f - o* V [ ¿Mi ia | SEf I«M4 CmmJ , ^«i U SShB iut a«. Lewe4aW *«* II ^ I Ttl»pk«M: U«b4iU ||H. I glasilo slovenske: narodne: podporne jednote 11 j ' 1 .............i ..... i u-.ul—l«—» m n i mu ibii i -----i ■ . L u e . ..........—a—mmmtmm 5^.isar^rgi^ CHICAG0, 1LL., sobota, 30. avgusta (Augul 30) 1919. »^Vjff«*00 STEV.-NUMEER 106. pmmkt (IW. 14») atUMV ll»A««( OnAir t, 101 T, m NI» il ^ Pmi Otfftee «I CMsaf. »«!■>»> Sy PvnMisl. A. >. Sartsasa» Pests^sler O—»mi organizirano delo me> sarjev mm dUavki KONTROLI. JUGOSLOVANSKA DRFUTAOI JA PRED SENATNIM ODSEKOM ZUNANJIH ZADIV. WI1.S0N NAMERAVA TRETJIČ KANDIDIRATI ZA PREDSEDNIKA Washiaften, D. 0. - U vseh krajev Zdrušenlh dri«v prihajajo priče v Nkupiuah pred iiititni odsek iti vsi Ujavljajo, da ao proti Keityouovl predlogi. Med njimi ho bankirji, živinorejci, mesarji, velepoaeatuiki ali vvlefarmarji. I« poljedelNkih delaveev in nalili farmarjev nI med njimi. , Mesarji mo dobro organiilrall svojo oposicijo proti Ksnyottovi poatavl. Tako ee brigajo truitovcl aa svoje interese I Ali «s ljudstvo tudi T I« Parita poročajo, d» bo sukata dovolila plebiscit v Mariboru na sahtevo Avstrije. VPR Al AN JlT JUGOSLOVAN • SKIH LADU, Vi, i. - 7^,'jC (L a J . i Parii, 80. org, — Podpis miru « Avstrijo se je savlekel lis pogod ba mords ne ito podpisana do it s-de septembri. Vrhovni svet mirt» vne konferenee je dovolil mno go koncesij Avstriji in kikor is glede, bodo pogc*)i s novo republiko radikalno revidirani- Predlog angleškega delsgsta Morleyi, da bi ee x Avstrijo postopalo tako kakor s čehoslovakijo, ktr je va dršave, je bil odklonjen. Vsi delgatje ae pa strinjajo, da je Ire bi olajšati pogoje Avstriji, ker drugače ne bo mogla ekskrtirati, «lasti kar M tiče finančnih in od, Akodq}nikib vprašanj. .->< sklenjeno rft* ljudstvo tO* fi- loči. da II Moče «padati k Jego si a vi jI gli Nemški Avstriji, <: f Jugoslovanska delegaeljs ji v Ani rte k iibtevili, dl ie reši vpri-šaujo avitro-ogrske trgoveke mor nariee. Jugoslovani sahtevajo lise del morniriee In M «Itošuje jo, di to bili prvi pirmki, ki so listnim Slereneev, «uplenjeni kol bojni plen. v»! % WILS0N ISDBLUJI NAOlT SA INTBRVRNOIJO V MS1IKIT NVaslilugtoo, 20. ivg. — Mo.. deli, voditelj i epublikineke vedi» ne v uišjl kongresni iborniei, Je dsuss dejal v svojem govoru, ds je Wilsooovs vlada pološlla ts-melj se oborošeuo intervencijo v Mehiki. KongrestUk Quinn, član odseka sa vojsške »ideve, je liji* vil, da vojni departmen* lato sa hleva 600,000 o.oš italne armad», ker se vlada prlpravlji sa Inter* veueije v Mehiki. Philadelpbia, Pa — Ko se je Iferbert llellejr vrnil domov, j« našel svojo soprogo mrtvo. V O-stik je imele plinovo eov in to mu je pojasnilo vsrok smrti. Mamo« mor njegova soprog»* ge je «ako pretresel, ds se je vrgel pod lokomotivo. ?-* um je Šr dalj čas« bo Ichals in lokala «drevja okoli rs* nik »draenikov OUiiubnrg, W Va. - Na vft* jame« < it ni i* mi oašh «skopanih MW pšetleev šgsois. ki en ge <»bf Maetvroi orK*,timBmtmit "~w| rillo je bil aretiran. žganje je vredno petnajst tisoč dolarjev i Zakopano je bilo poleg prašičje-gs hleva. (JmUh 30.It) = kaier« ae vrü ho itaiu v Clr veland IL P R OS V ETA Naročnina: Zodtnjeno drŽava (iaven leta ta f 1.00 aa tri "PHOSVETA" rflfeKT ft*. Uva4ab Amu, "THE ENLIGHTENMENT' mt tkm «linah NttWI Advertising ratea ob agreement. REPUBLIKA IN KRALJEVINA. Predftednik Wilson odpotuje na govorniško turo in govorili bo v petdesetih večjih mestih, d« prepriča ameriško ljudstvo, da je živa potreba, da senat ne odlaša z mirovno pogodbo, ne dela spremembe v nji, ampak da Jo »prejme tako, kakeršiia je, brez zavlačevanja. Dozdaj še nismo čitali in slišali, da je kralj ali cesar hodil po svoji deželi, skliceval ljudske shode in govoril na njih, da prepriča ljudstvo, da so njegovi predlogi koristni za ljuditvo. Kralji in cesarji ne delajo takih reči, ampak oni ukazujejo. In fe se najde podanik, ki dvomi, da je kraljevo ali cesarjevo delo koristno za ljudstvo in )>ove svoje misli javno, so v kazenskem zakoniku paragrafi, ki poduče takega dvomljivca, da je vse modro in pametno, kar pride iz kraljevih ust. Kajne, med kronanim vladarjem in predsednikom republike je velika razlika! Predsednik gre pred ljudgtvo in mu na shodih dokazuje, da je pravo na njegovi strani, da tako ljudstvo pridobi za svoje predloge. Usti, ki se ne strinjajo s predsednikovim priporočilom, zopet sklicujejo ljudske shode in skušajo dokazati, da je predsednik v zmoti. Torej stvarno argumentiranje, ljudstvo je pa sodnik. Tako je v republiki. V kraljevini, gre pa stvar malo drugače. Kralj se ne trudi po shodih in dokazuje ljudstvu, da so njegove ideje zdrave in dobre. Ljudje božji, to vendar ne gre! Po mo-narhističnih načelih je kronan vladar več kot navadni ljudje. Po njegovih žilah se pretaka tudi kri druge barve. Ljudska kri ima rdečo barvo, kraljevska... pa ni rdeča, ampak je po izjavah zagovornikov monarhije modra.