LETO XXXI.. ŠT. 36 Ptuj, 14. september 1978 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Utrditi bratske vezi in sodelovanje (stran 3) Ali je zvonenje po toči upravičeno (stran 4) Zakaj pod skupno streho (stran 5) Razpored radiof otografiranja (stran 6) Haloze upodobljene za večne čase (stran 7) KOMITE OKZKS PTUJ Izpad dohodka v kmetijstvu naj bi pomagala kriti širša družbena skupnost Tako so ob obravnavanju gospodarjenja v prvem polletju letošnjega leta v ptujski občini na redni seji dclenili člani komiteja OK ZKS Ptuj. Podatki o poslovanju niso vzpodbudni, saj je bUo izgub za 74 % več kot v enakem obdobju lani. Poleg tega je za omenjeno obdobje značilna nizka reprodukcijska sposobnost gospodarstva. Nekatere organizacije združenega dela plačujejo anuitete iz amortizacgskih sredstev, ki so sicer namenjena enostavni reprodukciji. To pomeni da sredstev za razširjeno reprodukcijo ni, za investicije torej ostaja le možnost najemanja kreditov. Tudi osebna poraba presega zastavljene okvire, medtem ko se skupna poraba giblje v skladu z dogovorjeno. Med temeljnimi organizacijami združenega dela, ki so poslovale z izgubo je trenutno najtežja situacija v TOZD Lesna industrija, kjer si premalo prizadevajo za uresničitev sprejetega sanacgskega programa in rešujejo zgolj .trenutno situacijo glede osebnih dohodkov. Obstaja možnost, da bodo, dobivali le zajamčene osebne dohodke. Žal sami niso storili nič, da bi odpravili vzroke takega poslovanja, pa tudi delovna organizacija LIK Savinja ni izpolnila vseh pričakovanih. obveznosti. Zato je naloga družbenopolitičnih organizacg v TOZD Lesna industrija, da redno spremljajo izvajanje sanacijskega programa, potrebno pa bo najti dolgoročne rešitve za sanacgo. Nekoliko boljša je situacija v TOZD Petovia in Ptujske toplice. V Petoviji delavci izvajajo sanacgski program in si prizadevajo za ublažitev izgube. Kljub prizadevanjem pa bo izguba večja od pričakovane, saj je slaba letina, gradnja hale za proizvodnjo pa je v velikem zaostanku. Trenutno izgubo je pokrila delovna organizacija Kmetijski kombinat. Pri TOZD Ptujske toplice je stanje nekoliko težje, ker ima TOZD velike obveznosti pri plačevanju anuitet. Zato je bil na občinski ravni imenovan koordinacijski odbor za spremljanje razvoja te TOZD, ki bo pripravil vse potrebno za ublažitev izgube - tu bo namreč potrebna pomoč občine. V TOZD Kmetijstvo KK Ptuj se srečujejo z velikimi težavami zaradi elementarnih nesreč, ki prizadevajo kmetijstvo že tretje leto. Zaradi tega bodo uspeli pridobiti le 50 % planiranih surovin, izpad dohodka pa znaša prek 3 milijarde Sdin. Izgubo sicer sohdarno pokrivajo v okviru delovne organizacije KK vse TOZD, delavci TOZD Kmetijstvo pa bodo do novega leta delali vse sobote brezplačno. Vendar sami ne bodo mogli pokriti izpada dohodka. Zato bi naj z akcijo,kijoje začel sindikat - vsi delovni ljudje bi naj prispevali enodnevni zalužek oziroma delali eno prosto soboto, vsaj delno pripomogh k izboljšanju stanja tako v družbenem kot v zasebnem sektorju kmetijstva. Ce bi vsi delavci v proizvodnji z območja ptujske občine delali eno prosto soboto, ostali zaposleni pa prispevali enodnevni zaslužek bi to znašalo le okrog 3 milijone dinarjev ali 20 odstotkov škode, kijo je utrpelo kmetijstvo. Zato v občini tečejo tudi prizadevanja za pomoč širše družbene skupnosti - republike, Skoda, ki jo je zaradi elementarnih nesreč utrpelo ptujsko kmetijstvo je ogromna, saj pomeni izpad 5,7 % družbenega proizvoda v občini. Ta škoda bo imela tudi dolgoročne posledice, zlasti v mladih nasadih obnovljenih vinogradov, kjer bo treba trto zasaditi znova. Potreba po pomoči širše družbene skupnosti je nujna in zahteva upravičena, najprej pa moramo delovni ljudje ptujske občine pokazati visoko zavest solidarnosti. N. D. Dtava premagala Krko ,DRAVA! DRAVA! Dajmo naše!" Tako je v soboto odmevalo s polnih tribun, gledalci so se izkazali, prav tako igralke. -fotoB.Rode Ormož Aktualne naloge pri ustavni zamisli občine Minuli ponedeljek je Skupnost slovenskih občin v tembrom prešli na poskusni premakljivi delovni čas. Na zborih delavcev so sklep o tem sprejeli, vendar niso pravočasno nabavili za to potrebnih ur. Zaradi tega so se odločili, da v septembru velja delovni čas za osem urnike, to je: vodstvo, tehnološka priprava dela, operativna priprava dela in sku- pina za tekoče vzdrževanje (vse v TOZD tovarna glinice), vsak dan od 6. do 14. ure, ob torkih pa od 6. do 16. ure. S takim načinom bodo lahko v tej TOZD koordinirali delo s TOZD Vzdrževanje in s TOZD Promet, kjer imajo enak delovni čas. Kako se bo premakljivi delovni čas obnesel, bomo lahko podrobneje poročali v okto- bru. F. Meško Uspešna obrtna dejavnost v obrtnih organizacijah so v prvem polletju letos dobro poslo- vali. Prav tako ni bilo niti ene orga- nizacije, ki bi v istem obdobju pos- lovala na meji uspešnosti. Siceršnje stanje pa narekuje ustrezno akcij- sko