List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izla'a vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drnge izvenavstrijsk« dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto Bamo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol, Hakovneca društva" dobivajo list brez posebne naročnine. <—< Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Bokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Ba inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 sin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inserati se sprejemaj«? do srede zjutraj. — Ne*
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Nove postave za kmeta.
Z začetkom tega leta je stopilo za Štajersko več postav v veljavo, katere se imenujejo s skupnim imenom kmečke (agrarne) postave.
Slične postave obslojijo v drugih deželah že dalje Časa, na Nižje-Avstrijskem in Koroškem že skozi dvajset let. Postave so velikega pomena, za živinorejsko prebivalstvo, in vsled tega se nam zdi potrebno, da tudi slovensko štajersko ljudstvo seznanimo vsaj ž njih vsebino.
1. Razde lba skupnih zemljišč.
Marsikje še obstojajo med graščinskimi gospo-skami in občinami, mod graščinskimi gosposkami in nekdanjimi podložniki, nadalje med dvema ali več občinami, slednjič med občani ene ali sosednjih občin skupne pravice do posesti in nje vživanja (— ne samo do vživanja, kajti te pravice urejujejo služnostne (servitutne) postave —). N. pr. gotovi posestniki ene občine imajo skupno gozd ali pašnik, na katerih sekajo, oziroma pasejo. Gozd, oziroma pašnik je njihova lastnina, ne pa kakor pri služnostnih pravicah, kjer je posestvo lastnina drugega.
Nova postava dovoljuje, da se smejo taka skupna posestva razdeliti. Na mesto pravic sodeležnika dobi posestnik-sodeležnik pravice proste lastnine do enega dela prej skupnega posestva. Z njemu odmerjenim delom sme posestnik prosto razpolagati.
Razdelba pa se sme brez izjeme le tedaj izvršiti, če je vsem sodeležnikom v korist. Ako bi n. pr. pri razdelbi kake planine enemu sodeležniku odmerjeni del bil tako majhen, da bi na njem ne mogel držati toliko živine, kot doslej pri skupnem posestvu, ali ako bi pri delitvi gozda odmerjeni del ne kril več u-porabe enega posestnika kot doslej, ali ako bi se skupno posestvo dalo zboljšati (meliorirati) ali umno (raeionelno) obdelovati le na ta način, da ostane skupno, se razdelba ne sme dovoliti.
Samo v enem slučaju se bo odstopilo od teh načel, ako je skupno posestvo v resnici bilo med posestniki že več let razdeljeno in oskrbovano, oziroma obdelovano.
2. Uredba skupnih zemljišč.
Raznim neprilikam v gozdnih in plan. skupnih posestvih bi se ne dalo odpomoči, če bi postava za ta slučaj ne predpisovala uredbe skupnih porabnih in
PODLISTEK.
Srečala sta se . ..
(Povest v pismih. 8pisal Starogorski).
(Konec.)
Septembra sva bila v Celju skupaj. Sklicala sva se nalašč. Tedaj sva se menda videla zadnjikrat in zadnjikrat poljubila. Sla je iz Trsta domov, da se pripravi za nov poklic. Ko sva se ločila, mi je zapla-kala duša. Srce je glasno vpilo, da je ne osrečim nikdar, nikdar, ker sem preslab. Veliko sem trpel. Prišel sem do prepričanja, da sva se samo srečala, kakor se srečujejo popotniki, ki sopihajo skozi življenje. Srečala sva se, ali skupaj hoditi ne moreva. . .
Poznaš me, bila sva pogosto skupaj, ukrenila že marsikaj. Meni so težkoče malenkosti, bodi še tako hude, izražajo se z mahljajem roke po zraku. Vso skrb po najinem svidenju obrnil sem na to, kako bi ji to razodel, kako bi storil, da bi me pustila, ne da bi to njo bolelo. Srce mi je krvavelo, ko sem izdeloval črne naklepe. Moral sem. Morda mi bo kedaj hvaležna, kot žena bogatega moža, saj udobnost zasluži. Ko sva sedela v Celju pri večerji, sem jo pritisnil na srce, ki je trepetalo sladkih čustev. Zadnji moj poljub pa je govoril: saj sva se samo srečala, samo srečala. . .
Našel sem načrt. Ako bi rekel, prereven sem, bi nič ne pomagalo. Ce bi dejal, da je ne ljubim, bi lagal, in vrhu tega žalil njo. To bi bilo preveč ponižanja, tem bolj, ker vsaka ženska meni, da je kakor rimski vojskovodja Cezar — veni, vidi, vici . . . Spomnil sem se, da mi je nekoč rekla, ne vera že ob kaki priliki, ako mo sliši, da sem brezbožnež ali sploh mlačen v svoji verski dolžnosti, tedaj me pusti in me
upravnih pravic; to pomeni* red v zadružniških razmerah. Ce pomislimo, da ima le malo kmetov dovolj svojih gozdov in planin, in da je kmet tam, kjer. služnostne pravice ne dajo odpomoči v zadostni meri, popolnoma navezan na deležne pravice na skupnih posestvih, lahko uvidimo, koliko je kmetom na tem ležeče, da se oskrbovanje skupnih gozdov in planin u-redi.
V ta namen se bo izdelal poseben gospodarski načrt glede uporabe, in posebna pravila za upravo. To bodo storili seveda strokovnjaki. Tudi bodo strokovnjaki izdelali načrt za izboljšanje skupnin zemljišč.
3. Omejitev deležne pravice.
Dosedaj se je pogosto zgodilo, da je deležni u-pravičenec deležne pravice na skupnem zemljišču od prvotnega posestva ločil in dalje prodal; tako se je n. pr. zgodilo, da je neki kmet na Zgor. Štajerskem prodal svojo deležno pravico do nekega gozda vsled zelo ugodne ponudbe nekemu veletržcu. Pozneje je sprevidel, da brez dotičnega pašnika sploh ne more biti, in ga je moral od lesotržca, potem, ko je ta že les posekal, nazaj kupiti.
Take gospodarske napake naj bi se v prihodnje zabranile s tem, da postava načeloma prepoveduje prodajo takih deležev, in se to vpiše v zemljiško knjigo. Prodaja takih deležev in obremenitev skupnih pašnikov, gozdov in planin, bo cd zanaprej le pod gotovimi pogoji z dovoljenjem agrarnih oblasti mogoča.
4. Zlaganje zemljišč.
Zemljišča so pogosto od gospodarskega poslopja zelo oddaljena, in ležijo na raznih krajih, vsled česar jih je težko prav obdelovati, in so tudi stroški za vožnjo in posle silno veliki.
Zlaganje ima torej namen, da se v kaki občini smejo zemljišča tako med seboj zamenjati, da dobijo bolj gospodarsko obliko in da so bližje gospodarskim poslopjem. V ta namen se bodo taka zemljišča po natančni določitvi vrednosti združila, in potem se bodo na zlaganju udeleženim posestnikom odkazala nova zemljišča, ki bodo imela za nje ugodnejšo lego in obliko, in kojih vrednost bo seveda primerna vrednosti prejšnjih zemljišč. Zlaganje bodo izvršili strokovnjaki agrarnih oblasti; pri tej priliki se bo tudi lahko skrbelo za zboljšanje potov, za vodovode, in sploh za povzdigo dobičkanosnosti teh posestev.
ne mara več videti. In tega sem se oprijel. Vkljub svoji čisti vesti, napisal sem ji naravnost brezversko pismo, ter jo silil, da prestopi z menoj k protestantiz-mu. Kaj bo, ne vem. Sedaj čakam odgovora. Bog ve, če sploh pride.
Bolan sem, prijatelj, zelo bolan. Bog daj, da o-zdravim, da ozdravim njo in sebe. Ni lepo, kar sem storil, vsak me lahko obsoja, ampak drugače nisem mogel. Srečen je, kdor ljubi, pa tudi nesrečen.
Zatorej si le hrani tvoj pevski zbor za koga drugega. K večjemu, da mi zapojete nagrobnico.
Da si mi zdrav!
Tvoj
Fran.
Kmalu potem sem dobil pismo od prijatelja. V njem pa drugo z žensko pisavo . . .
Maribor, dne 6. dec.
Gospod Fran R.
^	Ljutomer.
Tega Vara ne odpustim nikdar. Ko bi bila tamkaj, pripeljala bi Vam tako zaušnico, da bi se Vam nikoli več ne zljubllo, pisati enakih brezbožnosti, in me siliti k prestopu iz vere mojih očetov. Ko bi vedela, da ste taki, še ne popledala bi Vas nikoli. Ljubila sem Vas, kakor ne more nihče na svetu ljubiti, toda še sem pravočasno spoznala Vaš značaj. Končano je! Brez solze v očesu in brez bolesti v srcu Vam povem, da Vas ne maram več. Vračam Vam Vaše stvari in zahtevam, da mi moje istotako Vrnete. O. da sem se morala o Vas tako motiti.
Z Bogom!
\ Ernestina F.
Vzel sem v roke pismo prijatelja. Kako mu je neki pri srcu?!
Tudi se bodo uredile vse pravice in dolžnosti, ki so v zvezi z zloženimi zemljišči (hipoteke, servitu-ti . . .). Z zlaganjem zemljišč bo torej mogoče povečati plodovitost v ravnini ležečih zemljišč celih občin.
5. V a r s t v o p 1 a n i n.
Ta postava prepoveduje vsako izpreminjanje pravega planinskega zemljišča v druge obdelavne vrste (n. pr. v gozde), in tudi vsako nepravilno ravnanje s planinami, kakor opustitev gnojenja itd.
Občinske in zadružne planine se morajo po novi postavi temeljito urediti, in sicer na ta način, da se izdela gospodarski načrt (planinski red) in pravila za upravo. S to novo naredbo se bodo združile tudi vse primerne odredbe za zboljšanje planin.
Kmečki (agrarni) uradi.
Za izvrševanje teh novih kmečkih postav so se sestavili posebni uradi, in sicer v Steinahu, Ljubnem, Gradcu in Celju. Urad v Celja je določen za celi Slovenski Stajer. Vodja urada se imenuje krajevni komisar za agrarne operacije. Vodja nima nobenega stika z davkarijo, in mu je tudi prepovedano, izdati podatke o dohodkih kakega kmečkega posestva. Za planine bo določen poseben planinski nadzornik. Druga instanca bo v Gradcu: c. kr. deželna komisija za agrarne operacije; tretja instanca c. kr. ministrska komisija za agrarne operacije na Dunaju.
Delovanje novih uradnikov pri razdelbi, uredbi itd., bo plačevala država, dežela in stranka.
Vse vlo'ge glede izvrševanja novih kmečkih postav so proste pristojbin in kolekov.
Politični ogled.
—	Deželnozliorske volitve v Bosni. Volilne imenike za bssenski deželni zbor so 11. t. m. razpoložili; reklamacijska doba znaša 14 dni. — V nedeljo je i-mela mohamedanska samostalna stranka v Sarajevu velik shod,' kjer se je končno .uredil strankin program in so imenovali deželnozborske kandidate. Stranka namerava ustanoviti banko za ureditev zemljiške posesti z enim milijonom ustanovne glavnice.
—	Vstaja v Albaniji. Poročila o albanski vstaji so zelo resna. Albanci, 15.000 mož, ki jih je pa vedno več, so zasedli vse ceste iz Vušitena v Prištino,
Ljutomer, dne 12. dec. D r a g i!
Pisal si mi res tolažilne besede. Veseli me, da se strinjaš z mano. Kar pa praviš proti koncu pismar da to ni niti moško niti lepo, kar sem storil, in da prava ljubav prenese vse, vse doseže, ti ne ugovarjam. Pisal sem ti, da bi se dalo živeti, ampak videti jo trudno in izmučeno, to bi me bolelo. Sicer pa je končano. Beri priloženo njeno pismo. Prosim pa te, da mi je vrneš. To bo edini spomin od nje. Sedaj sem prost. Nič solz, nič tarnanja, tako je prav. Kaj reče moje srce, ne briga nikogar, moralo se bo istotako vdati. Oblak je šel črez polje brez toče. In malo je zagrmelo. Pri nji sem sicer ob čast in spoštovanje, ali glavno vprašanje je rešeno.
Poslala mi je nazaj prstan in pisma. Tudi jaz ji ustrežem željo in ji vrnem. Za spomin prijetne mladosti moje duše mi ostane pismo, njena odpoved Ono mi bo klicalo, kakor žvižg vlaka: Srečala, srečala sta se samo. In pota vajina so Šla narazen, ker so različni vajini cilji. Sedaj živim tako v en dan in se vdajam melanholiji. Nikdar se ne bom več ogreval za kako žensko . . . nikdar.
Vidiš, to je moj „roman". Oprosti, da sem te ž njim dolgočasil. Izgovarjam se s tem. ker si hotel vedeti. Ker je že pozno, končam.
Pozdravlja te najsrčneje Tvoj
Fran.
Gorica, dne 20. avg.
Ljubi Fran!
„Le enkrat daj še, majnik zlati, da gledam zorni tvoj obraz . .
Dosedaj je šk) vse vedno enolično. Manever je. Prehodili smo že celo Istro, vsaj meni se tako zdi. Na-
Ljubljan in Prizren. Železniško progo Škoplje—Mitro-.vice nameravajo razdreti, da tako onemogočijo dova-žanje turških čet. 200 turških vojakov je položilo orožje. Albanci so vojne vjetnike med groznimi mukami pomorili. Brzojavna zveza je prekinjena.
Mala pollSICna naznanila.
D, ne 8. a p r i 1 a: Ogrski minister za deželno hrambo se je predvčerajšnjim podal na Dunaj, da se s skupnim vojnim ministrom Schonaicliom posvetuje glede novega brambovskega zakona in brambovskega zakona za Bosno. -- v mestu Prištini v Albaniji nameravajo proglasiti obsedno stanje. — Na Balkanu nočejo ponehati nemiri. Turška vlada je sklenila, poslati v [pek še S bataljonov tretjega zbora. Vsega skupaj je zdaj ondi 14 bataljonov. — Abesinska glavarja Ras Ollie in Ras Micael sta se sprla. Boje se, da vzbruhne v Abesimji meščanska vojska.
