Sfev. 303, V Trstu* v ponedaBckt novembra 1915, Letnik XI« Izhaja vs*k tudi ob nedeljah praznikih, ob 5 zjutraj. trednijtvo: Liicfi Sv. Frančiški Aaiškegi si 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se poSiljajo urednigtvu llitx Nefamkirana pisma s« ne "sprejemajo in rokopiai se ne vračajo. Udalatdj in odgovorni urednik Štefan Oodioa. Lastnik konsc:«iJ Hsta .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti\ vpisane zadruge t omejenim poroitvcm v Trstu, uiics Sv. Frančiška Ali škrga It. 20. Telefon uredništva in uprave Ste v. 11-57. Naročnina z a a i a : Za celo leto...... Za pol leta . . . -........... za tri mesece............... za nedeljsko izdajo za ceio leto ..... ta pol leta............... K 24.— . 12.-• 6'— . 5.20 . 2.60 Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinari??, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za« vodov........7.....mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: ... . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema In se rat nI oddelek .Edinost:«. Narodni« In Tcklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno It upravi .Edinosti-..— Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sr. Fr<"t?13k* Asiškega št 20. — PoStnohranilnlČnl račun SL H J' l avslrij DUNAJ, 31. (Kot.) Uradno se razglaša: 3i. oktobra 1915, opoldne. Italijansko bojišče. — Tudi včeraj so Italijani ponavljali svoje napade proti točkam tolminskega in goriškega predmestja. za katere se najbolj vrši boj, in na več mestih kraške pianote. Tudi je prišlo zopet do srditih bojev možu proti možu, ki so trajali tudi ponoči in se končali povsod tako, da so naše čete obdržale svoje postojanke. — Na tirolski fronti so bili zopet krvavo zavrnjeni sovražni napadi v tonalskem okrožju. Pred našimi utrdbami na Col di Lana je nastopil mir. Kakor povsod, je tudi tu glavna postojanka trdno v naših rokah. Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Hofer. fml. Uroči bon na soskl fronti DUNAJ, 30. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Kakor se spoznava iz današnjega uradnega poročila vpriobcene-ga v včerajšnjem našem listu; — pnp. ured.), še vedno traja soška bitka. Po prvi fazi tega velikanskega boja le imela na južnem krilu napadajoča italijanska tretja armada še kaka dva armadna zbora v rezervi. Te zadrževane čete so zastavili sedaj. Tudi z municijo bogato o-skrbljena sovražna artiljerija more vzdrževati svoj ogenj še z veliko silovitostjo. Tako se ie na primer včeraj samo na Sa-botinu naštelo nad dva tisoč granat. Sploh nareria sovražnik proti goriškemu pred-mostju, kakor ie že razvidno iz opisa dogodkov 28. t. m., najhujše napore. Duh in žilavost tamkajšnjih naših čet se ne moreta priznavati dovolj. Stanovitno in ne da bi se utrudiie, so prenašale enajstdne-v ni artiljerijski ogenj. Hrepeneče so pričakovale trenutka, da se spoprimejo s sovražno pehoto. Posebno hrabra dalmatinska domobranska pešpolka št 23 in 37, potcin deli pešpolka št. 30 so žilavo vzdržali na laizaž-ljenejšUi točkah na Sabo-tinu in Podgorskem vrhu, dokler niso mogli kllčcč »hura« planiti na napadajočega sovražnika in ga vreči nazaj. Tu. kaKor po «>d kar najpopolnejše podpira pehoto gotovost neumornih topničarjev v poga-ianju in spretno v najsprednjejših vrstah ^delujoče tehnične čete. Tako je včeraj več napadov proti goriškemu predmostju že preprečil naš artiljerijski ogenj. Pred pev ruskim odsekom se ie umikanje sovražnika izpremsnilo v divji beg. Na Podgorskem vrhu so se slabe]« italijanski oddelki še mogli vzdržati v posameznih jarkih in metati plinove bombe. Uničili smo jih z ročnimi granatami. Tudi na severnem odseku doberdobske planote, med Petovljaml in Vrhom sv. Mihela, je včeraj popoldne ustavilo napad že koncentrično delovanje naših topov. Nato čez dan sovražnik tu ni napadal več, toda streljal pa je skrajno živahno iz vseh kalibrov. Z napadom ponoči se je posrečilo sovražniku, da nam je vzel majhen kos Jarka; kakor vedno, pa smo ga zopet vrgli iz njega. V okolici Sv. Martina je o-stalo še nekoliko jarkov v posesti Italijanov. Prošlo noč je protinapad ogrskega pešpolka št. 39 in lovskega bataljona št. 24 zopet pridobil vso postojanko. Tudi sosednji odsek do Monte dei sel busi je h'' zopet pozorišče srditih bojev. Tu so « -azbili napadni valovi sovražnikovi ob i rajnem zidu štajerskih domobranskih i. špolkov št. 3 in 26. Italijanske oddelke, ki so prodirali v kotlini vzhodno Verme-ijana, smo prisilili z ognjem, da so zbežali. Ravno tako ie razrušila naša artiljerija zbiranje sovražnika na kraju La Ro-cča in v mandrijskih zakopih. V plav-skem odseku je sovražna pehota, iz-vzemšl takoj preprečen pehotni poizkus pri Ajbi, ostala povsod mirna. Tudi pred tolminskim predmestjem se je sovražnik, ko je zastonj napadal Sv. Marijo, omeje- P O D L i ^ TEK GREŠNI C E. Roman. — Irancoski spisal Xavier d« Moutćpia — O ne, gospod, prosim. — Zakaj ne? — Ne upam se. — Zakaj se bojite? — O, gospod Maurice! — Dva dni je že, kar delale pri meni, in to bi vam moralo zadostovati, da spozna-re moje vedenje in ravnanje. Jaz ne mučim nikdar svojih modelov, celo tedaj ne, če so ženske, ki bi rade imele, da bi jih človek mučil. Tembolj pa sjioštujem take, ki so plašne in čednostne, kot ste vi, ter hočejo in morajo biti spoštovane. Pri meni ste varna kot pri bratu. — Vem prav dobro, gospod Maurice, da