) Pod njegovim vplivom so se odstranile zadnje spone, ki so v nemških avstrijskih deželah še ovirale popolno svobodno razpolaganje kmečkega ljudstva z njegovim nepremičnim premoženjem; bil je to državni zakon z dne 27. 7. 1868., ki je dovolil posestniku brezpogojno delitev njegovih nepremičnin, kar je bilo do tedaj dopuščeno le na južnem Tirolskem, Primorskem in Dalmaciji te deloma na Kranjskem, Galiciji in Bukovini. Zemljiščni lastnik, izvzemši fideikomisnih posestev, je postal neomejen izključni gospodar svojega premoženja, kar odgovarja principu rimskega in sploh romanskega prava. (Code Napoleon). Sele v 90 -tih letih se je pod pritiskom socijalnih reform — ki so zadevale, da država in družba vzamete šibke elemente v svojo zaščito pred premočnim izkoriščevalcem in s tem paralelizirati moč šibkejšega in močnejšega individua, odnosno stanu, v boju za obstanek — hotelo zopet deloma omejiti delitev zemljišč srednje in male posesti in s tem ohraniti srednjega kmeta pred zadolženjem in pro-pastjo, ker se je izkazalo, da se z neomejeno delitvijo srednja posestva naravnost ubijajo, da rastejo režijski stroški, in zadolževanje ter da se primeroma preveč kapitala nalaga v hiše in gospodarska poslopja, nego pri nerazdeljenem posestvu. Tako je državni okvirni zakon z dne i. aprila 1889. leta hotel omejiti delitev posestev med naslednike umrlega lastnika, prepustivši pa deželni zakonodaji, da v okvirju državnega zakona izvede to, kar je dosedaj storilo le malo dežela, med njimi Tirolska in Koroška. Zal, da posamezne dežele niso izvedle zakona, tako potrebnega za kmečki stan, tako potrebnega z a k o n a, s katerim bi bilo razkosanje posesti pod eksistenčni minimum onemogočeno: z druge strani pa zasiguran obstoj in razvoj krepkega, neodvisnega kmečkega stanu. Velike važnosti bi bilo to zlasti za južno-avstrijske slovanske dežele, kjer je delitev kmetije po očetovi smrti med vse njegove sinove, z nekaj izjemami, skoro povsod v navadi. V Istri n. pr. prihaja poprečno na eno kmetijo le 4 hektarje sveta, kar je mnogo premalo za eksistenco ene družine s 7 osebami. Dočirn se je z dosedanjimi agrarnimi zakoni hotelo omejiti lastnikovo svobodo le glede delitve njegovih nepremičnin in zabraniti neekonomično kosinje posestev in parcel, se pa s cesarskim ukazom z dne o avgusta 1915 odtujata kmetijska in gozdna zemljišča in to za čas izrednih, po voinl povzročenih razmer (S 1). Narnen tega je, da se prepreča prenos lastnine kakega zemljišča, ki služi kmetijskemu ali gozdarskemu obratu, in ki ne presega kmetskega posestva (t. j. onega, v eni roki združenega posestva, čegar donos ne prekorača šesternega zneska tega, kar je potrebno za preživljanje rodbine s 7 osebami.) Vsak prenos lastnine takega zemljišča med živimi, kakor tudi več nego desetletni zakup mora biti dovoljen od komisije za promet zemljišč (§ 8). Privoljenja komisije ni treba v onih slučajih, ko se prenos lastnine, ali dajatev v zakup vrši v javno korist in uporabo,# za obrtne, industrijske in rudniške naprave, za zgradbo hiš z vrtovi, igrišči itd., ali, ako se sklepa odnosna pogodba med sorodniki do četrtega kolena, ali med