Dne 9. aprila: Iz krajev albanske vstaje se poroča, da so bili zopet krvavi boji mecl turškimi vojaki in Albanci, ki razpolagajo celo s topovi. Preko cele severne Albanije je proglašeno obsedno stanje. — Za Bosno in Hercegovino sta. izdani dve novi postavi. Prva določa, da bodo pravne posledice pri političnih in navadnih hudodelstvih in pregreških zastarele v tistem času, kakor v Avstriji. Nadalje so izdali postavo v varstvo pismene tajnosti. Izdali so tudi nove poštne tarife, ki znižujejo prejšnje poštnine od 00 na 40 in od 20 na 10 vin. —< Srbski minister Pašič je izjavil, da zgradi Srbija novo železnico od Kragu-jevca ob Donavi. Iz Kragujevca bo vodila nova železnica v Niš in v Prištino, in če dovoli Turčija, čez Peč do Jadranskega morja.
D n e 10. aprila: Češki listi poročajo, da se bo nameravana) združitev češke radikalne državno-pravne stranke s češkimi narodnimi socialci izvršila še tekom tega meseca. — Listi potrjujejo, da dobe o-grski honvedski polki artiljerijo. To se zgodi potom novega obrambnega zakona. — Na kolodvoru v Se-rok Kanizi je predvčerajšnjem čakalo ogrskega poslanca Justha, ki je prišel tje z nekaterimi tovariši, več sto oseb, ki so Justha in njegove tovariše ometa-vali z gnilimi jabolki in jajci. — Ruska vlada namerava zahtevati od dume. naj dovoli zvišanje izdatkov za ojačenje ruske vojske za letno 135 milijonov rub-Ijev. in sicer skozi 10 let. Od te svote bi se letno porabilo 70 milijonov za grajenje, novih bojnih ladij, med tem ko bi se ostanek porabil za vojsko na, kopnem. — Srbski zunanji minister Milovanovič je izjavil, da dela, Srbija na balkansko zvezo pod turškim vodstvom.
Dne 11. aprila: Cesar je sprejel včeraj v Senbrunu japonsko vojaško komisijo. — Pri nadomestnih volitvah na Krasu, ki so se vršile včeraj, je zmagal liberalec Gregorin z 278 glasovi večine. — V Berolinu so prirediii včeraj socialni demokratje veliko demonstracijo za splošno in enako volilno pravico v pruski državni zbor.
Dne 12. aprila: Kandidat S. L. S. v Goriških trgih pri dopolnilni volitvi v deželni zbor je župan v vipavskem Sv. Križu, g. Mrevlje. — Bivši ogrski minister Kristoffi pridno agitira za splošno, e-nako in tajno volilno pravico, zoper katero dela zlasti sedanji Khuenov zavezniki grof Tisa. — Saški o-srednji volilni odbor je sklenil, da se bodo ogrski Nemci pri tiržavnozborskih volitvah zavzemali za kandidate grofa Khuena, in da bodo v parlamentu podpirali vlado. — iz albanskega bojišča prihaja vest, da so se uporni Albanci vdali, ter izročili vse vjetnike in vse, kar so uplenili, poveljniku turške armade.
Slovenci! Slovenke! Ne pozabite na Št Ilj!
Razne novice.
*	Iz šole. Na ljudski šoli v Žusmu je stalno nastavljen tamošnji začagni učitelj in šolski vodja Avgust Rozman, na ljudski šoli pri Sv. Petru pod Sv. gorami je posiala stalna tamošnja učiteljica sup-lentinja Roza Žolgar, na ljudski šoli v Kozjem je nastavljena stalna učiteljica v Olimju Marija Sket, ha ljudski šoli v Kapeli pri Brežicah začasno upokojena učiteljica Ana Pfeifer, na ljudski šoli v Rajhenburgu
•tamošnji začasni včitelj Melhijor Rismal, in na ljudski šoli v Zabukovju pri Sevnici tamošnja začasna učiteljica Ana Pire—Gabrič.
*	Razpisano je mesto stalnega učitelja, oziroma učiteljice na pelrazredni ljudski šoli v Jarenini. Prošnje se morajo vložiti do 10. majnika pri krajnem šolskem svetu v J-irenini. Dokazati se mora zmožnost obeh deželnih jezikov.
*	Sveta birma v tekočem letu 1910 bode: na binkoštno nedeljo dne 15. maja v stolni cerkvi v Mariboru. Od 10. do 24. maja v dekaniji D, r a v s k o polje, in sicer v Hoč-ah dne 10., v Framu 17., v Slivnici 19., pri Sv. Janžu na Dravskem polju 22.. pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju 23., na Ptujski gori 24. maja. — Od 29, maja- do 4. junija v dekaniji Laško: v Laškem dne 29., istotam za župnije Sv. Rupert, Jurklošter, Razbor, Sv. Jedert, Sv. Miklavž, Sv. Marjeta in Sirje dne 30., v Loki 31. maja; v Trbovljah dne 1. junija, v Dolu dne 2. junija posvetitev dveh novih oltarjev, in 3. junija sveta birma, pri Sv. Lenartu sveta birma dne 4. junija. — V dekanatu Šaleška dolina od 11. do 14. junija, namreč: pri Sv. Hju konsekraeija glavnega oltarja in birmo-vanje dne 11. junija; sveta birma v Šoštanju dne 12.. v Skalah 13., pri Sv. Martinu pri Šaleku 14. junija. — Od 18. do 23. junija v Ljutomerskem dekanatu: pri Sv. Križu dne 18., vi Ljutomeru 19., v Mali nedelji 20., pri Sv. Juriju na Sčavnici 21.. v Kapeli 22., pri Sv. Petru bi. Radgone 23. junija.
*	Proti vinskemu davku. Zveza avstrijskih vinogradnikov je imela dne 7. t. m. na Dunaju svoj občni zbor. Enoglasno so je sprejela resolucija, v kateri se protestira proti vinskemu davku, in se zahteva, da se ta predlog umakne. Ako pa se novi vinski davek sprejme, se namerava prirediti po dunajskih cestah velikansko protestno zborovanje vsegai ljudstva na deželi.
*	Štajerska vina na Dunaju. Obisk pokuševal-nic štajerskih vin je še vedno velikansk; za to ne govori le prodajal pokuševalnih znamk, kojih bo kmalu 100.000 razprodanih, temveč tudi mnenje strokovnjakov in velikansko število vinskih tržcev. Najbolj priljubljena so pekerska, ljutomerska, ormoška in lmlo-ška vina.
*	Tečaj za pridelovanje krme se bo vršil na mariborski deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru od 9. do 14. majnika. Istočasno se bo vršil od 9. do 11. majnika. tečaj za pridelovanje zelenjave. Natančnejše pove inserat.
*	V sveto deželo! Stopamo pred, vas z, veselim oznanilom: V sveto deželo pojdemo! — Pred dvema letoma smo bili v Lurdu. Pod božjim in Marijinim varstvom se je naše romanje izvršilo srečno; romarji so bili polni zadovoljnosti in hvaležnosti, da jim je bilo dano videti blaženi kraj Marijinega prikazanja. Je pa še nek drug kraj na. zemlji, kamor nas vleče srce, kjer doslej Slovenci še nismo bili. To je dežela, katero že pridevek sveta" dežela odlikuje od vseh drugih; dežela, katero je večna Beseda, ko je meso postala in med nami prebivala, počastila s svojim 331et-nhn bivanjem: dežela, v kateri se je zgodilo največje delo človeške zgodovine in najlepše delo usmiljenja božjega: odrešenje človeškega rodu; dežela, katero je Bog sam namakal s svojo krvjo. Dežela, o kateri smo že kot otroci slišali toliko pripovedovati v sveto-
por je položil marsiloga v postelj. Mislil sem, dn se meni prizanese, pa evo me v bolnišnici. Prišlo je, kakor tat. Ne vem sicer prav, kaj mi manjka, ampak vse me boli in zelo sem slab. Ko bi lažje pisal, povedal bi ti, kako sem straži! v Postojni hruške zvečer, da bi jih tovariši ne pokradli, sam pa sem si jih napolnil polne žepe in telečnjak, ali kako smo v Sežani kradli grozdje. Pa lo ti bom raje povedal ustmeno. Hvala lepa za razglednico! Dobil sem jo od polka v bolnišnico. Prinesla mi jo je sestra Cecilija . . .
Vidim te, kako se muzaš, ko imenujem sestro Cecilijo, in vem tudi,, ako bi nič več ne napisal, da mi boš zopet katoro rekel, radi žensk, ampak sedaj me lepo dalje poslušaj.
Torej sestra Cecilija mi jo je prinesla. In veš, kdo je to? . . . Sestra Cecilija je tvoja nekdanja Er-nica. Videla je podpis, opazil sem to, zakaj razburjenja ni mogla prikriti. Vprašala me je po tebi. Povedal sem ji vse, in tudi ona mi je povedala to, kar vem že od tebe. Jokala je. Jaz sem te opravičil. Zdi se mi, da je verjela. Pa oprosti, da ti ponavljam rane. Vrsta jo sedaj na meni, da tolažim, in to tudi delam. Udana je v voljo Gospodovo. Ciste duše ne obupujejo.
„O, Bog", je vzdihala, I „mrzla sapa nesreče priveje tudi skozi tihe zidove požrtvovalne ljubezni do bližnjega. Ker sem mislila, da je on, katerega sem ljubila tako iskreno, brozveren človek, sem zamenjala to ljubezen z ono, katero je učil naš Gospod, da zadostim zanj, da se spreobrne. Posvetila sem se trpljenju in samozatajevanju, a popolnoma mirna nisem mogla biti. Spomin nanj mi je kalil mirt Misel, da je
izgubljen človek, mi ni dala miru. Molila sem zanj... vsak dan ... In hvala, iskrena hvala, da ni tak, kakor sefcn se bala,' je rekla zelo zadovoljno, rekel bi, veselo. Dragi! Srce se mi je stisnilo tuge. mislil sem. da se mi prsi razklenejo.
Bolna je. To se ji vidi na obrazu, pa tudi zdravniki ji ne puste opravljati napornih del. Sama je pravila, da čuti konec. A vkljub temu ne miruje, in dela neprestano. Res, prava usmiljena sestra.
Uboga Ernica! Res, če kaj preganja človeka, v Bogu je uteha, le v Bogu je mir.
Ne vem, kako dolgo bom še tu. Polk odide jutri. Ko ozdravim, ti sporočim!
Zdravstvu j!
Tvoj
Ivan.
Gorica, dne 6. sept.
Dragi prijatelj!
„Blagor mu, ki se spočije, v črni zemlji v Bogu spi..."
Pa ne da bi mislil, da sam sebi deklamujem ta moto. Jaz sem hvala Bogu sedaj tako na pol zdrav, a popolnoma še nisem. Spustili so me danes iz bolnišnice, in jesensko solnce mi de v tej solnčni Gorici kaj dobro. Čutim, da je vsekako bolje v naravi, v svežem zraku, kakor stražiti dolgočasno posteljo. Moral bi že k polku v Pulj, pa imam dva dni dopusta. Rad bi spremljal Ernico, ali kakor jo sedaj imenujejo, sestro Cecilijo na zadnji poti. Revica je umrla. Niti zdravniki se niso nadejali tega. Imela je nekako srčno bolezen, in sedaj je bila po izpovedbi zdravnikov preveč
pisemskih zgodbah; dežela, katero imamo vedno pred očmi v nedeljskih evangelijih, dežela, za katero so stotisoči kristjanov srednjega veka v križarskih vojskah lili kri in darovali življenje. Kdo izmed nas si ni že želel biti tam in gledati svete kraje, ki so tolikokrat v našem duhu? Verni Slovenci! Zdaj je priložnost. Posamezniku je težko iti. V družbi domačih ljudi je to lahko. Zato zapravljamo v tem letu I. skupnoslovensk© romanje v sveto d e-ž e I o. Romanje bo trajalo od 2. do 21. septembra. Z ozirom na prostor na ladji se sprejme: 44 oseb v L, 142 v 11., 350 v III. razred. Skupaj 536. — T roški romanja so: I. razred 450 Iv, II. 100 K, 111. 280 K. Za tako dolgo potovanje jako nizka ceha. ' S tem je plačano vse: vožnja, hrana, prenočišče in druge. Sprejemajo se samo zdrave osebe obojega spola. Oas za priglašenje je od 1. aprila do 15 julija. Kdor se priglasi, bo dobil takoj še natančnejše pojasnilo a pogojih in razmerah romanja. Vsa pisma v tej zadevi naj se naslovljajo: Odbor za jeruzalemsko romanje v Ljubljani. Verni Slovenci! Lepa prilika se vam nudi. Oas je ugoden, cene nizke, pot sama vabljiva. Stali bomo na mestu, kjer je povila Devica božje Dete in ga položila v jaslice, in na mestu, kjer je stal križ, drevo življenja za človeški rod — najsvetejši i mesti z» kristjana. Komur razmere pripuščajo, se pridruži svetemu potovanju! — V Ljubljani, dne 15. sušca 1910.
Odbor.
*	Slovenska delavska socialna organizacija se je ustanovila v nedeljo, dne 10. t. m. v Kapfenbergu onstran Bruka na Muri. Slovensko delavstvo je storilo s tem zelo važen korak. Slovenskim delavcem v Kapfenbergu bo sledilo mnogo slovenskih delavcev tudi v drugih industrijskih krajih. Tudi v Koflachu se že pojavljaj slovensko gibanje., Gotovo bo vsem Slovencem v veliko korist, ako se loči slovenski del socialne demokracije na Štajerskem od nemškega.
*	Katoliško gibanje med Hrvati se bo menda vendar le resno počelo. Že lanskega leta so se nekateri rodoljubi večkrat zaporedoma sešli v Zagrebu na zaupne sestanke in posvetovanja, kako stopiti v odločen boj proti vsem sovražnikom krščanskega imena na Hrvaškem. Po vsestranskem zrelem pretreso-vanju se je prišlo do zaključka, da se izvede za vse hrvaške pokrajine skupna, organizacija na podlagi medstrankarskega nepolitičnega kulturnega programa.! Tej organizaciji bi bilo ime „Hrvaška- ljudska zveza" (Hrvatski pučki savez). Izbral se je tudi odbor, ki naj bi sestavil za to zvezo primerna pravila. Odbor je svoje delo že dovršil, vendar predno se pred-lože pravila v odobrenje vladi, se je zdelo voditeljem tega katoliškega gibanja umestno, sklicati še večje posvetovanje zaupnikov, ki naj bi vsako posamezno točko pravil strogo določili, in po potrebi tudi spremenili. Ta sestanek se je vršil v četrtek v Zagrebu.