naravnanost v prihodnje, zlasti še na področju integracijskih pove- zav. V ciklusu integracijskih priza- devanj v trgovini se bosta v okviru bodoče temeljne organizacije nove velike trgovinske organizacije, povezala sedanja temeljna organi- zacija Izbire krojaštvo Moda in temeljna organizacija Zaščita Mer- cator — Panonija v temeljno orga- nizacijo Zaščita. Obe sredini se na bližnjo integracijo temeljito pri- pravljata, še posebej se v vse oblike aktivnosti vključujeta tudi sindi- kalni organizaciji. Delavci so spoznali, da bo le na ta način možen boljši ekonomski rezuhat, boljša socialna varnost zaposlenih in hitrejši razvoj. Močno pa se za- posleni v obrtni dejavnosti zavze- majo za razvoj določenih uslužnostnih obrti, ki nam jih v občini primanjkuje. Člani občinskega odbora sindikata delavcev v obrti občine Ptuj so predlagali, da je potrebno pri razvojnih planih v obrtnih orga- nizacijah bolj kot doslej upoštevati razvojne možnosti malega gospo- darstva, ki so že zabeležene v štu- diji razvoja malega gospodarstva. Več je treba tudi narediti na pod- ročju vključevanja zdomcev v raz- voj tistih obrti, ki jih primanjkuje. Javna razprava o predkongres- nih dokumentih v organizacijah obrtne dejavnosti po prvih ocenah ni najboljša. Grajo za to zaslužijo prav sindikalni delavci v teh sredi- nah, ki niso pravočasno spoznali pomembnosti razprave. Obvezo, ki so jo sprejeli, bo potrebno uresni- čiti v najkrajšem času. V dokumen- tih kongresa je zabeležena naša sedanja in bodoča pot, uresniče- vanje tega pa je skupna naloga vseh zaposlenih. MG LIK Savinja TOZD Lesna industrija Ptuj Pogled v svetlejšo prihodnost Po letošnjem polletnem obraču- nu je veliko govora o izgubah v nekaterih TOZD na območju ptuj- ske občine. Eno največjih izgub je zabeležila TOZD Lesna industrija Ptuj. Preden pa si ustvarimo o tej veliki izgubi objektivno mnenje, moramo celotno stvar osvetliti z več strani. Takoj je treba povedati, da ima izguba globoke korenine že v sami izgradnji tovarne furnirnih sodov, ki je kasnila za poldrugo leto. Ka- snitev v gradnji ima namreč za posledico visoke interkalarne obre- sti ki pa jih TOZD v sedanji situa- ciji ne zmore, seveda poleg vseh ostalih visokih obveznosti. Nada- ljevanje teh težav je v lanski šest- mesečni poskusni proizvodnji, ki jo lahko obeležimo vse prej kot uspešno. Proizvodov, ki jih je dala ta poskusna proizvodnja na trži- šče, le to ni sprejelo in tako so se nakopičile zaloge furnirnih sodov in še danes lahko vidimo nekaj teh na dvorišču te TOZD. Vzrokov za to je več in prav gotovo ni zadnji med njimi pomanjkanje delovnih izkušenj. Razen tega je bilo z ob- stoječimi stroji mogoče izdelovati le 50 in 100-litrske sode, ki pa kot rečeno, na tržišču niso najbolj iskani. Zaradi neuspele poskusne proizvodnje so v prvih mesecih le- tošnjega leta proizvajali le furnir za izvoz, samo ta proizvodnja pa še zdaleč ne zadostuje za pokriva- nje obveznosti. Vse našteto in še visoke anuitete je torej privedlo to TOZD do zelo nezavidljivega položaja. In kje najti izhod? Kot je pove- dal direktor TOZD Lesna industri- ja Ptuj so v zvezi s tem izdelali po- droben sanacijski program, ki so ga že zdavnaj predložili ustreznim forumom. Poleg notranjih ukrepov, ki jih že zelo uspešno iz- vajajo, bi bilo potrebno sodelova- nje širše skupnosti. Obrnili so se na KB Maribor, sklad skupnih re- zerv občine Ptuj in republiški sklad skupnih rezerv. Težko je razumeti, da so pozitiven odgovor do sedaj prejeli le od občinskega sklada. Po- leg že omenjenih notranjih ukrepov je v sanacijskem programu predvi- dena preložitev anuitet in razdelitev odplačevanja kreditov na daljše ob- dobje, znižanje obrestnih mer od 9 ali 11 odstotkov na 4 in 6 odstotkov ter kapitalizacija interkalarnih ob- resti. Poslovni rezultati zadnjih dveh mesecev so kljub času dopustov zelo vzpodbudni, saj so že dosegli plan proizvodnje in prodaje. Povedati je treba, da je pri tem veliko pomagala tudi DO Lik Sa- vinja, ki je z nekaj sicer že rablje- nimi stroji omogočila proizvodnjo furnirskih sodov s prostornino od 25 do 330 litrov, kar omogoča bolj uspešno osvajanje tržišča. Delovni ljudje TOZD Lesna in- dustrija gledajo v prihodnost z upanjem, da se bo njihovim priza- devanjem za odpravo težkega sta- nja pridružil še kdo, ki bi se prav- zaprav moral že zdavnaj. Skrajni čas je namreč, da se začno izvajati ukrepi, predvideni v sanacijskem načrtu. V njem je poleg že ome- njenega predvideno še skladišče materiala in gotovih izdelkov. Bli- ža se jesensko in zimsko obdobje, z njim pa prihajajo vremenski pogoji, ki vplivajo na kvaliteto proizvodov, če seveda ti niso v pokritem prostoru. Trenutno je celo del proizvodne hale spreme- njen v skladišče, kar otežkoča re- dno delo. Gradnja skladišča bi veljala po predračunu okoli 2,4 milijona dinarjev, z gradnjo pa lahko začnejo šele po soglasju SDK, istočasno pa ugotavljajo, da je za začetek gradnje