^UTOk . da U, lahko naato-r"t> ^obodnemu mestu J"*" in Cehoftlovakiji. Ko bo r^,na. «e bo ponovno lv;tr'J»kega problema; ane-!» N-mčiji je le mm Krancoaki dr- overjeni, da »e bo to ' pr*J ali »|<.j. v mik bn ti 9a J" ^vladuje, da zbliža, Q Avstrijo in Nemčijo 4 !• u Hitler in Musso-kontrolo nad držav». t Kxt«P*. Kako L, t kf>nt rolor bo po- ; "T1, P» J« * : n* * bil vpliv Francije 0Tn*jan. ih rr*1* antante ao raz-r » do. •'»•ijeJuiroalavijase r Mni!a z novo zve^ Avitrijo, ker * pršila rentav-'urak* dinaetij«. Organizator žrtev drhalskega napada Delavska federacija zahteva aretacijo po-bojnikov Rorkwood, Tenu. — (FP) — William J. Frazier, organizator Ameriške federacije nogavičar-skih delavcev, je bil ugrabljen in silovito pretepen po kompanij-skih pobojnikih, s katerimi je sodelovala tudi policija. Drhal mu je izbila zobe, zlomila levo roko in vrhtega ga je policija aretirala na obtožbo kaljenja miru, ker je nogavičarske delavce, ki so za-stavkali proti Rockwood Hosiery Co^ pozival, naj vztrajajo v svojem boju za priznanje unije. Iz ječe je bil izpuščen šele, ko je bi. Ia položena zanj kavcija tisoč dolarjev. • Ê Istočasno je bilo tridenet atavkarjev aretiranih, ker so piketl rsli tovarno omenjene druibe. Prej je Frazier prejel več pisem, v katerih ao mu grozili s smrtjo, če ne bo izginil iz mesta. Državna delavska federacija (n druge delavske orgsnizacije so pozvale avtoritete« naj aretirajo člane drhali. katerih imena so jim znana. V stavki, ki je izbruhnila pred štirimi meseci. >e bilo aretiranih U nad sto delsvcev radi kršenja In/unkcije proti p<-ketiranju. in klic na pomoč, ali ko mu je s svojimi sinovi prihitel na pomoč, je bilo že prepozno. Krogle so mu razbile žilo odvodnico na o-beh nogah in siromak je izkrvavel do smrti. Zobec, ki je bil samec, je Imel majhno farmo tri milje od mesta. ClevelandNke novice Cleveland. — Te dni je umrla Frances 2nidaršič, roj. Bavec, stara 61 let in doma iz Nadleska pri Starem trgu. V Ameriki je bila 31 let in tu zapušča moža, šest ainov, dve hčerki in dve sestri. — Dalje je umrla Jeane Krestel, roj. Grm. ki zapušča moža, šest sinov, dve hčeri in dve sestri. — Umrl je tudi rojak Jo«. Schneider, star 46 let in doma od Kranja. Zapušča ženo, pet sinov in sestra — Znana Rose Stegovec je »pet odpotovala v stari kraj na obisk svoje matere v Rakeku, Z njo je odpotovala Alice Svetlič v Prečnik na Notranjskem. Chicago, 13. j vročina se dan na s red njeni vedano hladno lo počasi, soboto ponoči in Montano, Wy in deloma N so trčili ob na velikih pre: obstali. Vselo bo še okrog 24 ur predno dosežejo fentralni zapad. Velika sprememba v tempe- kjer ometru pa-dne- , _ _ . temperatura padla otf ato in več na 46 in 40 stopinj. V nekem kraju v hribih dria* Utah je celo naletaval sneg! Število oseb, ki so posredno ali neposredno podlegle vročini, se danes računa |a okrog 1000. V Chicagu je od Sadnjega torka do včeraj sjutrsl umrlo 136 o-seb na posledici vročinskega vala; večina teh frtev je trpela na arčni hibi. Malokdaj v zg< kovini čikaške ga mesta je bilo< obrežju jeaera kakor cadnjo lišča, in teh ni besedno natlače «i« in javne šume v pkolici. Pet Cikalanov Je v nedeljo u-tonilo v rasnih vidah v okolici. MOŽNOST KOMPROMISA MED VODITELJI ADF Hutcheson priporoča suspendiranje rudarske unije STAVKA V TEKSTILNI INDUSTRIJI oliko ljudi na v kopališčih o. Vaa kopa-o, so bila do-Prav tako ao bili napolnjeni val maatni parki Waahington, D. C., 13. jul. — Različna poročila o nevarnosti razkola v Ameriški delavvki federaciji so bila objavljena sinoči, ko je bila konferenca med člani eksekutive ADF začasno pretrgana. Odločitev bo padla jutri, ko bo vprašanje, ali naj federacija suapendira dvanajst narodnih in mednarodnih unij. ki tvorijo Odbor za industrijsko organizacijo, dano na glasovanje. Večina članov eksekutive ADF še vedno vztraja, da morajo biti te unije suspendirane, toda manjšina se boji posledic, ki bi sledile tej akciji. Ameriška delavska federacija bi izgubila nad milijon članov, skoro eno tretjino članstva, kar pomeni znižanje dohodkov okrog deaet tisoč dolarjev na mesec. VVilliam Hutcheson, predsedt-nik tesarske unije, zahteva suspendiranje rudarske unije UM-WA, ki ji načeluje John L. Leviš, glavni vodja gibanja za organiziranje delavcev v industrijah masne produkcije v industrijskih unijah. Med njim In Le-wlsom je na zadnji konveneljl ADF prišlo do bitke na pasti, ko ja bila v teku vroča debata o Stavka jemnikov končana Konfliktna poročila o rezultatu boja Memphia, Tenn., 11, jul.— Uradniki Southern Tenant Fašisti v Franciji ne da jo pa ne da jo miru 10,000 nacionalistov in levičarjev v spopadu Pariz, 13. jul. — Okrog 10,-000 fašistov in levičarjev se je včeraj spopadlo na ulicah v Niči in rezultat je bil okrog 60 ranjenih In večje število aretiranih. Policiji ae je končno le posrečilo raadvojiti in razpršiti bojevnike. Vač fašističnih in komunističnih fanatikov je bilo ranjenih tako hudo, da so jih morali odvesti v bolnišnico. Več ko 8000 fašistov, pripadnikov rasnih napol vojaških organizacij, katere je levičarska vlada ra^Histila, je zborovalo v Niči na javnem shodu s namenom, da ustanovijo novo politično stranko "Populaire Franca!-se". Pred poslopjem, v katerem so fašisti zborovali, se je pa zbralo 2000 komunistov in socialistov, ki ao demonstrirali s prepevanjem Internacionale. Policija je skušala spraviti fašiste ii dvorane skozi stranska vrata, da ne bo boja, toda bojeviti fašisti so odrinili policiste in planili naravnost v množico levičarjev, nakar se je vnela srdita bitka na pesti, s palicami, kamenjem in kar Je kdo pograbil. Dočim se je okupacijsko-stav-kovno gibanje v Industrijah in po mestih precej poleglo, so zdaj težaki na bogatih kmetijah stopili v ospredje. Težaki zahtevajo višjo mezdo, krajši delov-nik, plačan dopust in kolsktivno pogodbo kakor industrijski de lavci. a« Italija bojkotira lo-karnsko konferenco Protifašistični pakti ovirajo sodelovanje Rim, 1». jul. — Italijanska vlada je odklonila povabilo, naj pošlje svoje reprezentante na lo-karnsko konferenco, ki se otvori U teden v Bruslju, Belgija. Na tej konferenci bodo razpravljali o lokamski pogodbi, katero je nacijska Nemčija pogazila. ko je Hitler odredil vojaško okupacijo Porenja. V odgovoru na povabilo, ki ga je naslovil Italiji belgijski premier Psul Vsn Z*elsnd, rimaks vlada naglaša. da ne more sodelovati z lokamski mi državami, dokler ne bodo pogodbe, naperJene proti Italiji preklicane. Dalje naglaša. da nenavzočnost nemške delegacije na tej konferenci bo ustvsrila nove komplikacije in g*hteva. da mora biti tudi Nemčija ki Je zaeno z Anglijo, Francijo, Belgijo in Italijo podpisala lokamski pakt, zastopana na tej konferenci. • klicnega unionisms. George Harrison, predsednik bratovščine železniških klerkov, se trudi z namenom, da ekseku-tiva odgodi suspendiranj« rebel-nih unij. Izjavil je, da ša vedno upa, da bo spor likvidiran na miren način in njemu se je pridružil tudi William Green, predsednik federacije. „ ... . New York. IS. jui. - Never- Farmers unije so naznanili ko-|no44t „Uvke v tmkMtilnf industri-nec "generalne stavke," v kateri so bili zavojevani farmski najemniki in poljedelski delsvci v vzhodnem delu države Arkansas. Izjavili so, da Je bila stavka, ki je Izzvala val terorizma, uspešna na vsej črti in ds so stavkarji izvojevali velike koncesije. Ji se je povečala, ko je Arthur Besse, predsednik National Assn. ot VVool Manufacturers, organizacije delodajalcev, odklonil zahteve unije tekstilnih delavcev, ki med drugim uključujejo zvišanje mezde in izboljšanje delovnih pogojev. Thomas F. Mc- TO DRUGA STRAN SLIKE V DELAVSKI FEDERA0J1 Eksekutiva ADF ne bo sodelovala v jeklarski kampanji BOJ MED LEVVISOM IN GREENOM Mahon, predsednik unije, je ne-Is drugih strani pa prlhajsjo dsvno izjavil, da bo on vodil glasovi, ds stsvks sploh ni bils stavko, v kateri bo zavojevanlh splošna, kakor trdijo uradniki