„K™*0* Kralju in zagovornikom monarhije je ljudstvo drhal, ki jo je treba trdo držati k tlom z ostrimi zakoni. Kam bi pa prišli v monarhiji, če bi ljudstvo imelo tiste pravice, kot jih ima kralj. Izginilo bi spoštovanje do kralja, njegove žlahte in dvorjanov, in če je šlo spoštovanje do kro-nanega vladarja rakom žvižgat, gre tudi kralj kmalu žabam pet. Da se to spoštovanje do kralja obdrži, je s črnim na belem zapisano v kazenskem zakoniku, kako je treba )>ostopeti s takimi podaniki, ki ao izgubili spoštovanje do svojega kronanega vladarja. Monarhija ima veliko žandarjev in policajev, ki imajo seveda nalogo, da pazijo na to, da vsak podanik tudi spošljivo govori o kronanem vladarju. In če se najde neverjeten Tomaž v kraljevini, ki ne verjame, da ne sme kritizirati svojega kronanega vladarja, ga pošljejo za nekaj mescev na počitnice v palačo, ki ima debelo zidovje in zamrežena okna. Ce je velik grešnik, to se pravi, da je že večkrat po nemarnem i-/govoril kraljevo ime, mu dajo "vakance" tudi aa nekaj let, da se nauči, kako spoštljivo mora govoriti o svojem kronanem vladarju vpričo drugih ljudi. Tako je v kralje vini, aH v deželi, v kateri vlada kralj ali cesar, ki si ob zelo "slovesnih" prilikah, da je manj podoben drugim ljudem, povezne težak lonec na glavo, ki mu pravijo krofca. Izbira med republiko in kraljevino je torej lahka. Pa-metal ljudje pravijo, da rajše žive v republiki, v kateri «ami odločajo o svoji usodi in državnih poslih. Neumnim ljudem je všeč kraljevina, v kateri je vse tako urejeno kot v norišnici. Na Čelu norišnice Je ravnatelj in potem se dostojanstva dele v različne stopnje doli do paznikov, ki imajo nalogo, da pretepajo norce, če postanejo preveč nepokorni. V kraljevini Je na vrhu kronan vladlr in dostojahfttva se dele doli do najnižjega beriča, ki ima tudi nalogo, da ne-I»okornim podanikom našteje potrebne bätine, če preveč zabavljajo na kralja, ali celo kličejo "živijo republika". Ljudje, ki ljubijo svobodo in hočejo s pametnimi zakoni tako urediti razmere v državi, da ae blagostan ratlije čez vse ljudstvo, so za republiko. Ljudje s suženjsko dušo, ki radi ližejo palico, s katero jih tepejo, so za kraljevino. Ubira med republiko in kraljevino je lahka, ker je razlika tako velika, da jo vsakdo opazi, ki ima zdrav razum! V republiki je ljudstvo «amo tvoje sreče kovač, v kraljevini pa mora črtati jetlk za zobmi in vbogatt tiste, ki mu sugesUrajo, dn jim je dsna oblast od Roga, da gs vladajo. nedeljo 1?. avgusta t. 1. ae je vršila eeja zastopnikov okrožne organizacije «t. 2. JRZ zs Johnstown in okolico, v "Slovenskem delevekean domu ", na kateri ae jo sklenilo, da se prične z živah uejio agitacijo v korist organizacije JHZ Kajti v ssdnjem Času je delovanje naše okrožne or-gaiiisacije skoro popolnoma za spslo, akoravno je agHaeije in delovanje sa te organlsarijo rev no v sedenjem ¿asu najbolj potrebno .Vsled tegs apeliram na vse zsstopnike te okrošne orgs «uizacije, ds nsj marljivo agiti-rajo pri svojih društvih ter vzpodbujajo člane, ds širijo deje JHZ v svoji okolici. Poskušajo nsj nabrati kolikor mogoče veliko prostovoljnih prispe vi za organizacijo, ker lata ravtzo ««daj potrebuje največ denarnih sredstev za delo, katerega vrši Poleg navadnih stroškov, katere Una ts organizacija v„ boju ta pravice našega naroda v starem kraju, je eksekutira sklenila, da •e pomaga kolikor nsjveč je mor gode osirotelim otrokom v stari domovini, kateri trpije največje Komanjkanje in ne vsled lsatne rivde. Naša sveta doiinoft je, da pomagamo tem nedolžnim Žrtvam, kolikor nam prepuščajo sredstva in moftl .Rojski, ne dopustimo, ds bi morala ta mladina umreti vsled pomanjkanja, ker je nsŠs kri ter bodočnost sloven skega naroda. Vse nabrane prispevke nsj izročijo nabiralci taj aiku okrošne organizacije Louis 'rašria, 634 Msin Str. Johnstown, Ps., kateri bo iste odposlal na pristojno mesto. Ker se bliža ¿aa tretjega sbo rovanjs JBZ, katero se ima vršit 28. septembra t. 1. v Clevelsndu, 0., je bilo sklenjeno tudi na t seji, da pošlje nsšs organizacija tri delegate, ki bodo zastopali na Še okrožje. Ker je pa blagajna zelo izčrpana, ao naproŠeua vaa društva in zastopniki, ds nabirajo prispevke v ta namen, da ko mogoče vsaj deloma pokriti stro-like, katere bodo imeti zastopniki, ki se udeteše tega zborovanja.' V ta namen se razpošljejo okrožnice na vss društva. Za zastopnike so bili izvoljeni i Andrej Vidrich za Johuetown, za Conemaugh- Prnnkliu in okolico ter Louis Bevdek zs Dunlo in Lloydell. Po seji zastopnikov JBZ se vršil sestanek rojakov is Mox. Hem, ki ao se posvetovali glede ustanovitve zadružne prodajalne za okraj Moxham. Tega seetanka sta ac udeležila rojaka Bias Novak in Louis Krašna, kot zaatop-niks zadružne prodajalne iz CJo-nemaugh, katera ata pojasnila koristi take zadruge v naselbini ter toplo priporočala navzočim, da bi se ta novs zadruga združila z couemaugŠko pod eno oblastveno poslovnico (charter). Na ta način bi lajiko skupno naročali potrebno blago in stem bi nt stroški znižali ter btsgo veliko ceneje Ishko prodajali. Po daljšem posvetovanju se je izvolil odbor treh mož, da isdela načrt ks ustanovitev zadružne proda jaltte in za poalovanje. ta odbor bo nabiral tudi delničarje in v ta namen bo obisksl vae rojake naeelbini ter okolici. Nedelje se je tndi sklenilo, da vsakdo, kdor hoče poetatl delničar ta zadružne prods js I ne, mors plsčsll pet dolarjev, na račun vsake delnica, kolikor jih bo kupil. Proračun je no je, ds bo potrebno aa ssčetek poslovanja okrog 900 do tritltoč dolarjSv kapitala. V ta namen ae bo vršil javen ahod vssh rojakov stsnujočlh Mo*htm ln bllinji okolici v "Slovenskem delavskem domu, ns ka* terem at bo dtfinfclvno oklenilo vse potrebno sa ust sns vite v sa-druftns prodajalne, ds ss pr kolikor hitro mogoči- a i>.