skrajni čas. Bojijo se namreč, da brez skladi- ščnih prostorov proizvodnja v zimskih mesecih ne bo mogoča. Takojšnje prodaje proizvodov ni mogoče zagotoviti, le nekaj dni slabega vremena pa bistveno zmanjša kvaliteto embalažnih sodov, in s tem tudi vrednost na tržišču. Za reševanje stvari je torej le malo časa in treba bo hitro ukrepati. Navsezadnje gre tu za 192 delavcev in vprašanje njihove socialne varnosti. Sami so z dosle- dnim uresničevanjem akcijskega programa svoj delež že prispevali, kje pa so drugi — tisti, ki lahko in morajo pomagati. Sredstva za to- varno je združilo ptujsko gospo- darstvo, ki upravičeno pričakuje v končni fazi neko korist, mislimo korist družbeni skupnosti, ta pa je v pravici do dela, socialne varnosti delovnih ljudi in ne nazadnje tudi v izpolnjevanju obveznosti do družbene skupnosti, ki jih takšna delovna organizacija ne zmore. Ne sme se pozabiti, da je nekdanja žaga, ki je sedaj sestavni del te TOZD poslovala z izgubo, ki pa so jo z lastnim prizadevanjem odpra- vili. Volja in sposobnost delavcev je torej neizpodbitna. Zaželimo jim, da ne bodo vselej trkali na mnoga vrata zaman! J. Bračič Ormož Boljša telefonska povezava v Trgovišču te dni zaključujejo dela na telefonski trasi Ptuj - Ormož. 24 kilometrov dolga telefonska trasa bo kmalu končana. Gradbena in zemeljska dela bodo delavci ljubljanskega TEGRADA končali v mesecu oktobru, kasneje bodo sledila šc montažna dela. V izkopani jarek polagajo kabel za krajevno telefonsko omrežje, medkrajevni koaksialni kabel (financira ga poštna skupnost Slovenije) in medkrajevni poštni kabel (investitor je PTT Maribor). Medkrajevni koaksialni kabel bi omogočal 3000 pogovorov v sekundi, prek poštnega kabla pa bo laliko teklo 20 pogovorov. Prav gotovo je to za ptujsko in ormoško območje pomembna pridobitev. V naseljili je delo težavno, kajti potrebno je prekopati več cest in dvorišč, medtem ko je izkop prek polj lažji. Na trasi trenutno dela 45 delavcev, ki poleg omenjenih telefonskih kablov polagajo še telefonske zveze za Dravske elektrarne. zk V Trgovišču je izkopavanje jarkov precej težavno. Na nekaterih mestih je potrebno kopati s krampi in lopatami. foto: zk Občinski odbor sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva Pregled uspehov gospodarjenja v torek, S septembra se Je sestal na prvi redni seji občinski odbor sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva. V osrednji točki dnevnega reda so člani pregledali uspehe gospodarjenja v gozdarstvu in lesarstvu občine Ptuj in se dogovarjali o razreševanju problemov v tej dejavnosti. Najprej so poslušali obširno poročilo o izgubi v TOZD Lesna industrija Ptuj, ki sta ga podala direktor DO LIK Savinja in direktor ptujske TOZD. O ootrebnih sanacijskih ukrepih in spremljajoči problematiki borno še podrobneje poročali. Na torkovi seji so poslušali še poročila predstavnikov ostalih ptujskih OZD in TOZD s področja gozdarstva in lesarstva, med katerimi se z največjimi težavami srečujejo v TOZD Mizarstvo Kmetijskega kombinata Ptuj'. Pesti jih namreč prostorska stiska, kar ima za posledico slabo organizacijo dela in s tem v zvezi nesposobnost akumulacije. JB ZAČELI Z GRADNJO STANOVANJ Ormož Prejšnji teden so delavci gradbenega podjetja GRADIŠ iz Maribora začeU s pripravljalnimi in zemeljskimi deli pri gradnji novega stanovanjskega bloka ob Ptujski cesti. Kvadratni- meter stanovanjske površine bo ocenjen na 8500 dinarjev. V novem stanovanjskem bloku, namenjen bo za potrebe sladkorne tovarne, bo šest trosobnih, prav toliko dvosobnih, štiri enosobna in dve garsonjeri. Investitor novogradnje je SLOVIN s svojimi ustanovitelji. Stanovanja bodo namenu predana prihodnje leto in sicer v mesecu septembru. zk Ob zgradbi ormoSiega Kmetijdcega kombinata bo zrasel nov 18-stanovanjski blok foto: zk f TEDNIK ~ 'l^. september 1978 DELEGATSKA SPOROČILA - ! Ormož Mladi o kongresu ZSMS Na posveui predsednikov in sekretarjev OO ZSMS ter delegatov za X. kongres zveze socialistične mladine so mladi iz ormoške občine govorili tudi o kongresnih doku- mentih. Beseda je bila o organizira- nosti mladih v krajevnih skupno- stih in šolah. Menili so, da je v predkongresnem in pokongresnem obdobju potrebno razčleniti delo vsake osnovne organizacije in akti- va. Pomembne in odgovorne nalo- ge v osnovnih organizacijah ZSMS imajo prav gotovo mladi komuni- sti, ki si morajo prizadevati, da delo in akcija ni samo dejavnost peščice mladih, temveč širokih mla- dinskih množic. Ker so se posveta udeležili tudi delegati za deseti kongres ZSMS, so si razdelili področja in se dogovorili v katerih komisijah bodo delovali. Na kongres slovenske mladine, ki bo od 12. do 14. oktobra v Novi Gorici bodo odšli Miran Fišer, Ana Sukič, Vera Zabavnik, Branka Sagadin, Ivan Vajda, Branko Jova- novič, Stanko Kos, Majda Herga, Slavica Golubič in Janko Klajnčar. zk UTRDITI BRATSKE VEZI IN SODELOVANJE Lahko bi dejali, da pod tem