26. številka V Trstu, v sredo 30. marca 1892. Tečaj „E D I N O S T" uhaja dvakrat na teden, Tlako aredo in soboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: vse leto gl. fi.—; izren Aviit. 9.— gl. polu leta „ 3.—; „ , 4.50 „ i» četrt leta „ 1.50; , „ 2.25 „ Posamične Številke se dobivajo ▼ pro-riajalnicah tobaka r TritO po * nov., * Gorici in v AJdovičtnl po • no*, naročba brez priloženi naročnin* at Tiiiravniitve 3 o eilra. EDINOST Oglasi in oznanila se račune po 8 nov ▼ rniica ▼ petitu ; ca naalovs s debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsedlo navadnih vretic. Poslana, javne zahval«, oamrtnto« itd. se rac"u ne po pogodbi. Vsi dopisi so pošiljajo uredništvu Fiazaa Caserma št. 2. Vsako pismo mora biti frankoviiiio ker nofran kovana se ne sprejemajo. Kokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserat« prejema upravniitvo P iazza CaseTma 6t. 3 Odprte reklamacije 'O proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V »dlaoat j* moi» Vabilo na naročbo. Ob koncu prvega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov, časi bo resni, in napočila je doba, ko narod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog. Cena listu je: za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50 Uredništvo in upravništvo. Deželna ali narodna avtonomija? IIL Prav ima „Narod" ae svojo trditvijo, da je članek „Novic" označilen za tisto zmedonost glede političnih pojmov, ki vlada mej nami. Oda: zmedenost, vladajoča mej nami glede politiških pojmov, se ne da utajiti; vsaj nam uprav polemika mej „Narodom" in „Novicami" priča najjasneje, da sami ne vemo, kaj hočemo, da vlečemo jedni na desno, drugi na levo ; da se niti danes, ko ne bi Brneli več biti politiški otroci, ne zavedamo tega, kaj nam utegne koristiti ali pa škoditi; da niti danes ne vemo, po kakih oblikah avtonomije bi morali težiti, da si osiguramo svojo narodno bodočnost, da se zavarujemo bodisi pred javnimi nasilstvi ali pa zavratnimi napadi sedaj gospodujočih narodov. Drugi članek, objavljen v „Narodu" v odgovor „Novicam", nam je zopet žalosten dokaz, kitko tesno- PODLISTEK. Kako se je ženil!? Pripoveduje Levin, „Čudna je ta, da nisem ie nikoli enako slišal," pravi Jože Hlačar svojemu prijatelju in pajdašu Mihu, kojega so prijatelji radi vednega javkanja in tožonja radi na-zivljali Mevžo. Oba sta služila nekje na Krasu pri istem gospodarju, znana sta pa bila v tržaški okolici in marsikod v Trstu, ker sta ob nedeljah često prihajala s Krasa v Trst z malinami, drnjuli ali enako kraško „bogatijo". Ustavljala sta se pri kaki krčmi, najrajši v okolici, koje vinska kapljica jima je kaj ugajala; le predragu jima je bila. Tu sta slučajno sliŠHla tudi kako laško besedo, pomešano s slovensko govorico, k o jo sta si kaj hitro na uho pri-vesila ter se ponašala z njo na domu. — „Ti si pravo sedlo, nobeni kozi ne bi prišlo prav," nadaljuje Hlačar, „nikoli nisem mislil, da si tak tepec. Noč • in dan mi trobiš na uho tisto svojo vzdihovanje; vedno mi sanjaš o tisti presneti Rozi; da bi jo škric!" . . . „„Molči! Da bi le tebe pobral ter te nesel tja v kak graben. Kaj ti veš, kaj srčni smo mi Slovenci, pokoreči se tiranskim zakonom nesrečnega pokrajinsko-omejenega patrijotizma, zabranjujočega nam, da bi ae malo ozrli prdko zemljepisnih moj pokrajine, v kateri — in to velja tudi za Kranjsko — alučajno života* rimo. Piaeo člankov v „Narodu" mora res biti fanatičen kranjsko-omejeni patrijot, sicer ne bi napisal takih argumentov na korist razfiirjenja deželne avtonomije, kojim ae moramo protiviti ae vseslovenskega stališča, ae stališča koriati skupnosti naroda našega. In uprav zato, ker amo odločni na aprotniki nesrečnega pokrajinsko-omejenega patrijotizma, izjaviti nam je kar naravnost, da brezpogojno soglašamo a trditvijo „No vic", da bi narodu alovenskemu le škodo valo vaako razširjenje deželne avtonomije. S tem seveda niamo hoteli reči, da ravno deželni zbor Kranjski bo ne bi amel baviti s političnimi upraianji; kajti taka zahteva bi bila krivična, dokler ae bavijo a takimi upraianji drugi deželni zbori, kjer gospodujejo uaši nasprotniki nemške ali italijanske narod nosti. A prevažnega uprašanja o koriati ali nevarnoati razširjenja deželne avtono mije ni smeti presojati se ozkega kranj skega stališča, ampak z ozirom na skupnost deželnih zborov. Razširjenje deželne avtonomije utegnilo bi nam koristiti — kakor povaem primerno naglaša „Slovan ski Svet" — le tedaj, ako bi bili deželno samoupravni organi ustvarjeni tako, da bi obsezal vsak posebe po jedno narodnost, ali vse skupne oddelke jedne in iste narodnosti, katera je pri poznana v Avstriji. Da pa temu ni tako, smo klasična priča uprav mi Slovenci, razdeljeni na 6 deželnih zborov. Mej temi je petero zbornio, v kojili odločujejo naši najzagriznejši nasprotniki o koristih onih delov našega itak malega naroda, ki so jim podredjeni: o duševnih in gospodarskih koristih; o šolstvu, o javnih občilih, o javnih zavodih, kojim je namen pospe je ljubezen in še taka, kakoršna je moja; tumpec si bil od nekdaj in tak ostaneš Ti nimaš nikakega čuta v sebi; vidi se mi, da ti so lepi, blagi čuti španjska vas; ti ne znaš, kaj se pravi ljubiti, koliko je človeku trpeti in biti v dvomih, ko ljubi; in kako še kadar ljubi brez upanja, da doseže kedaj to, po čemer tako srčno hropeni. Tako so godi meni in ti, tumpec stari, namesto, da bi mi svetoval, kako se mi jo vesti, kako mi je storiti, odteguješ in zmirjaš, zasramuješ in posmehuješ se mi ! Še enkrat mi izpregovori kaj o tem in ubogi ti; ali te ni sram: ti, v katerega sem stavil vse svoje zaupanje, ti sam so norčuješ iz mene!"" „Oj srček ljubi; končaj že to svojo pridigo, ki je dolga kot hudo leto ter mi že preseda; potolaži se in rad ti bodem svetoval, kar je v mojej moči. Poslušaj torej, kako som se jaz ženil z mojo Juco, ki mi jo jo ljubi Bog vzel k sobi leto po poroki. Prej ti pa povem, da se od babe ne smeš nadejati bogBigavedi kaj dobrega in sladkega; dobro som izkusil, da baba jo hudič, kakor so mi večkrat zabičovali sitni starci ; starci, ki so bili babe do grla siti : potrpežljivosti jo v prvi vrsti treba ! Dobro si zapomni, da brez potrpežljivosti Sevati javni blagor, itd. itd. In kako skrbe naši nasprotniki za vse to naše javne koristi, pokazalo nam jo v mnogih slučajih t»prav nedanje deželnozborsko zasedanje. O deželnem zboru Koroškem niti ne govorimo, kajti tu se kar a limine odbijajo opravičene zahteve Slovencev in je tretjina prebivalstva vBled krivičnega volilnega reda zastopana tako neznatno, da je sramota. Deželni zbor Štajerski ne privošči niti jednega