*iova-njem. Rojaki, poalvljam vaa, de aa udclešlts tega shode v kolikor mogoča v velikem Številu, ker čim več nas ha delničarjev, tem večji uepeh bomo imeli. Vsakdo lahko razvidi, da usm bo ssdruŽ1-na prodajalns f veliko koriatlle pri tsboljšanju našega delavske-gs položaja. NI dovolj aa delsv-atvo. ds je organizirano «amo strokovno In politično, ampak or-ganitirano mera Hiti tudi gospo darsko Ns ta noftn sa vsaj debt ma i znebimo naših UkoHUSvg|| cev in dobiček, katerega sedaj spravljaj« nikdar alti profitarjl Vodstvo 'Slovenskega delav-skegs doma" je sklenilo ua svoji zadnji aeji, da bo prirejalo zabavne večere vaako soboto zvečer, na katerih prireditvah bo o-biio zabave za vsakogar. Pri teh zabavah ho sodelovala sloveasks godba "Mozham" ter tamburfc-ški sbor "Triglav", kateri dve godbi bodel a svirali plesne in koncertne komede. Ko bo pa gledališki oder dovršen, bo dramatični odsek prirejal tudi vsako vrst ne drsmstične igre. Poleg tega ao ns progrsmu za bodočo zimsko sezono nastopi pevskegs zbora, in vsakovrstna predsvsnjs, itd. Bploh je vodstvo "Slov. del. do-ms" izdelalo oelo obširen pro tram za bodočo zimsko sezono ter bo poskušslo ustreči v vseh ozirih rojakom. S tem bo veliko pomagano posebno naši mladini, da bo imela priliko razširiti svoje obzorje t ozirom na izobrazbo v vseli ozirih. Poleg lega bo imela tudi dovolj prilike za dobro 4sbavo, katere smo dosedaj zelo pogrešali. Prostori "Slov. del. doma*' od foverjajo sedsj vsem zahtevam, ker se je vodstvo v zadnjem času zelo trudilo, da uredi prestore, ds sa bodo v istih prirejale vsakovrstne prireditve. Sedaj potrebuje «amo aodelovanja rojakov in po-pouosui bomo lahko, da smo do segli to, kar smo že dolgo časa želeli. Apeliram na vse rojake v tu kajšnji naselbini, da podpirajo "Slov. del. dom", kateri je sredi Šče vsega tukajšnjega življenja. Ta "dom" je vaša Icatnina, lastnina vseh tukajšnjih rojakov in koristi tega "doma" so vse-komur znane. Vaakdo lahko raz vidi, da je vse bolj živahno, odkar etoji ta stavba ,bodisi v družabnem ali pa društvenem življenju. Vsskdo potrebuje zabave, da se razvedri ter otrese skrbi, vsaj za nekaj trenotkov in ravno radi tega je sklenil odbor "Slov. del. doma", da • izdela obširen program, da bbdo imeli rojaki dovolj dobre zabave -in obenem 'tudi širili svoje obzorje in izobraz- m,- nas vseh Je ležeče, kak vspeh bomo imeli in radi tega dolžnost ds podpirsmo to akcijo i«i ds se udeležujemo prireditev v "Slov. del. domu."— V-h. KRIZA V JEKLARSKI INDÜ-^ STRIPI JI TOTCU. Stavku jeklarskih doUvoev vi« sdaj na "niti MaaSmgaa, Mfch. — V tovarni "Brunsvick- Balke- Collender", kemičnem departmentu, «e je pripetila eksplozija nekaterih kemikalij, katere Žrt^v je bil rojak John Ihan. Omenjeni rojak je zsdobil tako hude opekline, da je istim podlegel. Pogreb ponesre čenega rojaka se jo vršil 26. av gust a na katoliško pokopališče. Ponesrečeni rojak je bil star 32 let ter bival v Ameriki 15 let. Štirinajst let je bival v Clevclun-du in v tukajšnji naselbini pa samo eno leto. Bil je splošno priljubljen pri vseh lukajšnjili i11 jskib. kateri ao ga poznali. Tukaj zapušča žalujočo soprogo z nepreskrbljenim sinčkom ,v starem kraju pa stsriše in eno sestro. Kden njegov brat biva v Butte, Mont. Soprogi poneearečenega rojaka Izrekam moje najiskrcnejšc soža-Ija. , Poročevalec. Vow York, M. T. — predsednik "Ameriške delavske federacije," je odpotoval v Vs-shington v spremstvu zaatopnikov jeklarskih delavcev. Vrnil se ,je ravnokar iz Evrope. Gary, predsednik United $teot korporadje, je že dvakrat izjavil, da ne sprejme odbora jeklarskih delavcev. Fitzpatriek, ki vodi od-bor jeklarskih delavcev, je izja-vil, da vpraša Garyja tretjič ss konferenco. Iz fltspatrickov« izjave sledi logično, da eo delavci zelo potrpežljivi in če pride do atsvke, jo ne bo nihče drugi povzročil kot ošabnost jeklarskih in železarskih podjetnikov. G*y se obnaša, kakor srednjeveški grajščak, kateremu ao aje govi tlačani predložili svaje pri-tožbe. Srednjeveški grajala ki tu di niao hoteli sprejemati depu^a cij kmečkih tiskarjev, arfipak ao jim pokazali vrata, kadar so pri Šli s svojimi .pritožbami. V svojem pismu je dejal Gary, da misli, da zastopniki jeklarskih delavcev niso pooblaščeni pati delavcev ,ki delajo za tinlted Steel korpo^&cijO in njene podružnice. Nadaljuje pa diploma-tično, da se korporscija no bojuje proti unijam, pa tudi se ne pogaja l njimi. Korporacija in njene podružnice so proti zadrti delavnici in so za odprto delavnico.l Te beeede govore odločen jezik, da jeklarski trust Še m spremenil svojega starega stališča na pram organiziranemu delavstvu in da je ostal neizprosen naspnot nik delavske strokovne organizacije. Če bodo gospodje trust ovci vztrajali na tem staliiču, tedaj je stavka neizogibna. Taka je sodba v krogih strokovpo organiziranega delavstva, daeiravno delavski vcnlitelji Še niso podali nobene o fieijelne izjave v tem oziru. >fyloftu> ptt občutijo jeklarski in železarski delavci, da stavka visi na niti, ki se lahko vsak tre-notek pretrga. ^ V (i Jeklarski trustovci bodo sku šali odvaliti krivdo za stavko ns delavce. To je njih stara metoda, da tako pridobe javno mne*je zase. Podpirali jih «bodo seveda veliki dnevniki, ki jih rede delavci s item, da jih kupujejo in čfcajo. V tem oziru so delavci podebni človeku, ki redi gada na svojih prsih. Zshteve illinoiških f>remogai. jtv ep: I) SeatuVno delo iu j>. v tednu; 2) 6*8*00 zvišanje sedanje plaoe ali mini. mslns plačilne iestvieo; g) «j pogodbah; 4) notranji «pori 2 o/.irom na plačo in delov-ue razmere ae morajo predložili v poravnavo j 5) sedanja pogodba ae mora anulirati iu proglasiti splošna stavka katera naj traja toliko časa, dokler s4 nč skleue nova po godba ; «> vse nadaljne pogodb« lahke prekliče ena Izmed obeh strank, kar pa mora naznani,, d»ipee|; '7) čas ia*pol /.a nadčas in dvojni tgr za delo 0I1 uedcijtth iu praznikih; S) izučeid delavci aiorajo prejemati za svo. je delo isto plačo, kakosšuo d», bivajo delavci uegaaizirani v dru-gih; organizacijah za pbdsbno delo; ») nacijonaiizicanje rudnikov; 14)) povrnitev vsak denarnih glob, katere so hfle naložene po tride-eetem juavu. i l& i Za edpošiljatev te reaolucijc je bil izvoljen poseben odbor, k*t< m ima nalog, da se pošlje ts reso-hidja