ženinom in nevesto. Pripustiti pa mora komisija promet z zemljišči, ako kmetsko posestvo ostane nerazcepljeno in ako je bo novi gospodar obdeloval sam, ali ako se kmetsko posestvo porazdeli in njega deli uporabijo za ustanovitev ali povečanje kmetskih ali kočarskih posestev; nadalje, ako ostanek, ki ostane staremu lastniku po odcepljenju prodanega zemljišča, še zadošča za kmetsko posestvo, in končno ako zemljišča, ki se imaio odtujiti, ne služijo kmetijskemu ali gozdarskemu obratu (kamnolomi, stavbišča itd. Pogodba, ki ni bila od komisije odobrena, je neveljavna. Vsak promet z omenjenimi zemljišči v špekulacijske svrhe, za povečauje ali listano vljen je veleposestev, za ustanovitev lovskih okolišev, je izključen! Ker pa gre ukaz za tem, da ohrani krepak kinetski stan (§ 4), je dovoljen prenos lastnino* če vsled osebnih in gospodarskih razmer zadnjega lastnika preti propast vsega posestva, in je koristnejše, da preide kmetija v druge roke. — Ali je hudoben človek? — Nesramna kanalia, lopov, ki ni vreden vrvi, s katero ga gotovo obesijo nekega lepega dne. Ta malopridnež se je bavil s celo vrsto^Tajnesramnejših poslov. Pravi tip ie pariških razuzdanežev v najnižjem sloju. Dvajsetkrat bi bil že moral stati pred kazenskim sodiščem in desetkrat pred porotniki. — Kaj, takšen je? — Da, da, takšen je. ZadnjTkrat, ko je bil pri meni, sem opazil, da mi je tedaj, ko je odhajal, izginila denarnica in urna veri- 21 — In misliš, da ti je on odnesel oboje? — Morallčno sem prepričan, da je bil on tat. Žal pa mi je manjkalo materijalnih dokazov, drugače bi bil prepričan, da storim dobro delo, ko bi bil izročil tega malopridnega Leonida sodišču. — In tak lopov je oče te dražestne deklice, ki je pravkar odšla odtod! Kake Čudne muhe imata vendar narava iu usoda! Potemtakem je vendar resnični tisti izrek, ki pravi, da včasih rastejo najlepše cvetice na gnojišču. — Oh, oh! Kako poetičen postajas! — je odgovoril Maurice. — Pazi se, dragi moj, da te Leontina vsaj v mislih ne izneveri dražestni Margareti de Clementovi. w — O, za to se ni treba bati. Občudujem, kakor ti, kot umetnik. — Že prav, že prav! _Ta ljubka Leontina mora biti. vsaj kakor se da soditi na prvi pogled, — pravi angel čistosti in nedolžnosti. Maurice je tlesknil s prsti, kar je delal, kakor vemo, vsakikrat ob neki posebni priliki, in se je potem zasmejal na elas, — Ali dvomiš? — je vprašal Karel. — Seveda. — In zakaj? — Ubogi moj Karel, ko bi ti bilo že na stotine modelov sedelo kot svetnice, device in madone, kakor meni, bi vedel, kako je s svetniškim osvitom čistosti in nadangeljskimi lici. Stran n. w£l)lNUblfc Stev. Zbb. V Trstu, dni 2 4. septembra 1915 Nžfi'išKl kolonisti. Med nemškimi kolonisti je provzročila vojna veliko gibanje na vseh straneh — posebno pa med ruskimi Nemci. Nemški časopisi se mnogo bavijo z bodočo usodo nemških kolonistov v Rusiji. Bržkone si bodo morali po vojni iskati — druge domovine. S tem vprašanjem se nemško novinstva že sedaj intenzivno bavi. Dosedaj se je preobilica nemškega prebivalstva selila večinoma v Ameriko in Avstralijo. V sle d sedanje vojne in pa razpoloženj, ki iih je izzvala, utegne