mesta v deželnem odboru slovenskemu imovitemu delu dežele. V tej korporaciji smo Slovenci brez zastopnika. Tako poatopanje naših nasprotnikov znati brutalno nasilje, iz kojega izvira ne* brojno krivic za en del ndroda našega, živeč v omenjenih deželah. V deželnem zboru Isterskem iztisnili so manjšino, zasto-psjočo večino prebivalstva, iz vaeh odsekov, tako, da jej je absolutno nemogoče zastopati koristi svojih volilcev. V deželnem zboru Tržaškem prosjačijo v jedno mer za italijansko vseučilišče, kjer bi se izvestno negovali po „učenjakih," došlih iz tujine, tisti pogubni „idejali" iredentizma, tožečega po odušenju slovenskega življa in zajedno avstrijsko-državne ideje ob obalih Adrije. In takim zastopom naj bi ae še razširil delokrog ?jGorje, gorje nam, ako se zgodi! Tožeči po 'razširjenju deželne avtonomije drvili bi Slovenci orjaškimi koraki v — svojo pogubo. Kajti škodo, kojo bi po takem razširjenji trpeli posamični oddelki našega ndroda, ne bi mogli paralizovati vsi najkraanejši govori v deželnem zboru Kranjskem. In škoda, kojo bi trpeli odlomki, zadela bi skupnost ndroda notri do srca. Zato pa ae nismo mogli prečuditi trditvi „Naroda" — ki pa je v skrajnem nasprotatvu s premnogimi izjavami tega lista samega iz poslednjih let —, da se deželni zbori od nekdaj prva za-slomba avstrijskih slovanskih plemeu. Istotako ne moremo pritrditi „Narodu", da so bili Slovenci in umrli njih vodje, Toman, Gosta, Bleiweis odločni federalisti. Ne, to niso bili: nazivljali so ne bodeš mogel dolgo z babo živeti. Baba je križ in bašta !" „„Ali, nestrpljiv si res, ljubi moj Jo-žek, ti si pravi trdovratnež; vsaj tudi ti nisi poskusil več na tem okroglem svetu nego jaz; nič več jih nimaš na grbi od meno in tako sodiš kot bi bil kak Metu-zalem. Ti sam, menim, si pravi sitnež, križ, da ni enakega pod belim solncem. Nikdar nisem pričakoval, da bi mi celo ti odgo-varjal Bobnačovo Rezo za ženo, ampak mislil sem in upal, da mi bodeš to sve* toval: vsaj jo prav lepo, okroglolično in milo dekle; da bi me le imeti hotela!"" „No, no ... že dobro ! naj so njena lioa še bolj rudeča, nego čresnja in njena koža bolj bela, nego mleko: to ni vso nič in ne velja ni pol fajfo gnjilega tobaka, tistega po štiri krajcarje — to ni drugo nego babja sleparija, s katero slepe uboge možke ter jih vabijo ; to so tinte limanice na katere letajo možki tički ter se rado-voljno love; sušmarija je to, in nič dru-zega. Kaj bi ti hvalil njoni okrogli in ru-deči ličici, nežne rožice, tonke prstke, fin, gosposki nosiček, stisnone nožico, prelepa ušešca, lepo nakitano lasce ali kaj še! Prismoda ! Denar, denar, toga išči ! Kdor ti da denarja in babo za privržek ae pač federaliste — ker so pri krščenju otroka zgrešili pravo ime —, v resnici pa so bili narodni avtonomiati, kajti ne moremo ai misliti, da bi bili le šale zbijali z našim narodom, ko bo na programe taborov, vršivših ae mej Slovenci po različnih kvonovinah dosledno poatavljali na prvo meato — združeno Slovenijo. Razširjenje delokroga aedanjim deželnim zborom in pa „združena Slovenija", kako gre to skup P Erkliire mir graf Oe-rindur! Tu ae moramo pač uprašati: Je-li federalizem mogoč na podlagi aedanje razdelitve toatranske državne polovice po deželah P In potem : Bi-li nam bil, ako se uvede, rea nakoriatP Zanikati moramo jedno in drugo, Ne tajimo: federalizem, oanovan na pravični podlagi, ki daje — kakor se izraža „Narod" — večinam kakor manjšinam potrebnega var-atva, bil bi morda koristen v strogo narodnem pogledu. Drugo upraŠanje pa je: kako priti do tacega pravičnega federalizma in kako obliko naj bi imel P Tudi mi zagotovljamo že danes goap6di pri „Narodu* svoj blagoslov, ako imajo le količkaj nade, da se svojimi sredstvi preleve nemške arditeže v dobrohotno sosede in italijansko-radikalne volkove v pohlevne nedolžne ovčice. o lemi poslednjimi pa moramo računati, kjer imajo moč v svojih rokah; dokler ti poBlednji ne premene avoje nravi, aploh ni mogoč federalizem, oanovan na pravični podlagi. Za naše nazore, da bi bilo razširjenje deželne avtonomije za naa Slovence zel5 nevarno, govori tudi zgodovina, pripovedujoča nam, kako so ae [razvijale ideje ob tem uprašanju od leta 1848. do naše dobe. O tem pa prihodnjič. (Koneo pride). — tega 8e okleni in ne apuBti ga z lepa od sebe, Denar kraljuje in bašta!" „„Končaj te! . . . Pretil sem ti že, da ti jih naklepam na'tisto tvojo grbo; in to storim tudi, ako ne končaš svojega klepetanja. Veš, sit sem ga žo danes ; vos dan me vso vaške deklice psujejo in dražijo, tako, da som že pri solil tisti brezzobi Barbi en dober cvrk, ko mi je nagajala ter me dražila. Rekla mi je, da sem noreo, postopač, lenuh, revež, cap itd. ter da so še vsojam gledati za lopo Reziko; da sem nopripraven in neroden tako, da se Bogu vsmili, da stojim, kamor pridem, kot lipov Bog in kaj vem še 1 Tako jej je tekel tisti jeziček kot mlinsko kolo tam doti pri potoku ali pri Ipavi ; prav imajo oni, ki pravijo, da jo njen jezik daljši nego našo kravo rep, ki ima najdaljšega v vasi. Se celo ti bi jej ne molčal, ki si vendar tako tih in nem, ako nimaš nič „ta dolzega" pod klobukom; jaz sem jej pa jedno pri-smolil ter šol svojo pot dalje. In veš kaj mi celo očitajo te pasje vere P Pravi jo, da se — oj groza ! — niti ženiti ne znam! Ti, ljubi moj Jožek, ved mnogo koristnega, slabega pa še več, ti mi bodeš torej mogel pomoči v moji zadregi: to ni čuda, da - bo ne znam ženiti, vsaj me mati ni tega učila Politični pregled. Notranje dežel«. Dne 28. t. m. slavil je ves izobraženi svet spomin tristoletnice rojstva slavnega češkega pedagoga in učenjaka Jana A m o s a Komenskega, samo pri nas je gospod naučni minister prepovedal vsako slavnust.....Mi seveda smo bili tega menenja, da ako celo v Nemčiji proslav-ljajo šolske oblasti spomin češkega učenjaka, bi ga morali proslavljati tem bolj mi, ko je bil Komensky avstrijski državljan — državljan, na kojega bi smela biti ponosna tudi sedanja naša naučna uprava. Toda naša vrhovna šolska oblast je druzega menenja — bodi jej ! Odgovor voditeljev ndroda češkega na to, seveda ne prvo in najbrže tudi no zadnjo Bljuboznjivosttt naše naučne uprave najdejo čestiti čitatelji nižje doli. — Slava slavnemu spominu slavnega Jana Amosa Komenskega, te dike n&roda češkega in ponosa vsega civilizovanega sveta! V deželnem zboru Češkem imeli so dne 26. t. m. jako viharno sejo. Posl. dr. H e r o I d in M a s a r y k izrekla sta o gospodu ministru Gautsohu sodbo, kakoršna ni zlepa doletela katerega si bodi avstrijskega ministra. Mladočeski po* slanci so z galerijo vred burno pritrjevali omenjenima