geslom tečejo vsako- letna srečanja občanov pobratenega Arandjelovca in Ptuja, pod tem geslom teče tudi sodelovanje na družbenopolitičnem in družbenoekonomskem podro- čju. Vsako leto se v septembru, ali točneje 19. sep- tembra, predstavniki ptujske občine srečajo s predstavniki Arandjelovca v tem prelepem šumadijs- kem mestu, ko občani prazjiujejo svoj občinski praz- nik. Arandjelovčani pa nas obiščejo vsako leto 8. avgusta, ob našem prazniku. Tudi letošnje ni izjema. Ob 34-letnici osvoboditve Arandjelovca se bodo po- novno obujali spomini na podpis listin o pobratenju dveh mest — na leto 1972, ko smo stkali takorekoč prve tesnejše povojne stike. Arandjelovčani priredijo vsakoletno manifestacijo umetniških stvaritev ,,Mermer i zvuci", ki zajame vse zvrsti umetniškega ustvarjanja. In vsako leto je prireditev pestrejša, bogatejša. Morda je prav zaradi razgibanosti kulturnega življenja v tem srbskem me- stu z 22 tisoč prebivalci, vzniknila misel o tesnejšem sodelovanju, ki se je razvilo med obema občinama. Prvi stiki v povojnem obdobju so nastajali na kultur- nem področju, ki so ga razvijali predvsem mladi iz Ptuja in Arandjelovca. Iz teh skromnih začetkov je raslo vedno tesnejše in poglobljeno sodelovanje pre- ko športnih srečanj, ki so bila dobra osnova za po- novno sodelovanje tudi na drugih področjih. Danes lahko zapišemo, da se pet organizacij združenega dela oziroma temeljnih organizacij iz občine Arandjelovac, dokaj dobro ujema v sodelovanju s sedmimi ptujskimi. Iz Arandjelovca so to Trgovsko podjetje ,,Kolektiv", Mlinsko-pekarsko podjetje ,,Pobeda", ,,Venčački vinogradi", ,,Elektroporce- lan" ter ,,Rudniki in samotama". Med ptujskimi pa z omenjenimi sodelujejo TGA Kidričevo, Merca- tor—Panonija, Izbira, TOZD Kletarstvo, TOZD Delta, TOZD Haloški biser in Perutnina. Prav gotovo je najlažje, najučinkoviteje razvijati sodelovanje in izmenjavati izkušnje na področju gos- tinstva in turizma. Ze dolgo tečejo dogovori o sodelovanju med Haloškim biserom in gostinstvom Arandjelovca. Misel o organiziranju ,,Tedna Arandjelovca v Ptuju" je stara skoraj 3 leta, pa je še nismo uresničili. Verjeti je, da je krivda na naši stra- ni, saj se naši gostiski delavci niso dovolj resno zavzeli za uresničitev te odhčne ideje, ki ni niti draga niti zahtevna. Obenem bi namreč v Arandjelovcu organizirali ,.Teden Ptuja" in tako v obeh pobrate- nih občinah predstavili svoje narodne jedi, folkloro, svoj način dela... Nadalje se tkejo niti sodelovanja na tem področju, ki ima tudi v našem kraju veliko prihodnost,i^med ,,Bukovičko banjo" in ,.Ptujskimi toplicami". Razlogov za sodelovanje je na področju gostinstva in turizma dovolj, le začeti je treba! — Naj to velja kot opomin ptujskim gostincem,' saj si tudi občani želimo spremembe enoličnega vsakdanjika v ptujskih krčmah. Mnogo bolj uspešno je sodelovanje med ostalimi navedenimi organizacijami združenega dela oziroma temeljnimi organizacijami, ki se iz leta v leto poglab- lja. Gotovo pa je iskati povezavo tudi na področju kmetijstva, saj sta si občini prav tu v marsičem so- rodni. O vezeh med družbenopolitičnimi organizacijami ni potrebno posebej govoriti, saj vemo. da je dobro. Tudi družbenopolitični delavci ob vsakoletnih sreča- njih v prisrčnih pogovorih izmenjujejo izkušnje in s skupnimi močmi iščejo oblike nadaljnjega sodelova- nja na vseh področjih. Želimo si lahko le. da bi prišlo do tesnejših stikov med vsemi občani pobratenih občin, za kar si prizadevajo predvsem mladi. In prav je tako! Ob koncu tega zapisa naj v imenu vseh ptujskih delovnih ljudi in občanov iskreno čestitamo občini ARANDJELOVAC ob prazniku z željo, da bi utrdili sodelovanje! N. D. Pred položitvijo posebne^ja betona na peronih ptujske avtobusne p4 ♦.aj« so morali odstraniti debelo plast že zgubanega asfalta. FOTO: B. VOJU "^.Li Obnavljajo avtobusno postajo v Ptuju Ob koncu minulega tedna so delavci komunalnega podjetja Ptuj, kije tudi lastnik avtobusne postaje začeli z obnavljanjem postajališč. Obnovit- vena dela so potrebna zaradi precejšnjih vzboklin na asfaltu, kjer so posta- jali avtobusi, saj je to bila prevelika obremenitev za še tako debelo asfaltno prevleko. Poleg tega, da bodo s posebnim betonom, ki ga bodo položili de- lavci GP Gradnje TOZD Ptuj, prekrili prostore peronov, bodo dogradili še tri dodatne perone. S tem bodo pridobili dodatna postajališča na ptujsl.i avtobusni postaji, ki je včasih že postala pretesna za številne avtobuse, i.i vsak dan pripeljejo v Ptuj precejšnje število potnikov. B. VODUSEK Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Enotna podpora akciji Na prvi septembrski seji predsedstva občinskega sveta ZS Ptuj so člani v razpravi podprli predlog družbenega dogovora o pridobivanju sredstev za osebno in skupno porabo ter o skupnUi osnovah in merilih za določanje osebnili dohodkov m drugih osebnili prijcmkov delegatov ter voljenOi in imenovanih funkcionarjev. Menili