okrog 100,000 delavcev, ako bo- *ki jatnišnici fiibujl po aretaciji, unije, in da je naznanilo o kon-jdo delodajalci odklonili zahteve j„ «ImUI* izjalovljeni revolti. rebelev v Tokiju Dva vodilna zarotnika pomiloičena Tokio, 13. jul. Vojni urad jo naznanil eksekucijo 16 voditeljev vojaške revolte, ki je Izzvala prelivanje krvi v Toklju 26. februarja t. I. Dva vodilna zarotnika — Yoshiaki Muranaka, bivši komunist, in Aaalchi Iaobe, bivši stotnik — sta bila v zadnjem momentu |MOTiilošč«na. O-ba sta bila obaojena na smrt na obravnavi pred vojnim aodl* ščem, ki Je bila nedavno zaklju četi a. Vojni urad v svoji lakonični izjavi ne omenja kraja, kjer ae je. izvršila eksekucija. Vodilni zarotniki ao se nahajali v voja cesijah le public i teta, s katero se hočejo okoristiti voditelji stsvke. H. L. Mitchell, tajnik unije, je izjavil, da ao stavkarji v mnogih krajih izvojevali zvišanje mezde od $1 na $1.26 za deaet ur dela na dan. Stavka js združila tudi zamorske in belopoltne delavce, ki so se pričeli zsveds-ti. da si lahko izl*>lj*aJo položaj le, če se skupno borijo zs svoje intereae. fterlf okrsjs Cross C. M. Hts-cy Je dejsl, ds v njegovem okr* Ju sploh ni bilo stavke In da plača 76 centov do enega dolarja Je še vedno v veljavi, fterif Howard Cariin Je tudi rekel, da stavke ni bilo v njegovem okraju Crittendon in "da je nesmiselno govoriti o velikih uspehih, ki m jih dosegli stavkarji v tem okraju." unije. (»abrielle Chanel, vodiuljk» frsnroMke ženah» orirsnizarije. Gotha zima, deievje v Južni Ameriki Pettciße za odpo- Buenos Aires. Argentines. 13. jul. — V Južni Ameriki je zdsj zima, toda običajnega zimskega vremena doslej Ae ni bilo. NsJ-hujši mraz ns najmrzlejši točk( v Argentinlji je bil 14 stopinj nad ničlo; tudi v mrzlih pokrsji-nsh Patagonije Je primeroma gor k o vrem». Večjidd dežuje, kar Je alabo za farmarje, ker eitega načrta za organiziranje jeklarsks industrije" in da Instrukclj konvencije "sploh ni izvedis." "Kkaekutiva se Js Is ukvsr-jala a težkimi mislimi o tem vprašanju," pravi Lewlaovs izjava, "bala ni |>oe!ala niti enega samega organizatorja v Jeklarsko industrijo. Tudi ni v tem momentu nobene stvsrl, ki bi zabrsnjevala pridružitev in popolnega sodelovanja ADK z OH) v boju z* IzvojavanJe pravice do kolektivnegs pogajanja in pravice do organiziranja v jeklarski in drugih Industrijah." Si pa pričakovati, da bi eksekutiva kaj takega storils. Prvič bi to pomenilo ponižanje pred lora, ki Jeklarskim delavcem garantira induatrijsko unijo ter deflnitlvno pom«ič u-nij pri organiziranju. Iz Izjave Je razvidno, da Green in eksekutivs tegs ne moreta |»»/.*bitl. "Nsmeeto da (Dalja sa I. iln«* ) PBOSVBfS PROIVETA the enlightenment OLABILO IN LASTNINA »LOVBWSSS M A BOD MB POPPOBNB JBUNOTS Or... S «a* i mis i hr «m Smim MSImI Im N«n«iIhi m urv*r~ 4rU- Ck»«S««> la S«m4* SN M l#U>. PN uHM< • M «•** Ma: «a CkUa»o I« Ci*»* I7M h nI. kto, Ht» h M du; aa ImmN* té AS SutempU«« r.u.i fur tt» Suui <«amp\ CM««») mmà caa«4a nn per rmr. aa4 cé«r» ita* P* tmt. furman -mrnlrim PN |wr rar. C«M «|Im*v ». Juavturu 4e»Uwr ta n«»ro4Mlk «Unk* a* a. rrm«a» Baàvpi.» Hur«MM, i*rxUm. po- .«M. Nim. »m! HA) aa «rM>a i^éuiaués« la « smak «a j» rvtlaftl iMétatBo A4v«rUalaa «M«. mi M»mman*pU ni tummumi- taO—» aa4 ww«mcite4 artkU. »u1 «m* to r*wr*«J OtNar iwh m ituria», »ur*. p.m4 bv mM iSnm< aa4 Na«lu« M m, lur Im as i UatoM i prosVETA tit7-H S*. Laaafeb A»a, CMaaca. ISiMfc s or tsb kkdbbatbd rasas 138 Ko je Lincoln ie živel Včssi Je dobro pogledati v zgodovino. Vssks dob« zgodovine Je imela svoje burbonce, ki so fsnstično pobijali vssk napredek, vssko novo misel In so trdovrstno vztrajali pri starih ns-sorih, navadah in oblikah človeškega življenja. Vzemimo Llncolnovo dobo, ki primeroma le ni tako daleč zs nami in iz katere ie žive priée. Lincoln je bil zs svoje čase revolucionar. Njegovs strsnka, mlada republikanska stranka, ki Je s kandidatom Uncolnom prvič na-stoplls v predsedniški volilni borbi leta 1860 in zmagala, je bita takrat stranka svobodnega kapitala. Republikanska stranka je takrat prsdstavljsls mladi ameriški kapitalizem na vshodu in kot taka je bila za odpravo telesne sužnosti na ameriškem agrarnem jugu. Bistvo programa te stranke je takrat bilo: "A-merika ne more več biti napol svobodna in napoj suženjska 1 Amerika mora biti dežela svobodnih delavcev!" To Je bilo neksj novega za Ameriko. Abo-licionlsti, ki so agitirali in se do krvi pretepali na shodih za osvoboditev črnokožnih sužnjev, so Mli sicer že desetletja na delu, toda ameriška Javnost jih je v splošnem smatrala sa "krenke", ki nič ne pomenijo In ki ne bodo nikoli doaegli svojega namena. Z izvolitvijo Lincolna, čigar program je bil osvoboditev sužnjev, je pa nastala nova situacija; stara zahteva abolicionistlčnih "kren-kov" ni bila več šala. In vsi burbonci v Ameriki, kf so hoteli, ds vse teko ostane kakor je, so z neopisnim srdom v srcu vstali kot en mož proti Lincolnu. Trdnjava burbonstva so seveda bile južne države, ki so se dvignile z orožjem proti Lincolnovl edminhitršcIJITIt izzvale krvavo clvi4no vojno, katera je trajala štiri leta. Toda ameriAki burbonizem Lincolnovega časa ni bil omejen samo na jug. Njegovi na-aprotniki ao bili tudi na vzhodu in zapadu — povsod ; v vseh mestih Amerike so tarnali, čemu je bilo treba civilne vojne zaradi "črne živine" (zamorskih sužnjev), katera sploh ni sposobna za svobodo. Uporni jug je bil centrala za fabriciranje laži o Lincolnu in njegovih republikancih in te gorostasne laži so se širile kskor bacili bu-bonične kuge po vseh Združenih državah. Najbolj priljubljena laž je bila, da ss je Lincoln v svojih mladih letih rfpečal z zamorko, ki mu je porodila aina. To lat sto razširjali takratni demokratski burbonci po vsej deželi. Citsteljem Pros vele je gotovo znsn Lincol-nov gettysburški govor, ki gs je Lincoln govoril ns bojišču civilne vojne pri Gettysburgu, Pa., dne 19. novembra 1868. Ta kratki govor, katerega Je Lincoln prečltel v dveh minutah, je dane» med največjimi klasičnimi, zgodovinskimi dokumenti Amerike. Najdete ga v šolskih knjigah iu današnji burbonski tisk ga objavi vsako leto ob obletnici V slovesnem okviru. Kaj so pa rekli burbonci glede tega govora v novembru 18«»? Cikaški dnevnik Chicago Times < ki ni nič v sorodu z današnjim člka-škim dnevnikom tega imena) je drugi dan po Lincol no vem govoru, to je 20. novembra 1863, pisal takole : "i.tn s/ešerwrffs šlUrnVbsii »rdrwn nnrdrti »nv>im»f« , ton č»In /nthltrr, rnjfefe iz i>V'L «o štr f/n fr irr Im zntridi nji nove koii»4nbw térrixhttmt* s pridom /ukazati inl^if/mntttim tujcem, dn fr to prnUrdnik Zdiuirnth drinv , . ." (Carl Haiultiurg. Ked Hook Magazine.) Danes Lincolna ne paujejo več. Rurltoncl demokratskega in republikanskega kova imajo danes Lincolna aa — narodnega svetnika. Da-ne- psujejo z isto vehemenco druge, ki mislijo in pravijo, fcakor je Lincoln mislil In govoril v svoji doUf. da je treba odpraviti moderno ekonomsko, mezdno sužnost v Ameriki. Llncolnova republikanska stranka, ki je hita pred 76 leti radikalna in za takratne ratmere "neu'dealska", je danes reakcionarna kakor je hila v Llncolnovem času stranka sužnje-drterv — demokratska stranka. In današnja denvikratska stranka je z nekaterimi izjemami prav tako burbonska in nasadnlaška za današnje racmere kakor je bila v razmerah leta 1860 Tu pa tam »e oglaša želja po novem Lincol-. .nu. Naivna želja! Današnja doba zahteva Inteligentnih delavcev, ki se ne l»odo naslanjali na kakegs samozvanegs Lincolna ali MoJaess, pač pa bodo sami sklenili skupaj svoje aile In tam* iivojevali zase svojo ekonomsko svobodo. Glasovi iz naselbin Zanimiva beležk« Piknik "Jugoslavije" In JohMtown. Pa. — 8 kulturnim udejstvovsnjem, kot Je bflo pred kakimi 20 leti v naši dolini, se pri nas sicer ne moremo ponašati. Vzrok so razmere vojnega ta povojnega časa, staranje, izumiranje In odhod s trebuhom za kruhom. Vse to krči