X. letnik. V Gorici, dne 27. novembra 1902 48. številka. Izhaja vsaki čclrtet ob 11. uti dopoldne Rokopisi sc nc vračajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone za pol !eta 2 krom Za manj premožni za celj? leto 3 krone za poT leta K 1'5C Za Nemčijo je cena listu 5 K, za drugi deže(c4ZVtfriA'^rii' 6 • ‘j. ' ' Rokopise sprejem, uredništvo v Gorici dvorišče sv. Hilarii štev. 7 — siovep 3 ta vero Naročnino in naznanila sprejema upr.ivniStvo v Gorici, Si-moniška ulica š. IG Posamezne številke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14% vin . dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna tiskarna” (odgov. J. Marušič) v Gorici. Slovanskih naprednjakov poglavitno »delovanje je v tem, da vedno in vedno napadajo gospodarske zadruge, ki niso v neomejeni njihovi oblasti! Kednrkoli se pojavi najmanji nedostatek pri kaki gospodarski zadrugi, ali kedarkoli vlada radi kakega iznepoznanja zakonov izvirajočega prestopka kaznuje kako zadrugo, je vse liberalno časopisje takoj po konci. Vsak najmanjši nedostatek se seveda poveča in na široko razkriva vernim naprednim pristašem, katerim se lasje ježijo , radi ..klerikalnih lumparij" (po „Soči"). 1 Glavni smoter naših naprednjakov je I pač: podirati gospodarske zavode, kateri ne služijo izključno njihovim ciljem. Kako vse drugače pa sodi o gospodarski organizaciji poljedelski minister, razvidimo iz odgovora njegovega na interpelacijo koroških liberalcev radi gospodarske zadruge v Sinčivasi na Koroškem. Koliko se ja o tej zadrugi pisale itudi po „Slov. Narodu" in drugih liberalnih listih. Zato je odgovor ministrov veleznamenit. Kajti odgovorila so hkrati * tri ministerstva: poljedelsko, notranje in pravosodno, do katerih se je obračala interpelacija. Kakor kranjske in naše zadruge, je tudi sinčevaška kot odgovor na napade sama prosila revizije, v svesti si svoje upravičenosti. In revizija je dokazala, da je zadruga koristna in dobra, napadi po so krivični. Nasprotniki napadajo zsdruge, če manjši posestniki takoj ne vplačajo vsega deleža. Minister pa to prizanesljivost proti revnim članom opravičuje, ker se tudi ubožnim posestnikom omogočuje udeležba pri zadružnih koristih Či* tudi to ni v soglasju s pravili, pravi minister, vendar vlada vsled tega nima povoda za posredovanje. LISTKK. Potovanje iz Trsta ? Diibrovnik-Kotor. (Izv. dop.) (Konec.) Na „Godo lo** prišel sem v dotiko z nekim učiteljem iz Črne gore, kateri je tudi potoval v Kotor, imenom M rimi-iovič Ta mi je svetoval, naj grem v Cetine, kjer dobim slu?.bo „pisara“ pri avstrijskem poslaniku, ker mu ravno sedaj eden manjka Seveda sem se mu za to njegov dobrohotnost lepo zahvalil, čeravno n*i je zagotovlial, da „ču imati 80 koruna n& mjesec, prosto stanovanje pe-ri.o itd, ter da na Črni gori kruna više vrčdi kao ovdje pet, jez je tamo sve cieno". — Na krovu, kjer sem Ul, postajalo je jako hladno, in tudi sem s« kinali prepričal, tla so m<>je ko^ti le bolj mehke nego klop, kt*r 16 so me že precej bolel«*. Mislil sem si: rKdor ne vaga, nima blaga** šel sem možko v prostore druz"ga razrHa, ter se raztegnil na oblazinjeno R‘°Pj * kmalu me je „mestro uomo" zbudi1 iz spanja, zahtevajoč od mene listek ali obregnil sem se mu mogočno, aa Kaj li mu ga bodem vsake pol ure kazali'. Pustil