ste pošten človek. Zato bi tudi rada dolgo časa delala pri vas. da. vedno, ker se bojim drugih ateljejev. — No torej, ker rne poznate, mi ne odrekajte ničesar, za kar vas prosim. Torej sprejmete moju r>onudbo, kaj ne? — Če že hočete na vsak način. — Josipi — je zaklicai Maurice, ko je val na artilerijski ogenj. V krnskem o-zemlju |e že močno zapadel sne* in Je 1-stočasno precej nastopil mir. Italiji se ne priznajo nobene teritorijalne koncesije. DUNAJ, 31. (Kor.) Dasi enodušno razpoloženje po vsej monarhiji in stališče celokupnega avstrijskega in ogrskega časopisja od začetka italijanske vo]ne ne pripuščata nobenega dvoma o odločni odklonitvi kake tozadevne misli, se v inozemstvu vendarle še pojavljajo tenden-cijozne vesti, kakor da bi mogla biti Av-stro-Ogrska pripravljena, da bi italijanskemu kraljestvu v kakem mirovnem sklepu sedaj ali pozneje priznala kakor-šnekoli teritorijalne koncesije. C. kr. brzojavni korespondenčni urad je pooblaščen od merodajne strani, da z vso odločnostjo nastopi proti takim brezmisel-nim vestem. _ Z jiiSovzMegn boji Sto, OUNj, 31. (Kor.) Uradno se razglaša: 31. okt. 1915. opoldne. Jugovzhodno bojišče. — Vzhodno Višegrada so naši oddelki prodrli na srbsko ozemlje. Od Valjevega proti jugu prodirajoče kolone generala pl. Ko-vessa so pri Rožani pognale nazaj sovražno konjico. Neposredno se v emozapadno Gor. Mila novca so avstrijske čete z naskokom vzele več močno zasedenih sovražnih postojank, pri čemer so bili zaseženi 4 topovi in in 3 municijski vozovi. Hebski črnovojniškl bataljon št. 46 jeiinel zelo slaven delež pri tem uspehu. Istočasno so se nemške bojne sile od severa in severovzhoda priborile proti Gor. Milanov cu in so vdrle v to mesto. Tudi napadi naših čet v ozemlju severozapadno Kra-gujevca pridobivajo povsod taL Jugozapadno Lapovega se dvigajoča višina Stračevica je v nemški posesti. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoier, fini. BEROLIN, 31. (Kor.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stzn, 31. okt. 1915. Balkansko bojišče. — Nemške čete armade generala pl. Kovessa so vzele Gor. Miianovac. Severovzhodno odtod Je bi! sovražnik vržen iz postojank cb cesti Šatornja-Kragujevae, južno Srebrni-ce. Armada generala pl. Gallwitza je na obeh straneh Morave porinila sovražnika nazaj ter ujela 6'M) mož. Vrhovno armadno vodstvo. Paroplovba po Donavi zopet uvedena. SOFIJA, 30. (Ag. Tel. Bulg.) Prvikrat od začetka svetovne vojne je prispel o-grski podonavski parnik »Berettyo« iz Oršove v Vidin. BolMo-sMo bojišče. DUNAJ. 31. (Kor.) Uradno se razglaša: 31. oktobra 19I5„ opoldne. Bolgarji so, zasledujoč, prodrli povsod proti zapadu. Pri Slatini, zapadno Knjaževca, se je sovražnik še upiral predvčerajšnjim in včeraj. Novejših vesti nL Od Pirota odposlana bolgarska kolona se je istočasno približata VlasotnicL Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 31. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 31. oktobra 1915: Od armade general« Bojadjevega ni nikakih novih vesti. Vrhovno armadno vodstvo. SOFIJA, 30. (Agence TeL Bulgare.) — Bolgarski komunike poroča o dogodkih dne 29. oktobra: Naše armade so na vsej fronti nadaljevale z zasledovanjem nasprotnika ter so zapadno in jugozapadno Knjaževca dosegle Črto razvodja med Tl-iuokom in Moravo. Južno Knjaževca so zasegle vrh Kresibaba, ki odpira pot v odprl vrata ateljeja, da bi ga slišal njegov sluga. Josip se je pojavil na pragu. — Gosp(xl, ste me klical? — je vprašal. — Prinesi mi takoj zajtrk. — Ali semkaj, gospod? — Da, in i>ogrni za dva... gospodična bo zajtrkovala z menoj. — Takoj, gospod, takoj. Josip je izginil in se je vrnil takoj ter prinesel majhno, popolnoma obloženo mizico. Maurice je prijel Lcontino za roko in jo je posadil sebi nasproti. Mlado dekle, zelo preplašeno, je jedlo le malo, toliko, da je jx>kuša!o, in Maurice. neprestano zaposlen s svojim novim umetniškim delom, ni niti odvrnil j>ogleda od svojega načrta, ki je stal na stojalu. Naenkrat se je zazdelo, da se je otre-sel svojih umetniških misli, ki so ga obvladovale. — Leontina* — je dejal, obrnivši se k mlademu dekletu. Leontina je dvignila svoje velike, tako lepe, mile in žalostne oči k njemu. — Gospod Maurice? — je vprašala? Niš in Belo Palanko. V dofinl bolgarske Morave so zasedle bolgarske čete po srditih bojih kraj JnrdnUca (približno 27 km severovzhodno Vranja), vozlišče cest Vranje-Leskovac hi Trn preko Vlasine v Moravski dolini. Pri Kačaniku so skušali Srbi napasti naše v tej smeri prodirajoče čete, toda blU so odbiti. Pri zasledovanju smo zasegli dva gorska topa z vprego In množino vojnega materijala — V S koplju smo uplenili sledeče trofeje: 19.000 pušk raznih zistemov, 15.000 zabojev patron. 950 zabojev smodnika in veliko množino. vo?ne?a materijala. SOFIJA, 30. (Kor.) Vse bolgarsko časopisje izraža živahno veselje na tem, da se je vzpostavila zveza med zveznimi četami v Srbiji. Izkrcavanja v Solunu. FRANKdfeROD O. M., 30. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Soluna: Do včeraj je bilo izkrcanjh 78.000.mož ente-tnih čet, med njimi 50.000 francoskih. Do-čiin je Francoska 30.000 mož koncentrirala pri Gjevgjehji ia 10.000 mož porinila proti Strumici, so Angleži poslali le majhne oddelke proti Strumici. Ostale njihove čete so se nastanile v velikem taboru in so zgradile prostore za več kot 100.000 mož. Angleški pijortirji so ob železniški progi Solun-OjevgjeUja napravilf lasten brzojavr, da bi bili neodvisni od grSkega državnega brzojava. LYON, 30. (Kor.) »Progres* javlja: Angleške čete so dobile tx>velje, da odidejo na fronto. Povelje je med Angleži izzvalo veliko navdušenje. Z svsu^a-raskegii M!a. DUNAJ, 31. (Kor.) Uradno se razglaša: 31. oktobra 1915, opoldne. Rusko bojišče. — Proti na$I stry-pski fronti je sovražnik včeraj kazal živahno delovanje. Na različnih mestih je oblagal naše črte z močnim artiljerijskim ognjem in ?c poizkušal tudi* da bi na nekem mestu prišel čez Strypo, kar smo preprečili s svojim ognjem. Jugovzhodno Lučka je bil zopet sestreljen sovražni letalec. Naši napadi 7i*vđno Czartorvske-ga dobivajo Koran / ■ * rnkom taL Močni ruski napadi so bili zavrnjeni. Drugače na severovzhodu nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Z nemSko-rnskeaa bojišča, BERLIN, 31. (Kor.) VVoiffov urad poroča: Veliki glavni stan, 31. okt 1915. Vzhodno bojišče. — (»Hndeiibur-gova armadna skupina): Po našem koncentričnem ognju so bili prisiljeni Rusi, da so se zopet umeknili iz Plakan na severnem bregu Mise. — (Princa Leop. Bav. armadna skupina): Položaj je neizpreme-njen. — Lisingenova armadna skupina): Napad zapadno Czartoryskega Je dosegei črto ob vzhodnem robu komarovskih višin vzhodno Podgana. Dosežene postojanke smo vzdržali proti ponovnim ruskim napadom v deloma srditih bojih. Ujeli smo kakih 150 Rusov eaaistih različnih polkov. ; ^ Vrhovno armadno vodstvo. Z zapadnem fioiifta. BEROI IN, 31. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 31. okt. 1915. Zapadno bojišče. — Bavarske čete so severovzhodno Neu-Villa zavzele francoske postojanke v širini 1100 metrov ter so ujele kakih 200 mož 2n zasegle štiri strojne puške In tri minovke. Zvečer je bil odbit sovražni napad. V Šampanji so Francozje daleč namaknjen kos nemškega jarka severno Le Mesnila vzeli v noči od 29. na 30. t m. z veliko premočjo proti tamkajšnjim stotaljam. Pri Tahure so po- — Prosim vas, premotrite nekoliko moj osnutek. — Gledam ga gospod; zelo lep je. — Ali se vam zdi, da vam je podoben? — O da, gospod. — Glejte, in vendar nisem prav popolnoma zadovoljen. — Zakaj ne? — So to pač vaše poteze, je pač tudi izraz vašega lica, toda ni popolnoma izraz vašega očesa. Toda ali pa je tudi ke-daj videl kdo model s takim pogledom? Pogled, ki je lepši in božanstvenejši kot celo Fornarinin, in vendar ga je treba u-podobiti. Glejte, ta slika ženske, ta medli poizkus, kaže sicer neko žalost, toda manjka ji ona angelska resignacija, ki se izraža v vaših potezah in ki je razlikovalni znak vaše fizijognomije. Ta in oni umetnik išče vse svoje življenje, da bi našel to mifo poezijo, ta ideal, ki ga nudite vi. Vidim, da ste moj uresničeni sen. Ali naj sedaj zaostanem za to nezaslišano srečo, ki me je doletela? Oči moram še popraviti... ta pogled je duša sama in Vaš pogled je danes še vzvišenejši kot pa včeraj. Leontina. odkod imate ta bolestno trpeči pegled? Ta pogled mlade madone, ki sluti bodoče boli gore Kalva- poldne napadle naše čete. Vzele so Butte de Tahure (višina 192, severozapadno kraja). Bof Je trajal vso noč. 21 francoskih častnikov, med njimi dva bataljonska poveljnika, 1215 mož smo ujeli. Vrhovno armadno vodstvo. Joffre v Londonu. LONDON, 30. (Kor.) (Reu'erjev urad.) Generalissimus Joffre je bil dopoldne v Buckinghamovi palači na posetu; izrazil je kraljici Mary svoje sočustvovanje pov. dom kraljeve nezgode. Nato je posetil kraljico-mater Aleksandro. Pozneje je imel razgovor s Kitchenerjem. Za jutri določena seja kabineta se je odložila radi važnega razgovora z Joffrom. Zdravstveno stanje angleškega kralja. LONDON, 31. (Reuier.) Uradno poročilo pravi: Kraljevo stanje se je zopet zbo-ljšalo. Kralj je spal nekoliko. Bolečine so popustile. Temperatura in žila normalna. Francoska ministrska kriza rešena PARIZ, 30. (Agence Havas). Ministrski predsednik je danes dopoldne predstavil predsedniku Poincareju nove ministre in nove državne predstojnike. V včerajšnjem ministrskem svetu, ki je sledil nato, so razpravljali ministri o vojnem in političnem položaju. Ministrska izjava se sestavi v ministrskem svetu, ki se bo vršil v ponedeljek, in se v torek predloži predsedniku. _____ S turških bojišč. CARIGRAD, 30. (Agence Tel. Milli.) — Glavni stan poroča: Dardanelska fronta: Naša artiljerija je potopila danes francoski podmorski čoln »Turquoisea. Iz 2 častnikov in 22 mornarjev obstoječa posadka je bila ujeta. Sovražnik Je na več odsekih fronte razvijal živahno delovanje z artiljerijo in metanjem bomb. Odgovarjali smo učinkovito. Tudi sovražne ladje so se udeleževale obstreljevanja. Pri Anaforti je naša artiljerija na sprednjem delu neke sovražne transportne ladje zadela v polno. Ladja se je odstranila v oblaku dima. Pri Ari-Burnu je od naših vržena bomba povzročila v sovražnem strelskem jarku požar, ki je traja! dve uri. Pri Seddill-Bahru je razdejala naša artiljerija dve sovražni postojanki za metanje bomb proti desnemu krilu In centru. — Drugače nič novega. Pred Dardanelami potopljene ladje. CARIGRAD, 30. (Kor.) Pred Dardanelami je bil potopljen francoski podvodnik. Moštvo je bilo ujeto. LONDON, 30. (Reuterjevo poročilo. — Uradno.) Pomožni iskalec min »Hythe« se je v noči 28. t. m. pri Galipolju potopil, ker je zadel ob drugo vojno