število na kulturnem in delavsko usmerjenem političnem polju. Ta pojav ni zadel samo našo naselbino, marveč tudi druge. Drugi faktor je ameriški "melting pot", ki pretvarja snov v drugo. Se par desetletij in ameriški Slovenci, kakor tudi druge priseljene na-rodnosti, bodo le še — zgodovina. Da še živimo, je dokaz slovenski pevski zbor Jugoslavija, v katerem sodeluje poleg nekaj starejših moči po veČini turoje-na mladina. Ta se pridno vežba in spoznava lepoto pesmi malega narodiča, iz katerega izhaja. Zlasti se zanima ženski spol, ne pa toliko turojeni fantje, dasi imajo mnogi dober posluh in fine glasove. Nje je kaj težko pri-, dobiti k sodelovanju. Vsekakor izgleda, da se sramujejo s petjem učiti se pravilne izgovarjava materinega jezika. Nekateri starši bi lahko k temu pripomogli, ako bi svojim sinovom in hčeram pojasnili pomen te vrste naobrazbe, ki je slična vsem drugim kulturnim narodom, kajti vsa glasbena umetnost obstoji na med narod nI podlagi. Vsak. ki ima skušnje, mi bo gotovo pritrdil, da zahteva vzdrževanje pevskih zborov veliko potrtvovanja od pevcev in pevk. Zbirati morajo tu delavstvo dobilo, zlasti jm te-¿aki, pravo zaščito in tudi politično moč, katera bo strmoglavila zlatega malika, ki čepi kot težko breme na ramah uboge delavske pare. A. V. Kandidatov na keie Milwaukee, Wis. — Konvencije, na katerih so se zbrale grupe profesionalnih politikov in raketirjev ter postavile predsedniške in podpredsedniške kandidate, so za nami. Poskrbele «o, da bodo ameriški voliki pri novembrskih volitvah imeli vaako-jako Izbiro. Za katerega kandidata se bo zapeljano in prevarano ameriško delavstvo izreklo, je težko uganiti. Napredni element se trudi s podučevanjem nevedne delavske mase. Pripoveduje ji, da druge poti ni iz kapitalistične mezdne sužnosti, kakor da si izvoli predsednika, podpredsednika in druge vladne funkcionarje iz svojih vrst. To se pravi, one, katere je postavila na volilno listo socialistična stranka ali pa delavska politična federacija. Da naš razred trpinov in trpink, delavcev in farmarjev, doseže to, ni druge poti, kakor da glasujemo za socialistične kandidate. Ni tršba nikomur misliti, da nas bodo republikanci ali demokratje potegnili iz pogubonosnega močvirja, v katerega so nas do pasa posadili že leta 1929. Volilci in volilke! Ravnajte se po tem mojem ndsvetu, ker bo to koristilo samo nam delavcem in kmetom. V Wisconsinu volite, ako hočete sebi dobro, za kandidate, katere je postavila far-marsko-delavska politična federacija. Joseph Ule. Sin plutokrata načelnik fašistične organizacije Kansas City. Mo. — Ralph H. Major, sin bogate in promineqt-ne družine v tem mestu, je bil razkrinkan kot načelnik "belo-srajčnikov", fašistične organizacije, ki operira v državah srednjega zapada. Po razkrinkanju je Major izginil neznanokam. Tukajšnje časopisje piše, da ima Major zveze s teroristi, ki so poslali že več grozilnih pisem rev. L. M. Bi rk head a. p rotes ta litovskemu pastorju, ki sodeluje z U-nijo za ameriške civilne avobodš-Čine. Birkhead je ponovno poslal brzojavko predsedniku Roosevel-tu. v kateri zahteva pojasnila in odgovora, zakaj je ignoriral prejšnje pozive, naj federalne avtoritete uvedejo preiskavo aktivnosti fašističnih teroristov v Kansas Cityju. Earl Browder, tajnik in predsedniški kandidat komunistične stranke. Frančiški in miki revolucija v luči primerjave Denaki grof Ifaug«it! Heven!low i »trnkom ro. ameriško milijonarko, rojeno Hutlon. Barts Vzroki: Glavni vsrok obeh revolucij francoske in ruske, je bilo obubožan je niijih slojev naroda klic po agrarni reformi. Ogromne iatifundije so v rokah posameznih rodbin pte-menitaiev,; medtem ko je ljudstvo, ki bi se z obdelavo te zemlje samostojno preživljalo, nima. N. pr. v zapadni Sibiriji, ki je prava žitnlca, so kmetje obdelovali zemljo, ki pa ni bila njihova last. Komur se je rodil fantek, ta je dobil 6 desjatin zemlje v obdelavo, ne pa v lastništvo. Potemtakem čisto naravno, da so bile rodbine, kjer Je prevladoval ženski »pol, u-božnejše. Poleg tega pa je bila davčana obremenitev prevelika. Kar se pa delavskega razred« tiče, ni bilo zanj v socialnem oziru prav nič poskrbljeno. Delavstvo v Rusiji si je sicer že v revoluciji 1906. leta priborilo vsaj bolniško zavarovanje, ki pa se ni izvajalo, vsaj povsod ne. Kot dalj nji vzrok revolucij je bil sijaj1 dvora, ki je bil v Franciji celo pravljični, monarhi pa in tudi vlade obeh držav so bili pod vplivom ženskega sveta. INa Francijo je imela velik vpliv Marija Terezija, mati Marije Antoinette, v Rusiji pa je vplivala na carja In vlado carica Aleksandra Feodorovna, sama podžigana od razuzdanega meniha Razputina. Poleg tega je bil užaljen ponos ruskega naroda tudi s tem, da je ruska armada doživljala v svetovni vojni poraze in odstopala posebno pred Nemci tudi takrat, ko je prevzel vrhovno komando na fronti sam car. Nadaljnji vzrok revolucij je zahteva po osebni svobodi posameznika in vpoštevanju človeškega dostojanstva, t j. znebiti se podložništva in pridobiti si vsaj osnovne človeške pravice. V Rusiji je še v 20. stoletju pri vhodu v park stal ta-le napis: Soldatam i soba kam vstup vospreftčajetsa t. j. Vojakom i psom vstop zabranjen. Torej človek-vojak, ki sluti domovini, je postavljen na isto stopnjo kot pes. Drugi slučaj: Starejši vojak prfpelje več rezervistov in javi častniku: Vaše blagorodje : 2 soroka, pol soroka i 2 človeka. Častnik ga udari po licu samo za to, ker ne zna šte- ti do 102 a samo do 40, ter si pomaga s tem. da javi dvakrat 40, polovico od 40 in 2 človeka. Da je bilo takšno stanje nevzdržno, je samo ob sebi umevno. Narod bi bil zaslužil namesto pretepsnja — šol. Potek revolucij je mogoče rasdeliti pri obeh revolucijah v dve dobi. Prvo obdobje je zmernejše, v drugem ohdobju pa nastop radikalnih strank. Prvo obdobje v Franciji je nekrvava revolucija in prevladovanje zmernih girondistov. dele pozneje, ko (k>bijo oblast v roke rsdikslni Jakobinci. je gi-Ijotinirsn kralj in nastane strahovlada. V Rusiji imamo istotako v prvem obdobju nekrvavo revolucijo ter smemo strujo vlade Ksftnskega. ki stremi legalnim potom izravnati socialne razlike med posameznimi sloji ruskega naroda Ali v daljnjem razvo- ju revolucije je ostala ta zmerna struja v manjšim (menše- viki), na fiovrŠje pa je prišla bolj radikalna socialistična struja boljievikov (ker jih je bilo bolje — več L ki so istotako pomorili vladarsko rodbino kot Jakobinci v Franciji. Sličijo toraj ruski menševiki francoskih smernim ginmdistom, bolj-ševiki pa radikalnim Jakobin-cem. Proti radikalnim Jakobincem v Franciji, ki so se prelevili v ko-munarde, so nastopile druge države (Avstrija-Nemčlja) v koalicijski vojni. Proti ruskim ko-|munistom-boljševikom so pa druge države podpirale vojske belih 'generalov in tuje armade, ki so se po Brest-Litovskem miru še 'nahajale na ruskih tleh. I Francija je izšla iz notranjih bojev ojačena, kar je bilo gnile-, 'ga, je odpadlo, na zunaj ji je pa 'pridobil spoštovanje zmagoslavji vojskovodja Napoleon. Tudi Rueija se je po-državljan-ski vojni okrepila in Vladimiru illiču Uljanovu-Leninu niti njegovi nasprotniki niso odrekali ;organizatorične sposobnosti. Toda dolgo je že od t$ga, odkar Stalinova in Litv$iova Sovjetska Rusija ni več to, kar je bila pod Trockim in Clčerinom. Sanje o svetovni revoluciji so napravile prostor trdemu delu na gospodarski organizaciji države v skrajno prostrani in obljudeni deželi, ki je svet zase. Rusija ima morda še ogromno dela, pre-dno bo res uspešno realizirala v velikih potezah svoj načrt socialistične družbe. Kakšne so posledice obeh revolucij? Revolucija v Franciji je prinesla francoskemu narodu svobodo in ustavo, ki je sbto4enl' . umorfi 671etno Marijo "va vsi doma. iz Podrečja užalah. n obtoženec je „ star 28 let, po poklicu T'imel je majhno posestvo L v Podrsčju, a je pred Tnekaj mesecih zapravil 40 uk0v in moral nazadnje pro-^tvo za 110 tisočakov. ^ je kupil hišico Ma-,Penkove na Podrečju za 28,-jflin. V kupni pogodbi je mo-I Hribar obljubiti razne daja-]|i stanovanje. Penkova je ala dalje v bivši svoji hi- i j« bila Penkova v Ameriki, ti» telo prepirljiva in tožlji- " ,, !,_;„„ j,n nam uvidu uiihii m j*: niiuai rc r8Veu ? Je P"h i dir ni'pomagal. Se pred sodniki je de- i S vJ.1 te'S Pircu: Zakaj me obremenju- SZm^1^ vest te bo pekla, tri otroke -ton. Odtod prepiri med, ^ jVrekel: Povedal i in Penkova ga je celo to-h j« bil Hribar obsojen, «j je najbrže gojil misel, kaki k Penkove za vedno zne-[ Umrla ne bo, ker še 60 let ni kitara, kvečjemu s silo bi jo ril s sveta. Ko je Hribar kulte hišico s temi dolžnostmi, I delo, ženo in enega otro-uneje je izgubil delo in do-[ie tretjega otroka. Tako je Hribar sklenil spraviti ovo s silo s sveta. Pomoč-i je iskal in dobil v 37 letnem nu Pircu, čevljarskem pomočit Ihana. Pire je oženjen »vo, k<> pa se je pred 5 i vrnila it Beograda, kjer je ženina sestra, Angela sem po pravici — otrok pa imam jaz osem! Razprava je trajala dva dni in se zaključila drugi dan ponoči ob dveh z obsodbo: Hribar na dosmrtno robijoj Pire na 6 let in 1 mesec robije, Gabrškova in Hribarjeva pa na 2 meseca zapora, kar sta že prestali in sta bili izpuščeni Pire je vložil pri-ziv zaradi previsoke kazni, prav tako Hribar, ki je še zadnje hipe pred razsodbo skušal rešiti oz. razbremeniti sebe z izjavo državnemu tožilcu, da je samo pomagal pri umoru. Toda to zlagano priznanje je bild že prepozno. kova, je Pire začel ljube- streli na demonstrante to razmerje z njo. Stano-»o skupaj, a ko je ženina zanosila, jo je sestra po-it hiše. Angela je dobila v Hribarjevi hiši v Pod-in tja je zahajal Pire da-[k nji in napol stanoval pri svoje žene, ki mu je kma-iila drugega otroka. S svo-iio je imel že 6 otrok. Hri-je dovoljeval, da je hodil ! v njegovo hišo k ljubici, za-Pirc tudi pristal, ko mu je ir rekel, da ga potrebuje pri ^-Penkove v črni gori Okrog 1000 Črnogorcev zborovalo pred Cetinjem. — Orožniki mnogo ljudi ranili, dva ubili Naslanjajoč se na poročila v tujih listih in na poročilo uradne jugoslovanske tiskovne agen- jo zborovala, ni natanko znano. Uradno poročilo pravi, da so množico vodili komunisti in nasprotniki državnega in socialnega reda. Ker običajno na shodih meščanske opozicije ne pride do takih nastopov in so shodi meščanske opozicije po večini do. voljeni, je neverjetno, da je šlo za komunistično zborovanje Zborovale! so bili po večini is vasi RijeČka in Crnička. Po uradnem poročilu je bilo na orožnike oddanih 150 strelov. Na zbo-rovalce pa je orožništvo oddalo le eno samo salvo in sta bila dva kmeta ubita in 16 težko ranjenih, ki zdaj leže v cetinjski bolnišnici Koliko je laže ranjenih, ni znano, ker so pobegnili domov ali pa so jih tovariši odnesli. Po poročilih v tujih listih pa je bilo ubitih celo več ko 10 kmetov. Dognati resnico je v takih primerih težko, od daleč pa sploh nemogoče. Pripominjamo, da tudi na Hrvaškem v mnogih krajih pride do izgredov, ki se včasi krvavo končajo. Pogrešani Vavpotič se ubil na Kalški gori? — Poročali smo, da pogrešajo maturanta Srečka Vavpotiča iz Kamnika. Odšel je v planine z namenom, da se pri-< hodnji dan vrne. Ker se več dni ni vrnil ne oglasil, so tri reševalne ekspedicije odšle v planine, da ga poiščejo. Več dni že iščejo, a ves trud zaman. Zelo verjetno pa je, da se je Vavpotič ponesrečil na Kalški gori, kajti pod Kalško goro so reševalci našli copate, ki se je ugotovilo o njih, da so Vavpotičeve. Zato domnevajo, da se je Vavpotič ubil, ko je plezal na Kalško goro, vendar pa njegovega trupla doslej ša niso našli. Umrl je v Ljubljani ravnatelj I. drž. gimnazija, poprej realke, Josip Mazi, ki je ravnateljeval zavodu skoraj vsa leta po prevratu. Bil je znan kot dober pedagog, napisal je več učnih knjig iz matematike in posebej geometrije, udejstvoval pa se tudi kot prevajalec. — Na Vidov dan je umrl v Ljubljani znani trgo vec Janko Cesnik, Obe utopljenki našli. — Pred desetimi dnevi je na Ježici uto nila v Savi trgovska prodajalka Kožuhova iz Gornje Šiške. Zdaj sonjeno kuP\o našli pri Smart-nem ob Savi. Delavci na bregu so opazili, da nese Sava žensko truplo, (potegnili so ga na breg in komisija je ugotovila, da gre za truplo Kožuhove. Pokopali so ga v Ljubljani. — Pred kratkim smo poročali, da je med Zagorjem in Savo skočila v Savo v obupu nad svojo ljubeznijo 22-letna Klančišarjeva iz Praproč v zagorski občini. Bila je na obisku pri svojem fantu Dežmanu v Kojščici nad Savo. Ko sta šIh »10SVBTA jem is Zagreba. V Radgoni je prenočil v hotelu Slon, toda šofer ga je ovadil orožnikom, čsš, i a se mu zdi sumljiv. Orošniki so ga aretirali, sasliševali, Ma-jerščak se je zs|>letal v proti M » - * - " 1 i. nlNIMIOUBI acmonracijs in Načelo levičarske francoske vlsde js v aunan j i politiki med- jciBcauv »c jc v jjium-, - slovja, pri njem «o natli 80.000 narodm.pora.um n ™d».rod-Din gotovine. Ker je bil Majer- •^«lov.n e^Z.to tudipravd A6ak poprej ueluiben v Prvi hr- j>red»e*rtmtMal re- janja. Majertiak je naMdnje «»!• je priznal. d» je i dvem. p^daie- »«• »vrairtl ™^" drtave, nm vlomil viakoviko banko. O- i ° fn .tal» dva kompUc ata .beiala medn*rod°«5jS2E£u I n? proti Splitu, IMadertfak pa Jprev.em.ti ^ornoati » na- hotel v Avstrijo. Vlom je torej| P^J^i? pojasnjen. Poneverbe na banski upravi. — Pred meseci je bil odpuščen iz službe na banski upravi 60 letni Oskar Schiller in izročen sodišču. Tisk tedaj ni amel poroča-i, da je bil Schiller odpuščen za- okroglo 68 milijonov lir. To so samo propteandni krediti brez rednih isdatkov zunanjega ministrstva za konzulate in mednarodno sodelovanje. Podobno aliko nudijo proračuni vaeh drŽav. Zato ni Čudno, če nastajajo vedno nove spletke in nes|)oraxumi ter ne more pri« ti do pomirjenja.—D. P. le šovinistično nSaprotstvo med raznimi državami. "Slovenec" z dne 28. junija se je "duhovito" obregnil ob Blu-ma, češ, da hoče biti vodja demokratske fronte. "Slovencu" nI za "Ognjene križe" In druge . . ... .bolj ali manj fašistične francos-radi poneverb. Bil je nastavljen L orirani8fcclje. Blum je ts or- iz bednostnega fonda, to se pra- Uacije raipuati|, komunlstl- vi na račun davka, ki ga plačuje-Lne ntf ^^ «jobrava iste jo vsi nameščenci in delavci n kftkor ker tvori ki se steka pri banski upravi, ki l njo enotno fronto> Fftii„tl jn iz tega fonda nastavlja name- komunUti priznavajo, da so pro- ščence in učitelje z mesečno pla- t| demokracjji, fe socialisti trdi- čo 400 do 800 Din. Na ta račun . dn ^ ^«taši demokracije, je bil zajjoslen tudi Schiller in sila|tatl nedemokratični, 6e izročili so mu tako delo, da je rwipuiiAj0 fašistične organizaci- lahko svojo plačo povišal s poneverbami. Malo čudno sicer, zaupati človeku s 400 Din mesečne "plače" denarne posle! . In ta Schiller je dobil tak posel. Nakazoval je podpore, izstavljal Če je, takrat, ko so na oblasti. Sedaj se pa vprašajmo, kaj je demokracija? Na to vprašanje "Slovenec" ne odgovarja, ker noče povedati resnice, ampak samo izigrati načelo demokracije kovne nakaznice is bednostnega .j „očetom, zgolj v intars-fonda — in nakasoval podpore I iVojih „«demokratičnih načel, svojim znancem, s katerimi je i^n^pacija j« življenje, v ka-potem prisleparjeni denar seveda terem M „^„«„meva ilovsštvo bratovsko delil. Osleparil je tako I aoeU]no ln politično enakoat. bednostni fond banske uprave za| ^„okradja |ma torej namsn sporssumno odpraviti vse krivice, ki ae gode posameznim članom več tisočakov. Zdaj je stal s komplici pred sodniki in bil obsojen na 14 mesecev strogega zapo-1 ^^ druib« Vsi vplivi ln ra, drugi obtoženec pa na 7 me- Lm glje( kl ge tem interesom u-aecev zapora. Dve soobtoženki pjraj0t B0 krivične. Vsi fašizmi, sta bili obsojeni le pogojno na de- pa tudi vatikanski ali prostosi narno kazen. darski pa Imajo namen podplra- Planlnškova mati se ubila. —I ti diktaturo kapitala, absoluti Pred leti so ljubljanski