so tudi, daje potrebno v najkrajšem času na osnovi dogovora sprejeti ustrezne samoupravne sporazume med udeleženci dogovora. Izredno prizadeto pa so razpravljali o ukrepih, ki jih bo potrebno podvzeti za ublažitev posledic po pozebi in toči, kijo je v letošnjem letu utrpelo kmetijstvo v zasebnem in družbenem sektorju. Skupna 3codapo naravnih nesrečah znaša 146,500.000 dinarjev ah 5,7 odstotkov družbenega proizvoda občine. Škoda je toliko večja, ker se pojavlja po vrsti naravnili nesreč v zadnjili dveh letih. Dokončno vrednost le-te pa bo mogoče ugotoviti šele potem, ko bodo pospravljeni preostali kmetijski pridelki. Predsedstvo občinskega s-veta se je izreklo za vse akcije, ki jih v občmi pripravljamo za sanacijo škode, predvsem pa vse ukrepe, kijihje podvzel IS SO Ptuj. Posebej aktirao se sindikati vključujejo v akcijo enodnevnega zaslužka, ki bi ga naj prispevali vsi zaposleni v ptujski občini. Nič ah zelo malo pa se v javno razpravo o kongresnili dokumentih ZSMS vključujejo mladi delavci, zato je predsedstvo priporočilo, da se aktivnost med mladimi delavci poživi. MG TONE FLORJANČIČ, DELEGAT 8. KONGRESA ZS JUGOSLAVIJE »Sanirati neprimerno organizacijsko obliko ptujskega zdravstva" Med tremi sindikalnimi delavci iz ptujske občine, ki bodo sodelovali na 8. kongresu ZS Jugoslavije je tudi Tone Florjančič. Ob našem obisku, smo mu zastavili nekaj vprašanj. Kot dolgoletni izkušeni sindikalni delavec gotovo z lahkoto odgovorite na vprašanje: Kako ocenjujete organizacijske in vsebinske priprave na 9. kongres ZS Slovenije v ptujski občini, posebej še v zdravstvu ? ,,Biti delegat na 8. kongresu ZS Jugoslavije pomeni zame veliko priznanje za minulo delo na področju sindikalne dejavnosti, za kar se vsem članom sindikalne organizacije v ptujski občini najprisrčneje zahvaljujem. Obe- nem pa pomeni še večjo obvezo za nadaljnje delo. Na sindikalnih kongresih kritično ocenjujemo že opravljeno delo in si zadajamo naloge, ki jih moramo še opraviti. K tej oceni prispevamo in bi morah prispevati prav vsi člani ZS Slovenije in ZS Jugoslavije. Študija Edvarda Kardelja ,,Smeri razvoja politične- ga sistema socialističnega sa- moupravljanja" postavlja Zvezo sindikatov v ospredje kot množično družbeno-politično organizacijo, ki je sposobna strniti vse posamične in skupinske intere- se v urejenem sistemu samouprav- ne sociahstične demokracije, obe- nem pa te interese usklajevati že v osnovnih organizacijah sindikata, pa tudi v občini, republiki in federaciji. Sindikati morajo biti glavna gibalna sila v odnosih v samoupravnem združenem delu in prevzeti velik del nalog pri nadalj- njem razvoju družbeno-ekonom- skih odnosov, katerih temelji so določeni z ustavo in z zakonom o združenem delu. Te Kardeljeve ugotovitve so nam lahko vodilo, kako pristopiti h kritični obravnavi predkongresnih dokumentov za 9. kongres ZS Slovenije in 8. kongres ZS Jugoslavije. Organizacijske in vsebinske priprave na oba kongre- sa so v ptujski občini dobro zastavljene. Predsestvo občinskega sveta ZS Ptuj je zadolžilo vse občinske odbore sindikata delav- cev, organizirane po posameznih panogah in vse osnovne organizacije sindikata, da o predkongresnih dokumentih temeljito razpravljajo. Cilj teh razprav naj ne bi bila razprava ,,od člena do člena", temveč razprava o dejanski aktivnosti sindikata v določeni delovni sredi- ni, o vsebini njihovega dela, o organiziranosti, o utrjevanju vloge in položaja delavcev v družbeno- ekonomskih odnosih in v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, o prizadevanjih za razvoj proizvajalnih sil, krepitvi materialne podlage dela in stabilizacije, o prizadevanjih za razvoj družbenega in osebnega standarda, o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, o usposabljanju sindikalnih delavcev — torej o vprašanjih, ki so prisot- na v vsakodnevnem delu in natančno nakazana v predkongres- nih dokumentih. Vendar naj bi bila razprava v široki sindikalni bazi tista, ki bi te kongresne dokumente še dopolni- la. V ptujski občini so nekatere osnovne organizacije sindikata že temeljito razpravljale o predkon- gresnih dokumentih, nekatere deloma, nekatere pa te naloge še niso opravile, čeprav je to naloga slehernega sindikalnega delavca. Ustrezna tej ugotovitvi je tudi aktivnost osnovnih organizacij sindikata na področju zdravstva in socialnega varstva, ki se združujejo v občinski odbor sindikata delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu in katerega predsednik sem že drugo mandat- no obdobje", je zaključil Tone Florjančič. Kje so tista področja dela, ki jih je razprava dorekla in kje ostajajo še odprta vprašanja? ,,Razprave s področja ponožne- ga odbora sindikata delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu so pokazale na vrsto nerešenih problemov, s katerimi se dnevno srečujemo, čeprav smo njihove rešitve že nakazali na zadnjem kongresu slovenskih sindikatov v Celju, pa jih