govornikoma, dočim so vbi drugi — molčali. Tudi ta molk je značilen, kajti okolnost, da ni nikdo odprl svojih ust v obrambo napadenega ministra, priča nam, da so vsi soglašali z ostro obsodbo. Povod burni debati bil je predlog poslanca Herolda in tovarišev, zahtevajoč da se premeni postava o vrejevanju pravnih odno-šajev učiteljstva. Dr. Herold je utemeljeval svoj predlog s tem, da se učitelji često premeščajo brez kakega pravega razloga. Tako premeščenje snaći kazen, ne da bi se bilo popred preiskovalo. PrumeKčevanje je najbolje sredstvo, iznebiti se učitelja, ki ne ugaja temu ali onemu. Zato pa je opravičena želja, da se učitelji premeste le tedaj, ako to zahtevajo resni razlogi. IscotaKt morajo odlooati le iooni my.ln9> pri podeljevanju ali odteganju kvinkvenijev. Njega predlog meri na to, da učitelj ven-der enkrat preneha biti žrtva vsakojakih denuncijacij, nasprotstev in sumničenj. Treba je, da tudi učitelj ima kako obrambo proti nadzorniku. Tu gre za to, da se v kvalifikacijski tabelo učiteljev ne beleži: „Je Mladočehtt, kar sicer ni nikaka sramota. Učitelj ni prodal nikomur svojega politiškega prepričanja, ko je postal učitelj. Učitelj brez politiškega prepričanja ne zasluži, da je učitelj ter da vzgaja našo mladino, kajti vzgaja potem le plašljivoe in politiške evnuhe. Učitelj ni da bi moral in oče tudi ne; kde bi se bil mogel temu priučiti? V naiej vasi gotovo ne, ker tu nisem še nikdar videl, kako se naši ljudje ženijo; ti mi pa tudi nisi hotel dosedaj nikdar ničesar razodeti. Prosim te, vsaj zdaj priteci mi na pomoč in ne odvračaj me od moje misli ter ne greni mi sladkih dni." — V času, ko se je ta preresničen govor mej našima znancema vršil, zbrala so te okolo vodnjaka, ki stoji malo oddaljen od vasi, vaška dekleta, prišedša po vodo. Bilo jih je več, mej njimi tudi Bobnačeva Rezka. Tu ni bilo obiranja in klepetanja ni konca ni kraja, ker vaška dekleta so oni dan izvedela, da se tisti nerodni Mevža klati za Kozo ter jej nekako dvori. Bog ve, da mu ni v staro bučo šinila misel, da bi se ženil žnjo I Obirale so tedaj in zabavljale. Rezika fjo bila oni dan kaj jezna: tega si gotovo ni zaslužila, kajti ona ni niti pogledala revnega hlapčeta Mevžo. Pa vsaj jo ni niti vreden ; potreben pa gotovo, ker prinesla bi mu v doto lepe krajcarje, ker je hči petionega kmeta. Krajcarjev pa bi potreboval Miha prav imeti vedno isto menenje, koje mu narekuje njega višji ; naj se ga ne sili, da mora vedno gojiti le c. kr. kolekovano raenenjp. Ako učitelj nima lastnega prepričanja, ni druzega, nego marijoneta. Mej učiteljem in njega višjimi treba moj-sebojnega zaupanja; učitelj naj no bode siljen iskati si naklonjenosti svojega nadzornika prilizovanjem in klečeplaztvom. Mi trebamo učiteljev, ki so trdni značaji, ne pa take, na koje vpliva vsaka sapica, prihajajoča z Dunaja. Kako bi pa moglo biti drugače, ko stoji na čelu naučne uprave mož, ki se je predrznel osramotiti največjega pedagoga sveta (Komenskega). Kako bi moglo biti drugače, ko se najdejo drobni epigoni, ki stezajo svoje roke proti heroom naroda, misleči, da zatemne luč in ustavijo napredek, ako s predrz, nostjo priti ikovcev blatijo čast onih mož, katere čisla ves izobraženi svet. Predrzno to roko pa bomo odbili, narod češki ne bode trpel, da se sramoti spomin njega velikih mož. Drugod bi takšen minister ne ostal niti 24 ur na svojem mestu. Samo pri nas v Avstriji, kjer je tekla zibel Komenskega, je mogoče, da se takšen p a r v e n u sme dvigniti proti njemu. Posl. prof. Masaryk pa je rekel, da ima naš naučni minister poseben talent za to, da brez potrebe razburja čjtstva češkega naroda. Gosp. dr. Herold osnaČil je danes naučnega ministra z izrazom, radi kojega gaje pograjal g. dež. maršal, jaz bi ga pa ne imenoval parvenu-a, ampak bienvenu-a (dobrodošlec — op. ur.), kajti zagotovljam Vas, ako bode vlada nadaljevala tako, kakor jo pričela, more stranka naša mirno sesti in počivati, vlada že p r e s k r b i v s e t o , kar bimorali mi storiti. V narodu prevladuje čutstvo, ki se da izraziti z besedami: ,Nan je ž e d o s t i 1" Vnanje države. V pruski zbornioi izjavil je ministerski predsednik Eulenburg, da vlada za sedaj ne zahteva nadaljnega obravnavanja o šolski postavi, obeča pa, da se Še povrne k temu predmetu. Gospod ministerski predsednik je utemeljil ta korak vlade z veliko razburjenostjo in hudim odporom, kojega je provzročila šolska postava. Jednako se je izjavil minister Eulenburg v gospodski zbornioi. V Parizu narašča razburjenje, ker anarhisti neizprosno nadaljujejo pogubo-nosno svoje delo. V poslednjih dneh ponavljale so se eksplozije, prouzročene po dinamitu. V poslanski zbornici izročil je Fery predlog, da se škode, prouzročene po atentatih, povrnejo iz državne blagajne. Zbornica je vsprejela postavni načrt, določujoč kami za prouzročitelje atentatov. zares. (Dalje prih.) DOPISI. Z Vipavskega, 26. marca. 1892. — Naznanjeni ljudski shod na Goričici pri Rebku na praznik Marije Device 25. t. m. dovršil Be je nad vsa pričakovanja v splošno zadovoljnost vseh udeležencev. Vsa županstva ajdovskega sodnijskega okraja in nekatera iz goriške okolice bila so obilo zastopana po svojih županih, starešinah in drugih veljavnih možeh. Tudi sosednje Notranjsko je bilo častno zastopano. Iz Štu-rij je došel vrlo dobro znani pevski zbor, ki nas je razveseljeval s svojim ubranim, izbornim petjem. Po 3. uri popoludne otvoril je zborovanje g. Jož. Pavlica iz Rihemberga, predstavil vladinega zastopnika okr. komisarja Lasciao-a (Laščaka) ter naznanil, da je shod počastil s svojo navzočnostjo tudi naš deželni in državni poslanec dr. A. Gregorčič. (Shod ga pozdravi z živahnimi živio-klici. — Na podlog g. Andr. Palika, podžupana v Vel. Žabljah, izvoljena sta bila z vsklikom g. {Angelo CaBagrande predsednikom, g. Jož. Pavlica pa za-[ pisnikirjem. Gosp. Casagrande se zahvali za izkazano mu čast, omenja v obŠirnejem govoru ljudska shoda pri Rebku 1. 