nemški izseljevalni tok ubrati druge smeri. Ta eveutuvalnost je bila madjarskemu listu jVilagc v povod, da je objavil članek, vsebujoč podatke o priseljevanju Nemcev na Ogrsko in y Hrvatsko v mi-n'jiih časih. Ta kolonizacijska politika se je začela že za časa vladanja Marije Tc-reziie in podaja madjarski list statistične podatke o njej. Konstatuje pa, da število Nemcev na Ogrskem od leta 1900 stagnira, to je: se ne viša več. A od leta 1900 celo — pada! To dejstvo nam pojasnjuje'1 madjarski list v glavnem tako-le: Nemški kmet-kolonist se izseljuje, ako vidi, da cena zemlje narašča, in se potem izseljuje v smeri, kjer je zemlja ceneja. iz te okolnosti izvaja rečeni "list možnost invazije nemških kolonistov na Balkan po sedanji vojni. Posebno pričakuje kaj takega od nemških kolonistov iz Rusije, Galicije, Ogrske, Bukovine in Hrvatske, ker ti ljudje se čutijo le malo vezane na svojo grudo, marveč so navajeni živeti meu ljudmi drugega jezika in druge vere in večina njih govori, ali vsai razume kak slovanski jezik. Madfarski list oporeka obema razlogoma. Posebno tistim našim ljudem, ki vedno Črno v črno slikajo nemško nevarnost za naše južnosiovanske kraje, podajamo tu izvajanja, s katerimi >Vilag^ podkreplja svoj nazor. V prejšnjih časih Je nemška poplava imela uspeha. Danes je zaustavljena. Domači obdelujejo danes zemljo istotako dobro kakor nemški kolonisti in je ne prodajajo v^č. Tisti domačini, ki so se ohranili, so se v par desetletjih gospodarski ojačili. Priznava pa, da bodo Nemci gospodarski še dolgo .na višji stopnji. Vzrok temu je v višji kulturi in pa v poljedelskem trainingu, ki gre v več rodov nazaj. Poljedelstvo ne zahteva le gotovega znanja in izvežbanosti, ampak tudi nekih moralnih svojsiev, ki so si )fh pridobili v času več pokoljenj. Ta svojstva so: zistematičnost v delu, vzdržljivost in varčnost celo tudi v malenkostih. Kdor je bil le pastir, ne more vzgojiti dobrega poljedelca. Celo tisti težko, ki je bil rojen kot poljedelec, ali je gojenec očeta pastirja. Kdor ne razume stvari, mi- i sli, da poljedelski training ni Bog ve kaj. Ali tako mnenje je popolnoma zgrešeno. Pokazalo se je n. pr.t da nemška mestna mladina pri letošnjih žetvah ne le da ni nič koristila, marveč je bila le v napotje in je ovirala delo, kar je konstatirala tudi »Frankfurter Zeitung«. iz kmečkega o-troka more postati dober mestni delavec, t težko pa. da bi iz mestnega otroka postal dober poljedelec. Tajna superijornost nemškega poljedelca je torej: višja splo-Šns naobrazba in fizični in moralični trai-ning. Tudi trditev, da se Nemci ne asimilirajo, n i veljavna. Saj je Ogrska polna asimiliranih nemških poljedelcev in njihovi potomci igrajo celo važno vlogo v madjar-stvu. in tako je tudi drugod: v Rusiji, A-meriki in v Hrvatski. Vsaka manja naselbina, — ne le nemška — ako ni socijalno organizirana, sc pretaplja, prej ali pozne-. je. Izgled za to nam je neinštvo v Ame-I riki. Temu nasprotno pa se Erdeljski * Saši drže že 700 let in se še danes niso j pretopili, ker so bili, kr> so se priselili, or-| ganizirani v cerkvenih občinah. Razne polltlčns m\l Vrenje na Balkanu. Na