ladjo. Poleg posadke je bilo na krovu 250 mož. 2 častnika in 153 mož se pogreša. VpoKIic pri ponovnem oziroma naknadnem prebiranja za sposoime spoznanih črnovoj-nlšklta obuezancev. DUNAJ, 31. (Kor.) C. kr. ministrstvo za deželno brambo je izdalo uradni razglas, po katerem morajo pri ponovnem prebiranju rojstvenih letnikov 1873. do in-kluzivno 1877., potem 1891., 1895. in 1S96. in pri naknadnem prebiranju za sposobne spoznani črnovojniški obvezanci, ki so rojeni v letih 1875., 1876., 1877., 1891. in 1895. ter so avstrijski, oziroma ogrski državljani, ak(r niso bili že pritegnjeni k službovanju z orožjem ali pa so bili od tega službovanja iz ozirov javne službe ali koristi oproščeni na določen ali nedoločen čas, dne 16. novembra 1915. odriniti pod orožje. _ Japonski nasveti Kitajski. LONDON, 30. (Kor.) Reuterjev urad poroča -iz Pekinga: Japonska je dala kitajski vladi prijateljski nasvet, da odloži rije? Bodite odkritosrčna draga moja prosim vas. Povejte mi, ali imate vedno ta čudoviti, skoraj božanski izraz v licu, ali pa če je posledica tajne, globoke boli? Oprostite mi to neskromno vprašanje, toda rešitev tega vprašanja je zame bistvena stvar. Saj pojmite, da bi se le pre-rad vglobil v fizične in moralične skrivnosti nnrave. Brez teh študij je umetnost materijalna in se laže, če govori o svojem bcžanskeii poslanstvu. — Ne razumem vas popolnoma, gospod Maurice, in ne vem, kaj naj bi vam odgovorila na to. — Ali hočete odkritosrčno govoriti z menoj? — Da. — Res? — Prav res. — Vpraševal vas bom torej tako, da boste lahko odgovarjala... če pa ne boste hotela odgovoriti---- — Nič mi ni ljubšega kot to; nimam prav ničesar, kar naj bi vam prikrivala. — Vi trpite, kaj ne____če ne telesno, pa vsaj duševno? — O gotovo! — Ali je morda vaš oče, ki vas onesre-čuje s svojim slabim ravnanjem? priprave za zopetno vzpostavo monarhije, ker bi skoraj gotovo povzročile nemire, ki bi ogrožali mir na vzhodu in interese v vojno zapletenih evropskih vlasti. AprovizacilsKe stvari. Krušne Izkaznice za prihodnje Štiri tedne. Mestni magistrat razglaša: Razdeljevanje krušnih izkaznic za 5., 6., 7. in 8. teden se prične 2. novembra 19 15. Izkaznice se ne bodo dosiaviiala na dom, niti v mestu niti v spodnji okolici, in zato morajo stranke priti ponje same h krušnim komisijam svojih okrajev ob uradnih urah, kakor so jih določile posamezne komisije. V mestu (krušni okraji št. 1 do 22) se morajo stranke, ki pridejo po izkaznice, izkazati z izkaznicami za živl-I a, na katere pritisnejo komisije v svrho kontrole svoj pečat. Poleg tega pa morajo stranke, tudi iz spodnje okolice, ko pridejo po nove izkaznice, prinesti s seboj m a t i-c e (levi del izkaznice, ko so odrezani že vsi odrezki) i z k a z n i c 3. tedna (ni o-dre barve). Krušne komisije imajo pravico, v dvomljivih slučajih zahtevati od strank vsa potrebna pojasnila in jih bodo obratno tudi dajala strankam. Osebam, ki jim je bila priznana pravica do dodatne izkaznice, izroče komisije to izkaznico obenem z normalno izkaznico. Rgzns politične vesti. Spori v nemški sociialni demokraciji trajajo dalje. Sedaj se je oglasil socialistični poslancc Konrad H & n i s c h proti glavnemu glasilu stranke »Vorvvartsu«. Velika večina stranke — pravi — občuti vedno huje neznosno stanje, ko nje centralni organ vodi politiko male manjšine in kar se nahaja v ostrem protislovju s temeljno smerjo stranke. Neznosno je stanje, ko centralni organ nemške socijalne demokracije brez besede polemike — torej odobravajoč — ponatiskuje najhuje obtožbe nekega ameriškega sodruga, češ, da je bila nemška socijalistična stranka iz početka »enoglasno za vojno«. Neznosno je, da se v listu ob vsaki priliki biago sodi o protinemškem vedenju odličnih voditeljev inozemskih soaružnih strank (Mie-gen, Branting, Plehanov), dočim z druge strani list nič ne stori, da bi inozemstvu, posebno pa inozemskim socijalistom napravil vedenje nemške socijalne demokracije vsaj umevno. Ne more se prenašati, da centralni organ niti z eno besedo ne brani Nemčije in nemške (socialistične) stranke proti jako enostranskim govorom in re lucijam, sklenjenim na zim-mervvaidski socijalistični konferenci. Ne more se trpeti, ko naš centralni organ inozemskim socialističnim strankam in s tem tudi nemškim sodrugom podaja popolnoma krivo utnevanje o tem, kar se v inozemskem socialističnem svetu danes v resnici dogaja. — Ce je res, kar trdi iia-niseh, da namreč velika večina nemške socijalne demokracije tako misli in sodi kakor on, potem je stvar taka, da se je velika večina stranke temeljito nacionalizirala, sprejela princip brambe Nemčije in nemštva ter da se pri tem ne straši tudi navzkrižja z drugorodnimi socialističnimi strankami. Z drugo besedo: sedanji vojni dogodki niso ostali brez posledic tudi za notranji sestav socijalne demokracije. Velik princip internacionalizma se vidno maja. In če je to pri uzorni disciplini in strukturi nemške socijalne demokracije, potem si res ne moremo misliti, kako bi se mogla naša socialna demokracija po tej vojni izogniti reviziji svojih načel in taktike napram strankarskemu življenju v naši državi?! — Da! — je zajecljala Leontina, — toda .... Dekle je omolKnilo. — Toda? — je ponovil Maurice. — Ko bi ne bilo drugega kot to, bi jokala ... drugega nič. — Potemtakem je še nekaj drugega? — Da. — Ali vas morda trpinči še na kak