1890. in 1891. ter peticije, ki so so bilo takrat sklenile in odposlale v dosego prezaželjeue železnice po Vipavski dolini. V isti namen je bil sklican tudi ta ljudski shod, da izreče svoje menenje o novem stanju, v katerem se nahaja to važno uprasanje. Na to prečita uvodni članek v 12. št. „Nove Soče*, kateri se obširno bavi z vipavsko in furlansko železnico. — Za tem se je uvela živahna razprava, katere so se udeležili gg, Casagrande, Perd. Perozzi iz Dornberga, Ant. Bavčar iz Sela, Dan. Godina iz Ajdovščine in Jos. Vidmar iz Lokave«. — Za besedo je poprijel tudi državni poslanec dr. A. Gregorčič ter v 40 minut trajajočem govoru razpravljal o uprašanju, ki je bilo na dnevnem redu. S tem govorom je bilo uprasanje o vipavski in furlanski železnici tako natančno pojasnjeno, da je vsak udežeuec imel popolno sliko o sedanjem stanju, v katero so ga zamotali nam neugodni odnošaji. Naposled je bila sprejeta resolucija, s katero bo je določilo: Shod izvoli odsek treh udov, ki podajo prošnje deželnemu in državnemu zboru, trgovinskemu, notranjemu in vojnemu ministerstvu za zgradbo železnice od jGorice do Logatca ali do kakega drugega kraja ob južni že-leznioi na Kranjskem. V prošnjah naj se poudarja, da je vipavska železnica potrebna posebno zdajt ko bo Gorioa in druga dežela oškodovana s železnico po Furlaniji. Poudarjati treba dalje, da furlanska železnica osreči le majhen delek naše dežele, in da nikakor ni res, da si cela dežela srčno želi železnice po Furlaniji, kakor misli trgovinski minister. Te peticije naj se izročč državnemu poslancu dr. Gregorčiču, da jih predloži na dotičnih mestih, ostali poslanci pa naj se naprosijo, da bi ga tudi v prihodnje v tej zadevi krepko podpirali. V odsek, ki naj bi oskrbel vse te petioije in drugačne korake, ter v odsek za prihodnji vipavski ljudski shod so bili izvojeni gg, Casagrande, Filip Terpin (župan v Križu) in Jož. Pavlica is Rihenberga. Shod je trajal 2Va uri. Vršil se je jako dostojno in častno za našo Vipavsko dolino. — Po shodu smo ostali še nekaj časa v veseli družbi pri kozarcih dobre vipavske kapljice, pri kateri so se vršile tudi razne napitnice. Gosp. Cassgrande je napil državnemu poslancu dr. Gregorčiču in vladinemu zastopniku; Gregorčič je napil g. Casagrandu kot spretnemu voditelju tega shoda; Casagrande je napil dalje novemu gospodu okr. sodniku Gabrijel-čiču, a ta je napil vsemu prebivalstvu ajdovskega okraja, ki ga je s tolikim veseljem sprejelo v svojo sredo. Med tem so nas vrli šturski pevci prijetno zabavali s svojim ubranim petjem. Toda prekmalu je došla ura ločitve, kajti mračilo se je že in začeli smo se razhajati. Ko se je odpeljal naš državni poslanec, zaklicali so mu pred hišo zbrani zborovalci živahen: „Živio" ! Tako je končal ta shod, ki je pokazal, da bo Vipavci znajo poganjati za svoje koristi in da znajo ubrati prave strune, kedarkoli je treba. — Peticija na deželni zbor je že podana. Objavi jo prihodnja „Nova Soča" v popolnem obsegu. R. Iz Braniče 26. marca. — (Resnici prosto pot!) Obrabljen, pa vender na veke ostane pregovor resničen: „D& se resnica prav spozna, je treba slišati dva zvona*. Zato prosimo, da slavno uredništvo „Edinosti", kateri je gotovo kot poštenemu časniku veliko mar za resnico in njeno pojasnilo, sprejme v spričanje resnice to le v svoje predale: V štev. 23. z dne 19. t. m. je čitati neki dopis, ki sicer zadeva našo samostalno duhovnijo, pa je bil drugod skovan, kakor da so se Braničarji, kdo vč kako hudo pregrešili nad prebivalci vasi Trbižani (Vasica Trbižani šteje komaj 6 hiš. številk. Pis.), ki spada pod duhovnijo v Stjak le po njih volji, ker je nekdo iz svoje lastne inicijative rekel dne 7. t. m., da Trbižani ne smejo hoditi več v braniško vikarijatno cerkev k službi božji. Da so pa braniški duhovnijani, ki spadajo pod 3 glavarstva, 3 sodnije in 4 županstva, že dolgo nevoljni nad onimi sosedi v vasici trbižanski, je pač mnogo razlogov, ktererib so pa sčinoma oni sami krivi. Ko se je 1870. leta ustanovila radi očividne potrebe ▼ Branici nova duhovnija, ki kot taka spada k goriški nadskofiji, so bili pozvani tudi Trbižani od strani goriškega knežje-nadškef. ordinarijata, da naj se, ker so komaj če-trtinko ure in to na ravni skladovni cesti oddaljeni od vikarijatne cerkve v Branici, sklenejo a to novo ustanovljeno duhovnijo, kajti v Štjak imajo skorej celo uro po utezi in siabi poti navzgor. Ali oni, (vseh B gospodarjev) so se trdnovratno ustavili tej tudi za nje in njih zarodu ugodni tirjatvi prav brezozirno in odločno, ne da bi naveli kak le količkaj veljaven razlog ter so ukazali zapisati na isti gori omenjeni poziv v ustanovno pismo te samostalne braniške duhovnije to-le: „Da Trbižanski prebivalci nečejo ničesar slišati o vtelese-nju k tej duhovniji." Obljubili so ob enem tudi, da ne bodo nas nikdar nadlegovali in ne hodili v braniško cerkev sv. Katarine. Nekaj časa res jih ni bilo opaziti t naši cerkvi, ali ne dolgo potem so začeli vsi doli v cerkev hoditi, in njih otroci so bili tudi od šolske oblasti v braniško šolo všolani, akoravno so tisto sami Braničarji na svoje stroške sezidali a farovžem vred. Tedaj so imeli vfarani duhovnijani, ki štejejo komaj 48 b. štev. velike stroške s cerkvijo in novim župnim dvorcem, in menda radi tega so se kratkovidni Trbižani zbali, da so rajie ostali pod eno uro oddaljenim Štjakom, nego pod braniško duhovnijo, ki je le četrt ure oddaljena. Res so bili stroški precejšni, pa vender ne toliki, da bi jih ne mogli zmagati, ker se je dobila tudi od svitlega oeaarja precej-šena denarna svota v ta namen. Da niso hoteli biti vteleseni, kar bi bilo na njih veliki duševni blagor, ki presega daleč one stroške v onih še dobrih letinah, je kriva največ njih nekvalifikovana hudomušnost. Pa vzlic vsemu temu, nismo bili mi braniški duhovnijani, ki smo v onih letinah lehko one stroške pogrešali, nevoljni dolgo časa radi hoje Trbižanov v našo oerkev, dokler so se oni pri nas spodobno obnašali. Ali s časoma so postali nekateri zelo srboriti, tako da je neki Trbižanec bivšega vikarja, (J. F.) ki ga je opominjal, da naj gre notri v cerkev, oelo popahnil, da je padel na tla. Tudi na koru okoli orgelj so se nekateri mladeniči vedli zelo nespodobno med božjo službo: vse to in Že marsikaj drugega se je nabralo, da je pri-kipela potrpežljivost branižkih duhovnija-nov do svojega vrhunca. Ko je pa neki Trbižanec dne 21. februvarja t. 1. prou-zročil s svojim „na korajžoklicanjem" pri Večkotih krvavo borbo, v kateri je bil sam dobro „obvezan", po pregovoru: „kdor išče, ta najde", se niBO mogli radi te trbižanske predrznosti braniški duhovnijani več zdržati, ter so vsi skoraj enoglasno zahtevali, da naj se jim kakorkoli zabrani hoditi v našo cerkev. Gled& te od Trbižanov samih prouzročene predrznosti je podal tukajšnji skladovni cerkveni odbor tudi pritožbo na si. c. kr. okrajno glavar-Btvo v Sežani, in to radi javnega miril in reda, kateri je vsled gori omenjenih dogodkov v resni nevarnosti. — Kar pa čenča oni dopisnik v omenjeni štev. „Edinosti^ češ, da so oni marsikaj darovali za našo reB sbožno cerkev, je bilo pač bor6 malo; k večemu če so vrgli nevidno kak novčič v cerkveno pušico. Da so pa očitno kaj dali za duplirje, smodnik in tlak okoli altarja, katerega stroške bo pokrili