*	Slovani v Ameriki in ljudsko štetje. Kakor poročajo iz Severne Amerike, se tamošnji Slovani pridno pripravljajo na ljudsko štetje, ki se ima v Zje-dinjenih severo-ameriških državah vršiti to pomlad-Sestavil se je poseben odbor raznih slovanskih urednikov in predsednikov slovanskih društev. Ta odbor je obiskal predsednika Tafta, katerega je naprosil, naj poskrbi za to, de se bode pri letošnjem ljudskem štetju v tozadevnih uradnih podatkih navedel vsak slovanski narod posebej, oziroma naj se štejejo ljudje, ki bivajo v Zjedinjenih državah, po njihovi narodnosti, ne pa po državah, iz katerih prihajajo v Zedi-njene države. Odposlanstvo je predsedniku razložilo, da se je dosedaj običajno avstrijske Slovane, kateri nimajo politične samostojnosti, označilo enostavno z besedo „Avstrijci", kar ji pa nesmisel, kajti avstrijske narodnosti sploh nihče ne pozna na svetu, tako, da so tozadevna uradna statistična izvestja brez vsake vrednosti. Tako se je dosedaj štelo Slovence. Hrvate, Slovake, moravske Cehe, Srbe in drugei enostavno k „Avstrijcem", i rs posledica tega je bila. da
razburjena, in to ji je pristriglo itak kratko nit njenega trnjevega pota. Čudno, predvečer je bila še pri. meni, in mi naročila, naj te pozdravim, če ti piše«, in naj moliva za njo . . . Kakor bi slutila. Danes zjutraj pa se ni več vzbudila. Šel sem gledat. Kakor bi spala, taka je, in tisti otožni nasmeh na ustnicah privabi človeku solze v oči. Povem ti, da sem se jokal. Lepa taka smrt. Njene tovarišice so ji dale beli venec na glavo. Zaslužila si ga je. Njena smrt je podobna smrti vojaka na bojišču. Saj je bilo njeno življenje boj in zatajevanje, kjer je junaško zmagovala. Odšla je po plačilo!
Pisal bi ti več, pa ne morem. Boš že oprostil. Iz Pulja več o pogrebu. Sedaj čakam nanj, potem se odpeljem k polku.
# Naj te tolaži Bog! Da si mi zdrav.
Tvoj
Ivan.
Prijatelju sem iz Pulja pisal razne drobnosti, a« mi ni odgovoril. Le na razglednici se mi je zahvalil, toliko, da vem, da je pismo prejel. Minilo je pol leta, in tedaj se mi je vrnilo neko, pred kratkim pisano pismo, prečrtano z rdečim svinčnikom in z bilješko, da ga ni najti. Čudil sem se, kar dobim nekaj dni pozneje od njegovega znanca poročilo, da so ga za-/irebli, in njegov zadnji pozdrav.
Spominjal se me je še na smrtni postelji, ubogi moj prijatelj. — In sedaj bivaš tam, kjer ona, da vama je Gospod dal ono srečo, kojo vama je odtegnil ne zemlji. Vem, da sta se zopet srečala, a. to pot pri skupnem cilju . . .
14. aprila 1910.
se še danes ne ve, koliko ljudi teh narodnosti živi v Zedinjenih državah. Predsednik je odposlanstvu ob-Ijnbii, da bode storil vse, kar je v njegovi moči, da ta nedostatek odpravi, in da se bodo ljudje šteli po njihovi narodnosti. Delegacije so kasneje obiskale tudi ravnatelja urada za ljudsko štetje, Durada, kateremu so tudi natančno razložili, kako se naj njegovi uradniki ravnajo povodom ljudskega štetja v aprilu.
' Prvi ženski katoliški shod se je vršil! predpre-tetfoni teden na Dunaju. Zborovale so nemške kršč. socialne, žene i/, vse Avstrije po svojih odposlankah, kater:ii je bilo nad ;'.(>■•. Sploh so nemške žene v krščanskem taboru lepo organizirane. Na nemškem Češkem jih je v organizaciji nič manj kot 18 tisoč. Njih program je: vzgojiti pridne matere, matere zdrave, praktične delavke vesele in pojoče. Zanimivo je bilo poročilo gospodično Kamile Theimer iz Dunaja o pridobitni delavnosti žena. V Avstriji je bilo že pred desetimi leti šest milijonov takih žen, ki so si same na svojo roko služile vsakdanji kruh. Žene, ki si služijo kruh v obrtni ji, in vestne služkinje primeroma dobro zaslužijo, pa tudi deklam na kmetih se ne godi slabo, ee s» jih primerja n. pr. z onimi ženskami, ki imajo veliko šol za seboj in ki pisarijo po uradih ali pa so učiteljice, doktorice itd. Te zaslužijo — če se upoštevajo njih dolgoletni študiji — manj kot priproste služkinje. Država se še vse premalo briga za praktično žmoeko vzgojo. Država bi morala imeti velik centralen urad za žensko delo. — Gospa Kleithner je govorila o poselskem vprašanju, drugi dan pa gospodična S*balcha o skrbi za delavke. Rekla je, da so temeljno napake nezadostna plača, zdravju škodljivo delo, in pa uravna nevarnost. — Na shodu so razpravljali tadi o ženskih političnih pravicah. Tudi če nismo navdušeni pristaši žensk v politiki, moramo vendar 1» Vzgajajmo dekleta po dobrih katoliških društvih. posebno v Marijinih družbah, da bomo imeli zavedne krščanske žene, potem se nam ni nič bati, tudi če pridejo ženo člo volilne pravice ali drugih političnih pravic, bomo mi katoličani to okolnost znali rpoi&ahiti v našo korist.
*	Liberalni Slovenci z vlado. Opetovano je naša «entralna vlada pokazala, da ji niso pri srcu Jugoslovani. Kakor vlada proti Slovanom, tako bi morali dosledno postopati Slovani proti vladi. Ali pa je to v resnici? Slovenski klub državnozborskih poslancev a dr. Susteršičem na čelu so nastopili odločno
vladi, ki je bila tudi vsled odločnega nastopa na-Sib poslancev v veliki zadregi. A' liberalci? Te vodi zopet znana slepa zavist, in so začeli ravno sedaj, ko je stališče najbolj kritično, pisati proti boju zoper vladi). To je naravnost izdajalstvo! Radi bi se prodali vladi na škodo Slovanstva. A če se vprašamo, kak mora biti tej politiki konec, ve vsak pameten človek, la nič drugega, kakor škoda Slovanov. Z liberalnimi Slovenci si vlada itak ne more dosti pomagati, ker jih je premalo, liberalni Slovenci pa kljub izdajstva od vlade ne morejo pričakovati drugega, kakor prazne obljube.
*	Ploj se je upal zadnjo nedeljo pred svoje vo-lilee v Sv. Marjeti niže Ptuja. Imel je zares srečo, kajti vkljub vsem prepirom, ki jih je povzročil zadnji čas Ploj na Dunaju med jugoslovanskimi poslanci, ga zborovalei niso pognali, ampak ga celo mirno in potrpežljivo poslušali. Med drugim je povedal zboro-valcem to ljubeznivost, da ga je pri zadnjih volitvah vrgla goljufija in nasilstvo od kmečke strani. Tudi pri teh besedah se je pokazala velika potrpežljivost zborovalcev, kajti tudi pri teh besedah so prizanesli Ploju in ga niso postavili na zrak. Vsakemu je namreč še v dobrem spominu, kako so ravno agitatorji za Plojevo izvolitev ponujali po 20 K za glas, kako je teklo vino, kamorkoli se je pokazal tak agitator, kako so se vabili v krčme na pojedine itd. Gotovo je, da dandanes nihče več ne obžaluje, da Ploj ni več v deželnem zboru, celo njegovi najboljši prijatelji. Zveze z Nemci goji dr. Kukovec, delo oskrbijo naši poslanci, vsled tega Ploja nihče ne pogreša. Ravno tako se tudi ne bo prav nihče žalostil, ako ga Slovenci ved ne pošiljajo na Dunaj, kajti med poslanci ni treba prepirov, kakor jih povzroča Ploj, ampak složno-sti in edinosti.
*	Zadružna Zveza ima občni zbor dne BO. maja v Ljubljani.
*	Občni zbor Kmečke zveze: Na občni zbor je priSel tudi ta-le pozdrav, ki je bil pa v našem poročilu pomotoma izpuščen: Duhovščina videmske dekani je na katehetičnem. sestanku kliče vsem zborov al-cero in dičnemu voditelju Vseslovenske stranke krepki ,.Živio!" — Za dekanijsko duhovščino: Verk.
*	Esperanto. Kako veliko zanimanje je vzbudila csperantska slovnica v vseh slovenskih krogih, kaže dejstvo, da se je razprodalo tekom treh tednov do 400 izvodov. Kdor še želi slovnico, naj jo naroči prej ko slej. Da se izogne posebnim stroškom, se priporoča, poslati denar naprej (1 K 30 vin. s poštnino) na založnika Lj. Koser, JurŠinci pri Ptuju, Štajersko.
Našim somišljenikom! Od več strani nam dohajajo vprašanja, kje se nahaja pisarna odvetnika gospoda dr. Josip Leskovarja. Ponovno naznanjamo, da ima dr. Leskovar svojo pisarno v Mariboru, Gosposka ulica štev. 15, nasproti klobučarju Leyrerju. Priporočamo našim zaupnikom in pristašem, da se v vseh pravnih zadevah obrnejo na njegovo pisarno. Dr. Leskovar je izboren jurist, bil jo poprej koncipi-jent v pisarni gospoda dr. SusterŠiča v Ljubljani. <— Dr. Leskovar je znan kot vnet govornik na naših shodih, ter si povsod pridobi srca poslušalcev,
SDOSBNSK1 GGSPOHSBi
S. K. S. Z. V četrtek 7. aprila ' se je vršila
odborova seja S. K. S. Z. Zopet se je organizirala)ena izmed obmejnih zupinj, ter se sklenilo, stopiti z novimi obmejnimi hišami v stik zaradi nadaljne organizacije. Predložil se je znak za Dekliško zvezo, ki je u-metno izdelan. Za prodajo se določi cena 1 K. - Nazadnje se je razpravljalo o različnih pojavih v naši organizaciji. — Opozarjamo, da je naša knjižnica odprta vsak dan od 4. do 6. ure zvečer, in ob nedeljah in praznikih od 10. do 11. ure predpoldne. — Mnoga društva še niso vposiala za letos svoje udnine za Zvezo. Prosimo, da se to že zaradi reda kmalu zgodi.
Za naš muzej. Pri vseh kulturnih narodih so muzejske zbirke važno sredstvo ljudske vzgoje in vidno znamenje narodne individualnosti. Spodnještajer-ski Slovenci smo še v tem oziru daleč zaostali. Imamo še dragocenih reči, ki jih tujci vidijo in grabijo, mi pa spimo. Rodoljubi štajerski od Mure do Save, zbirajte starinske predmete in jih pošiljajte Zgodovinskemu društvu v Maribor za muzej. Ravnotako narodopisne in naravoslovne predmete.
Pazite na najdbe v prazgodovinskih grobiščih, posodbo, nakitje in orožje, na stare umetniške slike, staro pohištvo, orodje kmečko in rokodelsko, stare knjige in listine. Rudninstvo, rastlinstvo in živalgtvo je istolako važno, da dobimo v muzeju nazorno sliko Spodnje Štajerske.
Lovce in najemnike lova prosimo, da pošljejo spodnještajerske ptiče za gačenje in manjše živali g. Antonu Godec, učitelju v Lembahu pri Mariboru, ki gači za naš muzej, večje živali pa na Zgodovinsko društvo v Mariboru.
Upamo, da naš klic ne bo glas vpijočega v puščavi. — Zgodovinsko društvo.
Telefonska zveza Spielfeld—Ljutomer. V Radgoni se je vršilo dne 3. aprila posvetovanje interesentov glede uvedbe telefonske zveze Spielfeld—Ljutomer. K stroškom za zgradbo telefonske proge bo prispeval 70% erar, 30% pa interesenti in naročniki. Dne 4. aprila je bilo enako zborovanje v Ljutomeru. Trg Ljutomer mora prispevati 2500 K.
Za Sentiljski dom sta darovala gospod Janko Artman, trgovec pri St. Juriju ob juž. žel., 3 K, in neimenovani v Jarenini 6 K. (Prisrčna hvala! Želimo, da bi „neimenovani" jareninski rodoljub, ki je obmejnim Slovencem naklonil že. mnogo svitlih kro-nic, našel več naslednikov!
*	Za obmejne Slovence so darovali gostje na ženitnini Franca in Julke Rojfeo 17 K 3» vin. Živeli 1
*	Za slov. kat. izobraževalno društvo „%ras" v Gradcu je nabral pri rodoljubih slovenjebislnških gosp. Ivau Gajfek 26 K 70 v. Velikodušnim darovalcem se kar najtopleje zihvuljujo odbor! Bog povrnil
Mariborski okraj.
m Maribor. V nedeljo, dne 10. aprila se je vršil ustanovni shod Vincencijevega društva za župnijo Matere Milosti v Mariboru.