drug način? — je vprašal Maurice. Leontina se je zgenila in je odprla napol ustnice, kakor da bi hotela odgovoriti. Ni pa odgovorila. Škrlatna rdečica jej je počasi začela udarjati v tilnik, lica in končno tudi čelo. Skrila je obraz v obe roki in izza finih, nežnih prstičev je, kakor biser, zdrknila solza za solzo. Maurice je napačno tolmačil dekličino zadrego. Pripisoval je njeno bol nesrečni ljubezni. Odgovoril jej je smehljaje: — No, torej Leontina, ne zardevajte. Nimam niti pravice, niti namena, da bi godrnjal. Govorite torej brez strahu. Zdi se mi, da sem ugenil, zakaj zardevate in jočete. . x Stran H. »EDINOST« št 303. V Trstu, dne I. novembra 1915. Poslanec Renner o avstrijskih narodih. Socijalno-demokratični poslanec Renner nadaljuje v »Arbeiter Zeitungi« svoja raz-motrivanja o avstrijskem narodnostnem vprašanju. Piše med drugim: Očitno je, da avstrijski narodi od nekdaj niso hoteli nič drugega, nego da svoj delež na drža-\ i urede v čim večjo svojo korist. Večji delež na zakonodaji, na upravi, pri financah, na dostojanstvu in časti — to je bil cilj meščanskega nacionalizma v Avstriji od nekdaj. Narodi, ki so se kazali najne-brzdljiveji, so postali takoj vladni pristaši, celo nadpatrijotični, čim jim je pripadel le mal košček deleža več, da, če jim je bil dovoljen le kak simbol moči in veljave, kak emblem ali grb! Ta boj je le preobražen naravoslovni boj za obstanek in je družabna forma tega boja potrebna m zdravilna že zato. ker varuje družbo pred otrpnjenjem. Velik greh našega nacijona-lizma je, da je to tekmovalno borbo tako razjaril, da oškoduje in slabi skupnost, da jej grozi z razpadom — in to je na parla-mentaričnih tleh obstrukcija. Dokler obstoje narodnostne države — in potek zgodovine jih dela vedno pogosteje in raz-širjeneje — se bodo narodi v njih borili med seboi za večjo veljavo. Ali ta borba bo postajala bolj in bolj zavestna z a in ne proti državi. To ie predmet narodnega gibanja. Merila modernega kulturnega življenja ne prenašajo več malih držav. Zahtevajo velikih gospodarskih in prometnih skupnosti, za katera se že celo veliki narodi kažejo premajhni. Nacijona-lizer.; je danes postal to, kar je bil pred sto leti provincijalizem. Če je temu tako, potem je pač človeštvu stavljena nova naloga. da najde in ustvari tiste pravne in državne oblike, v katerih bodo mogli narodi mirno tekmovati, nič drugače, kakor predstavljajo civilna sodišča tisto pravno uredbo, ki prilirania državljanom romantiko in neudobnosti pravice inočnejega. Vedno lazločneje se narodnostno vprašanje izpreminja iz problema vnanjega u-stvarianja držav v notranji in ustaven problem Tako ie celo v daljnem svetu, koliko boij v Avstro-Ogrski. Nobeno iz-poznanje ne bi moglo biti v Avstriji zdra-vilneje nego to. Če bi se vsi priznali k temu izpoznanju, bi nam bila prihranjena vsaj tista usodepolna kriva umevanja v inozemstvu, ki so ravno sedaj postala v nesrečo za Evropo.__ PolltlUa Gršae. Šest dni potem je poslal Venizelos kralju drugo epistolo z ozirom na odgovor Romunske na predlog Orške za skupno pomoč Srbiji. xZdi se mi — pravi Venize-los — da Rumunska hoče udariti le tedaj, ako stori to tudi Bolgarska. Moramo si torej prizadevati z vsemi žrtvami, ki bolno odmevajo v naši duši. da ustvarimo vojno zvezo vseh balkanskih držav. Kar nam za slučaj sporazuma z Bolgarsko obeta Sir Edvard Grey v Mali Aziji, pripaja k Grški, ki se je dvokratno povečala po srečno dovršenih balkanskih vojnah, vsaj tako veliki in bogati Halas. Prepričan sem, da dobimo v Mali Aziji 125.000 kvadratni!; kilometrov zemlje. Kar imamo odstopUi na Balkanu (Sali-Ahabau, Kavala in Drama) so bogate dežele, ali po obsegu le šestina onega, kar pridobimo. Razun tega dobiuo mejo Doirarn-Gjevgielija. Izgubimo 30.000, a dobimo 80.1M) Grkov. Ali prepričan sem, da bi vsi oni, ki jih računamo kot izgubo, prodali svoje imetje in se preselili v Grško Malo Azijo. Dvomim, da bi se kdaj še ponudila taka prilika. Ce je ne izrabimo, so Grki v Mali Aziji izgubljeni za nas. V vsakem slučaju: ako zmaga ententa, bo delila, z ali brez Italije, turške dežele v Evropi in Mali Aziji, ako pa zmaga namško-turška zveza, ne bodo samo Grki pregnani iz Male Azije, 200.000 njih brez strehe in imetja, ampak slediti jim bo moralo neštevilo in Mala Azija postane plen Nemcev. Ali sinemo omahovati, ko nam naklonjenost usode kaže pot v Grško, ki zajemlje skoro vse dežele, v katerih so nekdaj gospodovali Heleni in ki jej, skupno s plodne-jimi predeli, pripade gospodstvo na E-gejškem morju? (Jeneralfri štab se boji, da bi bila uprava v tako velikih novih deželah težka in naše oslabljenje po vojni večie nego ono Bolgarske, ki bi nas potem napadla. No, naše upravno delo v Makedoniji nam kaže, kaj more storiti he-lenizem. Mnenje, da opešamo poprej, nego Bolgari, je ovrženo po balkanski vojni. Res je sicer, da bi nas vojna v bližnjili letih prisilila, da — dokler ne bi se naša vojska reorganizirala in bi se uvrstili vanjo novinci iz nove Grške — da držimo v Mali Aziji del svojih vojnih sil za slučaj eventuelnega punta. No, taki poizkusi so ifeverjetni. Po smrti osmanske države bodo muselmani mirni podaniki. In dalie: za maloAzijo potrebne čete bi kmalu dajalo tamkajšnje grško prebivalstvo.V tretje: Za čas nevarnosti bi se obvezala ententa, da nas ščiti pred bolgarskimi napadi. Bolgarska sama bi bila po