edino le podarki pri velikonočnih listkih, v znesku 23 gld., je čisto bosa, in Trbižanci se nimajo prav nič ponašati s svojo revno radodarnostjo. Saj pri dvakratnem letnem darilu („ofru"), ki se vrši za potrebe naše cerkve, ni videti nijed-nega odraslega Trbižana razun par šolskih otrok, ki prinesejo par novčičev (!). Kako nespametno je bilo ; njih nasprotovanje glede vtelesenja v to duhovnijo, je med ostalim razvidno tudi iz tega, da bi bil lani neki Trbižanec brez „previdenge" umrl, da ni bil prišel njih duhovni vikar vzet sv. R. T. iz naše cerkve. Sapienti puuca! Pametnim bo to malo zadosti. — Različne vesti. Našim naročnikom. Bliža se konec prvemu četrtletju. Kakor smo ob novem letu zahtevali od svojih naročnikov, da ne zanemarjajo svojih dolžnosti do nas, (ker bi jim sicer morali list ustaviti), tako se obračamo danes do njih z istim resnim opominom. Žal nam je sicer, a okoliščine zahtevajo od nas kategorično, da ustavimo list vsakateremn, ki ne plača. V prvi vrsti se pa obračamo do onih gg. naročnikov, kojim smo hoteli list ustaviti že ob novem letu, h so nas prosili, da še nekoliko potrpimo. Novi slovenski odvetnik v Trstu, dr. Matej Pretner, odpre te dni svojo odvetniško pisarno v ulici Carintia št. 9., I. nadstropje. Tržaški mestni Sv6t je imel preduče-rajšnjem zvečer svojo 8wjo. Odobrili so se računi in proračuui raznih mestnih zavodov. Svetnik Nabergoj je predlagal, da bo onim ubožcem, ki dobivajo mesečne podpore od strani hiše ubožnih, te podpore pošiljajo potem vaških načelnikov, da se tem starčekom prihrani dolga pot v mesto. V tajni seji so obravnavali o raznih osebnih zadevah. Deželni zbor Isterski imel včeraj svojo sejo. Vladni zastopnik je odgovoril na interpelacijo manjšine radi podeljevanja Sti-pendijev. O poročilu deželnega kulturnega zaloga unela se je živahna debata. Na-tanjčneje poročilo priobčimo kasneje. štrajk zidarjev še vedno traje ter je > postal splošen. Upati je pa vendar, da se gospodarji in podjetniki udajo ter dovolijo zidarjem zahtevano povišanje plače. Ob tej priliki si usojamo izpregovo-riti do naših zidarjev par mirnih, dobrohotnih in resni besedi. Odvišno bi menda bilo naglašati, da mi bi želeli od srca, da se uresničijo vse njih zahteve, da dosežejo vse ono, po čemer teže in hrepene. Želeti moramo to že z ozirom na notoriško istino, da so ogromna večina delavcev-zidarjev okoličanski Slovenci. Toda uprav naklonjenost naša do okoličanskih delavcev nas sili, da smo žnjimi tudi odkritosrčni. — Delavci zahtevajo menda v prvi vrsti dvojno: povišanje plačil in skrčenje vsakdanje delavne dobe. O prvem upra-šanji se da govoriti, pri drugem pa treba že nekoliko pomislika. Obrtna postava določa vsakdanjo delavno dobo le za tovarne in sploh take delavnice, kjer se dela v zaprtih prostorih. Tu je posegel vmes zakonodajalec iz zdravstvenih obzi-rov. Zidarsko in kamenolomsko delo pa ne spadata v to vrsto obrti. Pomisliti je tudi, da zidarsko delo ne traja nepretržno skozi vse leto, ampak le po nekoliko mesecev. Kako naj potem podjetnik izvrši nalogo, ki jo je prevzel, ako mu — recimo — sto delavcev kar naenkrat odtegne na dan po jedno uro dela? Radi zamude in neizvršenja prevzete naloge zadene ga morda tako občutna kazen in škoda, da ga upropasti. In menijo-li naši okoličanski delavci, da bi bilo to njim na korist, ako bo zatro sedanji podjetniki P Nevarnost — in še veliko večja — pa preti našim delavcem še z druge strani: ako se no poravna spor mej delavci in podjetniki, utegne se uresničiti najgorečnejša želja nasprotnikov okoličanskih delavcev, kojo goje že od nekdaj sem : da bi povsod izpodrinili na- šega domačega delavca, a ga nadomestili s tujim življem, prihajajočim iz bližnjega kraljestva. V ta namen porabljajo naši nasprotniki vsako ugodno priliko ; a uiej te nasprotnike spadajo izvestnotudi oni krogi, do kojih se naši delavci obračajo sedaj, proseči jih pomoči. In na pašniku, na kojega zaide laški po-lentar, ne rase več trava za našega delavca. Vsaj imamo dovolj skušenj! Zato pa kličemo našim delavcem : glejte, kaj delate! Ponavl jamo še enkrat: mi želimo od srca vse dobro našim delavcem in priznavamo brezpogojno, da je opravičeno njihovo teženje po zboljšanju svojega stanja; toda delo treba pričeti na pravem mestu. Zidarji naj skrbe najprvo za dobro organizacijo mej sabo, brez organiza-oije dandanes ni uspehov. Osnujejo naj Bi svojo zadrugo. Ta bode bolje varovala njihovo koristi, nego oni dvomljivi prijatelji, do kojih se obračajo sedaj. Sadovi nepotizma. V nekem članku z naslovom „Non cediamo ancora le armi!" osvetil je tukajšnji list „II Mattino" upravo in splošno nadzorovanje te uprave pri javnih skladiščih tržaške občine in trgovinske zbornice. V namen, da so se napravila ta Bkladišča, najela je mestna občina v družbi s trgovsko zbornico dolg ali zajem 12 milijonov goldinarjev ter jela zidati v novi luki na zaBUtem prostoru velika in ele gantna skladišča. Znotraj jih je zajedno preskrbela z hidravličnimi vzdigalnicami in ob bregovih postavila velikanske stroje, za vkrcevanje in izkrcavanje blaga v par-nike in iz njih. Vse te stroje goni voda, napeljana v ta namen po podzemeljskih ceveh. Zajedno se je vpeljala tudi električna razsvetljava po skladiščih in cestah. Naravno je, da so vsa ta dela stala ogromnega denarja, ki se je s posojilom sicer pokril. A uložena svota in uprava skladišč zahteva tudi obilih letnih trofikov, ki se morajo pokrivati s prometnim dobičkom. Ta pa v prvem prometnem letu ne obeča biti kaj prida. „Mattinov" član-kar trdi, da bode izgube od 3—400.000 goldinarjev. Uzrok te izgube je nekda največ slaba uprava. Rečeni člankar izrečno trdi, da so pri tem podjetju razni podjetniki (lahonski Benjamini) želi prav bogate nagrade, marsikak municipalni uradnik si je svoje stvari v red spravil s postranskimi dobički od tega podjetja. Pri oddajanju služeb se je postopalo tndi ne-potiški ter so se boljša mesta oddala zgolj priporočenoem in kreaturam. Tako se je na čelo postavil vodja, ki nima sposobnosti za tako važuo mesto; uradnike, magazinerje in težake so izbrali samo mej priporočenci itd. Ni čuda, da podjetje peša ter je njega gmotno stanje jako pižkavo, kajti že v prvem letu bode imelo blizu pol milijona izgube Čeprav se pobirajo v javnih skladiščih visoke pristojbine in zahteva velikanska najemnina. Skladišča so vsled tega za polovico prazna in ni upati, da bi se gmotno njih stanje zboljšalo; pač pa se bode zguba leto za letom ponavljala kakor je navada pri mestnem magistratu v Trstu. Sploh so podjetja, ki so bila v lahonskih rokah, dosedaj dosledno hodila rakovo pot, kajti