še vedno nismo uspeli razrešiti. To so predvsem problemi s področja svobodne menjave dela, kjer cesto prihajamo v razkorak med obojestranskimi zahtevami in realnimi možnostmi, kar pa pogosto rojeva obojestransko nezadovoljstvo, t. j. nezadovoljst- vo med izvajalci in uporabniki zdravstvenega varstva. Nadalje je razprava opozorila na velik kadrovski ,,primanjkljaj" po- sameznih profilov zdravstvenih delavcev, ki pa je v tesni povezavi z nerešenimi stanovanjskimi problemi in s premalo učinkovito štipendijsko politiko v ptujski občini. Tudi osebni dohodki zdravstve- nih delavcev v ptujski občini niso najboljši, prav tako ni najbolje urejeno nagrajevanje po delu, vse to se odraža tudi v pomanjkanju kadrov. Naloga vseh sindikalnih delavcev v zdravstvu in v gospodarstvu je, da vse te proble- me čim hitreje razrešimo v skupno korist in zadovoljstvo," je še pose- bej poudaril tov. Florjančič. Sistem delovanja sindikata je pohtično delo. Smo bili v okviru tega vselej uspešni? Kako ocenjujete vlogo sindikata v pripravah na integracije, tudi v zdravstvu? Kaj lahko zamerimo sindikalnim delavcem? ,,8. kongres ZK Slovenije je sprejel načelo, da se morajo sindikat in njegove osnovne organizacije še bolj usmeriti k temeljnim vprašanjem družbeno- ekonomskega položaja delavca, imeti ustvarjalen in kritičen odnos do vseh predlogov in biti dejavnik poenotenja interesov delovnih lju- di. To naj bi bila ena izmed po- glavitnih nalog članstva ZK in sindikalnih delavcev v združenem delu. Menim, da tem interesom delovnih ljudi v ptujski občini, ki so prek zbora uporabnikov v SIS zdravstvene skupnosti zahtevali funkcionalno združitev zdravstva v ptujski občini in s tem v zvezi racionalnejšo uporabo , .zdravstvenega dinarja", zdravstveni delavci nismo zadovoljili. Poudariti pa moram, da je za takšno odločitev odgovor- na manjšina zdravstvenih delavcev v ptujski občini. Sindikahii delavci v zdravstveni dejavnosti smo se trudili, opozarjali, vendar je manjšina svojevoljno odločila. V smislu sklepov 9. kongresa ZS Slovenije bomo morali vsi sindikalni delavci ptujske občine posvetiti rešitvi omenjenega problema vso pozornost in sanirati neprimerno organizacijsko obliko ptujskega zdravstva." Trdimo: ,,Nič mimo sindikata v združenem delu!" Ali je vselej temu tako? Zakaj prihaja do kratkih stikov? ,,Politika Zveze sindikatov naj bo odsev resnične volje delovnih ljudi ali: ,,Nič mimo sindikata v združenem delu!" Ali je vselej temu tako? Kjer je dobra sindikalne organizacija, kjer so dobri sindikalni delavci, dobri samoupravljalci in proizvajalci, je tako! Kjer pa je sindikalna organizacija samo instrument za nabavo industrijskega blaga, ozimnice, zastonj k arskih izletov, piknikov in zabav, pa naš sindikat ni več sindikat. Prepričan sem, da je takšnih ..sindikalnih" organizacij v ptujski občini vedno manj in da se bodo vsi samoupravljalci kmalu zavedli odločujoče vloge, ki jo imajo prek sindikalne organizacije v združe- nem delu." je menil Tone Florjančič. O čem bi vi kot dolgoletni izkušeni sindikalni delavec želel razpravljati na kongresu? Po vsej verjetnosti bi govoril o problemih sredine, kjer delate; to je v zdravstvu. Kaj bi postavili v prvi plan? ,,Problematika, ki jo bosta reševala oba sindikalna kongresa, je zelo pestra. Odgovoriti morata na vrsto nerešenih vprašanj. Kot predstavnik ptujskih sindikatov na 8. kongresu ZS Jugoslavije bi želel razpravljali predvsem o svobodni menjavi dela na področju zdravst- va in socialnega varstva. Ker pa mora biti razprava na kongresu povzetek mnenj vseh osnovnih organizacij sindikata, želim, da bi bila ta čim bolj plodna in verodostojen posnetek stanja z že omenjenega področja," je zaključil Tone Florjančič. MG Tone Florjančič foto: zk Na minulem posvetu, ki ga je pripravil izvršni svet SO Ptuj in na katerem so sodelovali direktorji, predsedniki delavskih svetov temeljnih organizacij in delovnih organizacij, so ie-ti soglašali z ak- cijo enodnevnega zaslužka vseh zaposlenih v ptujski občini. Tako bomo v občini zbrali okrog 350 milijonov dinarjev. Akcijo je po- trebno izvesti v mesecu septembru. Ob tej priložnosti je Franjo GnilŠek, predsednik IS SO Ptuj prisotne seznanil s potekom priprav na izdelavo samoupravne- ga sporazuma za izgradnjo ptuj- skih toplic kot skupne naložbe gospodarstva v ptujski občini. V občini pa je že tudi ustanovljen poseben koordinacijski odbor za spremljanje nadaljnjega razvoja ptujskih toplic. Ze na prvi seji od- bor menil, da je za nadaljnjo izgradnjo ptujskih toplic potrebno zagotoviti čvrsto osnovo za razvoj turizma kot gospodarske panoge, kar pa je naš skupni interes. Vzpo- redno s tem je potrebno zagotoviti, da se prek posebnega samouprav- nega sporazuma vključi celotno gosf)odarstvo v občini za skupno naložbo pri izgradnji Ptujskih toplic, pri tem pa upošteva vso vsebino in kakovost, kot je to določeno z zakonom o združenem delu. Glede na to, da gospodarska