zborovanju poslancev »sobranja«, ki so pristaši vlade, j je izjavil ministrski predsednik Radosla-! vov, da Bolgarska z ozimni na hitre dogodke ne more ostati nedelavna ter da se mora zagotoviti za vse eventualnosti. Mobilizacija se mora izvršiti, ker interesi Bolgarske zahtevajo oborožene nevtralnosti. V soglasju s to izjavo je poročilo iz Sofije, da je Bolgarska že začela z raznimi vojnimi pripravami — prireja-njei.i obrambnih sredstev na bolgarsko-romunski meji, ali diplomatični krogi da vendar še ne verujejo v resen bol-garskn-romunsfci konflikt. Važna je vest iz Sofije — ker potrja, da je Bolgarska še vedno na razpotju — da Bolgarska hitro odgovori na predloge četvornega sporazuma. Splošno da se sodi, da bolgarska vlada odkloni te predloge. Ali za gotovo se nič ne vc o vsebini odgovora in zato da vlada rra Bolgarskem veliko razburjenje i n vse pričakuje z napetostjo baje zadnje besede bolgarske vlade. — Glasom vesti iz Srbije računajo tam z even-tualnostio novega vojnega konflikta z Bolgarsko. Zatrjajo pa, da jih zagonetna politika Bolgarske ne skrbi, ker da je srbska vojska izvrstno pripravljena. — Seveda ne nosijo vse te vesti pečata avtentičnosti. ali znaki so to, da stvari na Balkanu dozorevajo k dogodkom, ki bodo velike važnosti v okvirju sedanje svetov-Lc drame. Izlasti za SrL*io so sedaj na kocki velike stvari, ker vse kaže, da se centralni vlasti pripravljate za akcijo — energično in v velikem stilu. 2e danes so oči političnega sveta obrnjene proti Bal kanu, in bržkone bodo prihodnji dogodki tam doli še dolgo obračali na-se splošno pozornost. Bodočnost nemške kolonijalne politike. Dr. Solf, državni tajnik, sedaj pridode-Ijen nemškemu kolonijalnemu ministrstvu, piše v kolonijalnem koledarju: Politični in gospodarski položaj Nemčije je neizogibno odvisen od tega, da kolonijalna posest po vojni, ostane nedotaknjena, ali da bo povečana po novi uredbi odnošajev napram evropskim državam. Za one, ki so poučeni v gospodarstvu, ne treba dokazov za to trditev, ali tudi ti se bodo ču-dli važnosti kolonij za moderno državo. Potreba Nemčije na kolonijalnih produktih gre v milijarde. V naših kolonijah moremo pokriti le nezn^en del, komaj tri od sto. Po vojni se razvijejo Še večje tendence po kolonijalni posesti. Vse kolonijalne velevlasti b»do ne le skušale, da te povečajo, marveč bodo vsled poostrenih nacijonalnih nasprotstev posebno pazile na to, da bo investicija podpirala proizvajanje sirovin in da prekomorski promet povečajo na lastnih kolonijalnih posestvih. Prizadevale si bodo, da spravijo kolonije v boljo zvezo, sposobno za obrambo ter da lastno gospodarstvo v kolonijah izpopolne in razširijo. Tako nekako se bo po priliki glasilo geslo kolonijalne politike po vojni. Pri tem se bo moralo izlasti uvaževati posebno narodno gospodarstvo Nemčije. Od izvajanja kolonijalne politike se ne smejo dati Nem-ei preplašiti, četudi so deli njihovih kolonij prešli pod sovražnikovo oblast. Vprašanje vojnega materijala v Rusiji. Pariški »Temps« poroča, da je j a p o n -s k i vojni minister odločil, da se 1200 delavnic s približno 100.000 delavcev porabi za izdelovanje vojnega