me je v miru, misleč, da spadam res tudi jaz s<‘m, in šel je ne-vrnivše se več nazaj nadlegovati me v mirnem spanju._______ Silno so napadali zadrugo, jja je delala baje velikansko škodo javnosti, čeS, da so se prodajale pijače v odprtih posodah. Minister pravi: ..Sicer so bili ti odgodki le posledica nepoznanja zakonov, in zadruga ni odgovorna za te dogodke, ker je vodja zadruge izrecno prepovedal vinotoč." Kako pa nižje oblasti strogo kaznujejo zadruge, če zaslede kak majhen iz nepoznanja zakonov ali iz nepremišljenosti izvirajoč prestopek 1 Glede primanjkljaja pri sinčevaški zadrugi se je postavilo minteterstvo na edino pravično stališče in priznava, da ni nastal zaradi nepoštenega gospodarstva. ampak iz pomanjkanja prometnega kapitala. In poljedelski minister izgovarja naše kmečke zadruge, da se morajo ..začetkom svojega postanka boriti z enakimi težavami " Iz tega pa minister potem tudi čisto dosledno sklepa, da je dolžnost države, takim društvom pomagati, ter odločno obljubnje vladno pomoč in državno podporo kmečkim zadrugam. Ministerstvo priznava, da je zadruga ..brez dvoma na zdravi in trdni podlagi." Kakor grom pa morajo našim slovenskim liberalcem zveneti v ušesih besede ministrove : ..Zadruga pravilno posluje in je za slovensko prebivalstvo v okolici Sinčevasi v e-like važnosti, ker je za mnoge male posestnike velikagospo-darska opora". Tako je dobPa po slovenskih liberalnih listih toliko obrekovana slovenska zndruea z najmerodajnejšega mesta sijajno zadoščenje. Kar je priznal poljedelski minister v imenu notranjega in pravosodnega minister«tva o tej zadrugi, to velja za naše zadružništvo sploh Ne podirati slabotne, iz majhnih začetkov V Gruž (Gravoca^ smo došli v soboto ob 9. uri zjutraj. M'>sto je majhno; ima le pRr tisoč prehivnlcev. ali vsejedno električno razsvetljavo Od tnkaj pelje ozkotirna že'ezniea dn Novega grada (Castelnuovo) in proti Trebinjem. A tudi tej sp sodi tako, kakor sem zvedel, kakor istrski, Tr«t-Poreč, da vozi le ob lepem vremenu Čeravno je Dubrovnik večje mesto nego Grnž, se večji parobrodi radi preplitvega morja ne ustavljajo tam. Pač pa vozijo prav blizo, tako. da spm imel priliko videti vsaj od znnaj m^sto. kjer je tekla zibelka tolikim slavnim hrvaškim pesnikom*) in drugim umetnikom. Kraj, kier se je že pml več stoletji pisftla hrvaška beseda in zlagale pesni v „slovin-»kem“ iez'ku Me«to. katero se je kot ljudovlnda branilo pohlepnim Benečanom in drugim sovražnikom iez okolico nekdaj štolo 80 000 prebivalcev Š* stojiio on: zidovi stolpi in st *lpiči. Ali kakor bi vedeli, da n:30 več kčs svoji nalogi, po-sta-ljajo se, kajti moč in trdnoba jih zapušča in tCi pa tam se že kažejo zijajoče razpoke L* ena trdnjava je tam, a še ta iz novejšega časa, da bi se upala postaviti v bran sovražniku. V n>ej je kot posadka 7 n,a stot. trdnj. top. polka št. 5. *) N. pr. Ivan Gundulič, poznat po Krasnem dolgem eposu: »Osman* s 14 spevi, Kočič-Miošič;.. D. Iirnacij Gjorgjič, poznat po krasnoj knjigi: »Saltjer Slovinski«, v klasnih rimah (1729 1.) Pia. rastoče gospodarske organizacije kmečkega ljudstva, ampak podpiratijo! to je geslo, katero zveni iz vsega odgovora ministrovega. Boj alkoholizmu. Ne dajajte otrokom opojnih pijač. Vsakdanja skušnja nas uči, da je