ua pristojtm mosta. ÁMJI SPOM V RÚPAR oMamaioUi v «SZ, Oirard, 0. — Tukaj je izbruhnila stavka v imnjarni "Ohio Le-t her C«>." Delsvcl zshtevsjo pri-posnsnje orgsnizscije "Ualtod Leather Workers Intemstionsl Union'*, oaemurni delavnik in 30 odstotno povišsuje plsče. Rojake opozarjam, da naj nikar sem ne pridejo zs delom. — Poročevalce. PIVOKM ZBORA "SAVA". v Chtcagi, IU., nasnanjav, da ae v torek 2. septembra U. zopet prične s pevskimi vajami, kstere ao bile suependirane ss mesec sv-gust. Od tega dne naprej se bodo vršile redne vaje veaki torek zve-Šer v dvorani SNPJ, ns 80. Lswndslc ceatl, vogal W. 27 uli-eo. Val cenjeni bratje pevei ae u-ljudno vabijo, da redno prihajajo k pevskim vsjsm našega ahora. Vabljeni so tudi tisti eenjetii ro jskl, ki Imsjo veselje do petje, ds se nsm prid rušijo in pomsgajo rssširjstl našo lepo alovenako pe "«avs". tajnik. PREMOGOVNIKE OPUSTILI 8TAVKA/OÖS DELAVCE. 1<$?? o v --S potdravnaj : as »lov. pevski zbor (Aug. 27. 29. 30.) Springflald, m. — Premog, Hiške družbe so odpustile večje število delsvcev, kateri so stav kali in siecr. kakor se asme itgo-K ova rja jo, ns podlsgi pogodbe kaiters je bils sklenjene med premogovniškimi druSbsmi in delavci s posredovanjem vladnega de lavskega odbora y Washlngtonu, D. C. V. ti pogodbi namreč stoji, da je raak delavec, kateri je odsoten od dele brez zadostnega vzroka dva dni, 1| avtomatično odpuščen. Ta pogodba je pa Še vedno v veljavi, kakor zatrjujejo premogovniške druibe, in da so bHi premogarji ob Času te slsvke odsotni od dela brez zsdostuegs vzroka iu da so bili ns stavki, katera je protlfakonita, ker ni bila odredena od gl. odbora UH-noiškega dlstrlkts zdrulenlh a-meriš k 1I1 premogarjev. Ravno U-ko so bUi odpuščeni vsi delegati izredne konvencije. , Zadnje izredne konvencije se je udeležilo 2S9 delegatov, kateri ho zastopali 141 krajevnih pod-ružnie. Nekateri navsoči delegati niso imeli ursdnih poverilntr svojih podruiuie. Premogarji ao radi odredbe premogovniških družb zelo nezadovoljni in med n^ml ee Širi go-v oriea, da na U način hofejo uničiti organiza«*jo, kakoršna je aa-daj. Izredna konveaeijs HHnolŠke ga dlstrlkts. katera se je vršila v Arion dvorani «a > sskUučils 21. s v gnal a popohlne Sprejela je resohtcijo, v kateri so nova sekte, ve ln katere bodo predloHH glavni kost cnelji združenih ameriških ■L" SfriagMd» IU. - Državni od-bor eposieijonalaih rudarjev jr izdal okrožnico, v keteri posivijo, da takoj vid rudarji v prizore protestna stavko proti predsedniku illinejskegs okraja, mr. Farrinjr-toau. radi njegovih svtokratičnili manir, ker grozi fttrajkajočim lo kalnim-organizacijam z izključitvijo iz organizacijo. Poziv je podpisal D. H. Slinger iz Gleu Carbona, tajnik državnega odbora, ki isjsvlja, ds bo do poti-deljka praktično počivalo delo v vseh rudnikih v Dlinokm , . , Slinger pravi, da je v Illinoiau enajst podokrajsv in da so opo. zicijonalci organizirali sedem 0-krsjev, kar pomeni, da bodo tudi rudarji v južnem Ulinoisu, ki niso dkektno prizadeti, zaštrajkoli. Peoria, HI. — Tukajšnji rudarji so sklenili, ds se ne ozirajo ns Farringtonov ukaz. da ae morajo do sobote vrniti na delo, če nc, bodo izključeni iz organizacije. Odposlali «o brzojavko držav nemu tajniku Welter Nesbitu, v kateri pravijo: "Pojdi v p—1. Rudarji v Peo-riji sc nc bodo dali vladati po kaj^e rje vi metodi." f •Na shodu je bilo nad tisoč rudarjev, ki »o sprejeli resolucijo, v k atari imenujejo Psrringtona "kraljevo visokost". Rudarji so sprejeli priporočilo državnega odbora, da ac pozovejo vsi rudarji v drŽavi Illinois na stavko. AMSftIKA ZALAGA KOLČAKA Z DENARJEM? "Golos Primorijs," glasilo admirala Kolčaks, izhajajoče v Vis-dlvostoku, je ob js vilo 28. junija 1.1. sledečo vest: "Iz uraArih virov se nsm poro ča, da je vlada Združenih držav dovoflla naši vladi v Omsku rui Ijon dolarjev kredita. Ameriška vlada ji Obljubila, da nam dovoli kmalu drugi mMjon dolarjev." Ravno ta list je prinesel 12. ju-nijs 1M19 sledeče "Svsrilo." ka-teregs je povvijnik ameriških čet v Stvčaau nssševil na ondotne Štrajkajofie radarje: ; ' h^. "Ko sem prevzel poveljstvo v Sučanu. sem bil informiran, da nidarje «vira zunanja pri dela. Pripravljen seui l>rsniti rudarje pred zunanjimi ovirsnii in vsaka sgUacijo bom smstral ss motenje rede in vsi prizadeli se bodo motali zagovarjati pred sodiščem v Šotovu. Strajk mora prenehati H> zahtevam, da ee pokorite moji naredbi. Znati mera te, da boste trpeli glad, ake ne delate. Ako se ne pokorite moje ms ukazu, boste vsi Ooportirsni. Majbr *\ B. Akterice, adjutant V. L. Bresaler. Sučan. 4. jun. lfl» Ne drugem mestu piše omenjeni list, ds je kilo nekaj kitajskih kalijev vpoelsnlk v rudniku pod rs ščit« smerjških vojaSkih pstrulj I Ameriški dalarji za ftrotirevo lucljo) Nad Širokim bojSčem ps Itftiib, kakor metulji znane ftm "namoo4ločevanje," "demokraei ja." Svoboda"...! «... vmmi wss m Neaprt. — Ognjonik Tezuv j rope, pričel bruhati UvaJN^T llve v dveh mogočnih tokih v do ; ¿Á . . m Nadzorni odbor. Po dolci In tslkl ftíMÜ odrseaü oariste < .k»; burftaaäja Mi la VESTI 1 BOLJMVliU FRONTE. 