materijala za Rusijo. Sedaj da se japonska vlada bavi z načrtom, da se zgradi nova tovarna pušk, ki bo služila v pokrivafije ruskih potreb. Glasom neke vesti v »National Tidende« iz Petrograda se širi gibanje v svrho, da se vse prebivalstvo mobilizira za izdelovanje vojnega materijala. Po vsej državi da so se osnovali lokalni odbori pod vodstvom centralnega odbora v Petro-gradu. Mnoge tovarnice'in delavnice so se stavile v službo vojske. Z izdelovanjem eksplozivnih tovaren da se bavijo vseu-čiliščni laboratorij in tehnične Šole. Pred sem bi bilo po teh poročilih posneti, da je na porazih Rusije v resnici pomanjkanje municije in vojnega materijala igralo zelo važno ulogo. Dvomiti pa je, ali bo to nervozno delovanje sploh moglo še dohiteti, kar je zamujenega, in nadomestiti, kar je izgubljenega! In posebno še: ali bo mogla to dovolj hitro? Industrija v Rusiji je še veliko premalo razvita, da bi mogla domača produkcija zadoščati le enemu delu ogromne naloge. Japonska in Amerika sta pa fČlo daleč. Saj so že dosedanji dogodki dokazali, da je bila ravno ta oddaljenost usodna za rusko vojsko. Bomate vesti. Namestnik baron Fries - Skene je prispel v sredo dopoldne v Gorico in si je o-gledal najprej onstran Soče ležečo Pod-goro in tamkajšnje naprave tvrdke Ley-kam. Nato je sprejel namestnik v poslopju okrajnega glavarstva deželnega glavarja msgr. dr. Faiduttija in predstojnike lokalnih upravnih oblasti. Po poročilih o-krainega glavarja barona Baunia in vladnega komisarja Gorice, conte Dandinija, je položaj v vsakem oziru izredno zadovoljiv in razpoloženje prebivalstva kljub bližini vojnih dogodkov čisto mirno in samozavestno. Potem ko si je namestnik o-gledal še bolnišnico usmiljenih bratov, se je vrnil zopet v Trst. Prepoved krošnjarenja s sadjem. Glasom dopisa c. in kr. 5. vojnega etapnega poveljstva z dne 27. avgusta 1915 P. No. 1790, prepovedalo je namestništvo sklice-vaje se ra § 60 odstavek 4. obrtnega reda iz zdravstvenih ozirov trošnjarenje s sadjem cd hiše do hiše. Prestopki proti tej prepovedi bodo kaznovani najstrožje v smislu do'očil obrtnega reda. Dr. Fabrizi 1. r. Ravnateljstvo c. kr. višje gimnazije v Kopru naznanja: Na inicijativo ravnateljstva je c. kr. deželni šolski svet za Istro z odlokom 17. septembra 1915, št. 11918 ex 1915 odločil, da ni nobene ovire proti sprejetju vpoklicanih ali evakuiranih u-čencev kot redne javne učence za šolsko leto 1915/16, kljub temu. da se morajo muditi izven Kopra. Ne uničujte trgovine in obrti! Prejeli smo: Resnica je ta, da je vsled sedanjih razmer velika večina tržaških trgovcev jestvinčarjev in pekov na robu propasti. Mnogi so že zaprli, ostalim pa ne bo kazalo drugo, nego da pojdejo za onimi, ki so že zaprli. Dvojici ali trojtei pekov je aprovizacijska komisija dovolila, da smejo peči kruh, in dali so jim tudi moke. Kolikor je znano piscu teh vrstic, je kruh omenjenih treh pekov precej boljši, nego pa oni iz centralnih peči. Ali ne bi mogli dati še drugšm pekom moke in dovolje- nja, da pečejo kruh? Seveda, to pod strogimi navodili, nadzorstvom in po določenih cenah! Kaj bo v nasprotnem slučaju s to obrtjo, kaj z