Maribor. Interesantna sprememba. Nekdanji dr. Rudolf Valentinčič deluje v novoustanovljeni šul-ferajnski župi kot dr. Rolf Valentin.
m Maribor. Dne 17. t. m. se uprizori v „Nar. Domu" „Martin Krpan". Glavne vloge so se poverile najboljšim igralcem.* Vlogo „Martina Krpana" igra režišer ljubljanskega gledališča g. Verovšek. Začetek ob pol-osmih zvečor.
m Izpred sodišča. Kovač Jožef Lašič pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža je kupil meseca aprila lanskega leta od tvrdke Ivan Jax v Ljubljani kolo za 230 K, in sicer na obroke; nadal je 40 K. Ko je kolo dobil, je je takoj prodal, dasi je vedel, da si je pridržala tvrdka na kolesu lastninsko pravico, dokler se popolnoma ne izplača. Lašič pa ni plačal, in je bil vsled tega obsojen na tri mesece težke ječe. — Dne 5. svečana t. 1. sta. se prepirali 551etna Katarina Lor-bek v hiši mesarja in posestnika Ivana Krajraca v Št. Lenartu v Slov. gor. in njegova soproga Neža Krajnc. Med prepirom je Ivan Krajnc Katarino Lorbek večkrat vrgel na tla. Pri tem si jo ta zlomila člen desne roke in zadobila težke poškodbe. Ivan Krajnc priznava, da je Katarino Lorbek napodil iz hiše, taji pa, da bi jo bil pri tej priložnosti vrgel na tla, in tako povzročil njeno poškodbo. Trdi, da si je Katarina Lorbek roko najbrž prej sama zlomila s tem, da je na cesti padla, ker je bila takrat močno vinjena. Po poizvedbah pa se je dognalo, da je Katarina Lorbek na večer dne 5. svečana po 8. uri, torej takoj po tem dogodku, bila pri zdravniku dr. Zirngastu, kateremu je "pripovedovala, da ji je Ivan Krajnc povzročil to rano. Dr. Zirngast je kot priča zaslišan, zatrjeval, da Katarina Lorbek takrat ni bila pijana. Sodišče je verjelo izpovedbam Katarine Lorbek, in obsodilo T v. Kranjca na dva meseca ječe. — 211etna Jera Najžar, dekla v Spulili, je dno 21. svečana t. 1. svojemu gospodarju Pichlerju ukradla 10 K gotovine in ono v 4 vin. cenjeno kurje jajce. Ce bi bila izmaknila le 10 K, bi bila pri okrajnem sodišču radi prestopka tatvine dobila le primeroma malo kazen. Dva vinarja pa, katera je bilo jajce vredno, sta že prekoračila mejo hudodelstva, in je bila tako obtožena hudodelstva tatvine, in obsojena na štiri tedne težke ječe. — 581etni Janez Kapuu, vdovec, viničar v Kopivniku, je meseca decembra lanskega leta svojo lastno, 12. marca 1897 rojeno hčerko zapeljal v nečistost, in je bil zato obsojen na štiri mesece težke ječe. — 401etni, od svojo žene ločeni mož Janez Drosg, nazadnje dninar na Pesniškem dvoru, je star grešnik; večkrat je bil že
Stran Bi
radi pregreška proti nravnosti (enkrat na 13 mesecev težke ječe) in radi tatvine obsojen. Z nekim Antonom Robič je skupno na več krajih uganjal najgrše stvari. Razven tega je tudi obtožen, da je Juriju Re-chenbacher v Flekušeku pri Sv. Jakobu ukradel kolo v vrednosti 10 K. Tokrat ga je obsodilo okrožno sodišče na 15 mesecev težke ječe.
St. Ilj v Slov. gor. Občinsko tablo šentiljske občine na meji šentiljsko-poličke občine so neznani ponočni netopirji pomazali s črnilom. Ta čast je zadela samo slovenski del napisa. Iz tega lahko sklepamo. da je to kulturno delo izvršil nek ponočni nem-čurček.
Sv. Križ pri Mariboru. V nedeljo dne 17. t. m. priredi naše kmečko bralno društvo v prostorih Jožefa Mačeka po domače PipuŠa, igro: „Prepirljiva soseda" ali „Boljše je kratka sprava, kakor dolga pravda." Pride tudi govornik iz Maribora. Začetek po večcrnicah. K obilni udeležbi vabi odbor.
m Ročica. V noči od 7. do 8. aprila t. 1. so vlomili tatje v klet posestnice Frančiške Cančula, in so ukradli meso in nekaj obleke. Dolgoprstneže se zasleduje.
Hoče. Narodni slovenski Hočani' lepo prosijo dopisnike, ki pišejo v „Štajerca" in „Marburgerco", naj se blagovolijo podpisati pod svoje dopise. Bilo bi škoda, če bi ne bila znana imena teh slavnih mož!
Hoče. Naši ljubi nemškutarjij ki se sami naziv-ljejo med Nemci „dajčgezint", med štajerčijancii pa liberalci in naprednjaki, so baje zopet poslali neko velikansko pismo premil. knezoškofu v Maribor zoper kaplana Jožefa Krajnca. Kako so smešni.
m Polička vas. Pri občinskih volitvah dne 7. aprila so bili izvoljeni odbornikom v III. razredu: Breznik Janez, SupaniČ Igu., Supanič Leopold in Rojs Fr.; v II. razredu Jager Josip, Kurnik Franc, Cvirn Janez in Sinič Franc; v I. razredu Ledineg Leopold, Eberliard Alojz, Platajs Josip in Vernik Miha. — V vseh treh razredih je propadel kot kandidat nasprotne stranke s svojimi vernimi sodrugi vred, gostilničar „Villa klein" znani Reininger. — Čudili smo se učenosti naših nasprotnikov pri tej volitvi. Poslali so na volišče nekega možeka vprašat, keclaj bodo ožje volitve. Slab „trošt" je imel Reininger, ker je reflektiral na ožjo volitev. Kot veščak v politiki pa niti ni vedel, da pri občinskih volitvah ni ožjih volitev, ampak se pri enakosti glasov le vleče žreb. Občudovanja vredna je modrost nasprotnikov.
m Polička vas. Obupen boj je bila nemškutar-ska stranka dne 7. aprila v naši občini. Ta dan smo imeli od Siidmarkovcev toli zaželjene občinske molitve. Z vso gotovostjo so računali naši nemškutarski neza-dovoljneži, ki ob gostih finančnih težavah segajo v S ud mark i m žakelj, na svojo popolno zmago. A kolika nesreča! Naši narodni in verski nasprotniki so propadli, kakor so dolgi in široki v vseh razredih. Ne enega odbornika nimajo. III. razred so si šteli nasprotniki za svojega, tudi ostala dva so imeli že v žepu, kakor so pravili Reiningerjevi agitatorji. Na račun zmage je tekla že nekaj tednov pred volitvami rujna kapljica po žejnih grlih izmučenih agitatorjev. Nasprotniki niso nič štedili z obljubami. „10.000 kron bo dala Siidmarka za novo cesto, če volite z nami, dobili bomo svojo šolo, vino nam bodo kupili Gornje-štajerci" itd. Neki volilki je obljubil neki agitatorček „nov fajn gvant", drugim denar, a le ni nič pomagalo. Se celo očka Reininger niso prišli v odbor. V III. razredu so dobili slovenski možje 02 do 63 glasov, nasprotniki samo 20, v II. razredu naši 16 proti v I. razredu 6, nemškutarji 5. V malokateri občini se i-ma računati s tako drznimi nasprotniki, kakor pri nas. Na vse mogoče načine so terorizirali volilce. A naši možje so ostali zvesti do zadnjega. V boju se res čistijo značaji. Posebno pohvalno moramo omeniti vrlega Roškarja in Petri ča, ter vse druge, ki se niso ustrašili raznih groženj. Hvala in slava, vsem zavednim slovenskim volilcem! — Y gostilni „Vila klein" pa so po volitvi agitatorji in propali kandidatje z žalostjo gledali svoje raztrgane podplate.
V vesi Polički nesreča Očku se je pripetila, Stolec ta lepi županski Usoda mu ni prepustila.
m Sv. Lenart v Slov. gor. Umrla je v Zg. Žerjavcah preblaga in občo spoštovana gospa Marija Kramberger v starosti 79 let po predolgi in zelo mučni bolezni, previdena večkrat s sv. zakramenti za u-mirajoče. Lepi pogreb, ki je spremil zemeljske ostanke rajne k večnemu počitku, je pričal o njeni splošni priljubljenosti. Cerkvenim pevcem, kateri so zapeli ob odprtem grobu ganljivo žalostinko, bodi izrečena srčna zalivala". — Za nepozabno „babico" žaluje čve-tero otrok in mnogo vnukov. — Dal Bog, da ..zopet vid'mo se nad zvezdami"!
m Selnica ob Dravi. Lep večer so nam priredili pretečeno nedeljo naši marljivi diletantje. Bili smo res prijetno iznenadeni, kako krasno so izvršili svoje, deloma precej težke vloge. Tako lepega užitka že dol-co nismo imeli, in le želeli bi, da bi nam še večkrat kaj takega priredili.
m Raz vanje. Strašna nesreča je zadela pridno Breznikovo družino v Razvanju. Zadnji ponedeljek popoldne okoli 4. ure jo peljal Janez Breznik iz Rafi velik voz opeke za novo hočko mlekarno. Gotovo je bil truden ter je na vozu zadremal in padel pod voz na glavo. Smrtno poškodovan je obležal na cesti. Konji pa so Šli naprej. Nezavestnega je našel nek drug voznik, ki ga je vzdignil na voz in zapeljal na dom, kjor je v kratkem umrl. Dobri materi-vdovi in vsem
sorodnikom naše scžalje! Pridni sin pa naj v miru
počiva
m Hoče. „Kmečka hranilnica in posojilnica v Hočalr je registrirana. Prihodnjo nedeljo, dne 17. aprila, po rani masi, jo prvi uradni dan. Ta posojilnica ima svoj delokrog po celi hočki lari. Hranilne vloge sprejema po 4% od sto. Ker so sami ugledni in pošteni možje v načelslvu in nadzorstvu, zato zasluži ta nova Kmečka hranilnica in posojilnica popolno zaupanje. Kmetje in posestniki, sploh vsi Hočani, polagajte tukaj denar, in čc ga rabite na posodo, tukaj si ga izposodite! Uradni dnevi so vsako nedeljo pred-poldne. Uradna soba jo pri načelniku g. Karolu Novaku. Svoji k svojimi
m Makole. Marljivo se pripravljamo, da bi povečali svojo župnijsko cerkev. Silno tesna je že za domače župljane. Se večja tesnoba pa je sedaj, ko precej Stoprčanov prihaja v Makole k službi božji, ker se stoprški g. župnik zdravi v bolnišnici. Dasi-ravno nam delajo Stoprčani nekoliko nadlego, vendar pa izvemo od njih marsikaj novega. Tako se govori sedaj po Makoiali, da je baje leta 1907 nek znan tukajšnji štajercijanec omet al s kravjekom. cerkveni zvonik v Stopreah. Dalje nam pripovedujejo, kako so stoprški štajercijanci hoteli za Veliko noč bombardirati stoprško župnišče; pa menda ne tisti, ki ga še niti plačali niso. Ali je tukaj kak štajercijanski kolovodja? Zanimivo bi bilo znati, kaj vedo o teh junakih gg. orožniki.
ptujski okraj.
vseh uradih, v vseli trgovinah in gostilnah, na kolodvorih in železnicah, na cestah in potih, pri naslovih pisem, ki jih pošiljajo v tuje kraje. Kdor svoj materni jezik zaničuje, je zaničevanja vreden.
k I£on]ice. V trgu je precej takih reči, o katerih bi bilo treba javnost opozoriti. Dotični naj se ne jezijo, ampak red napravijo.
k Ziče. Glede zadnjega dopisa v „Slovenskem Gospodarju" iz Žič zahtevam v smislu par. 19. tisk. zak. za objavo sledečih vrstic: 1. Ni res, da bi kraj-ni šolski svet šolsko-vrtni plot podiral. 2. Ni res, da bi se plot iz žice napravljal. 3. Ni res, da bi bil šolski vrt prazen. 4. Res pa je, da krajni šolski svet ta plot popravlja. 5. Res je, da se bode na eni polovični strani vrta plot napravil iz lat, ker dosedaj sploh nobenega ni biio. 6. Kes je, da je šolski vrt ves porabljen, da ima isti kraju in šoli primerno odmerjen prostor za vinogradske in sadonosne poskuse. 7. Res je, da se je vrt vsaj zadnji dve leti pognojil, dočim se tega poprej ni zgodilo. — Krajni šolski svet v Žičah, dne 4. aprila 1910, t. č. načelnik Anton Ribič.
p Sprememba. Za načelnika trgovske zadruge okolice Ptuj je izvoljen gospod Vinko Zorko, trgovec in poštar pri Sv. Andražu v Slov. gor. Čestitamo!
p Velika nedelja. Dne G. t. m. smo zanesli k večnemu počitku enega izmed naših najboljših mož, moža plemenitega in poštenjaka v vsakem oziru: Matija Kuharič, ki je bil 37 let cerkveni ključar in ubož-ničar. Kako je bil obče priljubljen in spoštovan, o tem je pričal veličasten pogreb. Naj v miru počiva !
p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Naše veteransko društvo se že dalje časa trudi, da bi dobilo društveno zastavo, in je v to svrho priredilo že dve veselici, katerih se je občinstvo obilno udeležilo. Z začudenjem pa slišimo, da bo imela zastava nemški napis. Sicer nam že to ne ugaja, da ima društvo nemško komando, ali mislili smo, pustimo jih, saj menda pridejo s časom sami do pametne misli, da po vzgledu drugih veteranskih društev uvedejo slovensko poveljevanje. Ako pa se bo tudi na zastavi šopirila nemščina, ostane to torej znamenje, ki bo kazalo poznejšim rodovom, kako slabo smo se Lovrenčani v začetku XX. stoletja zavedali svoje narodnosti. Pomislite vendar: Sv. Lovrenc je v popolnoma slovenskem kraju, vse občine v slovenskih rokah, tudi gmotno nismo odvisni od Nemcev, nimamo v svoji sredini ne Nemcev ne nemškutarjev: čemu tedaj nemškutariti ? Sicer pa mislimo, da še ni zadnja beseda izgovorjena, in da bodo gg. veteranci, ki so vendar Slovenci, kakor mi, storili svojo narodno dolžnost. Mislimo pač, da je ,.Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo", ravno tako patrijotično, kakor „Gott erhalte . . ."
p Velika Nedelja. P.ihoiinjo uedeijo, 17 t. m up.- z orij mla deniči tuksjšujega bralnega društve igro: r Izgubljen i sin". Obilaa udeležba usj b j plsča za njih tred
Slovenjjraškl okraj.
Skale. V nedeljo dne 10. t. m. po večernicah se je vršil občni zbor bralnega društva. Udeležba je bila naravnost nepričakovana. Preč. dekan Rotner je otvoril zborovanje z lepim nagovorom, v katerem je povdarjal pomen bralnih društev. Za tem je podelil besedo deželnemu poslancu dr. Verstovšeku, ki je v daljšem govoru pojasnjeval položaj kmetijstva na Sp. Štajerskem ter na podlagi Statistike dokazalN pogub-ljiv vpliv prodaje posestev na nekmete in osvetlil po-, četje razkosevalcev kmetij. Poslušalci so z vidnim zanimanjem sledili izvajanjem gospoda poslanca. Na to se je vršila igra, katero so vprizorile članice Marijine družbe. Občinstvo je bilo naravnost presenečeno radi izbornega igranja mladih deklet, ki so s svojim nastopom tako navdušile mladeniče,,' da ' hočejo tudi oni v kratkem pokazati, kaj da znajo. Bil je res lep in pomemben dan,
Šmartno pri Velenju. V nedeljo dne 10. aprila, po rani maši, je bilo v društvenem domu zelo živahno. Zbralo se je lepo Število mož in fantov, ki so pazljivo sledili govoru gospoda poslanca dr. VerstovŠe-ka, ki je govoril o starostnem zavarovanju z ozirom na novo vladno predlogo. Po predavanju se je zahvalil posestnik Spital iz Saleka v imenu poslušalcev g. poslancu za poučne besede in je izrazil željo, da bi še večkrat obiskal Šmartno.