10. avg. — Najnevej-poročilo i* Moskve ae glasi, da Kt> domačini v Kav kari ji dVig-ijli proti Denikinu in okupirali 'Isdikavkaz. London, 39. avg. — Brezšične »oročilo iz Moskve pravi, da ao kalni vstaŠi v okolišu Irkutaka •azdejali mostove na reki Jeni-ej in a tem odrezali pot ulnika-oeim »e Kolčakivim ^četam v meri proti Irkutsku. — Iz Čari-lina je pobegnila burioazija. \\ aabington, 29. avg. — Iz zar eaijWih virov poročajo, da «e iz-irazn je vanje OmSka nadaljuje uetodično. Kolčafcove čete ae ne-»rcstano umikajo proti vzhodu. Civilno prebivalstvo zapušča )in«k in vojaška posadka se Ur uakne čim bodo vsi, ki hočejo od-ti, na varnem. London, 19. avg. — Vojni stan iauikuje vest, da so rdeče čete ijele kozaško armado hetmana a m on t o va na južnovzhodni fron-i, pač pa trdi, da je KamoiHov ijel 13,000 bAljševlkov in rezpr-il drugih 20,000. Poročilo Iz Moskve se glasi, da je bil Kamoa-ov zajet in odrezan od Deniklno-e armade. ** ■Druge veat ae glaai, da je Ka-nontov izpraznil Tambov. Po po-očilih iz. Odese, ki je v angleških okali, je Denikin okupiral želes-iiško križišče Bgkmač, to8a sov-jetske čete so nspadle njegovo de-no krilo in zasedle Volčansk, Va-tijko in Buturlinovko. Poročilo iz Moskve, da SO bolj-leviki vzeli Pskov, je potrjeno. Tukaj pravijo, da qo Nemci zakrivili poraz v Letviji, ker so napa-lli Lete izza brbta in s tem oslabili protiboljševiško frOnto v Es-oniji. Poljaki so zopet potianiii na-:aj boljševiške čete ob reki l>vi-bllzo Polotska. Julno od Pri-¡iela so boljšcviki ustavili Poljake ob reki Sluč in reokupirali Ži- še ve« j« reda." Romun ni so vseli tigrom Si odstotkov lokomotiv, W odstotke v potniških vagonov, MMJtf toveraik vagonov, več tisoč knsv in prašičev, Hknj telefonov, vse pisalne stroje in vse stroje is eeatnoieUzidbkih delavnic—vsled česar je 6000 delavcev prišlo oh delo — poleg nefttetih tonov šlvii In drugega blaga. Dunaj, avg. — Po zadnjih vesteh iz Budapešte su mekeio uarji zopet na krmilu. 8te£au Friodrich, ki je bil nekaj dni predaednik vlake ob času UsIm-burgovee Ješefa, je zopet ministrski predsednik in ostsli ministri so bres izjeme monarh isti in klerikalci. Priedrjch je lajavil, da sedanja vlade predstavlja "veČino ljudetva,* kajti Ogrska da je "kršČausks dešela" in v vladi ne sme biti socialiatov in brezvercev. lomit, Berlin. ira - "Vorvvaerts piše, fla so baltiški zemljiški baroni povzročili takozvano "revolto" v nemški "železni diviziji," ki se ahsja v baltiških deželah. Divi-ija je imela izprazniti baltiške dežele, toda mnogi nižji poveljniki ho se temu uprli in napadli so Lete. Iz llclsingforsa javljajo, da so rije ruski generali v protiboljšc-iški armadi na Estonskem prepustili Pskov boljševikom In de-zertirali k nemškim četam v l>et-|iji. Nemci so zdsj v direktni zvezi s sovjetskimi četami.* Rim. — Ministrski predsednik Nitti je razposlal okrožnice pre-fektoni po vaej delali, apeliraječ na italijanako ljudstvo, da naj pomnoži produkcijo in omeji potrato, ker drugače je država v nevarnosti poloma. Italija ima 40 miljo nov prebivalcev, .producirá pa aurovia lo. za 15 do 18 mil joño v. Lanako leto je Italija kupita v tujini blaga za 12 mlljard lir, prvih Seat mesecev letošnjega leta pa že za aedetn mlljard, medtep ko je le^ 1913 porabila le poldrugo miljardo za uvoz. Italija potnjbuje zdaj 15 mlljard lir in iskati jih mora v Angliji in Ameriki. Nitti apelira na delavce, da naj nehajo z zahtevami za "absurdno viBoke" mezde in prenehajo štrajkati, kajti vaak štrajkar je "izdajalec". Dublin, Iraka. — V sredo je dospel v Ulster nov kontingeut vojaštva. Danes ima Anglija 16,-000 mož aäuto v ulaterskl provin-ciji. V Limericku je policija za-prla vsa dekleta, ki ao prodajale republičanske zastavice. Patrick Ryan in Danlei AlHsv vodilna sinnfeinovea v Limericku, sta tudi aretirana vsled neznane obtožbe. * i t Angleži nervosni vsled «premi-njanj» pogodbe v ameriškem a teh je bilo ie oko» 10 000 bul-gamkik eodragov eataleaša, prijetih iu obsojenih. Po propadu germsuofii.skc bul-tarske <4>oUlikc in adfftopu irterdl na udu je prišla Ilulgaija v strašne gospodarsko, politično in moralno «Itako. .Vsstsle so razne 'demokratske' Atranke, da vlada ob-varuje ugled. AH krize je prehuda, da bi se na ta način mogla ozdraviti. Vlada ima ua programu velike reforme", ki pa obstoje Samo \ frazah. Praktično pa je U vladna politika še vedno s se niso preje umaknili, nava jsjo za vzrok podrt most v Hzol uoku, ki so ga podrli ogrski ko luuuistl ua avojeiu begu po zadnjem porazu. Most je zdaj popravljen. Poročilo as dalje glaai, ds NO Rumunci naložili 60 vlakov z naropanim plenom. Rekvlrirs-'»»sa blaga niso mogli doslej pogrni na Rutaunako radi pokvarjenih železnic; le nekaj malega je odšlo po Donavi. V Szegedlnu pa čakajo francoske Čete, ki imajo "«log uataviti rumunaki plen. I »«Ije proti jugu mo zagredili pot Krbi In severno od Hsolnofca Ih»-do Cehoslovakl preprečili izvoz "srakega materijala. Išritski admiral Trowbridge je. zasegel vse brodovjs ne Dons vi in a tem ble-siral reko. , Ameriške komUija je tndi iz I v«*dels, de Knmunci ovirajo Me-pri orgattUiaanjM reda ta •ga. da I "I« V L-re.le la še <*teaejo v Budapešti za London. — Anglija, ki s paz-nim očesom opazuje, kako spreminja ameriški senat mirovno pogodbo, se je pričela zavedeti, ks-ko grdo se maščujejo tajne pogodbe.. "Mancheater Guardian" slovesno opozarja angleško vlado, da je aaredila veliko napako, ker je dovolile Japonski &antung. Napad aa Wileona r francoski zbornici. Pariz. — Debata o mirovni po-godbi v francoaki nižji zbornici se nadaljuje. Deset. poslsncev je žc govorilo, toda val so krfctlsirsli pogodbo; nihčs js ni šs obdobra-val. Ministri poslušsjo in molče. V četrtek je poslanec Oailhard-Bancel napadel Wllaona\ češ da je demagog. Hocialiat Brunet je dejal v svojem govoru, da liga narodov nI Wilsonovo delo. Hindsnbnrg predsedniški kandi- Berlin. — Ljudeka stranka (monarhisti) je nominlrala bivšega maršala Hindenburga kandidatom za predsednika nemške republike. Predsedniške volitve se vrše zgodsj prihodnje leto. llin-denburg šivi v pokoju v liano-ver ju. r , ■■ NOVA POGAJANJA SO KOSO-6X0 DEMAJLKAOU&KO ČETO. Celovec, 4. "Freie Slimmen" poročajo: Kakor smo že včeraj ja vili z Dunaja, je poveljnik italijanskih čet ns Koroškem obvestil deželnega povelju!ks 'koroškega, da je vrhovni zavezniški svet določil v še znanem sinialu demar-ksrsi pošlijatva so jamčana. PRODAJA PAROBRODN1H LISTKOV V VSE KRAJE EVROPE. Ml^SO^ Prt>ilno n oil Its veins sals eptesnl Is as wMsjia la | BffiS^SGgMli e Vale store demevtoe is haters ssslev jet Emil Kiss, bankir 1SS Sooond Avs. oor. S. St NEW YORK» N. Y. ^ " rk4pma va sbesatl SMI heaelles vloga. ISSS. PSiN* pad lieaoiiaeeessssseaesesosessesaeoassssssssesaoossssi» Henry J. Schnitzer State Bank ENA NAJSTABBJllH BANK, Kl ITOJI POD STALNO PKtAVNO KONTROLO RAZPOŠILJA DENAR NA VIK KRAJK S POLNO GARANCIJO PRODAJA VOZNK LISTKI ZA VSE ČRTI PO ORIGINALNI CEN« IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU SÄKartiÄS MiTu.ba, U •*«« ««ailM Mlakam Is (K«ka SS la« v pipdai sede. —-11-..