listi ob-Lem, torej ne demokrscijo, sm-javljali dolge članke o izseljen- Lak nadvlado kapitalističnega cu Janezu Planinšku \ Severni razreda, kl je že po svoji naravi Ameriki, ki se je oženil z neko krivičen. "Slovenec" naj torej rte Kskimko in bil baje izvoljen za očita socialistom nedemokratlč-kralja Eskimov. Liati so poroča- n0sti, ko sam ščiti in sagovsrjs 11, da je ameriški tisk že mnogo ns j različne jše sisteme diktatur, pisal o Planinšku kot stezosled- Komunisti so sicer nasprotniki cu, zlatolskalcu, polarnem lov-J demokracije, vendar pa zahteva cu in "kralju Eskimov". Planin-škova mati, ki je živela v Bolnih Kamencah pri Novem prejela zadnje pisanje 81. avgusta 1981. Od tedaj se PlaninŠek ni več javil. Zdaj po- či je poročamo: V Cetinju je bil sklican velik v Zagorje, je dekle nagovarjalo njih diktatura odpravo raaredov, to je, enakost ljudi. Tudi ta je Druf* stran alike v delavski federaciji (Nadaljevan]« • ttraM.) bi odbor z nami sodeloval, so pa njegovi glasniki udrihali po ADF in jo prikazovali, d« zasleduje politiko "slepega psa (dog In the manger)" in da je glavna zapreka za organiziranje jeklarskih delavcev." Končno je s predložitvijo obrekovalnih piaem in telegramov konvenciji jeklarske unije predsednik odbora (Lewia) obdolžil voditelje ADF nekompe-tence in jim predbacival, da oni zadriujejo napredek delavskega gibanja. Voditelji in dele-gatje jeklarske unije so potem desertirali Ameriško delavsko federacijo, oklonili njen na črt, se pridrušili OIO in podpi sail s njim dogovor, ki jih je popolnoma podvrgel z organ Iz« cijo vred dominaciji in kontroli prsdsedniks odbora," prsvi Grsen. "Zdaj lahko člani OIO spre-vidijo, da ADF ln njena ekse kutiva ni njih resnični sovraž nlk," nadaljuje Green, marveč jeklarske korporacije, ki so s svojo sadnjo izjavo pokarale, 'Via ne raaumejo drugega jezi ka kot jesik sile." Njegova iz java se končuje s ponovno groš njo Odboru aa industrijsko or ganizacijo in pravi, "da bo seja vsela v pretres vse njegove aktivnosti od pričetkn ustanovitve dne 10. novembra 1036." "Ako ekaekutiva Izvoli pri družiti se Ameriškemu Jeklar skomu institutu v boju proti Odboru za industrijsko organi zacijo sedaj, ko se je lotil tega velikega poskusa (organiziranja jeklarske industrije), tedaj bo padla sramota te nepoštene ak cije na glavo Grsena in njego vlh noapravlJLvlh kolegov," pravi Lewis. mestu, je velika razlika med klerofašlstič- /a AkaciniiA.A ha. od njegslnimi nasori in nazori konninl-1 mmm «wwwaaaaj** nija stov. Menimo, da je sedaj Jasno, ds ročajo iz Novega mesta, da je streme vse fašUtične in kierikal Planinškova mati umrla. Starš ne tvorbe v jsvnem življenju po 80 let je padla preko tesenega nadvladi kapitalističnega razre-plota na domaČem dvorišču ter da,'to je, zagovarjajo krivični dobila tako hude notranje po- socialni družabni red, ter so za-škodbe, da Jim je podlegla. U- radi tega največja ovira izvaja-mrla je, ne da bi zvedela, ali JI nju demokracije in hočejo pro-sin še živi kje na ameriškem | prečiti pravico s silo, a naallst-severu ali ne. Italijanski vpliv na albanske jav ne zadeve postaja vedno večji. Posojila as strsleške namene vračilu vseh do 1. sprlla I. 1983 posojenih zneakov. Italija ae je Izjavila pripravljeno, da pokrl-je za sanacijo albanskih financ celotni državni primanjkljaj v proračunskem letu 1934*36, ki znaša 9 milijonov zlatih frankov, Albanija pa se je zavezala, da bo vrnila vse kredite, ki so jih dovolile zasebne in javne organizacije v Italiji. Italija daje Albaniji kmetijsko poaojilo 10 milijonov ^latih frankov, kl se bo izplačalo v petih letnih obrokih in sicer ne samo v gotovini, temveč tudi a poljedelskim orodjem in vaakršnlm za kmetijsko produkcijo koristnim ma-terijalom. Za to posojilo bo plačevala Albanija en odstotek obresti, amortizacija pa se bo šele pričela po 9 letih in naj bi bila izvršena v 60 letih. Posojilo je zajamčeno z letnimi plačili uradne Italijanske petrolejsko agencije "Agip" za izkoriščanje ulbanskih petrolejskih vrelcev. Z drugimi besedami se to pravi, da utrjuje to poljedelsko posojilo italijansko kontrolo nad albanakimi petrolejskimi zakladi. Z nadaljnjo konvencijo se jo Italija saveaala, da bo dovolila za razvoj pristanišča v Draču kredite v nedoločeni vlllnl. Za izpopolnitev pristanišča naj bi se zgradila razna skladišča, dobavili stroji za natovarjanje, signali ln sploh vse, kur je potrebno za moderno luko. Vojaški strokovnjaki poudarjajo glede na to, da bodo te Izpopolnitve v Draču ustvarile aa Italijo vaino pristanišče, ker bodo omogočile izkrcavanjs večjih tot, če bi prišlo kdaj do spora z Grčijo 111 pa Jugoslavijo. Poseben dogovor določa osnovanje albanskega tobačnega monopola pod Italijanskim nadzor-stvom, kakor tudi ureditev albanskih državnih dolgov Italijanskim gradbenim podjetjem, ki jih bo po večini prevzela italijanska vlada. Celotni rezultat teh pogodi) obstoja v razširjenju italijanskega vpliva na vse albanske lavne posle. V dogovorih se vojaška vprašanja ive omenjajo odkrito, priznavajo pa, da bo velik del i>osojil uporabljen za načrte, kl naj bi Izpolnili mobilizacijsko sposobnost AIlNtSiJe v|nrimerti vojne. Inozemski opazovalci pričakujejo, da bo Albanija z novim italljanaklm denarjem zvezala vse strateglčno važne točke z dobrimi cestami. Na grški strani zatrjujejo, da bo del densra uporabljen za zgraditev utrdb ob grški in jugoslovanski meji,—Po Jutru. ti dan — bilo je konec fe-rju lani — je proti večeru Hribar Piitu naj gre| z |vK')td po drva. Pire je pri-»Jpotoma pu je povedal Hri-d* irre prav za prav Penko-y*i in da jo I><> v gozdu «*rk ubil. Pire je stopil s r* rjn, Hribar pa je pla-" «Uro beračico, ki sa S JjJ domov, jo podrl na tla in w Nato .sta jo s Pircem z vrvmi in "gurto" na 71'a truplo z velikim ¡"l*1 ,n Ka zanesla k potoku Y ,,r'bar vrgel truplo NaW «r mirno vrnil ^ " ■/.Hi gramofon Pen- nil „„ m ¡n "" iVnkf.vo pogrešili, «• pr.-tno siril vesti, L Padla in uto- w ^ najbrže ne I>o itd. shod opozicionalcev. Kateri sku pini ali stranki pripadajo sklicatelji, ni razvidno iz poročil. Uradno poročilo pravi, da je šlo za komunističen shod. Iz vse okolice Cetinja se je na dan, ko jc bil sklican shod, to je 26. junija, zbiralo sto in sto kmetov in delavcev ter so v velikih skupinah korakali proti Cetinju. Shod pa je bil prepovedan. Velika skupina orožnikov je šla demonstrantom naproti. Zborovalci so nosili prepovedane zastave in prepovedane napise. Orožniki so jih ustavili ter jih pozvali, naj se razidejo, ker shod ni dovoljen. V Cetinje da ne smejo. Kmetje niso odnehali ter so rekli, da bodo imeli shod zunaj me sta. Tam je shod potekal baje mirno, govorniki so govorili, lju dje so klicali. Nazadnje je bilo iz množice oddanih nekaj strelov. Uradno poročilo pravi, da je bilo oddanih proti orožnikom nad 160 strelov, vendar pa ni bil niti en orožnik ranjen. Na strele je svojega fanta, ki je ni maral, naj oba skočita v Savo. Fant se je branil, pa je Klančišarjeva sama skočila, ne da bi jI bU mogel fant pomagati sli prepre?Tti skok. Zdaj so med Trbovljami In Hrastnikom našli njeno truplo in zdravniški ogled je potrdil, da so govorice o tem, da bi bil fant sam sunil dekle v Savo, ne-osnovane, kajti na truplu ni videti nikakih znakov nasilja. vom v prid gorenjIm dessttlso-Smrtna nesreča.- V ljubljan-1v katerih senci potem ve-skl bolnišnici je umrl 80 letni mlinar Jože Bergant Iz Medvod. Imel je doma opraviti v hlevu, pa ga je pri tem konj brcnil v trebuh, da se je mlinar takoj zgru-d». Prepeljal! so ga takoj v bol-|zumete7 nico, ga operirali, a naslednji dan je Bergant podlegel hudim notranjim poškodbam. Strela ubija. — V Strumicl v Srbiji je služboval pri granlčar dre. Pravični del človeštva, delavstvo (socialisti), stori samo pošteno delo, Če požaga take stebre krivičnega družabnega reda. Ra-I). P. Italijanski kredit za propagando v inozemstvu V Gornji Radgoni so orožniki | jih Franc Zacherl, i i znane Za-aretirali Franca Majerščaka, ki cherlove družino v Ljutomeru. | je doma ia Cakovca, a se je v,Pred nekaj dnevi ga Je v Stru-Radgono pripeljal z avtotaksl- mlci ubila strela. ^far ,JU<,Jr ",,,.". obleko, perilo razdelili Hribarje-' : Ji**», ker so bi- lli '♦••t ••n kov ar pri '•čin /.a kmeta sta obležala mrtva. 