Konjiški okraj,
k Konjice. Mladeniška zveza, kje si? — „Naš Dom" je prosil „Slovenskega Gospodarja", naj naroči „Domoljubu", bi li hotel vprašati „Domoljuba", če je zapisano v kaki zaprašeni knjigi bralnega društva, kje mladeniči ob nedeljah svoj prosti čas pokopavajo.
k Konjic©. Somišljenike opozarjamo, naj se povsod poslužujejo materinega jezika, na pošti, po
Celjski okraj.
Liberalni izvrševalni odbor je imel dne 7. t. m. sejo v Celju. Kakor slišimo, se je resno obravnavalo o predloženi pogodbi med Narodno stranko in pa šta-jerčijanci.
Laško. V nedeljo dne 10. aprila se je vršil tukaj shod za železničarje. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano. Vršilo se je obenem občno zborovanje krajevne skupine Prometne zveze za Zidanmost in sosedne kraje. Govoril je državni in deželni poslanec dr. Benkovič. ¡Na tem shodu se je pokazalo, da je med železničarji^ vedno več zanimanja za Prometno zvezo.
c Stavka rudarjev v Trbovljah. V Trbovljah je dne 6. t. rn. 1000 delavcev začelo stavkati, ker ne morejo več prenašati šikane rudniškega ravnateljstva; delav»:e šikanirajo razni poslovodje, odtrguje se jim zaslužek, pusti se jih brez dela, češ, da premog ne gre v denar. Že drugi dan so večinoma vsi šli na delo, ker se vrše pogajanja z ravnateljstvom. Tudi državni poslanec dr. Benkovič je posredoval na pristojnih oblastih v Celju in zbira gradivo za večjo akcijo v prid delavstvu. Socialdemokraški vodje molče, za časa volitev pa se poveličujejo za odrešenika delavstva.
c Stavba društvenega doma v Trbovljah je za-sigurana že letos.
c Petrovče. Pri nas je zopet izvoljen županom . Anton Koren s 16 glasovi večine, 2 glasa sta bila cepljena. — Svetovalcem so izvoljeni sledeči gg.: g. Fr. Fridrich, s. Josel Polanc, g. Graf-Salm, g. Ant. Vizjak, in g. Ivan Strenčan. — Sedaj pa le čitajte liberalci tiste lažnjive in obrekljive „pamilete", katere ste pošiljali pred volitvijo vsem našim in nasprotnim volilcem. Laž ima kratke noge! Tako se je tudi tukaj zgodilo. Slava vrlim, katoliško-narodnim možem!
c Petrovče. Cvet napredne mladine vt Petrovčah zasluži, da se ji tudi v našem listu izreče čestitka. To so vam pravi naprednjaki, vedno se izkažejo s kakim junaškim činom, ki je vreden, da širja javnost izve o njihovi plemeniti omiki. Saj imajo v Petrovčah Ciril in Metodovo podružnico in kos organizacije napredne (?!) mladine, kjer se vežbajo v junaških nastopih, kako je» n. pr. treba naše Orle izzivati z besedo ,.Cuk" in z drugimi liberalnimi surovostmi, za katere pa se seveda naši pametni fantje niti ne zmenijo. — Imajo mešan pevski zbor; koliko je že izvežban, ni znano, to je pa gotovo, da so se najbolj izurili v o-ni pesmi, s katero izzivajo poštene Orle in sploli pristaše krščanske narodne stranke, namreč: „Čuk seje oženil tra—la—la itd. To svojo jim tako priljubljeno pesem navadno zaokrožijo za voglom kakšnt> krščanske hiše, posebno če vodo. da je kdo izmed duhovnikov blizu, do katerih kuhajo smrtno sovraštvo. V tem so dika in ponos za napredno mladino časti vredni Arnovčani, ti „pošteni" fantje! Izkazali so se že večkrat, a na poseben način odlikovali so se ArnovŠki N. fantje na Vel. ponedeljek. Pred neko hišo, kjer se domači pošteno zabavajo s svojimi vsega spoštovanja vrednimi gosti, začnejo zopet na vso moč kričati svojo pesem: Cuk se je oženil itd. Ljudje v hiši nekaj časa poslušajo in se smejijo, potem pa — želeč si malo zabave, gredo nekateri ven, in eden začne žvižgati, češ, pa delajmo vsak svojo — za pisanko. Toda ti razdivjani člani napredne organizacije so bili kakor v ognju. Nedolžno žvižganje jih je spravilo čisto iz sebe; začnejo metati kamenje, psujejo in kolnejo, da se jih je moral pekel veseliti. Ni li to čudno? Ti napredni razdivjanci smejo izzivati s svojo neumnostjo, domačini in njih gostje pa se niti pri svoji hiši ne bi smeli oglasiti. No, pa saj je znana liberalna drznost in nesramnost. V divjem sovraštvu do vsega, kar je poštenega in krščanskega, so vdrli v tujo hišo ter u-prizorili škandale, kateri se morajo imenovati višek izobrazbe napredne mladine; kajti le v njihovih vrstah jo mogoča laka surovost. — Kaj ne, to je lepa olika, da kdo prikrumi v tujo liišo, razgraja in vpije, zmerja domače in goste na najnesramnejši način? Najbolj se je v tem odlikoval nek kmečki sin, ki se je imenoval poštenega fanta — takšne ¡poštenosti nas Bog obvaruj! — pa je domačim, ki si prepovejo tak nemir v hiši in prosijo z lepa, naj zapusti hišo, preklinjajoč grozil s pretepom, do katerega bi tudi gotovo prišlo, ko bi se našim ljudem ne zdelo presramot-no, pečati se s takim surovežem. Ta „pošten" fant,
ki se je pred kratkim zaklel, da ga naj kar h . . ič vzame, če bo kdaj stopil na to dvorišče, je sedaj nepoklican udri celo v sobo in tam razgrajal, in to pozno \ noči. Natančno opisovati te surovosti nei maramo, Škoda za papir. Izreči moramo čestitko voditeljem napredne mladine v Petrovčah, da znajo vzgajati tako vrle značaje! Vsa čast jim!! Pomilujemo vse tiste sta-riše, ki so tako slepi, da dovolijo svojim otrokom, ki bi jim vendar morali biti najdražje, vstop v vrste tistih, ki uganjajo take surovosti in nesramnosti. Kako pa naj mi odgovarjamo na take surove napade? Edino le z delom. V prav izvrsten odgovor jim bodeta naši vrlo delujoči Mladeniški zvezi, dekliška in mladeniška zveza, posebno pa mogočni Orel, kjer je zbran cvet mladeničev, in ki, dasi šele pred kratkim ustanovljen, že tako mogočno razprostira svoje peruti. — Naš veliki društveni dom, sijajna zmaga pri občinskih volitvah, vse lo jim daje povod, da bruhajo svojo jozo in razgrajajo ter kiafajo in preklinjajo čisto po naprednjaško in liberalno. Vsak pameten človek se zgraža nad to podivjano druhaljo, nasprotno pa mora vsakega rodoljuba razveseliti živahno mladinsko gibanje v naših vrstah. Zavest in ponos se vzbuja med našo mladino, katera se pomilovaje ozira na ta smrdljivi cvet napredne mladine. Le tako naprej! Saj se le v boju vežbajo naše moči. Brez vojske ni zmage.
c Sv. Peter v Sav. dol. V nedeljo, dne 18. t. m. smo imeli lepo predstavo pri g. deželnemu poslancu Terglavu. Naše vrle mladenke so nam uprizorile sv. Oito, in izborno rešile svoje vloge. Gledalce je pozdravila 41etna Micika Tavčar. Lepe so bile tudi de-klamacije in petje. Krasno! Prav dobre volje smo bili, in upamo, da ne zadnjikrat. Upamo, da nam šem-peterska dekleta prirede še več sličnih predstav. Pa tudi fantje ne spimo, postati nameravamo namreč Orli. Velikansko navdušenje že vlada med fanti z a telovadni odsek.
c Mozirje. Kakor znano, so mozirski napred- ■ njaki z največjo težavo zmagali pri občinskih volitvah. Nestrpno so čakali potrjenja izvoljenega odbora, volitve župana in svetovalcev. — Dne 31. marca popoldne se je zaslišal boben na sredi trga. Ljudje so hiteli gledat, kaj se je zgodilo, misleči, da je prišla kakšna menežarija z opicami in kamelami. Pa kako so se začudili, ko je na sredi trga stal uniformiran policaj s svojim bobnom. Kričal je po svoji stari navadi in naznanil izvoljeno občinsko starešinstvo, v katerem so baje sami naprednjaki in — posilinemoi. To se je naznanilo na večih krajih v trgu. Torej iz-drumljeno starešinstvo! Razobesili so raz občinske strehe zmagonosno zastavo, in da bi nas še bolj izzivala liberalna naprednost, zaslišalo se je streljanje s topiči. Naenkrat p;i se zasliši obupni klic: o joj, o joj. Mladi 181etni fant Franc Muhovc, pekovski učenec pri slavnemu mogotcu Schusterju, je ležal od strela zadet na tleh, strel mu je šel naravnost v glavo, raztrgal mu levo stran lica in oko, in bati se je, da zgubi fant še desno oko. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico v Celje. Tako je postal mlad, priden fant žrtev mozirske liberalne naprednosti. Odkrito rečeno: na dan občinsko; volitve je teklo žganje in vino, na dan volitve starešinstva, pa je tekla — nedolžna kri mladeničeva. S tem je bilo proslavljenje mozirske naprednosti s pretresljivo žalostjo končano.
c Mozirje. Ta grozna pretresljiva nesreča., katera se je pripetila mlademu, pridnemu fantu dne 81. sušca v Mozirju, ostane za vedno pečat v mozirski liberalni kroniki. Vsakdo, kateri ima le iskrico krščanske ljubezni do bližnjega, pomiluje ubogega, pridnega fanta, kateri je imel sedaj že veliko veselje do vojaške suknje, a sedaj so pustili neskušenega fanta z možnarji streljati pred hišo Schusterja, v kateri stanuje c. kr. žandarmerija. Gospodje naprednjaki! Kdo je kriv te grozne nesreče, morda celo pristaši Kmečke zveze? Bodo li višje oblasti uvedle natančno preiskavo? Upamo, da. Vsakemu, kateri je videl ponesrečenega fanta, se je milo storilo. Le liberalci imajo namesto usmiljenja do bližnjega kamen v srcu.
c (»ornjigrad. Dne 3. aprila se je vršil občni zbor izobraževalnega društva; pri tej priliki je lepo in zanimivo govoril vrli mladenič Jože Jošt o organizaciji. Poslušalci so mu bili hvaležni za. marsikateri lep_ nauk. Društvo je imelo naročenih celo vrsto časnikov: 10 „Slovenskih Gospodarjev", 5 „Naš Dom", 4 ..Domoljube", 1 „Slovenec", 1 „Mir", 1 „Primorski List". 1 „Naša Moč", 1 „Zlata Doba", 2 „Straži«, 1 „Mladost". 1 „Slovenski Učitelj", 1 „Mentor". — Vsaki. dobro knjigo se je sproti naročilo, kakor hitro je izšla. Igralo se je več zanimivih iger, kakor: „Dve materi", „Nežka iz Bleda", „Rudeči nosovi", „Večna mladost in večna lepota", „Prvi april" in druge. Društvo lepo napreduje, zanimanje za čitanje je veliko. Za četrto nedeljo po Veliki noči dne24. aprila se pripravljajo zopet dve lepi igri: „Tri sestre" in „Ne vdajmo se!".
c Gornjlgrad. Drugi občni zbor kmečke hranilnice in posojilnice dne 4. t. m. nam je podal poročilo o napredku tega našega priljubljenega zavoda. Leta 1909 je bilo denarnega prometa 710.610 K 52 vin. Vložilo se je nad četrt milijona kron, tako, da so znašale koncem leta hranilne vloge vsoto 717.906 K 20 vin. Posojil je v znesku 45.120 K. drugi denar pa je pri različnih zavodih plodonosno naložen; čistega dobička je bilo lansko leto 709 K 60 vin., tako, da znaša sedaj rezervni zaklad 1.159 K 04 vin. Strankam se vse pismene zadeve naredijo brezplačno, nobenega prispevka za rezervo jim ni treba plačevati, nobene sitnosti pri notarju. Hranilne vloge se obrestujejo po 4%%, posojila se dajejo na poroštvo po
na vtRjižbo po 5%. Možje zadružniki so ponosni na ta zavod, in so tudi lahko, kajti v 22 mesecih svojega obstanka je hranilnica in posojilnica dosegla promet poldrugega milijona kron.
c Ljubno. Naše vojaško veteransko društvo je imoio dne 3. aprila žalostno dolžnost, spremljati svojega avestega uda in podnačelnika, bivšega župana g. Franca Juvana k zadnjemu počitku. Pokojnik je bil velik prijatelj ubogih, in je rad podpiral tudi vsako dobrodelno društvo. Da je bil v celem okraju zelo priljubljen in spoštovan, svedoči izvanredno velik pogreb, katerega se je udeležilo vojaško veteransko društvo, tri požarne brambe z zastavami, in velikansko število ljudi od blizu in daleč. Nosili so ga veteranci. Srčna hvala- vsem slavnim požarnim'hrambam, in vsem drugim za obilno udeležbo. Rajnemu pa Bog poplačaj njegove dobrote, in lahka mu bodi zemlja!
e Žusem. Umrl je 86 let stari kmet Stelan Skor-nik. ki je s svojo eno leto mlajšo ženo živel čez 66 let v srečnem zakonu. Vedno čvrst in zdrav je obdeloval kmetijo še vedno sam. Bolan je bil samo eden dan. Zlate, ali dijamantne poroke pa ni hotel obhajati, ker bi — kakor je rekel — potem kmalu umrl.