davkoplačevalci in njihovimi družinami? Glede trgovcev z jest-vinami tudi ni prav, da se vsi ali ogromna večina proglašajo za same oderuhe itd. Gotovo je med njimi toidi ljudi, ki nimajo pretenke vesti, ali velika veČina trgovcev so poštenjaki, dobri davkoplačevalci in očetje številnih družin. Vse to se u-niči, ako se ne ukrene potrebno, da bodo ti ljudje mogli dobivati blago in je prodajati po zmernih cenah. Določile naj bi se izkazmjce, kakor je uvedeno za olje. Trgovec naj dobi toliko in toliko blaga. Ko je to prodal, ali ko misli, da bo kmalu pri koncu, naj nabrane izkaznice, ki morajo odgovarjati teži ali meri prodanega blaga, predloži aprovizacijski komisiji in ta naj bi mu nakazala novega blaga. Z ozirom na možnost vsakovrstnega varanja, naj bi uvedli strogo nadzorstvo hi stroge kazni in mi smo prepričani, da bi bilo na ta način ustreženo poštenim trgovcem in ljudstvu, ker bi ne bilo treba čakati ure in ure, da moreš drago nakupiti najpotrebnejša živila. V prvi vrsti gre za to, da se koristi ljudstvu; in ker so trgovci tudi ljudje, a ob enem davkoplačevalci, menimo, da naj bi bilo usmiljenja, tudi za njih! Meščan. Kamnoseki in delavci sličpih strok dobijo delo v Altenbachu na Nižje-Avstrij-skem pri podjetju »Linzer Dombaustein-bruch«. _ Umrli so: Prijavljeni dne 22. t. m n* mestnem fiz:katn: ISertenja Ivan, mesec dni, Oarbola zg. fit. 309; Lnzzatto dr. Mojzes, 91 let, ol. Cavan* št 15; SergaS Jakob, 44 let, Rocol it. 576; Tome OHvijer, 5 mesečev, Roool štev. 232; Val.entiočič Margerita, 79 let, Kjadin Jtev. ; — v mestni b lnišnici dne 22. t. m.: Pir žarel o Peter, 44 let; Racco Alojzij, 57 let; Semec Andrej, 51» let; Zakaj Katarina, 52 let. 11 Ljubljane. Umrla je v Spodnji Šiški gospa Milka Vuga. učiteljica na Planini pri Vipavi m tfani. — V Ljubljani so pokopali gospo Marijo Krapešovo, soprogo kavarnarja in restavrateija, goriškega rojaka. — V Ljubljani se i« mudil goriški knezonadškof, ekscelenca dr. SeaeJ, ki je obiskal tudi posredovalnico za goriške begunce ter ol< kadar se je treba po btflezni ojačitl. — Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 6000 zdravniškimi IZBORNI OKUS. spričevali. IZBORNI OKUS. Lekarna Serravalio - Trst Tržaška posoiilnica In hranilnica f f rcglstrcvana zadruga z omejonirn poroštvom TRST - Piaz?a deila Caserma štv. 3, I. nad, - T33T (v lastni palači) vhod po glavnih siopniiuh. POSOJILA za vknjižbo 5 l/t na menice po 6% na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJE TROOVSKE MBNKZ. HRANILNE VLOGE fnktn, te tudi ai ud In jih obrestuje po 4,|4°|. Večje stalil« vtoge in vloge na tek. račun po dogovoru. fiSSfe? vod tutu - VI NABIRALNIK ul sc laUMM eao kro E (HRANt^ae PUSICE). bo. - ODDAJA Poštno-hraoilniftni račun lh 004. TEG K FON 952 Ima varnostno celico (safe deposits) za shrasabr. rredno-t-nih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, fji^pcSnonM varno proti nlomu in poiaro, nrejeno po najnovcjSom načinu fp ter jo oddaja strankam v najem po najniZJHi cenah. STfiMiE VLOG KAD 10 MILIJONOV KRON. flreda m: od 3 to 12 Baasit m ođ 3 dts 5 ps-iaii. IzpUćij« ss lak đelaai'i si m&k erab s s 'n'as'iT^gfv'v^B!? -