veliki vojni zapletena z upravo in organizacijo svojih novil* predelov. Ce bi jih pa zapustil vladar neba in bi se odločili, da nas napadejo, potem bo hvaležnost silila Srbe, da nam pomagajo. Ako bi Bolgari zahtevali, da jim za nevtralnost takoj, torej pred koncem vojne, odstopimo Kavalo, se bomo morali odreči pogodbe. Potem bi Bolgarska občutila naš vstop v vojno. Nam bi ostalo prijateljstvo entente in ta ne le, da bi branila naše interese, ampak bi nas po vojni tudi financijelno podpirala. Življenska moč, ki jo je pokazala nova Grška, nam daje zaupanje, da bo po uničenju Turčije, močan faktor pri ustvarjanju novega življenja v Orijentu. Naša domovina more z zaupanjem pričakovati pomoč, financijelne in diplomatične, ki jej jo bodo nudile države in ki so jej namerile lahko in hitro novečanje. S^^'o more kreniti na divno fn svetlo pot, ki se jej odpira. Smatram za srečot da je vaše Veličanstvo na višku svoie moči, ki da ne osvoji samo z mečem v roki večje Grške, marveč da tudi osvojeno politično dobro organizira. Ko napoči ura, zapustite lahko svojim naslednikom, nadčloveško delo, zapuščino, kakršno je redko kateri knez ostavil!« Po tem tenorju in frazeologiji v tem pismu, je razvidno, da je hotel Venizelos še huje pritisniti na grškega kralja in ga pridobiti za entento. Maks Harden pripominja: Ta Krečan je videl dalje, nego vsi krmilarji entente. Slutil je že v januarju, da si bo skušala Nemčija odpreti pot preko Balkana v Carigrad, in slutil je, da jej bo Bolgarska pomagala v Makedoniji. Ali Venizelos, ki zahteva odstop zemlje tudi Bolgarski, je postal ranljiv. Konstantin Lw je odločil, da se reši tega človeka. No, takoj na to je o-bolel. Venizelos je rešil deželo od ubijal-nih strankarskih borb in zapletenih političnih kriz, razširil njene meje. Sedanjega vladarja je pomiril z vojsko; v narodu Je vsadil zaupanje do dinastije. Ali se more takega človeka proglasiti za izdajalca? Narod ga želi in dne 13. junija zmaguje. Štirideset dni potem zapušča ta človek, ki mu je množica klicala kot-osvobodite-Iju, zopet ministrsko stolico. Nerazumljivo. Na spomlad je bil Venizelos prisiljen k odstopu, ker je težil po prijateljskem sporazumu z Bolgarsko; v jeseni pa za to, ker je hotel pomoči Srbiji, ogroženi po Bolgarski. V borbi meseca marca med njim in kraljem se je pokazalo, da nosilec grške krone z enako »ljubeznijo« gleda na Bolgare, kakor Venizelos. Spor med njima mora imeti torej drugje svoj koren. Ta minister, ki je postal neprijeten, se je nadejal, da z resno grožnjo zadrži Bolgarsko in s tem prepreči zmago Nemcev v Orijentu. Kralj Konstantin pa ne veruje v tak uspeh grške politike. Harden zaključuje svoja razmotrivanja meneč, da Venizelos ne bi bil izgubil igre la spomlad in na jesen in da položaj Gr-, ške ne bi bil nikoli dvomljiv, da ni Anglija ustrezala Bolgarski in obetala Italiji v nagrado za vstop v vojno razun »neodre-šeaih dežel« še srednjo Albanijo, Dalmacijo, Ciper, KilUrijo — torej same slovanske in grške predele. Harden konstatira torej, da je Italija, kjer »sodeluje«, le v nesrečo. (Konec.) Hoji fantje. M> rtaos planuo — Mrtve objokujem Ce pa je človek starejši, če ima ženo in otroke, pa mu začno sivi lasje lesti tihotapsko v glavo, se mu čudno zdi, ko naenkrat zasliši glas: ti, hlapec gospodov, pojdi na nabor. Tako je bilo tudi z mano, ko so mi rekli: pridi in pokaži, kaka je tvoja moč. In tiste dni pred naborom mi je bilo semin-tja res nekam čudno. Iskal sem razvedrila v Svetem pismu (Job, Psalmi, Jeremija, Jezusove prilike), prebiral narodne pesmi, hodil pogosto gori po moji preljub-lieni poti proti Rupi, pa premišljeval. In pri tej priliki so mi zopet uhajali spomini tja do tistih treh vrlih mojih učencev, ki so tali cvet svojega življenja na žrtvenik domovine. Fantje moji! Kolikokrat sem se že letos pogovarjal z vami, a pred naborom ste mi še posebno živo stopah pred oči. Dragi moji ljubčki, ali je tedaj kaj posebnega, da danes, nekaj dni pred Vsemi sveti in pred Vernimi dušami, zastavim skromno svoje pero in vam pišem tele vrstice. Sprejmite jih pa v nebesih za — prežce. Jožef Brce! Ko sem prišel pred petnajstimi leti za suplenta v Kranj, sem te našel v šestem razredu, kjer so mi poverili pouk slovenščine. Še te vidim, kako sediš tam doli v zadnji klopi, pa se živo zanimaš za vsako mojo besedo, pa pišeš lepe naloge z markantno svojo pisavo, in de-klamuješ in predavaš. Študentovska korenina. Pa lep fant, visokorasel kot jelka v našem gozdu. Potem se dolgo nisva videla. Sestala sva se, ko si prišel za učitelja na mestni licej v Ljubljani. Vesel sem te bil. Srečala vsa se še parkrat v Kranju, a nazadnje v Novem mestu — sredi julija 1914. Jaz sem se tedaj vračal iz ljube Bele Krajine, kamor sem bil pohitel z znanci in prijateljem Birtovim Andrejče-torn. 4ii sedaj čuva dobmiobsko planoto. Imeli smo doli prekrasne priče med rojaki ljubega Otona Župančiča. V Novem mestu sem te našel, dragi Brce. Odpravljal si se na vojaške vaje, ki pa so se spremenile že čez teden dni v morilni boj. Iz-brila te je sovražna kroglja. poiskala pot v glavo, uničila življenje, polno nad in sladkega upanja. In sedaj počivaš med Madjari na Budimpeštanskem pokopališču. Peter Bevk! Moj učenec doli v živo-srebrni Idriji, kjer hranim najlepše spomine svojih mladih let, kjer mi je tudi Gospod dal družico mojega življenja. Peterček! Fleten