« Iiat. slov. polit, društvo za Šmarski okraj ima v nedeljo, dne 17. aprila ob 3. uri popoldne v župnišču pri Sv. Petru na Medvedovem selu svoj letni občni zbor. Obenem, poročata poslanca Pišek in Vrečko o delovanju v deželnem in državnem zboru. Udje društva, naši somišljeniki iz domačih in sosednjih župnij, vsi na ta važni zbor!
Ztaaga Slovensko kmečke zveze. Pri občinskih volitvah okolica Šmarje pri Jelšah v sredo, dne 6. aprila so zmagali kandidati katoliške slovenske stranke tudi v II. in I. razredu. Tako pripada sedaj naši stranki v občinskem odboru vseh 24 odbornikov. Proti krščanskim slovenskim možem so se v bratskem objemu združili slovenski liberalci in štajencijanci. Imenitna družba! Slava zavednim volilcem, ki so tako korenito pomedli z ostanki liberalizma in nem-Skutarstva v šmarski okolici! Zvezo liberalcev s šta-jereijanei priznava tudi „Narodni Dnevnik" z dne 5. aprila, ki se dobesedno pritožuje o naši zmagi, rekoč: „Zakrivila je to premala disciplina napred-njakov, oziroma brezznačajna zahrbtnost štajercijan-oev. ki so se doslej štulili k naprednjakorn." — Zanimivo! Ali se bo odslej gledalo na večjo disciplino med štajereijanci in naprednjaki?
e Sv. Peter na Medvedovem selu. V četrtek, dne 7. aprila se je pri nas pripetila velika nesreča. Iz gole izstopli Tomaž Zajko je v hiši posestnika Janeza Škorca snel puško s stene, da si jo ogleda. K nesreči je bila nabita, in se je sprožila. Strel je zadel pri mizi sedečega desetletnega domačega hlapče-ka Andreja Beliča v čelo tako, da je bil takoj mrtev. Kdaj bo konec nesreč z orožjem? — V nedeljo, dne 10. sprila po ranem opravilu je predaval zelo zanimivo g. Pirstinger o napakah v sadjereji in v vinor gradu. Poslušalcev je bilo precej, pa bilo bi jih še lahko veliko več. Prejšnji dan je v vzornem sadovnjaku aa župnikovom posestvu učil pravilno saditi mlada drevesca.. Pri nas bo treba več vneme za sacl-jerejo, ki da velik dobiček drugod, a je v teh krajih še jako zanemarjena. Kmetijska podružnica se tr.ndi tudi t tem oziru za napredek.
s Braslovče. Opoaarjam" slavno občinstvo ponovno na gledališko predstavo „Revček Andrejček" n-rodna igra v petih dejanjih a petja», ki jo uprizorijo braslovški diletantje dce ?7. t. i». >oino ob 7. ari zvečer na Leganin. Cene: 8adeži I ^rste 1 krono, II vrste 90 v» . stojišča 30 v-n. Pri igri sodeluj»- siavna godba na lok iz Konji« čsti dobiček je namenjtn v dobrode'i? ramene. Pridnim d'letan-torn žsliao najštevilnejše udeležbe d tnačiaov in dolro dešlih gostov.
« S». JarlJ ob jnž žel. Ker ee j» ž&]o;gra „Garcia Moreno", katero je prired 1 telovadni od«»k „Orel taduji neceij^, poslušalcem jako dop?dla, žito se bo na splošno želio ta igro ponovil» prihodnjo aedfljo, 17. aprila po veiernifah v gornji dvrrsni Kat^lišVrgg doma K obiiai udeležbi uljcdno vabi	odsek „Ore'.".
« Strajigrad. Na Jurjsvo, dce 24 aprila priredi izobraževalno iraitvo d»e krsjni igri: „Tri sestre", ki jo j^ sj> ssl df3 po;!sn«c dr. Irak in „Na ¡dajmo se" od dr. Vošnjaka Vmes s» b; dn polo. Kd r se hote i o ari imenitno zabavati, naj pride gotovo
Brežiški okra).
b Kmet. podružnica Zakot priredi v nedeljo, 24. »prila dvojno zborovanje ob 8. uri dopoldne v Do-tovi pri Cvetkotu, in ob ViL uri popoldne v restavraciji g. Volčanšeka na brežiškem kolodvoru. Pri obeh zborovanjih ima poučni govor deželni potovalni učitelj g. Fr. Goričan.
b Planina. Vprašanje na g. župana Planinskega trga. Gospod župan! Zakaj ste se odpeljali na dan političnega shoda? Ali ste se zbali ogromnega števila zavednih volilcev, ali gg. poslancev Kmečke zve-«e ?	Radovednež.
b Podsreda. Podpisani župani obsojamo in protestiramo v imenu vseh občanov vseh treh občin pod-sredčko župnije, da se v „Narodnem Listu" piše tako surovo in lažnjivo zoper naše dušne pastirje, in posebej še protestiramo zoper to, kar se je pisalo v „Nar. Listu" štev. 13 in 14 glede č. g. kaplana. Moškon Anton, župan občine Križe, Preskar Avguštin, župan občine Podsreda, in Cerjak Franc, župan občine Gor-jane.
Vssimk
mladinske organizacije.
Mariborski telovadni odsek „Orel" Ima v nede-ijo, dne 17. aprila redni občni zbor. Vrši se v Katoli-
škem delavskem društvu, FloBergasse štev. 4. Somišljeniki so vabljeni!
Konjice. Dekliška zveza je imela dne 10. t. m. mesečno zborovanje. Obilna udeležba kaže, da vlada med žensko mladino splošno navdušenje za zvezo. Predsedovala je vrlo delavna načelnica Micika La-mutova. Predavale so: Lamutova Fr. (Cuvajmo dekliško čast), Tilka Furmanova (Cemu družbe?), Ivanka Kračunova (Nit življenja — šola za mladenke), in Jula Kumrova (Obrambno delo). Deklamovale so članice: Anica Lipakova (Obmejna budnica), in Amalija Kračunova (Pozdrav Zvezi slovenskih deklet); kan-didatinje Micika Stebernikova (Res nismo v zori zlati, Gotovo da ne!), Antonija Steierl (In upanje naše, In pokaži nam Jezusa), in Marija Babič (Mati milost, Kak se čudno vse prenavlja). — Uspeh krasen! Vsak nastop nam nudi kaj novega, kar moramo hvaliti. Vse je neprisiljeno prisrčno, vse upliva na srca veselih poslušalk. Lahko rečemo: Dekliška zveza je moč, ki bo imela velik upliv na probujo našega dobrega ljudstva. Dekliška zveza, Bog te blagoslovi, ti pa delaj veselo naprej!
Trbovlje. V nedeljo, dne 3. t. m. je imel naš Orel veselico. Uprizorila se je veseloigra „V Ljubljano jo dajmo". Cela prireditev se je prav dobro izvršila. Br. predsednik J. Fečnak je v lepem govoru pozdravil občinstvo, katero se je udeležilo v zelo obilnem številu, četudi je bilo tako neugodno vreme. Društvo izreka slavnemu občinstvu tem potom najiskre-nejšo zahvalo. Govoru pa je sledila lepa deklamacija: „Nekdanji in sedanji rod slovenski". Deklamiral jo je brat načelnik I. Oerne, ki jo je tudi sam sestavil. Zelo zanimivo jo je bilo poslušati, ker je v njej orisal vso hrabrost in zvestobo našega nekdanjega in sedanjega slovenskega naroda. Nato pa so prišli na vrsto igralci in igralke, ki so res spretno rešili svoje vloge. Vsa čast jim! Po igri pa se je pričela prosta zabava s šaljivo poŠto, pri kateri so prav pridno delovali bratje Orli ter vrle mladenke (podporne članice Orla), pri razprodajanju kart, kolekov in kuponov. Vsem prisrčna zahvala!	„Na zdar!"
Znaki Dekliške Zveze. S. K. S. Z. v Mariboru je založila krasne znake za Dekliško Zvezo, ki so res umetniško delo, s katerimi se lahko ponašajo vse slovenske mladenke. Mladenke, ne zamudite prilike, sedaj si ga nabavite. En komad stane 1 K. Naročajo se naj kolikor mogoče skupno, naravnost na.naslov: Slovenska krščanska socijalna zveza, v Mariboru. Slovenske mladenke! Zavedne Slovenke! Sezite po njih!
Najnovejše novice.
Ustanovni shod našega n-ve^a nartdno-obrambnega draštva se to vršil začetkom ni>s«ci maja v Ljubljani.
Novi škof v Djakovem. Za naslednika velikemu Jugoslovanu na Škofijski stolici v Djakovem, Stross-mayerju, je imenovan; zagrebški pomožni škof dr. Krapac. Celih pet let je bilo škofijsko mesto v Djakovem nezasedeno. Novi Škof je pripadal nekdanji hrvaški narodni stranki in je bil v ožji stiki z grofom Khuenom.	k»?' |,
IIoče. V nedeljo dne 17. aprila, po večernicah, je v društvenih prostorih gospoda Rojka v Hočah veliko gospodarsko zborovanje. Govoril bo gospod nad-revizor Vladimir Pušenjak o skupni prodaji živine, o c. kr. kmetijski družbi v Gradcu in drugih gospodarskih vprašanjih. Možje in mladeniči, pridite v o-bilnem Številu! Vabimo tudi sosede iz Slivnice.
Sv. Anton v Slov. gor. Poročil se je tukaj v sredo dne 13. aprila gospod Matevž Rojs, veleposestnikov sin iz Cagone, z gdč. Štefanijo Alt, veleposest-nico in gostilničarko pri Sv. Antonuf. Poročal je sorodnik nevestin, č. gospod Ivan Alt, kaplan v Polj-čanah. Novoporočencema iskreno čestitamo in jim;: kličemo: Na mnoga leta!
Šikole. Vsled needinosti je Kušer izvoljen v I. razredu. Ali ga bodo Še nadalje imeli in častili kot župana, je dvomljivo.
CIrkovce. Akoravno smo volili za našo občino v Sikolah, je prišlo toliko volilcev, da smo volili od 7. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Izvoljeni so večinoma izvrstni možje, vsaj 15 odbornikov je dobrih, 3 cincajo na štajerčijansko, liberalno in socialdemokra-ško stranko. Dva fanta, prvi pristaš štajerčijanske, drugi Narodne stranke,' sta 14 dni v najlepši slogi agitirala po občini. Oba sta zagrizena nasprotnika Kmečke zveze.
V Vuzenlci je neki železniški uradnik, ki nikakor noče umeti slovenski. Sploh se opaža v zadnjem času, da južna železnica pošilja v Dravsko dolino vedno bolj zagrizene nemške uradnike. Treba bode malo bolj ostro stopiti na prste takim gospodom, da bodo vedeli, kje so in komu služijo. Slovenci smo vse preveč pohlevni, zato pa tako delajo z nami!
Ne Slovenec, ne kristjan ne sme biti človek na Muti. Nadučitelj na slovenski šoli je zažgal na veliko soboto kres. Občina z županom Erberjem pa Je uvedla proti njemu preiskavo, kakor da bi hotel vse mu-ške purgarje sežgati na grmadi. [Radovedni smo pa le, kako se bode končalo, ker imamo dovolj dokazov, da se kuri od nasprotne strani res preblizu hiš, česar pa tukaj nikakor ni bilo.
Rečica ob Savinji. Izobraževalno društvo na Rečici priredi v nedeljo dne 17. aprila 1910 dve igri: „Celar" in „Kmet pri fotografu" z raznovrstnim vs-poredom. Sodeluje bratsko tamburaško društvo Mozirje. Na dan 4. aprila naznanjena vprizoritev se ni zamogla vršiti zaradi nekega diletanta, kateremu spletke gotovo ne delajo nobene časti.
Planina. Razpor v občini Brdo-Loke med našimi dobrimi pristaši se je častno poravnal. Brdo dobi brez nemškutarja pet odbornikov. ■ Ta sprava je lepa in častna za Brdo in Loke.
V občini celjska okolica se bodo vršile v bližnjem času občinske volitve. Nemčurji se že sedaj pridno pripravljajo na nje. Prirejajo shode volilcev in agitirajo na vso moč, da bi zlezli v odbor. Opozarjamo naše somišljenike, da storijo vse potrebne korake, da se naskok renegatov docela ponesreči.
Zahtevajte v gostilnah katoliško narodne liste: Slov. Gospodar, Straža. Naš Dom, Slovenec!
Listnica uredništva.
8v. Peter na Medvedovem čelu: Prepozno za to številko. — Podsreda, Rečica Bunčini. Nt-va cerkev. Sf. V d pri Grobelnem, Ljubno, Novaštifta: V to štev.lko ni bilo mogoče. Pride prihodnjič.
Našim rodbinam priporočamo
Slo Uns ko cikorijo.
290
Serravallovo It
železnato kina-vino 1
Higieii raz8tfc\a Dunaj 19^6: Države» od-:: lika m čaetii dipkm k zlat. kolajni. :.
Krepilao sredflUo za slabotne, msk-krvne ia rokonvidescente. Povzroča folio do jedi, Btijcje živce in popravi kri. Izboren o>.ns. Nad 6000 zdravniških spričeval.
i», o. it
Trieste-Bžsreei®
Kapi se * leitain&li v steklenicah po pol 1 i S 2"80 ia po ^ 446	1 1 i K 4-80.
|| I. Sewaval«
I
riče«al.	f*
dvorni MavMi n
pred
ponaredbami!
Tvoj slabi želodec Je žalosten godec! 6e bi vžival
Ne bil bi bolan!
Naročajte „FLORIAN" od izdelovainice!
N*s1ot m naročila: „FLORIAN", Ljublana.
S
Novo! Cltaj! Pozor kmetice in dekleta!
Najnovejše in najboljšo srrdatvo za ftgt las in d.» laBje postauejo gosti 9R4	in dolgi, to je:
Rastolšt.IL
Odstranjuje prhljs) nu glavi in vsuko kužno bolozon. Delu je sigurno io ga anog- zdravniki pri( o ročaj" Cena f< i-nko na vsako pošto 1 lonček K 3 60, 2 lončka X 5' . Pošilja se po poštnem povzetja ali de se pošlje denar naprej. i*ri>-sim, da se naroči le pri meni p< d naslovom:
Letoma ori St. Trojici, Doljni i koline 250, Slavna.