__- -I)«», I,, (ifnfM, WfsÄJBliKA NAVODILA IN POJASNILA deM a ■ ■ ■ ■■■■■■ HF:NRY J. SCHNITZER STATE BANK 141 WaaJdaetaa Siesel ¡ New Yack, N. T. eseescoeeoeeeeeeseeeeeesetMMcseceeocseeeeioeesoas «edsj lahko naročita list "Prosveto" svojcem v etsri domovini. Ust se stari kraj si sne zs celo leto 17M, ia pol leta pa *S.60. ^, im n m -ju- .j Jtn - i » ■ aass ' i.aL m* nifwarss|rrr~nr-----r--------ae ■■ ■■■ ■■■■■ .............- ■ ........- — - ■ I t ProsvatL -r V salegi as po Pošiljamo denar v staro domovirio. Badaj lakko poiljamo denar v m krajo na Slovensko, Hnralslio, Dalmacijo te Istra. Nedelja poMljamo Sonar tudi f Hrbtjo, Bulgarako In JamdteM sa f«s poalanl denar, enako kot prod filtro ia toéRS laplačan. > . KASPAR STATE BANK J J Sias SM***. ' , 1IW SUN WWM unnfi, m. ^ 4... Al . ...v. , .4^..* » NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. MÁMODMO PRTDSTAVMIÄTVO Belgrad, 14. Današnjo jaejo Na« rudnega predstavništva otvori prod*duik dr. Draža PaVlovič ob 17. uri. Poslanec Peter Vskaanovič ministra sa prehrano in obnovo zemlja, kaj se je storilo za poigaue in uničene vasi v To-pliškem okrožju, da se nanovo pozidajo. Minister dr. Korošec od-odgovarja, da j« ministrski svet odobril, da ae da kmetom na razpolago les, ostali ms torija 1 pa se sedaj dovsia. Poal. Ivan Hušttik (Jugoslovanski klub) vpraša miniatra za promet v zadevi produkcije premoga. Pravi da se šelezniško ravnatelj-«tvo v Zagrebu brani redno vračati vagone, ki izvažajo premog iz premogovnikov v Sloveniji tako, da se tekom dveh mesecev ni vrnilo 1158 vagonov. — ' Minister Vuiovič odgovarja, da bo ukrenii vse potrebno za čimprejšnje vračanje vagonov. Isti (KMlanec vpraša ministra za premet glede postopanja madžarskih železniških Uradnikov na Hrvatskem in navaja primer, ki »e je dogodil pri vlaku z šivili za tiospjdarsko zvezo v Ljubljani. Posebno drzen je bil neki uradnik v Novski, ki ni kotel dati znamenja za odhod vlaka drugače, kakor v madžarskem jeziku. V Novem Hadu so morali plačati namesto šest kron za vozne littke sto kron. Vrhutega je vlak iporal čakal' 2» ur. Na naki |>oataji jo vlak rt al šest ur, ker je službujoči uradnik spal. Na povratku je lali madžarski uradnik i na« zakone, službene predpise, službeno gramatiko itd., toda kako ai moraš vendar »taliti, da se bo vsalo tak« sakonite določbe > puštev, ko gre sa navadneg| nori jalnega demokrata, ki a« g« mora po diktatn narodnih zvezarjov, o-nih najpodlajših alovenakih de-nunoijantov, odsloviti! gospoda poverjenika sa promet Romavha se j« sato in «aaio salo naatavilo, ker j« on «topo orodjé rasnih sve-zsrjev. In kor streme «adaj špi joni — pardon! — zv«aarji sa tam, d« ae "rdačkarjo" «pravi iz železniške službe, je prokleta dol žnoat g. poverjenika, da jih uho-ga. In afodilo a« j«, da jih je prav MMlB^MMiun ker js'fcilo treba na vasik način najti kako pret v«so, «o po dolge» gibanju prišli na to — najbrž« a pomočjo kaka-ga avassrjs, ki ja kil Špljon že pod ataro Avatrijo — da j« aodr. Hla-novlc meseca novembra, ko Jugo-sla vije akorSj še ni bilo, radagal železničarja» na naka» aeatanku čisto mirno iu stvarno pojam monarhije in republiko. To jo bilo sadosti. Po r«c«ptu, ki j« stopil v veljavo tudi ta» okrog Črnomlja, s« sedaj preganja ljudi «a besede, ji se je reklo, da se za nas skibl kavaJirsko. Oujte torej, kaka «o plače: Začetna temeljna, ki traja tt mesecev, je 72 K meaeČno. Po 6. mesecih, (neveda če zdela maturo, o kateri bomo še posebej poročali) dobi 87 K mesečno. to 9. letih in ti. mesecih dobi 5 K na meaee več, itskozvauo letnico «0 K. Takih letnic doživlš, alu» ai priden, v celoti 5, da po 18 letih službe napreduješ za 25 kron mesečno. <"*> pa postaneš nadpaznik, pa še 12 K mesečno več; tako, ila znaša najvišja plača 124 K na mesec. Draginjskc doklade je pa 100 odstotkov. Ta se pa deli tako, da dobi listi, ki služi 10 let in več. To pa baje zato, ker je temeljna plača prenizka. Na novo ni hotel namreč nobeden vstopiti v službo, pa ao gospodje to "atuhtali". Hlu žbene obleke, ki nam pritiče po pogodbi, nismo dobili že štiri leta Dali ao nam pa v denarjih pr ve dve leti po 40 K iti tretje leto 100 K. Leto* pa dobimo za čepice in letensko obleko po 200 kron. za zimsko po 400 K. Tu ho podani na kratko vai prejemki xa našo mastno finančno službo, ki traja dnevno 12 ur razen tržnih dni. Te dni pa nam jo še podaljšajo, in sicer; onim psznikom, ki so v nočni uri, za V/4 do 4 ure, to je dvakrat v tednu, skupno torej 7 oziroma 8 ur, zato pa plačajo posebej za ta podaljšanja tedenski I K 50 vin! Prosili smo že, da hi se ta podaljšsnja odpravila, ali boljše plačala, pa nismo dosegli ničesar. Nasprotno se je žugalo, da se nas bo spodilo, če bi ne hoteli delati za čez 12 dr in Čakati na plačilo čez pol letal To je ono kava-lirstvo! Srednji v«k. — Dne 30. maju so je ho