njih gospodarji in upravitelji gledali so vedno bolj za se in svoje kreature, nego na podjetje samo. V vzgled nam je mestna uprava sama. Kar je pa najznačilnejše, to je istina, da imajo glasila teh gospodarskih provla-dalcev še brezobraznost, braniti in hvaliti to slabo gospodarstvo celo v trenotku, ko je že obsoja vse javno menenje. To na-logo je prevzel lahonski „l1 Indipendente", kateri v dolzih člankih napada „Mattino", ker se je osmelil povedati resnico ter zvraoa vso krivdo slabega gmotnega uspeha pri javnih skladiščih na — vlado. Omeniti je, da so deputacije tržaškega municipija in trgovinsko zbornice, predno bo se javna skladišča jela graditi, moledovale pri istej vladi, da to podjetje prepusti v oskrbovanje ali režijo mestno občine in trgovinske zbornice, In vlada je zadnjima res podelila to koncesijo. Gospoda, ki v Trstu zvonec nosijo, mislili so, da so s tem Bog ve česa pridobili ter upali, da jim bodo od podjetja leteli v nenasitljivi žep velikanski dobički, s katerimi bodo mastili svoje kreature. A računali so slabo. Okoristili in izkoristili so bo samo začetkoma pri osnovi podjetja in graditvi skladišč, kamor so vtaknili res samo svoje ljudi in priporočence v nagrado za njih dvojbene zasluge. Osobje, ki jo sedaj v službi pri tem podjetju, je večinoma nesposobno. Razni pisarji in piauni, ki nimajo druge zasluge, nego da so rojeni ali preustrojeni Lahoni, koji niso nikjer drugod mogli dobiti službe radi svoje nezmožnosti, prišli so po raznih priporočilih v te službo, ki so večinoma dobro plačane. V tem se je ravnalo po naj-večjom nepotizmu. Ako prištejemo temu uzroku še splošno slabo upravo, koja ni uvaževala tržnih razmer ter naložila na razno blago veliko najemnino in druge pristojbine — povedali smo sploh, kdo je pravo za pravo kriv gmotnemu pešanju javnih skladišč. Tega menenja je tržaško občinstvo v obče. In vendar ultralahonski monitor zvrača krivdo na v 1 a d o, ki naj bi sama popravila, kar je baje sama zakrivila ter poravnala zgubo dovolivši vsakoletno podporo temu podjetju. Človeku, ki se hoče potopiti šiloma, ni pomočka; tako bi bila vsaka podpora, podeljena temu podjetju, isto tako zavrženi denar, kakor je podpora tržaški kmetijski družbi. Z enako podporo podpiralo bi se le slabo gospodarstvo in pa nepotizem. Podjetje javnih skladišč bi nikakor ne bilo pasivno, ako bi se njega uprava nahajala v pravih in izvedenih rokah. Radi česar bi morala država vzeti upravo v svojo lastno oskrb, in to kmalu, kajti bolezni se treba začetkoma upreti, da ni prekasno. Tedaj bi se tudi v podeljevanju služeb morda ravnalo pravičnejše nego do sedaj ter bi se bolj oziralo na imožnost, nego na lahonske zasluge prosilca. Tudi naši narodnosti prouzročala je sedanja uprava krivioe, kajti koj začetkom smo poročali, da so našim ljudem, ki služijo kot težaki pri tem podjetju, prepovedali oelo slovenski govoriti. Kaj tacega se ne godi niti mej Zulu-kafri, ne pa v pro-svetljeni Avstriji, kjer je ravnopravnost vsem narodom ustavno zajamčena. Sicer pa videant consules. Pietro Sbarbaro. Že večkra smo se bavili s tem znanim laškim pisateljem in tribunom, ki je nekdaj v rimski zbornici zastopal laško mesto Pavijo ter je bil pozneje za par let v ječi ter izgnan iz svoje domovine. Poročali smo, da so tržaški neodrešenci njega predavanja pričakovali z velikim veseljem in velikimi nadami, a ko je prišel ter jim mej drugim povedal tudi nekoliko pikrih glede narodnosti Trsta, jeli so ropotati vsi listi proti njemu ter ga obsojati. Isti prof. Sbarbaro nameruje nekda v kratkem v posebni knjigi objaviti svoje spomine in dogodjaje po mestih na Primorskem, kakor je objavil spomine iz druzih mest. V tem svojem spisu se bode ravnal po izreku slavnega laškega pisatelja Tommasea (Tomažiča, roj. v Šibeniku), ki je pisal o Trstu: „Mesto, ki jo obljudeno po raznih narodih, koje obeča ostati mej več narodi dragocen prstan zaupnosti in umnosti" (una citt& che, abitata da genti di stirpe diversa, promette essere tra piu nazioni anello prezioso di fiducia e d' in-telligenza). V tem smislu piše Sbarbaro tržaškemu „Indipendentiju" pismo, v katerem trdi, „da bode Trst utočidče onim brezumnežem, ki bolehajo za boleznijo „malo di oampanile" (to je; kojih vednoBt ne sega dalje, nego sega vid raz pokrov domačega zvonika), utočišče onim maloumnožem, ki se mejsebojno sovražijo samo zato, ker pripadajo različnim veroizpovedanjem in različnim narodnostim." Torej tržaške prenupeteže smatra Sbarbaro noroi, a časti prave Tržačane, ki vsprejemajo te ljudi v svojo sredo ter jih tu trpe. A kdo je pravi Trža^an? Pravi Tržačani so vsi zmerni in strpljivi, v tem ko nam prenapeti tujci tukaj prevladujejo in zgago delajo. In ti tujci so brez dvoinbe tržaški lahoni. Uprav radi gornjih izjav so tržaški časopisi zagnali velikansk krik in hrup proti Sbarbaru dolžeč ga Itrezdomo-vinstva in izdajalstva. Tem časnikom odgovarja Sbarbaro rekoč, „da ne ivedo zapisati laškega stavka, ne da bi bil poln slovniških napak ter da hočejo takšni ljudje dajati njemu pouka o patrijo-tizmu, dočitn sami v dobi svojega kratkega obstoja niso poznali druzega, nego samo-pašnost in denar!11 Zadnji odstavek podpišemo tudi mi, kajti v istini je tržaško časnikarstvo na najnižji stopinji in v rokah nevednih kruho-borcev in plačanih kreatur, ki plešejo in burke uganjajo kakor jim gospoda Lahoni velevajo. „In ti ljudje — nadaljuje Sbarbaro — se štulijo, da so odrešeniki naroda 1 DA: zato, ker so rešili svoje pero slovniških pravil. Pojte zopet v šolo odrešen i k i i z g 1 e d i š č a marijonet!" Te časnikarje smatra Sbarbaro še slabšimi nego papige, kajti zadnje se vendar nauče na pamet, a tržaški časnikarji še tega ne morejo. Edini laški list, ki je prinesel, to označujočo obsodbo, bil je „Mattino" trdeč, da je on boljši od druzih v tem, ko ga vsak dobromislec prišteva očetom vetrnjaitva in brezznačajnosti. Vsakakor je obsodba, ki jo je izrekel Sbarbaro o tržaških časnikarjih in tukajšnjih razmerah, značilna tem bolj, ker je izšla iz ust dobrega premotrovalca in poznavalca, od kojega si je veB tukajšnji lahonski mob mislil, da bobe trobil z njim v isti rog. Za družbo sv. Cirila In Metoda nabrali se je pri izletu v Štorje 2 gld. — V opravičenje prijatelja daroval nekdo 2 gld. — Po licitaciji stare škatlje skupila se je v Čitalnici svota 6 gld. Predavanje dr. K. Glaserjevo minolo soboto v čitalnici bilo je jako zanimivo, — kakor je bila udeležba res mnogobrojna. Predmet, „Sledovi slovenščine od X—XVI stoletja" je vrlo važen, a tudi težaven. Tu treba strokovnega znanja kakor ga ima gosp. prof. dr. G laser. Podal nam