Pojasnila o Inseratih daje
apravništvo carno listini, ki priiožiju vprašanju znamko za 10 vinarjev.
Loterijske številke.
Dne 9. aprila 1910
Trst . 89 28 70 74 68 Line . 1 63 73 54 15
Slatini z zelo dobro «odo z gostilno s 5 solarni, kohinjo, 8 kleti, goveji in živinski hiev, gutnno in skedenj, gozd, cjive in tra-uiki, okoli 6 orilo», ob crati in ob železnici na Koroškem ležečo se po «eni proda. Pojasnila daje Navratil v Lipnici (Leibcitz). 60
lene pravega KsaelsLega zelja prodaje Ig. Mvira v 7g. Kašlju pti D. M. v Polju, Kranjsko, po 20 gr. za K I'10 poštnine prosto. Za pristnost in kiljivost se jamči. Predaje se eama lastni pridelek. Pešilja se z obratno p:što, proti getovioi ali povzetju	145
V najem se želi vzeti dobrokoča gostilna, pozneje se morda tudi kupi. V Mariboru ali v okolici. Ponudbe na poatei rest-nte štev. ICO!t Lipnica (Leibnitz). 156
Ečenee od poštene hiše, so takoj sprejme v trgovine a mešanim blagom in železom, Franc Korošec, Gornja Radgona.	118
Ponor! Proda se dobičkanosno po g« atvo, 6 oralov zemlje, pol ure id Maribora, pri glavni cesti, cerkvi in šoli; posestvo obstoji iz velikega polnega lesa, njive, travnik, sadonesnik, brajde, velik vrt, iz katerega se lahko lep denar izkupi, lepi aidani hrami z gospodarskim poslopjem; proda se zaradi starosti; cena je 11.000 K, izplača se pa s»mo 6,000 K; izve se pri g. Jožefu Novak, Pobrež št. 269 pri Mariboru.	180
Mesarskega ačesca sprejme g. Miroslav Keiumaun, Maribor, Ko roška cesta 66.	238
Velekraso•> posestvo, leteče v jako prijazn-m kraja, tis os raj ne ceste klizu Maribora ae radi družinskih razmer po ceni proda Posestvo meri 29 oralov zrmlje, obstojtče iz travnikov, sadovnjakov, njiv, vkiogfda in velik.-ga lepega gozda. Hiša, kakor gospe.daiska poslopja so večina zidana ter v najboljšem stanju. Cena je -'0 000 kron Več pove Josip Serne:, km. sin v Gra-diiki, pošta Pesnir«.	248
ievljarski učenec <» f prejme pri g. I. Bkrsbe, čevljarski mojster, Mlinska nI štv. 4, Maribor. 244
Na predaj je zemljišče, tri četrt ure od Mariboia, v kat. občini Vodole. občina Karčovina, v obsegu 17 oralov. 2 oraia vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala boste, njive, travniki in lep sado-aoanik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vae potrebno. Ponuibe na Josipa Sernec, posest, gina, Gradiška, p. Pesnica 266
Koto zidana hiša tik velike ceste,
S minute od farne cerkve, '/, ure od «esta, z dvema vrtoma, studenec z dobro vodo, se proda; primemo je za kakega duhovnika v pokoju, ali rokodelra, ker je tadi dobro idoča vinska obrtuija Naalev v upravništvu Slovenskega Gospodarja.	297
Mulo posestvo, hiša in gospodarsko po.lopje, ne«aj njive, goSče in tudi travnik po ceni proda Štefan Friedl. posestnik Rogoza, štv. 20, p. II čo.	283
2 novi hiši, iz-rstno stavijeni, vie z opeko krit1, vsaka ima tri sobe, 3 sčfdilmke, kuhinje, en kabinet, velika klet, tri svirjake hleve in drvarnice, !ep vrt, vodnjak pri hiži, tik velike ceste, na lepi ravnini, pol ure od mesta in cerkve Maribor, blizu šole za vsako trgovino, rokodelca ali penzijonista prav primerno, se takoj prodate. Cena je 7.600 K. Pri kupčiji se izpit ča okoli 4000 K. Več o tem pove lastnik Franc Podlipnik, Tbescn 37, Maribor.	298
1 nov bencin-lokomobil 4—6 HP,
1 travniška brana, 1 železen plug, 1 mlin za debelo moko se po ceni odda. Strojno ključavničarstvo Kari Sinke witsch, P^ffgasse 9, Maribor.	293
Malo posestvo 15 minut od Maribora glavni trg, obstoječ« iz polja, travnika, gozda, lepega zelen-jaka in dvorišča, novoaidaoa hiša a tremi sobami, kabinet, kuhinja, še popolnoma davka prosto. Lepo gospodarsko poslopje, za 3 glave goveje živina in 8 svinj dosolj prostora Zelo primerno za kakega penzijenista k:, kor tudi za vsako trgovino, ss pod lahkimi plačilnimi pogoji prt da. Jožef Čeh, Damm-gasse 299, Pobrežje pri Mariboru.
294
Proda se 2 in pol orala zemlje, na Zg. Hlspji, obstoji iz njive in sadonoenika, primerno za Btavbo hiše, ali pa za novi nasad vinograda. Kupčija prav lahka. Več pove Mt. Pekl&r, ali Fr. Plateis, Sv. Jakob v Slov. gor.	288
Lepo in dobro posestvo, za živinorejo, z novtzidano hišo in hlevom, sadonosnikom, gozdom, nji vtmi in travnimim. pol ure od okrajne ceste, se takoj preda Cena za oral 600 kron s hišo vred. Meri vsega skupai nad 10 oralov. Vei pove Mt Peklar. gostilničar pri Sv. Jakobu v Slov. gor. ali pa Fr. Plateis.	287
Pozor!	Pozor!
Igle za gramofon z eno iglo, za-more se igrati 80—40 krat, ne da bi B5 plošča pokvarila in daje 60 krat silnejši glaB gramofonu Cena 1000 kom. samo 7 kron ir&nko. Napravite poskušnjo, prihranite mnogo. Jos. Krošel. 8romle 21, Brežice, Štajersko.	309
Zelo lepa hiša še davka prosta s štirimi sobami, dvema kuhinjama, velika klet, svinjski hlevi in lep vrt je blizu Maribora na prodaj. Cena 16 500 kron Zamenja se tudi s posestvom na deželi. Naslov pri npravništvu Slov. Gosp. v Mariboru.	279
Lepo posestvo zelo rodovitno, 14 oralov, kjer se lahko 10 glav goveje živine in 20 svinj redi, je blizu cerkve, šole in ceste pri Zg. Sv. Kungoti za 11.600 kron na prodaj. Naslov pri g. Korentu, Maribor, Kasernplatz št. 7. 280
D bro iz?ežbin in ; e'tea krt-jaški pcmi.čoik se takoj sprejme. Rjmaa PLŠijak, krojaški isojjter, Sv. Lovrenc uad Mariborim 296
Sprejme se učenec i< poštene bi-,fe za mešano trgovino Anton Pn tnšfk, trgovec ua Mati. Štaj.
295
Pridi se travnik, 1 in pol or«la » slisilko krmo. Več se izve pri g. Kari Šerbela, posestnik, Vušovski dol, Jarenina	311
Trgovina z mešaaim blagem, dobro ttesto bo da takoj v najem. Bila bi zelo primerna za prizadevne začetnike. Vprašanja na And. Suppjnr, Pcljčane. 313
Lepa posestvo, zelo rodovitno, 18 oralov, kjer se lahko 10 giav goveje živine in 2) svinj redi, je blizu ccrkve, šole in csste pii Sp. Sv. Kungoti se proda za 12.600 kron, 5'00 lahko ostane. Naslov; Janez Mramor, Studenci pri Mariboru, Šolska ulic* št 9. 8,2
Kolsrski nčeaec se spre.'me j-ri Autoau Keršič, kolarski mojster, Fram.	300

bne vence
agp<
v vsakovrstnih izpeljavah, frake z napisi, in sveče za pogrebe priporoča
Goričar & Leskovšek w
trgovina s papirjem in pisalnim orodjem Na debelo in drobno I	220	Na debelo In drobno I
Celju
i ♦
I
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, iečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost
tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4'— z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni Apotheke ,zur Sonne", Gradec, Jakomlniplatz 24. 108
Učenec! Za trgovino s špecerijskim blagom se išče priden in mofen učenec, ki mora biti zmožen slovenskega in nemški ga jezika. (Obiskovanje trgovske šole ni potrebno) Ponudbe se sprejemajo pri g Lami Markas, trgovec v Leitersbergu pri Mariboru. 207
Ženini u neveste
Vsakovrstno pohištvo iz trdega in irehki-ga lvsa sa zavoljo poaisnjk»nja prostora pod ceno prod* pri
A. Viherju,
mizarju v Martin ro, Heugas-se štev. 4.	277
Lepo posestvo
sa Laškim vse r d .brem stanu,
pri Sv. Jederti
nad
rnari 1« oralov, vinograd, njive, travniki, gsdonosnik io g: zdi, re di lahko pet gliv živine, se prostovoljno proda. Več pove Fraac Šlandor ¡»tetam.	8t 8
Za oskrbsika vzam m na moje malo p sestvo pri Sr. Jed.-rti nad Laškim trgom poštenega, oženje-nega človeka brez mnogo otrok. Posel: pomagati in nadzorovati pri koinji, sad spravljati in preža ti. Plačilo: prosto prijazno stanovanje, vrt, četrtina sadne pijače, (v dobrem letu 2 3 polovnjake) in nekaj sadja. Dobro me »to za krojača, črevljarja, zidarja, katere v tem kraju posebno potrebujejo, tudi za delavnega penzionista je pripravno. Oglasiti se je pri Jožef u Scheligo, nadučitelj v pok. v Mariboru na Dravi, N»gystrasse 10. 810
Služba orgsnista in cerkovnika
se odda pri Sv. Martinu na Ponikvi ob juž žel. Prosilci se naj osebno predstavijo. Nastopi se lahko takoj. Cerkveno predstoj-ništvo	315
Slovenski knpci posestev, pozor!
Podpisani« tem uljudnonaznanjam, d» tudi letos iz rodoljnbja pri nakupu vsakovrstnih krasnih poses-
tav v prijazui mariborski okolici brezplačno posredujem. Samo pismenim vprašanjem se prosi znamko za odgovor. Spremim tndi vsa-cega resnega kupca na Pesoišii postaji, če mi piihod in znak, da g» posaam, pravočaso u znani. Josip Sernec, km. siu v Gradiški, pošta Pesnica.	247
v
Stampilje
iz kavčnka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Maribora
t
Edina staj. narodna steklarska [trgovina
na debelo in nsi drobno

Franc Strupi :
Graika cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo stekleno, in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za pudobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah.
♦♦♦♦♦♦♦♦»»»♦ Najsolidnejša in točna postrežba.
Proč s peresom
f
Blickensderferjev pisalni stroj
je dandanes najpripravnejši ter najcenejši pisalni aparat, ki konkarira z vsakim dragim najdražjim pisalni« strojem. Dobiva se v treh modelih po 240, 310 in 349 K. Oddaja se tndi na obroke. V eni uri se nanči vsakdo ž njim ravnati in pisati. Caniki ia razkazovanje zastonj.
Pottiv&lci, z-istopniki in vse osabe, ki si zu ne rri psivatnih strankah, se take j io. po\sjd, na vseh krajih, mestih in okrajih sptejmj-jn sa prodajo ¡¡( »ih leči, se v vsaki rodbini lahko predajo, proti visoki proviziii in m ssčnt stalni plači 100 K, Ponudbe pod ši fro ^Gute- Nebenverdienat !9!0" na Rudolf M&sse, P/tga, Graben štev. 14.	299
£a f©% cencje
Glasno zastopstvo za Štajersko in Kranjsko pri
mamam
Cinauer & Co.: Sv. Jakob v Slov. gor.
Izjava.
Proti neštetim boleznim se priporoča Franzov« Žgan-je Dobro, močno Franzovo žganje je neoporekavano
najboljše domače sredstvo.
Za kolikor boljše in uspešnejše je še potem Ffanzo-vega žganja preparat, kakor je Szekleijev gorski
99
Inda-cvet11
oddamo od danes naprej vsakovrstne gramofone, enfone in pls-šče. Zahtevajte cenike. Istotam dobi se najboljši pomnožeralni aparat „levograi" za 20*/o znižano ceno kakor doslej. Slavna društva Be opozarjajo posebno na to ugodnost. Zinauer & Co. 8v. Jakob v Slov. gor.	271
žensko in moško, kakor srajce, hlače in ovratnike, nadalje kravate, pa?e, rokavice, dežnike, solnčnike, predpasnike in spodnja krila samo solidni fabrikat v velikanski izbiri in čndovito nizkih cenah se kepi v veletrgovski hiši G4
R. Stermscki, Celja,
Velikanska zaloga garnitur, za štorov in preprog 1 garnitura iz 1 prtiča za mizo in 2 za posteljo skupaj K 9- , fina K 10 —. Kam-br kasti h ostankov po 2o mt., trpežni, K 8—, fini K 10—, zelo fini K 12'-.
ki ga ne priporoča le izdelovalec, ampak vsak, kdor ga rabi.
Spričevalo za to da:
pismo Fracca Kossuth-a:
Blag. gospod Balazsovich Sandor, lekarnar v Sepsi-iszent-Gyorgy.
„Proti revmatičnim bolečinam 6e je izkazalo vnetje z „Inda-cvetom" zeio dobro. Bodite tako pri;a?ni in pošljite mi tri steklenice".	Franc Ko^mh.
Postavno zavarovano „Inda-cvct" zdravilnih zelišč Franzovo žganje ni ka<a navadna apritova mešanica, temroč iz
Szeklerjevih gorskih zdravilnih zelišč narejen sprit in kot tak ne le najboljši in najuspešnejši, temveč ta ii najmočnejši Franzovega žganja preparat.
„Inda-cvet" krepi živce in mišice, osveži in okrepi telo in došo!