tal ustreliti na ljubljanski realki petošolec F. Š^odar. Slučaj je vzbudil občno pozornost, kajti imenovani ae je ustrelil ravno v verski uri. Na višji realki vladajo od nekdaj obupna razmere. Dija ki, razen par iz Marijine kongre- rije, ao vai narodnega mišljenja v Avstriji niso dijaki radi po slušali vseh tistih praznih bajk, ki ničesar ne povedo. Najhujšo so jih pa zadali prisiljeni verski obredi. —- Pa je prišla "svobod na" Jugoslavija. Vsi so se odda hnili, posebno tisti ,ki so največ trpeli pod težkim jarmom, češ, adaj bo boljše. V vseh onih dtža-vah, ki so naatal« po svetovni voj ni, n. pr. v češki republiki, ogrski in ruski sovjetski republiki, se je takoj temeljito očistilo šolstvo vsega onega, kar je tako močno oviralo razvoj napredno tiiitdOče-ga dijaštva. Pri nas pa je prišlo aamo — razočaranje. Na naših Jotah se že vedno muči mladino duševno in fisičuo, še ae jo bega prašnimi frazsnil in še bolj se agftira za razne kongregacijc,'še hujšo se sili dijaštvo k vsemu, kar ki so bil« baje israleno v dneh, ko ubija svobodni razvoj nove gehe- st je bližal konae Avstrije. V tem slučaju pa ne gre pravfcaprav za kako hujakanj« niti v onem času, marveč sgolj zA pobožno leljo ljudi. ki s« hočejo ian«biti mirnega ln pridnega delavca, soeijatnega-de mokrata. ' Vt Politični In kulturni program svesarsklh špijonov — in menda n« aamo njih — ja pač tat Va« slo venske aodruge, kar jih Ja na le-leznlei, ae »ora odpustiti is alu! be. Sedaj, ko «o alovenski delavci " /»-t lm jen i in «a»o«tojni", sedaj naj gredo « tratah*» aa kruhom sato, kar ao eodjaliati ki ssto, ker tako hofejo svosa jufoalovanskih špijonov, t«r njihovi pokrovitelji In «pootoii. Živela jugoslosvnsks demokrs-olja! Za danea vprašamo aamo t AH ae hoče tudi v tam «lučaju iti na-««j do . . . meseca novembra! Zakaj j« postal go«p. Romsvh po vjerjenik za proaat in kdo ga je podpiral t Ali veljajo aMbena pragmatlka iu draga sakonite določb« tudi aa «loven«k« Želexnr-čarjo, ki n« trobijo v zvena raki rog? Ne bomo v nobenem slučaju dovolili. ds «a boatijaino uniči poštenega alovenaklka delavca, ki je upravljal ivaato celih 18 let svojo slušbo. Varno, kam »ari U sistem. Naj se pa ne miali. da aa bo s takimi metodami preprečilo more. bitne šelasnlčarak« stavke. Užitaiaaki pesniki. - Kako dolgo honto I« trpeli kdo In pro-airanje pri odmori plač oairnma draginjskih doklad. nabavnih prispevkov. Smo bna obleke, broa pokojnin«, ^lak brea vseh pravie. ki nam pritičoja kot me-stnim uslušheneem. Naša^ aluiba j« naporna in nič kaj prij«taa, vsekakor manj kot ona aiafiatra-talk alug Na sada ji cbčlnakl ao- racije. Vae je ostalo pri starenl in Kfior ae upira saHtarelim naukom, ta mora bridko občutiti posledice. Pravi, pravcati srednji vek. Odbor SHS žena sa atročad v Ljubljani je imel svojo sejo dne 30. junija popoldne ob ¡1. urt v mestni poavetovalnlci. tMele^ba je bila ielo skromua. IVedsctlni-ea je pozdravila navzoče. Nato je poročal na kratko društveni tajnik n društvenem delovanju. Blagajnlčarka je predložila na tančno in vestno iztielan obračun dohodkov iu izdatkov. Nabralo ae je vsega skupaj 2ft:t,57:l K 82 vi«. — Ta denar je namenjen za stradajočo in učečo se mladino. Valetl sklepa odbora ve seje ao do-bUe pod|mre dijaške kuhinje v Mariboru. Olju. Kranju in Ho-vem mestu ter za «tradajočo dc-co v Trbovljah. Hrastniku, Zagorju ob Savi, na JeHenicah-Savi, v Tržiču, dalje društvo za otroško varstvo in mladinsko oakrh v skupAem sneaku H4 tiaoČ kron, Za nakup obleke, perila in ohuvria siromašni deoi .e je izdalo 7:l.«17 K £1 viu. — Stroški za preskrbo in apremetvo stradajočlh otrok, ki jih je odbor poslal na Hrvatsko, ao akupno 4H92 K 88 vbi. »kupni izdatki ao torej 412310 K II vin. — Prebitek maša lil, 2&1 K 71 vlit. -elalo v Haliae ln Valje va. v skupno vrednoati 35.000 K. ni čar k i ae je izreklo sa hvalo m tako ogromno njeno vestno In požrtvovalno delo. lakaje gospodično je Volodijevski prehodil celo poslopje ter jo konečno našel v zakladnici z železnimi vratmi ,ki se je nahajala tikoma «pal-niee. itila je to le majhna soba z ozkimi okni, za-deianimi z močnim omrežjem. Volodijevski je takoj razyidel, da bi oatala ta soba, ko bi bil tudi Kmitic spustil poslopje v #rak, nepoškodovana, ltadi tega je jel takoj ugodiiejše soditi Kmitica. Mlada deklica je ttedeia ua ikrinji ,ne -daleč od %rat, glavo je pobešala in lice ji je bilo skoro popolnoma zakrito z lasmi. Olave ni dvignila, da-siravno Je čula vstopivšega viteza. Bržkone si je mislila, da je to Kmitic ali kateri njegovih dij. Volodijevski je oltstal pri vratih, snel čapko, zakaaLjal enkrat, dvakrat in gjednjič rekel, ko je zapazil, da nič ne (Knnaga :* " + "(loapodična. . . . prosti ste!. . . Deklica ga pogleda izpod guatih las, pa ae vendar ne zgane. Vitez se zopet oglasi; "Hej zdramite ae gospodična« Bog se je ozrl na vašo nedolžnost. . . Svobodni ste, lahko se vrnete v Vodokte." Sedaj ae je komaj deklfcu zavedi«. Vstala je k škriuje, pogladila ai lase liu tilnik ter vprašat "Kdo ste, gospod?'