fant, rdeč in bel kot breskvin cvet. Dobro sva se razumela. Razvil si se v zalega mladeniča, pa risal si. risal tako lepo in slikal. Velika moč ie bila v tvojem čopiču. Letos pozimi sva se sestala v Kranju. Ko pa je zapela kukavica na Šmarjetni gori in kos znašal gnezdo na Rupi, je prišlo žalostno poročilo, da si kot junak pal na severnem bojišču in se ločil spomladi od pomladi svojega življenja. Peter, miren ti bodi kotiček tam na daljnem severu. Janez Triller! Učil sem te slovenščino v Kranju, kamor me je zagnalo valovje življenja iz ljube moje Idrije, z nepozab- nega Kurjega vrha. Janez, fant bujne domišljije, je pisal lepe naloge, kadar se mu je ljubilo. Zato sva včasih nekoliko trčila, a kmalu je minil vihar, bila sva stara prijatelja. Posebno kot pevec narodnih pesmi mi je Janez ugajal. No, in znal je peti in človek je bil vesel simpatičnega glasu njegovega, ki je zvenel kot srebrni zvonik. Odšel je v boj, dobil tam za Lvovom protin, v humorističnem pismu opisal in celo narisal svoje vojevanje, ozdravil, vrnil se na bojišče. Poslovila sva se na Trati pri očetu Zakotniku. Obljubil si mi, da hočeš redno poročati, kje boš hodil, kako se ti bo godilo. Dobil sem dve karti, namesto tretje je prišlo naznanilo smrti. Tudi Janez, veseli, živahni mladenič je dobil gori na severu malo prostorčka za zadnje počivališče. Brce, Bevk, Triller, sedaj ste gori, kjer sije večna pomlad, radujte se pri Njem, ki je gospodar čez življenje in smrt, ki deli vojno in mir. Tam gori vživate večni mir, kamor je letos šla si odpočit ljuba moja mama, kamor se je preselila letos nepozabna moja tašča. Pozdravite ju! Blagor vam, vi srečni prebivalci nebeških domov. Sedaj gledate od obličja do obličja Njega, ki ga je sama ljubezen, ki je ustvaril vse ljudi za nebesa, ki ne želi nobenega pogube. Tam gori ni ne sence sovraštva in črta, licemerstva in hinavstva. Tam biva Oni, ki sam sodi vsakega po zasluženju. Gori zločesta be|$da strupenega, zavratnega klevetnika ne pride do veljave. TI pa, gospod vojskinih trum, podeli nam skoro mir. Le želi, bič vojske se razdrobi. Gospod, o da bi kmalu zapel po našem polju mogočni zvon svetega Koci-jana, zvon, ki "bi oznanjal veselo novico, tako željno pričakovano, od vseh src iz dna zaželjeno: novico o miru. In če se to ne zgodi! Bodi kakorkoli, ako je tako božja volja, pridemo skoro za vami, Brce, Bevk, Triller, za vami mladeniči pridemo mi, ki nam Že jesen življenja barva naša temena. Rupa, na dan sv. Simona in Juda 1915. Mak so Pirnat. iz zapisnika gortikesa begunca. Bilo je proti koncu majnika. Topovi so začeli grometi, njih glas je lajal v zraku podobno psu, v daljavi pa je bilo videti oblačke, ki so se po poku polagoma izgubljali. Početkoina sem rad opazoval te prizore, dokler nam niso postali nevarni; prebil sem tudi po noči cele ure pri oknu, poslušajoč d rd ran ie strojnih pušk, vmes pa se je razlegalo grmenje topov kakor da biti hoteli izpopolniti to strašno harmonijo. Žarometi so čarobno razsvetljevali Sočine bregove: groza me je sprehajala. Sklenil sem oa le, da ne zapustim svojega domovja, ker so me poučili že prej, da oni, ki zapusti svoje domovanje, dobi po vrnitvi — prazno. Sovražne granate so začele padati, sedaj so poškodovale to, sedaj drugo hišo, ljudje so se začeli izseljevati odtod, ker je bilo tudi več ljudi smrtno zadetih. Moj sklep ni več držal. Pobral sem, kar sem ravno mogel, pa hajd na tuje z družino, ki se je že prei preselila v mesto. Usoda me je zanesla v zeleni Štajer. Na obeh straneh nehotično gorovje, vsako jutro nad globino, kjer je bilo prostora le za reko in železno cesto, je ležala gosta megla in dim iz tovarniških dimnikov. Zdelo se mi je, da sem v škatlji, v kateri komaj diham. Prijazen prijatelj in njegova gospa nam gresta na roko, kar moreta. Zdelo se mi je, da mi tu v tem o-zračiu ne bo mogoče živeti. Na nasprotni strani se je belila lepa hiša, v kateri so stanovale tudi družine beguncev. Skupno z neko gospo-begunko sem najel stanovanje v tej hišL Žgto ko smo se vselili, smo zapazili, đSTstri^aistrelih kozla, ker se je od bližnjih stranišč razširjal tak vonj, da ga naši nosovi niso mogli prenašati. Sklenil sem Čimprej odtod. Na vse zgodaj sem vstal, pa hajd na postajo, m lukama-tija me je peljal proti vzhodu iskat novega bivališča. Že zjutraj sem potrkal v prijazni vasi na vrata prijatelja, ki^e še spal. Takoj je vstal in se napotil z menoj po bližnjih selih iskat stanovanja. Nič nisva dobila. Vsi koti so bili zasedeni po beguncih, največ Tržačanih. Truden sem prišel domov zvečer ter se vlegel na trdo posteljo. A ni mi dalo miru. Na vse zgodaj sem vstal ter se napotil ob vodi po stezi proti zahodu. Nad potjo sem videl v goščavi pristavo, podobno gradiču, sezidano gotovo v srednjem veku. Korakal sem le naprej in prišel na Kranjska tla, do železnega mostu. Plačal sem mostnino pa hajd po cesti naprej, katera se tam zavije in me privede do gorskih naravnih vrat, ki so le toliko široka, kolikor je cesta in potok. Dalje naprej se je pred menoj širila zagorska kotlina, po kateri so raztresene lične hiše. Sredi kotline na hribcu se ponosno dviga župna cerkev z dvema zvonikoma. Tukaj sem dobil stanovanje. Ze čez dva dni sem se preselil s svojo družino. Početkoina me je zelo mučilo vedno zvonenje, a sčasoma so se najbrž privadila ušesa, ker gotovo se zvonenje ni zmanjšalo. Stanovski posli so me klicali. Pustil sem družino, pa hajd na postajo in lukamatija me je pripeljal po dolgem cincanju na dom. Na potu sem dobil prijatelja, ki mi je tožil, da se v njegovem kraju zelo težko dobijo nekatera živila. Povedal sem mu, da sem ravno ta živila dobil prav lahko in po zmernih cenah v svojem novem bivališču, vsled česar se je namenil ob povratku s Štajerske priti tjakaj nakupo-vat. Po 14 dnevih sem dobil od soproge pismo, v katerem mi je pisala, naj se Čimprej povrnem. Slutim sem, da je obolela in napravil sem se na pot Ko sem prišel tia. mi Je tožila, da ves čas, kar sem šel, ' ni mogla nikjer dobiti ne zelenjave, ne jajc, ne mleka, četudi je obrala vsako hišo, a povsod je dobila odgovor: Kaj pa bomo mi imeli, Če damo proč!