16 Jc bilo težko ranjenih, mnogo pa lahko ranjenih. Na ta naskok orožnikov se je množica razkropila. Tuji listi in agencije pa pra-ko po*to- vijo, da zborovalci niso streljali na orožnike, ampak so po stsri a je bil u-¡črnogorski nsvsdi streljsll v par zrak iz veseljs. Oddsnih je bilo le nekaj strelov. TskoJ nsto ps 1 gotovljeno!so orožniki začeli streljsti v mno-Penkovo: po;žico. Po dogodku Je oblsst uved-•i**nali rsz- la preiskavo in Je Mk» okrog 60 mano je bilo ljudi aretiranih, med njimi tudi e ne bo sodišču Ijen tel trup- a. Tedaj zločina »o pre-prH meto ve, na- bivši črnogorski minister dr. Pla medse, ki pn je bil po zaslišanju izpuščen. Kdo so skliestelji shods in ks-teri opozicijski skupini pripada- Skopina .beain-kih otrok v fsSMične* »llltai+dlčnea. tabori-6ču v Mižiai Add in Absbe. Rim. — (UP) — Dočim je Italijanska vojska z osvojitvijo Abesinije osredotočila poaor nost sveta nase, so italijanski diplomati na tihem razširili ita lijausko varuštvo nad Albanijo ter zvezali ta važni dostop na Balkan še tesneje z Italijo. Isto časno, ko ao v Rimu praznovali padec Addis Absl>e, so bik« med Italijo in Albsnijo izmenjane ratifikacije 9 |>ogodb in protokolov, katerih končni namen js nadaljnja utrditev italijanske pozicije napram Grčiji in Jugo slavlji. Ts pogodba se tičejo v glav nem cele vrste posojil mali dr žnvi kralja Zogs, ki znašajo skupno približno 40 milijonov švicarskih frankov in so določena sa iavedbo načrtov, ki jih je Italija satns doUičila v tiodrob-Med drugim gre za izpopolnitev pristanišča v Draču, ds bi se olsjšsle trgovinske zvs z«' med obema državams, in zs zgraditev novega cestnega o-mrežjs, s katerim nsj bi si «boljšale pronMttne razmere v Albaniji, kar ps bo povsem strategi'nega (Mimens. I ah i so prišle albanske finan v tak |Kil«»žaj, ds Je smatrala Italija za potrebno |x»*ečl vmea Po težavnih pogajanjih, kl so trajala ves čas vzhod no-afriške vojne, ao bile sklenjen« p«»g.»d Im, s katerimi se je lulija za vezala, da bo kreditirale gotove vsote za pospeševsnje kme-tljstvs, Izpopolnitev prometnih zvez in druga Javna dela v Albaniji ln sicer v nekaterih primerih brez obresti, v drugih pa zs nominalno obrestno mero I odsto&s na leto, Posojilo Iz I 1M1 v znenku 100 milijonov zlstlh frsrikov, i»d | kster<*ga je bilo Izplačanih 20 Prcnisgsndnl krmiti zunanje- milijonov, Je bilo preklicano, ga ministrstva znašajo torsj, «»'♦nem pa se Italija odrskla po- NAJ NOV KJftK (»tIHLK — IZ KOVINE Po italijanskem proračunu za zunanje ministrstvo žrtvuje Its lija ogromne zneske sa t»ro|>a gando v inozemstvu, Tako: za intelektualno aktiv nost (za manifestacije) 270, 000 lir; za (K)učne in reiigiosne misije nrsi na Levanto 1/100,000 lir; v obrambo itslijanstvs v inozemstvu 6,816,000 lir; za isredne iadatke v I nože m stvu 1,460,000 lir; sa Auk in telesno vzgojo v inozemstvu 27,600,000 lir; ca subvencije šolam v Inozemstvu 8*600,000 lir; sa Italijanske kulturne zsvo de v inozemstvu 866,000 lir; sa splošne stroške italijanskih šol v Inosemstvu 1,800,000 lir ter sa najem agrsdb za šole iti stroške sa materi j al in knjige po 676,977 In 8,600,000 lir; sa podpore dijakom, ki prid«> Jo študirat v Italijo 681,000 lir; za stroške zaupne sIoHm v zvezi z mednarodnimi dogodki pr> 6.400,600 lir; za |Ki«ebni zaupni f«md ministra v znesku t.080,000 lir. Ponebrie pro|*Sgsnd«»e msnjše zneske ima še m»tratije iu kolo- ¡ nlstno ministrstvo. Doslej smo bili vajeni, da so bila gosli iz lesa, nelesenih si a pluli ns moremo misliti, vsaj dobrih ne. Toda polagoma bomo prišli morda do drugega nazlran-uja. Reformatorji v tem isslroč-ju namreč trdijo, da Je zmotno, mislimo, da Je edino les tisto tvorlvo, kl more dati gosllm pravo zvočnost. V angleškem mestu Sheffieldu, kl slovi |m> svoji kovinski Indu-»trljl po vsem svetu, so «l*j o-(vorlll tovarno glasbil, kl Izdelu-iejo me«I drugim" kovinsko g«Mll. Material zu ta gudala js zlitina iz bakra, nlkla In kroma. V tej zlitini Je vsa skrivnoat kovinskih «osli, treba Je bilo namreč najti sestav«), ki dsje Isto resunsn-eo kakor les. Desetletja Je trajalo, preden so našli |io neštevil-nih poskusih pravo zmes. Kvaliteta novih gosli je baje takšna, da v ničemer ne zoitataja za prvovrstnimi lesenimi goslimi. Za ksj |m» ne? I^e o ceni novih Instrumentov ni Še nič znanega. ftherman Dstrvmpl*. nlk unije ks»čukarsk "O, *e," je rekla tiho, skoro neslišno. "Kdaj V" "Ne vem." Pa v ta "Ali ne bi hoteli vsaj za trenutek sneti paj-čolana," aem rekel, "da bom videl, i kom aem govoril." Pa vsa "V torek večer me lahko počakate tukaj," je rekla. "Ali hočete?" "Da, najdražja, če amem!" "Ob oamih." "Dobro " Z roko aem jo pobožal po njenem plašču in Jo otrkal anega, aamo da aem imel povoda, se je lahko dotsknem; bilo mi js v naalado, da ji amem biti tako blizu. „ "A preveč alabo ne «mete misliti o meni, je rekla in ae zopet nasmehnila. "Ne ." Zdajci je napravila reaolutno kretnjo in po-tianila pajčolan gori na čelo; za sekundo ava gledala drug v drugega. Ylajai! aem rekel. Vzravnala ae je, mi ovila roke krog vratu in me poljubila na uata. Samo enkrat, naglo, omotično naglo, na uata. Čutil sem, kako sp ji valovale prsi, s silo je dihala. Nato ae je v trenutku odtrgla, mi zaklicala lahko noč. brez sape, šepetaje, se okrenila In zbežala brez vaake besede po stopnicah navzgor ... Hišna vrata ao ae zaprla. • Naslednji dan je Ae bolj enežllo, težak, z dežjem pomešan aneg, velike mokre cunjice, ki so padale doli in ae izpreminjale v blato. Le-denoostro je bilo vreme. Glavo prečudno zbegsno zaradi slnočnjega razburjenja, arce od sladkega srečanja v blaženi opojnosti, sem se zbudil pozno v jutro. V svojem zamaknjenju sem nekaj trenutkov poležal bede in si predstavljal Ylajall ob avoji atrani; rasprostrl aem roke, objel asmegs aebe in poljubljal v zrak. Nato aem navsezadnje vata), IzpU zopet čašo mleka in tik nato zavžil beefeteak In nisem več čutil gladu; le živci ao mL blM spet močno razburjeni» del aem doli proti trgovinam z obleko. Do-mialil aem ae, da bi nemara dobil kak cenen ponošen telovnik, da bi nosil vaaj nekaj pod suknjo, bodi karkoli že. Napotil aem ae po atopntcah v bazar In našel telovnik, ki aem ga z vso natančnostjo prelskal. Ko aem bil zatopljen v ta opravek, je prišel mimo znanec, ml pokimal in me poklical; puetil sem telovnik, in stopil k njemu. Ts znanec je bil tehnik in je hotel v urad. "Pojdite z mano, izpljeva čašo piva," Je rekel. "Toda hitro, nimam mnogo čaaa . . . Kdo js bila gospodična, s katero ste se sinoči iz-prshajall?" "Cujte, vi," sem rekel, ljubosumen na samo njegovo misel, "kaj, ko bi to bila moja neveste r "Q, vraga!" je vzkliknil. "Da, včeraj se je odločilo." Ril Je ves osramočen in mi brezpogojno veroval. Natvezel sem mu polno rešto laži, samo da bi se gs znebil; pivo Je prišlo, Izpila sva in šla. •Torej z bogom! . . . Cujte!" je rekel hipoma, "dolžan sem vam par kron In sramota je, da vam jih že davno nisem vrnil. Ampak denar dobite v najdoglednejšem času." "Hvala " sem odvrnil. Ali vedel sem, da od njega ne dobim denarja. Zalibog mi je pivo stopilo takoj v glavo; bilo mi je zelo vroče. Obvladala me Je misel na sinočnjo dogodivščino; bil sem malone zme- den. Kaj, če bi v torek ne prišla? Ako je pričela razmišljati, gojiti sum , . . Gojiti sum z ozirom ns kaj? . . . Hipoma so oživele moje misli in se pričele sukati krog denarja. Prestrašil sem se, bil sem do smrti preplašen nad aamim seboj. Goljufija z vsemi svojimi podrobnostmi se je nsvalila name; videl sem malo prodajalno, prodajalnlško mizo, svojo suho roko, ko sem zgrabil denar in predstavljal sem si poalovanje policije, kadar pride, da me od« vede a sabo. Uklenjen na rokah in nogah, ne, samo na rokah, nemara tudi samo na eni roki; zamreženo okno, protokol službujočega u-raftnlka, Škripanje njegovega peresa; nemara si vzame za ta slučaj novo pero; njegov pogled, njegov opaani pogled! Torej, goapod Tangen? Celica, večna tema .. . Hm. Silovito sem skrčil roke, da bi se opogumil, stopal hitreje in hitreje in dospel do Stortova. Tu aem sedel. Nobenih otročarij! Kako za boga naj mi dokažejo, da sem bil kradel? Razen tega si tisti prodajalniški dečko ne bo upal povzročiti vrišča, celo če bi ae lepega dne domislil, kako ae je bila stvar vršila; njegovo mesto mu je gotovo bilo dražje. Nikakega vrišča, nika-kih prizorov, če smem prositi! Vzlic temu je težil te denar z grešnim bremenom v žepu in mi ni dal pokoja. Izprašal sem ai veat in z vso določnostjo našel, da sem bil prešnji čas srečnejši, takrat, ko sem pošten in neomadeževan trpel in se boril. In Ylajali! Ali nisem tudi nje potegnil s svojimi grešnimi rokami navzdol! Bog nebeški! 