„Inda-cvet" fe dobi pri izdelovalcu Ba'aiso*ieh S&n-dor, lekarnar v Sepsiszentgyorgy, kakor tndi v vseh lekarnah, drožerijah in špecerijskih trgovinah.	303
Slov. Bistrica
in celi okraj naj ktonje najzanesljivejše in najcenejše vsake vrste semena, kakor deteljno pravo štajerss», lu-cerno, rudečo (iuktrnat), travno seme, semenski oves, svinjsko in drage vrste salato, repno, korenjevo seme itd. Zu vinograde: gslico, kakor novo že izkušeno sredstvo „teaaks ', pri katerem ni treba ne apna ne drugih priprav, brizgalnice, različno orodje, gnmi trake, prejo, lič]e itd.
Iz velike zaloge vsakovrstnega blaga tudi bartelnOT prah za živino, „lnknlna" za svinje, tomaževa žlindra za travnike, vsake vrste železnino, cement itd. pri i86
Alojziju Pinter
trgovcu pri farni cevkvi v Slov. Bistrici.
milo i lilijiniin trilekom
Najmelikejš.- mif3 m kožo kakor proti payarn!
Dobiva se povsodi.
128
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
• Ljudska hranilnica in. posojilnica t Celju
registro
zadruga * neomejeno zaveso
T lastni hiši: „Motel pri belem volu" (Terschek), Graška ulica 9, L nadstropja
obrestuje
hranil»« vloge po 4 7,% brez vsakega odbitka. Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge in jih obrestuje nepretrgoma. Sprejema Tloge tudi na tekoči
račnn in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga. V svrho varčevanja v malih zneskih daje vložnikom
domače nabiralnike
na doo8 zastonj, če vložijo pnrokrat najmanj 4 K.
posojuje
na zemljišča po 5% do	ter
vrednostnih papirjev in na osebni ugodnimi pogoji. Dolgove pri drugih zavodfb osebah prevzame v svojo lafet proti malenkostnih gotovih stroškov. Prošnje in hctiae sa vknjižbo dela brezplačno, stranka plača 1« koieke.
'■Tri- .........m—.........i......................mTmii-iir> nwm 'm iiiiii——«railaiii'— mm—b1«—»—"»!»ii»»«w»»nmniniww
Zi«. vplačila po pošti s« dajejo zastonj poŠt. hpanllnične položni
Uradni dsn s vsak torek in petek dopoScine.
Hrmn m prisnje se urejanj« ml iai, imeiši jraMe iocoltae od 8,—12. ter ud 3—6. ure i»8hKir,
(¡8 si je kdo prej pokvaril želodee, če je trpel v sle d pomanjkanja teka, na zaprtja in iz tega sledeči gorečici, na bolečinah v želodca in glavobolu, ali če je postal zelo debel, je bil primoran rabiti gTenčico strašne slabega okusa, ki je prav pogosto njegov želodec sploh ni prenese) in ga silila k bhuanju.
Sedaj se ni potreba mučiti, kajti okni
Inda-bonbonov
je jako prijeten, njih uspeh pa je boljši kakor vsa dosedanja čistila is arf-dstva za okrepčanje želodca. Ne le odrasli ampak tndi otroci je radi uživajo, da celo dojencem se lahko dado. Ako se vzame pred jedjo 1- G kom d i Inda hondona, se konča t Ho 2 nrah vsako zaprtje, le je še tako močno, brez želodčnih krčev in hudega napenjanja. Ako pa se vzame po jedi 1 komad Inda-bonbona, potem bo želodec izvrstno prebavljal, tek se bo povečal in zapitja ne bo nikolL Ako se čuti gorečic» ali kislo blipanje, napravi temu en lBd»-bonbon krneč. Tisti, ki so postali preveč debeli in hočejo postati bolj suh', naj bi rabili Inda bonbon nekaj časa redno in bedo v kratkem času okusili njih izvrsten uspeh. Ker pa leži temelj našega zdravja v tem, da želodec redno deluje, ker viaine ta za življenje potrebno hrano in jo prebavlja, jo pu ti priti v obliki krvi v telo, naj bi vedno rabili Inda-honboae, da je naš želodec vedno v redu.
Dobi se povsod! Cena zavoju (10 kom.) 40 v.
Izdeluje Aleksander Balazsovihova Sepsiszentgyorgyjeva lekarna in stroki vni laboratorij za izdelovanje seduuograških zdravil v Sepsi3zentgyorgy.
Glavna zaloga: Badapešta VIII., Jozsef-utoa 35 - 37.	302
Ženitna ponudba.
Umeten in olikan hišni posestnik, s samostojno, dobro idočo trgovino v Maribora se želi seznaniti z gospodično v starosti 25—35 let, katera bi imela 5.000—10.000 K premoženja v svrho ženitve. Prednost ima samo ona, katera je slovenskega in nemškega jezika vešča. Popolna tajnost zajamčena. Naslov: R. P., Upravništvo Slov. Gosp. Maribor.
314
Pro s t o volj na pr o daj a.
Dne 21. aprila t. 1. ob 9. ari zjatraj bode se posestvo Janeza in Jožefe Weingerl v Gačniku hš. št. 52 in 53 na Iieo mesta ali čeloma ali na kose pod roko prodalo
Podrobnosti povesta oskrbnik gospod K« rol Sehmir-maul v Jarenini in podpisani o. kr. notar. V Maribora, dne 8. aprila 1910.
Karol Hanss, s. r.
301	c. kr. notar.
Izhnrnn laJša bolečine,
■■ tf prepreči vnetje in vpliva antiseptično. ""S&C
Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozv&no praško domače mazilo, kot »anesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje lane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan.
1 pnšic» 70 vin. Proti predplačilu K 8'16 se pošljejo 4 pušice, za K T — pa 10 pnšic poštnine prosto na vsako postajo
»tstri ogrske monarhije. Poaor na ime Izdelka, izdelovitelja, ceno ln varstveno znanko. Pristne le po 70 vinarjev.
Glavna zaloga
B. F R A G N E R, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna „PRI ČRREB ORLU"
PRAGA, Hala strana, im\ Neiudove nlice št. 203.
Z.loge v lekarnah Avstro Ogrske.	260
Naznanilo.
Na deželoi sadjarski in vinarski šoli v Mariboru
se bo vršil od 9. do 14. majuika tečaj za pridelovanje
krme, na katerem se bo učilo vse, kar je treba vedeti o predmetu v teoriji in praksi in se bo tudi vse razkaialo. Število udeležencev je določeno na 20. Prosilci za vsprejem v ta tečaj lahko dobijo po razmerju sredstev podpore na dan 2 K. Da take dobijo, morajo to izrečno javiti in dati od občinskega predstojnika potrditi:
1.	da so sami revni posestniki,
2.	sinovi oz. uslužbenci teh.
To potrd lo t>e mora že javljenju k tečaju z naznanilom starosti priložiti.
Prosilci, ki ne retlektirajo na kako podporo, morajo to v prošnji za vsprejem posebej omeniti.
Učni jezik je nemški. Tečaj obsega vsak dan tri ure teoretičnega in dve uri praktičnega pouka.
Istočasno se bo vršil od 9. do vštevSi 11. majnika tečaj 2.a pridelovanje zelenjave, na katerem se bo uč;ia kultura in vnovčenje važnih zelenjav v teoriji in praksi. Pojasnila se bodo dajala od 9. do 11. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Število udeležencev je določeno na 30. Šolnina se ne bo pobirala. Tečaj lahko obiskujejo gospe in deklice kakor tudi moški.
Prošnje za vsak tečaj je treba vložiti do 1. maja na podpisano mesto.
Ravnateljstvo deželne sadjarske in vinarske 30t	šole v Maribora.
Naznanilo.
Vinogradnikom naznanjam, da imam veliko množino na suho cepljenih trt na prodaj, kakor najimenitnejše vrste mosler, burgunder, gutedel, beli in rudeči muškateler, por-tugiser, traminer, ranfol, rulander. kapčina, vse na rip. por-lalis cepljeno, trte so dobro zaraščene in vkoreninjene, in veliko množino korenjakov rip. portalis za zeleno cepiti in ključice za suho cepljenje 100.000 rip. portalis. Cepljene trte stanejo 100 komadov 11 kron, korenjaki stanejo 100 komadov 3 krone. Naročniki se naj blagovolijo pismeno ali nstmeno oglasiti, dokler je kaj zaloge.	28
Ivan Vrbnjak, posestnik in trtnar, 5p. Breg, Ptuj.
Novo 964 Čitaj 1 Pozor lietjs in fantje!
Najnovejše in najboljše sredstvo za rast lan, brk in brade je:
Rastol št. I.
Deluje, da brke in brada postanejo gosti i,,	in dolgi, odstranja prhljaj in vsako dru-
go k >xuo Ooleseu glave Naroči najsi vsaka družina. Deluje sigurno in g» mnogi zdravniki pnperočajo^ Imam mnogo zali talni b i. p ritualnih pifem Cena na vsako pošto franko 1 lonček K M, J lončka K 5—. Poiilj» se po poštnem povzetju ali če se pošlje denar naprej Naroči se le pod naslovom:
Letoma uri S?. Trojici, Dolini MiHoijac 250, Slaronija.
Kapljice za želodčni krč: Žganje proti trganja: :

"L
_r
Pravo domačo deteljno seme zanesljivo prosto vsake predanice, razpošiljam že od 5 kg naprej po K 1'80 — 10 kg K 170 več skupaj se ceneje. Kakor todi lep oves za seme.
Josip Druškovič,
ae? Slovenjgradec.




Učenca,
zJravega fanta z dobrim šolskim spričevalom sprejmem takoj v mojo trgovino, istotako enega pridnega in solidnega, mladega komlja.
Milan Hočevar,
trgovina špeoepijakega blaga
CELJE, Glavni trg 10.	200
Z mojo
240
!! umetno moštovo esenco!!
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave domače pijače.
Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krone. Dobi se samo
v drožeriji Maksa Wolfram,
Maribor, Gor. Gosposka ulica.
Poziv
čast. kmetovalcem in vrtnarjem !
Ako potrebujete pristnega de-teljnega semena, zajamčenega brez predenice (grinte), travnega in gozdnega, vrtnarskega in cvetličnega semenja, blagovolite se obrniti na staroznano, s častnim priznanjem odlikovano tvrdko	201
M. Berdajs, Maribor, Zofijin trg.
Stane ena steklenica s a m o 50 vinarjev.
Prav dobro mazilo pri prehla-jenju v zglobih in udih. Cena 1 K.
mestna lekarna pri c- kr. orlu MARIBOR, Glavni trg štev. 15. 825
Slovenec Konrad Skaza,
delavnica ta vsa cerkvena dela v St. Ulrleh, Gr«d»a, :===z=r=z==== Viroi ===========
te najtopleje priporoča ta VBa cerkven» dela. Velikanska naloga sv razpei Novi zanimivi slovenski oemki zastonj| m 'ran k o Pontr*žba «nlidna in hitra	HtJI
F. P. Vidic & Co., Ljubljana
mZZUZI tovarna zarezanih strešnikov	■■ —
ponudi vsako poljubno množino
188
patent, dvojno zarezani strešnik=zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola"
BreOdprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše krifje $frell SedanjOSti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO O
temelji na tem, da pri nakupu ŽKathreiner SKneippove sladne kave ne zahteva samo sladne kave ampak vsakokrat izrecno naglasa, da hoče ŽKathreiner in vzame le take izvirne zavitke, na katerih se nahaja slika župnika 3(rieippa kot varstvena znamka in ime ŽKathreiner. Xe ti znaki jamčijo za pristnost SKathreinerja.
sloven, f.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
, Križe vska opekarna1
društro z omejenim poroštvom s sedežem v Križe ve ih na Alurskem - polju, s temeljno glavnico 200.000 K.	-
To slovensko kmečko podjetje ima veliko zalogo raznih
ilovnatih izdelkov
kakor: zidno opeko, zarezane strešnike sistema Stein-briick, žlebnjake itd. izvrstne kakovosti po nizkih cenah.
Tovarna z najmodernejšimi stroji stoji kakih 200 metrov oddaljena od železniške postaje Križevci na lepi ravni cesti.	52 Podpirajte edino slovensko kmečko indnatrijelno podjetje z naročili pri vodBtvn. — Naročila pošiljajo se pod naslovom:
„Križevska opekarna" v
Delavnica za popravila!
g
O «
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih
stvari po vsaki ceni. Tudi na obrobe! Illustr. cenik zastonj!
Gramofone od 20 do 200 K. Niklasta remont.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura , Original ornega ura , Kuhinjska ura	,
Budiljka, niklasta , Poročni prstani	,
Srebrne verižice	t
— Večletna jamstva. —
Nasl. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar
Maribor. Gosposka ulica 26 Kupujem zlatnino in srebro.
T— 18-— 4 — 8'-2 — 2 —
A V 118/9 11
Prosto?, sodna prodaja nepremičnin.
C. kr. okrajno sodišče Maribor, oddelek V, bo na prošnjo dedičev po dne 10. januarja 1910 umrlem Romana Merkl sledeče nepremičnine s pritiklinami vred z določitvijo zraven naznanjenih vsklienih cen in sicer:
1.	E. Z. 154 k. o. Spodnje Radvanje II. del Tezno v cenilni vrednosti 911 K 70 v.;
2.	E. Z. 153 k. o. Spodnje Rsdvanje II. del Tezno v cenilni vrednosti 681 K 60 v.;
3.	E Z. 165 k. o. Sv. Magdalena v Cžnilni vrednosti 3120 K 60 v.;
4.	E. Z. 163 k. o. Sv. Magdalena v cenilni vrednosti 977 K 80 v. za cenilno vrednost kot vsklicao ceno javno prodalo.
Dražba se vrši 22. aprila 1910 predpoldne ob 11. mi v pisarni c. kr. notuja dr. Franc Firbas-a v Maribora.
Ponudbe pod vsklicno ceno se ne sprejmejo.
Polovica kupne cene se mora takoj pri nakupu, droga polovica tekom enega meseca s 5% obresti od dneva nakupa položiti v roke sodoijskega komisarja.
Vadij znaša 10% vaklicne cene, to je za m Siri posestva 569 K 67 v. Pogoji se lahko razvidijo pri aod-nijskem komisarju dr. Franc Firbas-u v Mariboru.
' Spodnještajerska ljudska, posojilnica f

j
. registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
r»o«JllMl«» iMMt (udi um NW|)*lai^> domv^e hraallat MXralwik»«
Izdajatelj in založnik: Katoliiko tiskovno druitvo.
Odgovorni urednik : Fran Rakovlč.
Tisk tiskarne iv., Ciril» v Mariboru.