je zgodovinski razgled, kedaj in kako ao prišli naši pradedje v sedanje pokrajine. Ti podatki slone na raziskavah učenjakov, ki so nam malo pravični in ki uče, da so Slovani prišli stoprav v 6. stoletju ali 595 po Kr. v rečene pokrajine. Kako morejo ti gospodje spraviti v sklad Samovo kraljestvo (623—658), Ciril-Metodovo dobo, in slovensko bogoslužje P To je edino možno, ako se razlaga slovanska zgodovina na podlagi prvobitnosti, kakor je učil pokojni naš velikan D. Trstenjak, potem Šembera, Sasinek in v obče kakor uči slovanska, ne pak nemška šola. To potr-jujo tudi iskopine po Slovenskem. Potem je govoril gosp. prof. o slovenskih rokopisi : 1. O Confessio general is; 2. o Celovškem rokopisu, razlaganem po dr. Kreku, čegar faksimile amo imeli pred očmi: 2. o Kranjskem] rokopisu, kojega je objavil prof. Janko Pajk 1870 I.; 4. o vinograd-kem zakonu iz leta 1582. (glej Letopis Matice slov. 1887.) Dalje o prisegah ljublj. mesta itd. in slednjič o beneškem rokopisu iz leta 1497., objavljenem v Jagiče-vega archiva 14. zvezku 1891., str. 192. S kratka čestitamo odboru in prof, Gla-serju na izbornem večeru, ki sta ga nam prirodila. — V soboto prodava g. Fr. Podgornik o moravskih ornamentih ; opozarjamo že zdaj, da naj nihče no zamudi lepe prilike, kakoršna se mu le redko kedaj ponuja. Gospa Lucila Podgornlkova, slavna naša pianistinja, sodelovala je preteklo soboto pri koncertu, katerega je priredil g. Julij Heller v dvorani filharmoniško-dra-matiškega društva. Igrala jo „Ogereko fantazijo" od Liszta, jako težavno in umetno sestavljeno skladbo, in sicer toli izborno, uprav dovršeno, da na svršetku ploskanja in odueevljenega vzkticevanja ni bilo ne konca ne kraja, tako da ae je umetnica morala prikazati na odru kakih desetkrat. Beležeč ta dogodek, obžalujemo, da tudi imenovana gospa, kakor malone vsi naši umetniki, mora rabiti svoj izredni talent tujstvu na korist, dočim bi mogla ž ]njim poveličevati našo slavo! Kdaj nam vender že napoči zaželjeni čas, da umetnikom slovenskim ne bode treba živeti ob tujej razbornosti! Neprijetni gosti, v nedeljo so redarji zaprli štiri italijanske delavce, došle z grškega, pri kojih so našli pušice z dinamitom. Iz Barke pri Divači se nam piše: V Vašem dragocenem listu od (9 marca št. 20.) trdi neki dopisun iz Barke, da bi ae bila na pustne dni t. 1. vaa tukajšnja šolska mladina nespodobno obnašala in se celo ošemila. Da ae jaz kot tukajšni učitelj po nepotrebnem ne kompromi« tiram, proaim uljudno alavno uredništvo resnici na ljubo omenjeni dopia v toliko popraviti, da ;ee je ' — če tudi v mojej odsotnosti — (ker sem bil nemudoma k svojej nevarno bolni materi poklican) tu-kajšna šolska mladež — nadzorovana od predsednika tukajšnega krajnega šolskega aveta in dveh v to določenih domačih čuvajev — po vaem dostojno — rekel bi — da celo več kot dostojno obnašala. Če bi pa kaki deček, kateri ne spada v vsakdanjo šolo — za hrbtom omenjenih nadso-rovalcev se a kako vrečo pogrnil, tako*bi rekel, da to še ni Bog si ga vedi kak smrten greh. Dalje omenja dopisnik da ao nepoznani uzmoviči (tatiči) pokrali g. županu (t. j. 1 petelina in 6 kokoši). To je tudi gola laž — ker Č. g. župan biva v Naklem (Škocijanu), nasprotno tukaj imamo le g. načelnika ali podžupana. Dopisniku pa bi avetoval, naj bi raje popisal žalostni stan tukajšnje šole, kjer ae pod pritlično šolsko sobo voda is nje v hlev in odtod na vrt izteka, kar je zdravju na kvar učitelju in učencem. Naj tedaj dopisnik šolsko mladieo v miru pu. Bti in sam pred svojim pragom pometa, ker vem, da dotičnemu ni mar za naravno obnašanje šolske mladine; pač je pa za sebične namene. P. Ipavec, učitelj. Drobnosti. 471etni A. Brezigar bolen na jetiki odrezal si je z brivno britvo vrat; prenesli bo ga v bolnico še živega. — 251etna dekla A. Verhovnik použila je časo vode, v kojej ao ae močile žve-plenke hoteč se ostrupiti. Njen ljubinec jo je peljal k nekemu zdravniku, ki jo je lečil, na to je šla domov. Ista je že drugikrat skušala usmrtiti se. — Anton Bra* detič je v svojem stanovanju jemal patrone iz necega samokresa; zadnji se slučajno spruži in kroglja je priletela v čelo njegovemu 81etner^u sinku, ki je gledal očeta. Nesrečnega dečka so prenesli v bolnico, a težko da se mu kroglja izdere. — 231etni mizar E. Cian našel je v veži hiše št. 3. v ulici Scoglio v cunje zavito novorojeno dete, mrtvo že več dni. Prenesli so je v mrtvašnico k sv. Justu. Zopet je kaka človeška hijena svojega otroka zadavila! Shod volilcev. Uljudno vabim cenjene volilce na shod, kateri bode v nedeljo dne 3. aprila t. 1. ob 3l/t uri popoldne na Rakeku pri gosp. Šebenikarju. Dr. Ferjančič drž. poslanec. Zahvala. Ysem onim, ki ao spremili k zadnjemu počitku našega ljubljenega očeta, oziroma deda Antona Starca posebno vsem znancem in prijateljem ranjcega, kakor tudi openaki godbi in domačim pevoem, bodi na tem mesta izrečena topla zahvala. Barkovlje, dne 23. marcija 1892. Žalujoča rodbina. U. Mrevjja, y>\™l?m Priporoča slav. občinstvu vsake vrste moke, otrobov, turšice, ovsa in raznega kruha po najnižjih cenah. Cl. Ivan Kanobel, nasproti veliko vojašnice, priporoča svojo zalogo 7. mnogovrstni m jedilnim in drugim blagom ; razpošilja tudi na debelo v množinah od 5 kil. naprej po najnižji ceni. ekov-ski Vekoslav Moder,p mojster „Piazza Caaerma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrst moke itd. po najnižjih cenah. Cl. Mlekarna Frana Gržine Petra na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerja ftt. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Na zalitevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov. Isti je odprl tudi podružnico v ulici S. Sebastlano blizo solnega trga. Cl. raAMifi nnlalr Piazzetta Cordarioli št. rValljU UDlaK a blizo novega trga, prodaja izvrstne jestvine : kavo, sladkor, riž, olje, čokolado, kakao — po najnižjih cenah. Domači oglasi. Karol Colja, tobakarna v cata, nasproti 1 hiše Cacia. Prodaja domač kranjsk brinovec po j 1 gld. 80 kr boteljko, dalmatinsko tropinjBko žganje po 1 gld. 10 kr. liter. Gl. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsum-nega društvu, poprej Pertotova, priporoča ae najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo ae vedno izborna domača oko-ličanska vina. Cl. Antnil Ifroinoi* piazzft Kariera vec-niliuil m djtcl , Chia, pokarija in trgovina z različnimi jestvinami: moko, rižem, oljem, kavo itd. Priporoča se najudaneje slavnemu občinstvu. Cl. Anton Ščuka B. Modic in Grebene, n£,,0fi.u«»1 in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Gl. Via Barriera veccliia it. 19 III. nadstropje, izdeluje motka obleka po najnovejšem kroji. V njega de* lalnici vsprejemajo se tudi naročila na raznovrstno možko in žensko perilo, koje se izdeluje lično in po najugodnejših cenah. Cl. D|o4ana Tnno lastnik krčme k „Ruskim DldZma I UIIO, Toplicam«, Via Giulia št. 8, uljudno prosi za mnogobrojni obisk svoje krčme, kjer se pije izvrsten isterski teran, in se še boljše skrbi za želodec. 