mnogo tako zaslepljenih starišev, ki dajejo otrokom opojne pijače. Kdor je sam izprijen, ta tudi nima smisla za blagor drugih, in če so ti drugi tudi njegovj lastni otroci. „Zmernostni listi11 poročajo v svojem 18. letniku, štev. 10. o poizvedbi nemških vzdržnih učiteljev, kateri so preiskovali zlorabo” alkohola pri mladini. Uspeh k poizvedbi je bil jako žalosten. Razposlali so 140 vpraševalnih pol in poizvedeli’po njih podatke o 3950 dečkih in 3388 deklicah Od teh 7338 otrok jih je bilo 75 odstotkov v starosti od šestih do 11 let. ostali v d< 'av‘l® *er jih predložiti dotični oblasti r potrditev. Umetna gnojila. — doriška kmetijska družba vubi naše kmetovalce, da se oglasim pri njej z naročili na umetna gnojila, katera bodo rabili prihodnjo pomlad, in katera jim kmetijska družba priskrbi po najnižji ceni. Pa ne samo zaradi cene, je najbolje, da naši kmetovalci naročajo umetna gnojila potom kmetijske družbe, marveč, velike važnosti je pri laki naročbi ludi to da je kmetovalec gotov, da je v resnici umetna gnojilo lako, kakoršnoje nameraval kupiti, ne pa kaka slaba zmes, ki nima potrebne količine kemičnih snovij v sebi, da vrSi kot gnojilo svojo nalogo. Kmetijska druž ba se s kemičnimi poskusi vedno sama prepriča o kakovosti gnojil in tako je kmetovalec, ki si priskrbi potom kmetijske družbe umetna gnojila gotov da ni kupil mučka v mehu. Kajti tudi pri kupčiji z umetnimi gnojili se prerada vrši umazana špekulacija kajti dognano je, da so pred nekaj leti kmetovalci v naši deželi 30.000 K več potrosili za umetna gnojila nego je bilo treba, ker bi ravno toliko umetnih gnojil in bolje vrste dobili za 30 000 K manj nego so oni izdali za ista. Torej kmetovalci pozor! Umrl je danes previden se sv. sa-kramenti g. Anton Žerjal iz Rihenberga, krčmar v gledališki ulici v Gorici Pljučnica ga je spravila v prezgodnji grob. N. v m. p. I Tatvine. — Hišni gospoda Plan-kerja v Rabatišču je zmanjkala zlata ura, katero je pustila v svoji sobi na mizi. Privatnemu uradniku pri tvrdki Steiner Viktorju pl. Schiller pa je nekdo odnesel zimsko suknjo v vrednosti 128 K. katero je v kavarni pri gledišču obesil na obešalo. Izjava. — „Soča“ v 119. štv. z dne 22' novembra t. 1. reagira na moj v „ Gorici" in v „Primorskem Listu“ priobčeni popravek z opazko: „Pahor pravi: „Ni res, da dobivam za pouk (v kerščan-skem nauku) 40 0 kron, res pa je, da dobivam nagrado11. Ta nagrada pa znaša 400 kron — komentarja ni treba“. Nudim „Soči“ lepo priliko, da zasluži 100 kron za „Narodni sklad11, čemi dokaže, da dobivam v istini za pouk v krščanskem nauku na Ajševici svoto letnih 400 kron. Kronske gore klown v Circusu Tema je zagrešil pravi naslov, zato — retour 1 V Kronbergu, dne 23. nov. 1902. A. P. O Marnberškem konsuinnem društvu je „9oča“ jako obširno hotela dokazati, da klerikalci sleparijo pri gospodarskih društvih. Marnberško gospodarsko društvo je nastalo iz gol narodne potrebe. V Marnbergu so sami nemškutarski trgovci, najhujši nasprotniki slovenskega naroda, katerim so okoli-čanski Slovenci znašali svoje groše. Ta konsum je bil važna gospodarska postojanka za marenberški okraj. Iz Marn-berga pišejo Slovencu: „Narodova in drugih listov gonja proti ondotnim slovenskim gospodarskim društvom izvira iz čisto navadnega obrekovanja