* . "Mihael Volodijevski, polkovnik diagoncev vojvode vilenskega." "Slišala sem bitko. . . .strd. . . Povejte vse, gospod. . . . "Da, vae to je bilo", seže ji Volodijevaki v besedo. Prišli Nino vam na pomoč. . . hoteji smo vaa rešiti. BilcviČeva hv zave popolnoma. "Hvala vam!" reče urno a tihim glaMotu, iz katerega'vpa ne je dal brati velik nemir. "Kaj pa se je zgodilo z onimf' * "S KmiticeinV. . . Ne vznemirjajte nc! Oh leži brez zavesti na dvor^ču. . . in to je, ne da bi se hvalil, moje delo."" / : j- Volodijvski je ponosno izrekel poslednje besede; pričakoval jo njenega odobrenje, začudenja in kak hvaležni i>ogled, toda zmotil ae je to pot. Mluda deklica mu ni odgovorila niti besedi-ec, iK.goao se ji zahihile, z rokami je poiskala naslonjač za seboj. Naposled a«le onemogla nazaj na prejšnje mesto. Polkovnik skoči k njej. "Kaj vam je?" jo vpraša aoeutno. "Nič. . nič. . . pustita n$c!. . . Kntitic je torej ubit?" "Kaj meni mar Kmitic?" seže ji v besodo Volodijevski. "Meni je mar Namo za vua!" I)«klicl SO SC hipoma vrnile ihoči, kajti urno je vstalu z jeznim uestrpljivim iu obupnim glasom : "Za Hoga. povejte, ali je mrtevt" "Kmitic je ranjen," od vime Volodijevski zamišljen. "Živi?" "Živi." "Pnr'! Hvala vam!" reče dealica ter se napoti k durim. Volodijevaki je stal Še nekaj časa, vihttl lirke, vrtil glavo ter zamomljal sam sebi. "*A!i »¡i mi zahvaljuje za to, da je Kmitic ranjen, ali za to, da je ostal živ?" Nu to otfide za njo. Najde jo m rodi sobe; stala je liki kip. štirje ho ravnokar prinesli ranje-uega Kmitica. . V' « "Pofaai!. • • Previdno?. . ." je Saklieal Krištof Domaševič. stopajoč za njimi. "Dvignite mu glavo. Počasi!' 'Kako uiu jo hočeVa dvigniti, ko pa nimava prostih rok" .rečete sprednja dva. i / V tem hipu se gospodična jiriMlža k ranjenemu ter položi avoji roki pod njegovo glavo. "Vi ste, gospodična!. . reč« Krištof Domaševič. "Da, tu sem jaz. . . previdno!. . odgovori ona s tihim glasom. Volodijevaki pa jih je gledal ter si vihal br- ke. ' Med tem ao položili Kmitica na posteljo. Krištof Domaševič mu jame omivsti glavo z vodo, na to ps položi poprej pripravljen obliž na rano ter reče; , Poto» «e obrni* Alenki: V^B, ' v <4 J "Dovolke, gospodična, da vam u»ijeUl , «keL . . Evo, tukaj jo voda! Dobrega srca ^ 1 ae niate bafi okrvaviti m rok pri tam človeku > Po teh besedah ji otira % ruto roke ona . postaja čimdalje bledejša. Volodijevski ¡kači * pet k njej. ^ Tu nimate ničesar iskati, gospodična" rJ če ji. "Dovršili «to delo mUoarčnoat» nad lovi2 1 ni kom. : . Vrnite «• aedaj domov P' Poda ji roko, toda ona ga nili ue poaleil. ' Obrne se li Krištofu Domaševiču, m mu reče 'Sprejmite me, gospod Krištof!" "j Domaševič ji prime za roko ter jo odpelje hodnik; za njima odide tudi Volodijevaki stvo upije, ko jo ugleda: "Živela, naša go^odičua! Na »nogami /avio naš polkovnik!" i ro pozneje se je vi^čal Volodijevski na ¿al lu lavdanskega plemstva domov. Solnee se je ki popelo visoko, dan je l>il prekraaen. plemstvo je veselo razgovarjalo ter hvalilo Vulodijev»kJ ga. on pa je jezdil zamišljen in molčeč (¡¡|M.IU postava mlade deklic« z razpietenimi lasmi ohur no bleda, toda ob enem zala kakor pomlada22l tro' mu ni izghüla iapred oči. "Kako zala je!" # momljal sam pri "prava kueginja. Hm! rešil sem njeno »edoli noat. mogoče celo življenje. Ko bi *udi smodnik ne bil razruMil »obe. vendar bi bila umrla vnlcd strshu. . . Dovolj vzroka, da mi je in osIsm hvaležna!. ..." Te misli mu niso zatisnile oči ne naslednjo noč in ne naslednje noči. öaj je lelelo plemstv» da bi se oženU i njo. Resnica, oua ga je odkloni^ la takrat brez premisleka, toda tačas ga ae ni p«, znala. Sedaj se je pa stvar drugače zasukala It-trgal po pe iz rok nasilnika, postavil pri tem v nC varnost lastno življenje; po postavi pripada »u« sedaj njemu. Ali mu more ona sedaj odtegniti svojo roko? Kaj, ko bi poskusil? Mogalp pod, vsaj iz hvaležnosti,' kar ae je že večkrst pripeti-ln, roko rešitelju? Konečno, ko bi tudi nc čutila napram njemu nobene naklonjenosti, ima on temveč vzroka, da se zanjo potrudi. . "Toda kaj, če se še spominja, če Še ljubi o-nega T* "Ni mogoče!" ponovi Volodijevski "Ko bi ga nc bila zapodila, bi je tudi ou nc skušal odpe. ljati s silo." Izkazala je res nenavadno gsotfjeuost ,|„ njega, toda ženska stvar je streči mnjem-em, naj bi bili tudi sovražniki. . . Mlada je, brez varstva, čas je, da se omoži. V samostan jo bržkone m mika, aicer bi bila že davno šla. 6*n* je imela dovolj. Tako zali gošpodični bodo dvorjaulli neprestano razni vitezi: jodni radi njenega prsiao-žeuja, drugi radi njene lepote ,t*«gi radi njene-ga visokega stanu. . . Prijetno ji t>o torej imeti takšnega varuha, kakor je ou. Sai ji je vendar pokazal dejanski svojo hrabrost. "Čas je pa tudi, da si posteljna Mihael" je dejal Volodijevaki samemu sebi.«Mlad si, toda leta tako nrno. Imetja si ne prislužiš, k večjemu več ran na koži. ln voternjaštva bo,konec." Tu se «pomni Volodijevski onih goepodi&u, za katerimi se je že oziral v svojem življenju. Bile so med njimi tudi zal« deklice, visokega stauu, toda brhkejše od Alenke ni bilo. Volodijevski je čutil, da se mu nikdar več ne nudi tako ugodua priložnost, kakoršna je aedaj, a to tem bolj, ker ji j« iakazal tako važno ualugo. „"Čemu še odlašati?" reče. "Dočakam li ksj bo-IJega? Treba je izkoristiti slučaj." Toda kaj? Tudi vojna je pred vratmi. Kokt je zdrava. Sramotno bi bilo, hoditi sedaj v svate, ko kliče na pomoč."* i. Volodijevski je bil pravi vojak ter je poznal svoje dolžnosti napram .domovini. Dasi ji je slu-ŽU že od mladih nog, udeležil se vseh vojn. ki so se vršile od iatem čaau — vendar ni mislil radi te svoje zaveati na počitek. i v Toda uprav radi tega je čutil še bolj svojo veljavo, ker je služil domovini iz vse duše, in redi dobička ali plena, lg kor ai je ohranil čisto voat. To ga je navdajalo z upanjem. "Drugi ao ae propiraU, jaz sem ae bil!" ni j« mislil; "Bog me poplača sa to!" KAJ VAM JE POTREBNO. BERITE V LASTNO KORIST. Peliljaaje Seearja. Pe Mm Neesetk Stele pasletl deeer v stere A Iisft, Ze deeer ae Veaa Kreee se »edaj šele po ee Stele Beak, fililínafch VIeUte Jeter je e keeMa PeiljMe daaae ne Jet» M ehe Veaa oeel te« eetee. JhmMe bveoo ao Ušle so Vaas vsa aMe teb de se Veai itw JOHN NEMETH STATE BANK. 1597 SECOND AVE. NEW YORK, N. Y.