gi- banja v občini v prvem polletju le- tos niso najboljša, so predstavniki IS opozorili na pereča vprašanja, zlasti tista, kjer so zabeležena neplanska gibanja. Precej ostro pa je potrebno akcijo odpravljanja slabših rezultatov zastaviti tam, kjer so poslovali z izgubo ali pa na meji rentabilnosti. MG 13. september 1908 v Ptuju Za ta dan je sklicala napredna narodno obrambna šolska družba Cirila in Metoda letno skupščino v Narodnem domu v Ptuju. Želeli so sprejeti sklepe proti načrtnemu raznarodovanju spodnještajerskih Slovencev, ki ga je izvajala avstrijska vlada s podporo Suedmarke in Schulvereina. Ta sklic je ptujske Nemce in ponemčence z županom Orniggom na čelu strahovito razburil, ker so v tem videli,,izzivanje nemškega prebival- stva in nevarnost za nemški Ptuj". Ze v soboto, 12. septembra je v Ptuju in njegovi okolici vse vrelo. Policaji so prišli iz vseh okoliških mest, celo iz Beljaka in Celovca, da bi v ,,Pettauu" ščitili drhah izzivačev in pretepačev, ki so prišli iz Gradca in iz drugih mest ,,kuk" monarhije. Ta drhal je v Ptuju, 13. septembra 1908 pri- čakala okrog 150 udeležencev skupščine, ki so se pripeljali z vlakom iz vseh slovenskih mest, tudi iz Trsta, Primorske in Koroške. Od železniške postaje do narodnega doma so jih obmetavali s kamenjem, pretepali s palicami, jih suvali in pljuvali po njih . . . To nemško divjaStvo in nasilje je imelo širok odmev in ogorčenje med vsemi Slovenci. Ni šovinizem, če se po 70 letih spomnimo na te dogodke. Ob spominu nanje bomo toliko lažje razumeli položaj in boj za nacionalni obstanek naših rojakov na Koroškem. FF 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 14. september 1978 — TEDNIK Sklepi, sprejeti na volilni skupščini zveze sindikatov občine Ptuj v mandatni dobi 1978-1982 1. Zaradi dolgoročnih ciljev, nalog in sklepov, postavljenih na XII. občnem zboru zveze sindikatov občine Ptuj 1974, ostanejo te naloge sindikata tudi v naslednjem obdobju. Osnovne organizacije sindikata so dolžne analizirati, kako so bili posamezni sklepi realizirani in kako pristopi k uresničevanju še nerealiziranih nalog. 2. Sindikalne organizacije so dolžne oceniti, kako so usposobljene za izvedbo svojih številnih in zahtevnih nalog, še posebej s stališča krepitve in utrjevanja samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavcev v združenem delu. Na osnovi take ocene je potrebno ustrezno organizirati delo sindikata v osnovnih organizacijah in sindikalnih skupinah. Osnovne organizacije sindikata se morajo organizirati v vseh TOZD in delovnih skupnostih in so temelj za oblikovanje političnih stališč. Sindikat moramo organizirati tako, da bo njegovo delovanje prilagojeno vsem možnim obUkam in primerom samoupravne organiziranosti v združenem delu in družbi sploh. 3. V priprave za IX. kongres ZSS in Vlll. kongres ZSJ se moramo vključiti vsi delavci, člani sindikata. Razprave o kongresnih gradivih morajo biti tvorne in pokazati na dosežene rezultate, pa tudi napake, ki jih ugotavljamo pri svojem delu. Na osnovi razprav in sprejetih stališč je treba usmerjati delo v naslednjem obdobju. 4. Ustava in zakon o združenem delu postavljata pred sindikate izredno pomembne naloge v razreševanju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov. Izvajanje teh nalog je dolgoročna in osnovna naloga sindikatov. 5. V vseh oblikah uveljavljanja vloge, položaja in odgovornosti delavca je potrebno uresničevati vlogo temeljne organizacije združenega dela kot osnovne celice ustvarjanja nove vrednosti in pridobivanja dohodka. V organizacijah združenega dela so sindikati dolžni kritično analizirati sedanjo organiziranost in ugotoviti možnosti fizičnega ter poslovnega sodelovanja v združenem delu občine, regije in širšem jugoslovanskem prostoru. Zavzemati se moramo za predhodno ekonomsko in politično verificirano združevanje in povezovanje ter pri tem izločevati zaviralne subjektivne sile. Posebno skrb bomo posvečali povezovanju v negospodarskih dejavnostih. 6. V sindikatu si moramo prizadevati za hitrejši razvoj samoupravnih odnosov, boljše gospodarjenje višjo produktivnost in večje proizvodne rezultate. Prizadevati si moramo, da bo osebni dohodek vsakega delavca postal odvisen od doseženega dohodka in čistega dohodka njegove temeljne organizacije, ter da bo sorazmeren deležu, ki ga je glede na sestavljenost dela, količino in kvaliteto opravljenega dela ter gospodarnosti pri delu prispeval k ustvarjenemu dohodku. V organizacijah združenega dela, kjer so organizirane delovne skupnosti skupnih služb, se morajo odnosi teh služb do delavcev v TOZD urediti na načelih svobodne menjave dela v smislu določil zakona o združenem delu. 7. V sindikatu moramo posvečati vso pozornost pri razreševanju problemov s področja svobodne menjave dela dejavnosti zunaj proizvodnje, ki se funkcionalno povezujejo z dohodkom TOZD (vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, otroško varstvo, znanost itd.l in tistimi na področju materialne proizvodnje (komunalna dejavnost, železniški promet ipd.) Zavzemali se bomo, da bodo plani le teh usklajeni z dejanskimi potrebami in finančnimi možnostmi gospodarstva. - 8. Za učinkovitejše gospodarjenje in usmerjanje družbenoekonomskega razvoja je potrebno in pomembno uresničevanje samoupravnega družbenega planiranja. Posebna odgovornost sindikata je, da s svojim političnim delovanjem zagotovi vpliv delavcev pri sprejemanju in oblikovanju vsebine plana. Ibgoji pridobivanja in kr.