0 ti moj Bog! Ylajaii! Planil sem hipoma kvišku, in šel naravnost k branjevki ob lekarni pri Slonu. Se sem se lahko dvignil iz te aramote, daleko še ni bilo prepozno; celemu avetu bom dokazal, da sem zmožen tega! Med potjo sem pripravil denar in držsl v roki vsak vinar; sklonil sem se čez mizo k ženski, kot da hočem kaj kupiti in ji brez ovinkov' Vrgel denar v roko. Ne besede nisem izpregovorll In. sem šel takoj dalje. Kako čudovit občutek, biti spet poštenjak! Prazni žepi me niso težili več; užitek je bil to, da sem spet bil čisto prazen in suh. Ce sem prav premislil, me je stal ta denar prav za prav mnogo skrivnih bolečin; resnično, mislil sem nanj le z grozo; jaz niaem bil zakrknjen grešnik, moja poštena narava se je upirala nizkotnemu dejanju. Hvala bogu, spet aem ae dvignil v avoji zavesti. Storite vendar kakor jaz! sem rekel In gledal na množico ljudi na trgu. Le storite, kakor jaz! Jaz sem osrečil revno, staro kramarico, da je kar pogledala; člato nič se ni spoznala. Nocoj njena deca ne bo legla v posteljo brez jedi . . . Razvnemal sem se ob tej misli in našel, da sem se vedel odlično. Hvala bogu, tega denarja sem se zdaj* znebil. Pijan in nervozen sem stopal po cesti in se šopiril. Veselje, da lahko čist in pošten stopim pred Ylajall In ji pogledam v obraz, me je vsega raznetilo; nič več nisem čutil bolečin, glava mi je bila čista in prazna, bilo je, kot da mi sije na ramah glava iz same luči. Prijelo me je, da bi atorll kaj norega, kaj nenavadnega, da bi vse mesto postavil na glavo. Ob vsem obzidju tam gori sem se vedel kakor brezumen; v ušesih mi je narahlo brenčalo, v možganih se mi je šopirila pijanost. Ves vzhičen od svoje bedaste predrznosti, sem se domislil in atopil k postreščku, ki sicer ni zinil nobene besedice, ter mu povedal avojo atarost, mu stisnil roko, pogledal mu od blizu v obraz in se nato odstranil brez vsakršnega pojasnila. (Dalj* psfeodnjttj Pelina: SAMA (Nsdsl)evnnje In kone«.) — Ko so |>a bile nemalokrat meni nami |K>ñudene enake prilike. sem pokazala avoj velikodušni kristovski nagib in sem rekla enostavno: "O, n«, Jaz ne trgam bednega kruha iz ust bližnjika." In sem se poslovila ter iskala poštenega kruha sama — Kako naj ta človek kodaj uspe? Sam se obsoja na bedo in samoto, ker se ozira na pravice drugih! — Postavili so me na mesto priganjalke, pa sem vrgla besedo oblasti ob tla in se vrnila med priganjane. Odpirala je knjižico za knjižico in pustila miall, da ao se u-stavile tu in tam Zdelo se ji je nesmiselno, da je zbrala vse to in močneje in trdnejs se Je je polaščevela misel, prižgati rd< čo svečko, ki je ležala v predalu pred njo ter pallti. Vsa U leta je zbirala čakajoč, kakor tista preprosta mati. prilike, da bo človeških potov In nagibov. Od vsega življenja ni pričakovala drugega, kakor tolik delež vsak-danjega kruha, da bi skrb zanj ne morila neprenehoma tega, kar Je Iskalo svojega cilja v razumskem razmahu. Ali kakor da so se zaklele proti njej vse neznanske sile, ji je bil kruh zmirom držan v razdalji, ki Jo je bilo treba brez nehanja dohitevati. Zdaj je bila sama, vrata ao bila zaprta z dvojnim ključem in zapiski ao ležali pred nosom V predalu Je bil skrbno spravljen bel papir, stroj Je imel nov trak — v oknu so celo rasle ro-ie. Mlade, lepe, pestre, kakor sama mladost. H08V1TA meljitejšo študijo njenega izra-za. "Človek bi vam prisodil to in ono, pa to ni pomembno. Kakšne narodnosti ste?" "Tudi to ni pomembno," je dejala smeje, "pa če že zaradi vljudnosti moram nekaj odgovoriti, naj rečem, da so moji kot vaši pradavni dedje — poganih. Moji so častili Peruna." "Slovanka," je dejal. In videč, da se o tem nerada spušča v podrobnosti, je o tem ni več spraševal. Radoveden pa je bil še. "Zakaj so vas namenili, ko ste bili otrdk?" je hotel vedeti. "Za kmetico," je rekla ona preprosto. "Nekoč jim je tudi prišlo na misel, da bi me dali sestram Uršulinkam v oskrbo, pa je prišla vojna in so morale tiste sestre bežati, jaz sem obdelovala semljo, dobro mater." "Zanimivo," je rekel tiho. Pomislil je nekoliko in vprašal tehtno: "A sami, kaj ate hoteli postati sami?" "Uženjakinja," se je zasmeja-la, "pa mati nekaj zdravih in razumnih otrok ... In ni eno ne drugo ni bilo uresničena Za prvo nisem bila ukrojena in nisem aploh nikdar našla prilike poskusiti svoje glave tako daleč. Drugo, no, to bi se bilo akoro uresničilo, pa —" Odsekala je besedo in vstala, da pojde. Stari zdravnik pa ji je položil roko na ramo in dejal tolažilno: "Ne glejte na stvari tako. Vi ste vzlic temu prišli v življenju visoko, vaše življenje ni prazna povprečnost, in priti tako daleč je lep uspeh razuma človeka. Saj si menda vendar ne želite, da bi bili poleg vseh drugih neprilik imeli* še vsakdanjo miselnost. Tako si lahko najdete nešteto zadoščenj, držite lahko glavo v ravnovesju stoičnega človeka, k življenske tragedije hladno prenese. "Da," mu je pritrdila, "da, na zunaj, a moja babica, ki je bila modra ženska je rekla, da na vznotraj obrnjena solza žge, ona navzven pa blaži in hladi. In res sem jaz poznala ljudi, ki so ob smrti dragih tulili in jadiko-vall do samega neba, potem pa prav hitro pozabili. Mislim, pozabili ao resnično ne kot n. pr. jaz, ki nikdar ne pozabim, kar ostrega ali težkega doživim. V samotnih urah se vrne iz vseh kotov življenja, da ae sprehajs pred mislimi in sili človeka k razmišljanju in poglabljanju v tisto atran Življenja, ki je najbolj zapletena irn nepojmljiva. In to je čeBto muka, kakršne arečni vsakdanji ljudje ne poznajo." "Tudi res," je dejal, "tuia še to bi rad vedel, kako si vi predstavljate vsakdanjega človeka?" "To je enostavno in preprosto," je odvrnila, "vsakdanji človek poseduje razum, ki malo ali nič ne raziskuje, malo doživi, malo občuti, (to se pravi v širšem pomenu besede) in malo potrebuje. Z mano obrabljenih mašnih burkvic ga morete krmiti eno celo življenje. Na nizu e-nega rožnega venca ga lahko su čete skozi vse duhovne probleme. Z božjo voljo in kapljo blagoslovljene vode mu oprostite in pojasnite vse zapletljaje našega požeruškega profltnega gospodarstva. Socialni čut pa mu ma-jete z narodno zastavo, kamor že potrebno — včasih narodna — In ni šlo — —In ne pojde, si je povedala določno, zaprla stroj ter zmu-čena legla na aofo. Začela je šteti tedne in mesece čaaa. v katerem bi bila razvila bitje, ki bi bilo stopilo v njeno oeamelost nežno in mlado ko cvetje v oknu ... pa ga je požrl zmaj skoro ie v samem ti ae mu je udala, je vstala nenadno z zofe, poiskala svečo v predalu, jo prižgala in nad papirnim koškom pazno palila eno mehko knjižico za drugo. Ne žak>sti, ne mržnje nad svetom in nad nikomur ni čutila v sebi. Za ničemer ni žalova-1 zastava niti potrebna nI. V tem la. Mirno je gledala, kako so smislu bi lahko nadaljevala, pa V veselem plamenčku ginila nI potrebno, ker je tako vidno imena, oblike črk, ki so bile v in