ene posamezne osebe. Mi se sedaj ne spuščamo v nobeno polemiko, arrpak čakamo, da sodnija izvrši svojo nalogo, že danes pa lahko povemo, da bo konečno, če je še kaj pravice na svetu, prišel v luknjo nekdo, ki je „Narodu“ zelo pri srcu, in „Narod“ bo potem molčal kakor grob. Povdarjam za sedaj samo toliko, da ne trpi pri konsumnem društvu v Marnbergu nihče nobene škode. Dolgovi so vsi do vinarja poplačani, bivši zadružniki so dobili že svoje deleže nazaj, živa duša se ne more pritoževati, da ima kako škodo. Da je prišlo do sodnijskega postopanja, je provzročilo čudno postopanje liberalnega advokata dr. Pikelna. Proti Pikelnu je že vložena kazenska ovadba in tudi ovadba na odvetniško zbornico. Obširneje bomo še govorili. Kaj £e> .Soča11, to se glasi malo drugače, kot kar napisali tvoji ljudje, ki si s „po-štenim delom" služijo kruh ! Tak« je, če se liberalnim listom preveč zaupa. — Ivan Petrič, učitelj v Hudniku pori Ljubljano, je eden tistih j!’ • M^aroclu“ vse verjamejo. Ntt podlagi »Narodovih11 laži je pričel praviti okoli, da g. lvan Černič škapulirje in svetinjice prodaja za dobiček in da je s temi manipu acjaim že toliko pridobil, da si je hišo sezidal. G Germč, H nikdar imel kake prodaje, je lužiI g. ™triča. Pred sodiščem g. Petrič ni mogel mtosar dokazati. Izgovor, da je iz pJ\aroda~ posnel svoja očitanja, obtože- hilT k j" U m PomaKal> obsojen je »Ink -t . 1 zaP°ra> oziroma 50 kron globe Tako je, če se liberalnim listom preveč zaupa. Huda burja je razsajala te dni ne samo pri naa Goriškem, posebno pa na Vipavskem in na Krasu, ampak tudi v Trstu in na Reki. Morje je bilo strašno razburkano. Na Reki je bil promet po cele dni skoro popolnoma ustavljen. Vipavska iele/.nlca. - Dne 20 t m. se je odprl na postaji Št. Peter osebni promet in promet za prtljago. Na postojici Kamnje pa se je isti dan otvorilo skladišče za cele vagone. Iz Brd. — Kuracija Dolenia ob mejni reki Idriji ima veliko slovenskih družin, smem reči: večino slovenskih. Dosedanji g. kurat Zej je znal govoriti tudi slovpnsko kakor Goričan in je trdil celo v pričo knezo-nadškofa, da kut at v Dolenjah potrebuje slovenski jezik z a svojo službo. Vpraša se zdaj, ali sme to kuracijo prevzeti, kdor zna po slovensko „samo jesti in piti?*‘ - Kak6 bo podučoval svoje slovenske ovčice? — Kak6 jim bo pri spovedi govoril? — Ali jih bo mar podil iz corkve s krikom: vFuora i š č a v i?“ — O dobri pastir, imej na Slovence oziri Gr—i. Dve deklici zgoreli. — Neka kmetica Lorenzutti iz Koprive pri Gradišču je pustila na ognjišču svojo osem-najstmesečno hčerko ter odšla za kratek čas po nekem opravku. Deklica se je v tem času približala k ognju, vnela se ji je obleka in predno so ji prišli ljudje na pomoč, bila je že vsa v ognju. V strašnih mukah je revica v kratkem času umrla. Zgorela je v četrtek zvečer v Podturnu neka deklica 3 leta in 3 mesece stara, približala se je ognjišču med tem, ko je mati šla kupovat neke potrebščine za večerjo. Prihitelo ji je na pomoč več ljudij ter strgali so ji z nje obleko ali zamjskem aretirala že nd a rine rij a. i ker je odnesel nekemu človeku uro in obleko, so zopet izpustili iz zapora, ker ni dvoma, da je revež slaboumen. Šest tisoč kg dinamita. — V pondeljfk ziutraj je dospelo na tukajšnji kolodvor 6000 k