3—25 Anfnn Pn^Loi nft V08lu ulice MIIIUII rUUIVdJ, in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tnbakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovensko poštne tiskanice. Cl „Osteria al Cervo" Ji* £T£ kavarne „Fabris" priporoča dobra vina in izvrstno kuhinjo. — Za delalski stan hrana opoludne in zvečer neverjetno v ceno. Cl. Pas^SIho Čini?«!*' staroznann pod ime-UUSIlina „vHOKd , ,,0m „Belladonna", poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v moBtu in na deželi. Točijo so izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Cl. Antnn lortf v»a Farneto fit, 18, I. nad-niKUII JCI I O, etropje — izdeluje moško obloke po najnovejšem kroju, izdeluje tudi obleke zu c. kr. uradnike. — Postrežba točna in hitra. 1—12 Ivan Prolnn priporoča svoji trgovin IVall rreiuy v Via del Bosco št. 2 (uhod na trgu staro mitnice, Pinzza Barriera recchia) in v ulici Molln a vento it. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razno vrste domačo in vnanje pridelke. C. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka, v ulici Soryente (blizo tehtnice RoBada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila Prenočišča neverjotno v ceno. Cl. Josip Kocjančič, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Gostilna Piano v Križu pri Trstu priporoča se si. občinstvu zagotavljajoč dobro postrežbo z izvrstnimi i vini in okusno kuhinjo. i Črno vino po 36 kr. liter. Belo „ „ 32 „ » 6-12 Javna zahvala. Podpisani izvršuje le svojo dolžnost, ako se tem potem zavarovalni banki »Slavij i" v Pragi najiakre-neje zahvaljuje na nie kulantnem postopanju povodom škode, prouzročene mi po požaru dne 7. marca t. 1. v moji zalogi vinske posode, nahajajoči se v ulici Molino grande it. 2., na točni in vestni likvidaciji nastale škode ter na brzem i z p 1 a č a n j i odškodnine. Zajedno se zahvaljujem tukajšnjemu zastopniku imenovane banke, gospodu Bol-gatti-Laurenčicu, kateri ae je mnogo trudil ob tej priliki za mojo koriBt. Ne morem si kaj, da ne bi tega našega slovanskega zavoda najiskrenejše priporočal VBern našim narodnim krogom, kajti uveril sem se, da je ta zavod v resnici vsega priporočila vreden. V Trstu, dne 25. marca 1892. Fran Abram, sodar. Anriroi Ifalan čevljar v ulici .Caaerma, HIIUI OJ liaiail, priporoča so najtoplejo slovenskemu občinstvu. - NajelegantnejSe ter so-; lidno delo in točna postrežba. Cl. Kavarni ,Commercio' in ,Te- Hpcpn' v u^ici a s e r m au, glavni shaja-UCoOU ijgči trža&kih Slovencev vseh stanov. I razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih.' Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar. Cl. t Piazza S. Giovanni, fit. 1. trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Martin Krže, Brnsko mlekarstvo v Brnu. Dober, zdrel sir-opečnjak (Ziegelkaso) komad 20 kr. 7-10 Dober, zdrel švicarski sir, kilo 40 kr. Sir za desert, kilo 1 gld. Razpošilja se po deželi točno in po poštnem povzetji. — Prekupci dobe rabat. Nič več kašlja! IlalzamHki petoralnki prah ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni PRAXMARER „Ai due Mori« Trst, veliki trg k.katlja velja 30 novč. 22—100 JHROHK Grl ena bol kašalj, hreputavica, promuklost, nazefe, zadavica, rora, zapala ustijuh Itd. mogu se u kratko vriomo izlieoiti rabljenjem NADARENIH 1-8 Prendinijevih sladkišah (PASTIGLIE PRENDINI) što jih gotovi Prendlnl, lučbar i Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljnd norih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo nzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek znhtjovnti Pren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntiBnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini". Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju se u Prendlnijevoj ljekarni u Trstu (Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih Ijokarnah svieta. 25 —52 Krafno nzorke šalje se zasebnikom badava. Knjige za krojače nefrankovane. Tvari za odjela. Peruvien i dosking za visoko H\ećenstro ; propisane tvari za c. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogasce, sokolase, livrfe; sukno za biljard i igračje stolove, loden i nepromočne lovačke kapute, tvari koje se pere, plaid za putnike od 4—14 for. itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vunene suknene tvari nipošto jeftine cunje, štono ih posvud nudjaju, te jedva podnone krojačke troškove, neka se ebrati na Iv. Stikarofsky-a u Brnu. Veliko skladište sukna u Austro-IJgarskej. U mojem stalnom skladištu u vriodnosti od '/, milijuna for. a. y. te u mojoj svjetskoj poslovnici jest pojmljivo, da preostane innogo odrezaka; svaki razumno misleći čovjek mora sam uviditi, da bo od tako malenih »sta-naka i odrezaka nemože poslati uzorke jer nebi u kratko blaga preostalo. Ponudjaju li pojedine tvrdke odrezke te razašllju li uzorke, tada su ovi od čitavih komada, nipošto od odrezaka. Odreže i, koji se nedopariaju, zamjenjuju se il se povrati novac. Kod naničbe treba navesti boju, duljinu i cienu. Pošiljke jedino uz poštarsko ponzetje, 24-3 preko 10 for. franko. 8 24 Dopisuje u njemačkom, raadjarskom, čeBkom, poljskom, talijanskom i l'rancezkom jeziku. Tinski ekstrakt. Za trenotno naprnvo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to že skušano npecijaliteto. Cena 2 kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) & gld. 50 kr. Kecept priloži so gratis. Jamčim najbolji vspeli in zdrav izdolok. Špirita prihrani, kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco za oja« čevanje žganih pijač; ta esenca podeli pijačera prijeten, rozek okus in so dobiva lo pri meni. Cona 8 gold. 50 kr. za kilo (za 600—1000 litrov) vfttovši pouk o uporabljanju. Razini teh specijalitet ponujam vsakovrstne esence za izdelovanje ruma, konjaka, tinih likerov itd najbolje in nenadkriljivo kakovosti Recept prilagajo so gratis. Cenik franko. Kari Filip Pollak, £88enzen-Specialitaten-Fabrik 20—20 tu PRAG. 83-50 Iščejo se Solidni zastopniki. Tiskarna „Dolenc" ^ItSŽ della Casorma št, 2, izvriuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko borilo'* za nadaljovalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezanu stane 45 kr., I trdo vezana (>5 s poštnino vred. Cl. A nAnn I omno naslednik Jakob Hoče- i MIIIUII L