otipljivo. Razredne razlike i trudnih in težkih urah čisto tem ni. Jaz poznam profesorje, k kmečke in težke, drugače pa imajo cele leksikone v lobanjah skoro gosposko lične. Njih ob- drugače pa so njihovi razum lika ji je priklicala v spomin docela vsakdanji. Po drugi stre nedavni pogovor s zdrsvnikom. ni poznam delavce, ki znabitl ni Zasledil je bil, da ni čisto vsak- ti vse abecede ne snajo na pa danja ženska, čeprav je priha- met, pa imajo razum, da bi se jala iz povprečnosti, kjer ljudje človek odkril pred njim." mislijo in morajo misliti zgolj] "Mislite, odkril zato, ker je b na obstanek, kjer čaka volk ne-1 ta razum dovolj vzdržen, da ni ali bi bili teko srečnejši? Jaz aem zmirom menil, da bi to pomenilo obogatenje duše, bogata duša pa mora vendar človeka osrečiti — vas pa se mi zdi, da iso bogastvo ni osrečilo." Ne," m« je pritrdiis, "mene ni duševno bogastvo nič osrečilo, ali moji nazori nimajo s tem no- ■ benega opravka — če bi živela ! v dobi, ki bi bila moji miselnosti sorodna, bi bila brezdvoma normalno zadovoljno človeško bitje. Tako vsaj mislim. Da se bo misel človeka razvijala v večjo popolnost, je gotova stvar, kolikor je gotovost minljivega mofeoča. In da bo v širše plasti zanešena kultivacija miselnosti prinesla ljudstvu gotovo zdaj malo poznano in malo cenjeno zadovoljstvo, je prav tako razumljivo in verjetno. In zakaj bi ne bilo? Ce je Človek napredoval tehnično, bo prisiljen slediti samemu sebi oziroma svojemu geniju iznajdništva tudi z drugo stranjo razuma. Vprašanje je le: KDAJ?" Zdravnik je ponovil zanjo: "Kdaj ! Pravo vprašanje in veliko vprašanje." V tem trenotju se ji je zazdelo to vprašanje brezmejno. Lezlo je vseskozi plamen in dim in se trgalo v drgetajočih kosmičih pepela. Začutila je, kakor da je zelo, zelo osamela s svojimi velikimi, v bodočnost samo segajo-čimi nazori. Spomnila se je, kako se je skušala iztrgati tem nazorom, jih hotela izžgati ie duše, kakor zdaj te zapiske — pa je bila s tem le razdvojila svoj razum. In stiraitao otročje i!n smešno ter brezsmiselno se ji je zdelo tisto lahko življenje brez razmišljanj. Potem šele je doznala, da kdor enkrat krene na levo, ne najde več nobene steze do nobenega cilja na desni. Poizkus sam pa je otvoril na vseh straneh nove poti, ki še niso bile prehojene. Tako je beležila in čakala velike prilike, da bo sama s seboj in svojimi mislimi. Vsa nova pota je mislila raziskovati. — Končala je z ognjenim poslom, porinila košek v kot in dahnila polglasno: — Zdaj je vse raziskano. Stopila je do oken in jih širo-co odprla. Nato se je sklonila čez ončnice in gledala v vrvenje ulice. Dan je bil pust in oblačen, obrazi sivi, zgrbljeni v čudne prikazni od same gole vsakdanjosti življenja. Le tu pa tam se je pokazal v gnječi jasno začrtan k obraza. Z veliko silo, kakor zmirom, se ji je zagrizlo v možgane dejstvo, da v vsem tem ni nič idealnega, nič fiksnega, nič fiktič-nega. Vse je bilo grobo, spremenljivo, k nedoločenemu cilju vrveče. Vse je delalo prostor sebi in svojemu jazu, čim večji jaz, tembolj je širil komolce in teptal kar mu je padlo pod noge. To je bilo zdaj pravilo življenja Gorje mu, ki- je videl v tem kri vico! Sam se je izločil iz te vsak danjosti sedanjosti v bodočnost, ki je bila njemu samemu nežna na. — To so pač razdobja, je pomislila. Kaplja za kapljo, pa se stvori debel oklep in sirotna živa kaplja resnice in pravice ga vlači trudoma za seboj. — Kalvarija in križ, ha! saj se dviga od vseh strani v ogromno strmino in vrhu nje se člove-itvo neprestano pribija na križ. Brez povoda in brez vsroka, kar tako. In če se ne cmeriš z njim ob njegovih krvavih nogah in ne kadiš simbolom njegovega okapnega razuma, ai izločen; če jim poveš, da je križanje beda-stoča, si križan sam. Vzravnala se je in s zama- I 'V,« P •dmud Pw William Green (levo) predsednik ADF m senator Wagner iz New Yorka. ho m roke skušala odgnati misli, ki se jim ni mogla nič več iztrgati. Z nekoliko trpko določnostjo je že v tem hipu doznala, da plamen ni uničil tega, kar je Čas vtisnil v prečudni mehanizem možgan. Pogled ji je zašel na pločnik čez ulico, kjer so se igrali otroci. Nekaj ne veselega ji je leglo na misli. Spomin ji je hipoma oživel sto stvari, ki bi jih bila raje pozabila. Tudi na Jeanette bi bila raje pozabila ... in na njeno dete. Takrat so delale skupaj— zdaj je njena deklica že v desetem mesecu. Nič si ni želela, da bi jo videla. Globoko pod vso ravnodumnostjo je tičala ostra klina, ki je zarezala do bolečine že ob sami misli na vse to. Preko misli ji je zavelo ledeno, kakor tisti zimski popoldan: — Zmaj žre, žre, žre ... vse to, ki se brezskrbno igra tod o-krog, bo polagoma zapadlo neizbežnemu žrelu zmaja. Kot zmirom, so ji začele misli razpredati to novo snov v stotere nitke stoterih odtenkov. — A če bi sedla in hotela zliti ta občutja v besede, bi se slednja misel zastrmela v brezsmi- selno praznoto, je rekla da bi vrgla vsaj drobec" glasa v mrtvo praznoto . ki se je širila v brezdani Uboga tašča! "Kam pojdete pa zdaj, obe hčeri omožili?" "Zastran tega sta si ieta| seh. Eden bi hotel, da bi živ Zagrebu, drugi bi me pa mel v Celju." Bodite veseli — tako zetov ne srečate izlepa r tu!" Dobrih? Niste me razi Celjan bi me rad poslal greb in Zagrebčan v SLOVENSKA NARODNA! PORNA JEDNOTA Izdaja svoje publikacije posebno list Proaveta za ter potrebno agitacijo društev in članstva in u gaado svojih idej. Ni ne za propagando i pomih organizacij. Vi ganizacija ima običajno glasilo. Torej agitatorfoi in naznanila drugih organizacij In njih di se ne pošiljajo listu AGITIRAJTE ZA PR06\ NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe sklepa 19. redne konvencije ae Inkko nnroti na Ust Pr«** šteje eden, dva, tri. štiri eU pet Članov Is one drniine k «ni nnrsiniaLj Proevete stane sa vse enako, se člene eH nečlane $6.00 sa mm ktm i nino. Ker pa člsni še plačajo pri aeeomentn $1.20 se tednik, m fin Stojo k naročnini Torej sedaj al vsroka, reči, de Je lint pr«dr«f 8. N. P. J. Ust Proevete Je vaša lantalna la goteve Je v vnsM drniini i ki M rad čital lint vnnk dan. Cene lintn Prosvsta Jo: Za Cicero In Ckleac* H-1 tednik I tednike In........... I tednike In........... 4 tednike In. I tednikov In. ........99 M Za Zdrvi, države la Ksnedo MM 1 tednik te................ 4JI t tednike ln..... .........I.SS t tednike la...............Ldt 4 tednike In...............IM • tednikov in.............. ni« Za Evrope Je., Is polni te spodnji knpon, priložite potrebno vsoto denarja al rtrder v plena in si naročite Proevete, Ust. ki Je vala Ustnica. Pejssnfle:—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenahn biti «lal Ui če se preseli p/oč od drniine in bo sahtevsl ssm svoj list tednik, moral tisti člsn i* dotičns drniine, ki Je tako skupno nsroisns mi Prosveto, to takoj neinsniti nprsvniltvn listo, in obenem doplsbtl vsoto lista Proaveta. Ako tega ae store, tedaj more oprsvaiita dotam sa to vsoto naročnOra. _____ PROSVETA. 8NPJ, 1(87 80. I*wndsle Ave, CMssfe. VL Priloženo pošiljam naročnino sa llet Proevete veste f......... i) Ime...................................f.....CL dmltvs M..v Naslov .........................................,........«•...... Ustavite tednik In gn pripišite k meji neročaint od aledrflh «»a* drniine: .........................................ČL drnitva It .........................................CL droštva It. ........................................ČL dmltvs It. .............................Ci dmštvn It » — I) ... 4) ... 5) ... Moste Drševn «e» TISKARNA S.N.P gPKCJKXA VEA aama a aeboj, a svojimi mislimi, zaplodkuX)na je oetala. a oeta a avojimi zapiski. la Je sama in je zaman iskala Cele povesti so ležale v nje- potabe v zapiskih mehkih beleš-nih beležnlcah in so čaksle, ds nic. ln kakor da s«v Ji je naen-jlh postavi vešče oko pod d rob- krat zastudila slednja beseda. n<»trled. da bo prišla prilika sa-' ki Jo je kdaj zapisala o sebi In prestano v pred