« Samega pomanjkanja je obolela. No, jaz, ne bodi len, vzamem nahrbtnik na rame in palico v roke in jo uberem dve uri in Še dalje v gore, kjer sem bil včasih toliko srečen, da sem napolnil nahrbtnik s potrebščinami, ki jih prideluje kmet. Ni šlo povsod lahko, moral sem biti gostobeseden, šele potem se je omehčalo srce gospodinje, da je prodala, za kar sem jo vprašal. Nekikrat sem prinesel domov kar cel lonec kuhanega masla. Zadovoljen sem bil, da sem ga sploh dobil. A glej smolo! Ker je imelo čuden duh, me je opozoril prijatelj, s ka-tertm sva si ga delila, da je pomešano z lojem. Čudim se res, da znajo kaj takega v tako zakotnih samotah. Soproga mi je pravila, da je že omenjeni gospod res prišel m si nakupil po trgovinah razne, potrebščine. Cez par dni je prišla k njej hišna gospodinja in ji rekla: »Ali imate tudi vi dokumente, da niste o-gleduhi, kakor oni gospod, ki je tu kupoval in k vam znašal nakupljeno!« Soprogi se je to zdelo čudno in je vprašala: »Iz česa pa morete sklepati, da je bil oni gospod ogleduh?« — 3>Pravijo, da je povsod, kamor je prišel, če so ga vprašali, od kod je in kaj ie, drugače odgovoril. Enim je pravil, da je uradnik, drugim, da je učitelj, tretjim, da je iz Trsta, zopet drugim da je iz Pule itd. Zato so prišli do zaključka, da mora biti ogleduh.« Gotovo se bo čudil in sam sebi smejal gospod Miče, ki izve, kak sum in strah je vzbudil pri zagorskih prebivalcih s svojim nakupovanjem. Lepega zagorskega kraja sem se naveličal, posebno ker stanovanje ni bilo ugodno. Nikdar pa ne pozabim dveh čeških j družin, pri katerih smo vživali večkrat gostoljubnost ter so nam pri vsem šle na roko. Taka srca zna ceniti le tisti, ki sam poizkuša tujino, kjer največkrat naleti na trda in sebična srca. Pisal sem na več strani, da bi se mogel izseliti. Težko sem pričakoval odgovora, vsako jutro sem gledal, kedaj pride pismonoša. Nekega večera mi je prinesel majhen dečko brzojavko, ki me je rešila te negotovosti. Pre-skrbel sem si potni list in česar je bilo treba in v par -dneh smo bili že na potu proti Dunaju na ogrsko mejo. Ivan Križmnntiž ua E 2 40-2 8 », cipro K 2 40 2 SO. c ema maršala K 2 40. Amaro Istria K 240. likovne 2 40, tropiuovec navaden K 2 40, tropinovec fini K 3, slivovic K 3, brinievec K 2 60. konjak K 3 liter, refoSk v steklenicah K 2, moikat v steklenicah K 1-80. M>3 CflhfV niebltr-iiia a i prazna, tudi a ▼porabo kuhi« Milili r.je, se odda takoj. ul. Ficcardi Štev. 2, I nadstr. 717 | Umetni zobje t s $ , z in brez Čeljust!, zlate Krone in obrobki I'VILJEM TUSCHER X konces. zobotehnlk X t TRST, ul. caserma it 13, II. n.! X Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. X ♦ + vagonov amerikanske masti, holandsklh testenin z jajcem, sir parmežan, ovčji, sbrinz, tilsit, polenovka, gulaš v škatljah, por-tu&eške sardine, švicarski salami, kocke za juho, rižot v škatljah, ribji cmoki v škatljah, milo, kavina primes, sveče, poper, moka za krmo, konjak, šampanjec, vedno na razpolago v prodaji na drobno in debelo v skladišču-Via Acejue vogal Via Coronoo RUGGERO GAMĐEL, Trst. Darovi. Darovi, do$H ces k m s..r u. Tvrdka J--sip Angeli (tovarna za vrvi povodom ob etnice žalost-ega dogodka K 0 za nakup bo .ičnili darov vojakom južne armade; K 100 v korist t-kladu z vdove in sirote pidlih v vojni; K 10 v korist Rdečega križa in K lfK> za tržaške ubožce. Neka teri kapitani in uradniki avstrijskega Llojda po i nađ/ornika, kap. Rihardu Maverju, v počastitev j spomina tov. kap. Ecija Maru>«-iga, padlega na : polju časti K 14-1» v korist adu za vdf>ve in si-ro e padlih v vojni Višji finančni svet- ik dr. Marin g v počast.tev spomina Ane vdove Dorcich K 50 v korist beguncem iz Purlanije. Učenci obeli mestnih ljudskih Sol v ulici Ferriera K 12^0 v korist skladu za vd ve in sirote padlih v vojni in K 5v'i5 za Rdeči križ Druž'na Kremser povod m rrseleg- dogodka K 10 v korist v vojni oslepelih v jak in K 0 za vojake na jožneir bojišču. Prireditelji večera v gledališču FeniceJ dne 16. oktobra t. L K 328 62 (kot čisti dobiček) v korist skladn ?a brezposelne. Baronica, Pavlina Sartorio v pooas itev spomina grofice Eme Alberti pl. Ro a K 50 v korist sMi 'u za vdove i-sirote padlih v voj i in v počastitev spomina Pavle pl. Scnrpa nadaljuih K 50 v korist dam--kemu odboru za n kup darov v< jakom na bojišču Andrej Godina K 10>i za R<1< či križ. MMi OGLASI. rabljeno volno _ po konkurenčni in visoki ceni. Prinesti ali pipati DEBIASTO. ul. Chiozza št. 34. 5i9 Trgocgckup dncvn°- noT° Hefelirsna levo. soha se odda (K 24) postani gospo-dičn . UL Commerciale 9, III. na