-teriji razporejanja dohodka morajo biti osnova in vsebina planov. Sindikati morajo vztrajati, da bodo delavci odločali o celovitem dohodku in razporejanju dohodka za vse namene porabe. Že v postopku sprejemanja planov je ocenjevati, ali so v planih upoštevani vsi interesi delavcev. 9. V sindikatih se bomo zavzemali, da bodo OZD imele plane kadrovskih potreb, ter da bodo te potrebe vsklajene z razvojnem usmerjenega izobraževanja, kadrov.ske in štipe*ndijske politike in potreb združenega dela. 10. Delo sindikata se mora odražati v sodelovanju z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti v frontni organiziranosti SZDL. Posebna obveznost po delovanju sindikata v SZDL kot fronti izhaja iz obveznosti do delovanja delegatskega sistema v skupščinah družbenopolitičnega in samoupravnih interesnih skupnosti. Sindikati so odgovorni za stalno evidentiranje delavcev za opravljanje nalog v organih družbenopolitičnih skupnosti, SIS, DPO, siimoupravnih organih in za opravljanje odgovornih delovnih in strokovnih nalog. Zavzemali se bodo za zagotovitev strukture v kvalitetnem in kvantitetnem pogledu in spremljali delo delegatov in skrbeli za njihovo usposabljanje. 11. Družbenopolitično izobraževanje delavcev in članov sindikata je za izredno odgovorno vlogo, ki jo prevzemajo v našem samoupravnem in družbenopolitičnem sistemu osnova, da bo delavec dojel naloge in aktivno sodeloval v razreševanju tekočih problemov. Občinski svet ZSS mora v letne plane dela zajeti izobraževanje vodstev sindikalnih organizacij in predsednikov delegacij za delegiranje delegatov v zbore družbenopolitičnih skupnosti in SIS, OZD pa so dolžne organizirati izobraževanje delavcev v okviru svojih planov izobraževanja. 12. Komisija za kulturno in izobraževanje, posebej pa še organizatorji kulture v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela morajo bolj kot doslej skrbeti za pripravo kvalitetnih kulturnih in izobraževalnih programov in se zavzetami za izvajanje teh programov. Pri tem je pomembno sodelovanje s kulturno skupnostjo tudi v pogledu priprave in realizacije programov. Sodelovanje na kulturno umetniškem področju se mora krepiti s sosednjimi, zlasti pa še s pobratenimi občinami SR Hrvatske in SR Slovenije. 13. Vsakemu delavcu je treba omogočiti, daje pravilno, pravočasno in ustrezno informiran. Zato morajo osnovne organizacije sindikata analizirati sistem, kakor tudi učinkovitost in posamezne oblike informiranja. Zavzemamo se, da bi bilo čimveč delavcev naročenih na časopis Delavsko enotno.st, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Na nekoliko izvodov tega časopisa mora biti naročen sleherni izvršni odbor osnov.le organizacije sindikata. Zavzemamo se tudi, da bi bilo čimveč delavcev naročeno na lokalni časnik. Tednik in druga glasila z namenom širšega in popolnejšega informiranja. 14. Glede urejanja posameznih vprašanj in poenotenja stališč z namenom, da bi našli optimalne rešitve v razreševanju ekonomske ali druge problematike, se moramo zavzemati za nadaljnje ustanavljanje družbenih svetov. Delovanja družbenih svetov bo zagotovilo večjo koordinacijo pri delu. Zavzemali se bomo, da bi bili družbeni sveti skupni organi vseh družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitične skupnosti. 15. Posvečati moramo vso skrb načrtni rekreaciji in športni dejavnosti zaposlenih delavcev. Ta skrb se mora odražati tako v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, kakor tudi z organiziranjem športne in rekreativne dejavnosti preko društev, klubov in rekreacijskih centrov. Sindikati bodo dajali pobudo in vso podporo organiziranju in aktivni udeležbi pri organiziranju delavskih športnih iger, in da se bo sodelovanje na tem področju uspešno odvijalo. 16. Ljudska obramba in družbena samozaščita, zlasti njeno podružbljanje mora biti ena od temeljnih nalog sleherne osnovne organizacije sindikata. V sindikatih moramo skrbeti za vzgojo in dvig varnostne kulture zlasti s seznanjanjem delavcev z varnostno politilno sjtuacgo, z varovanjem poslovne in druge tajnosti in varovanje v.seh sredstev. Posebej se moramo zavzemati, da ne bo prihajalo do prekinitve dela, pri čemer je potrebno preprečevati vse vzroke in odstranjevati okoliščine, ki bi taka dejanja delavcev pogojevala. Zlasti pa mora temu namenu odgovarjati ustrezno informiranje. 17. Sindikati bomo s svojim delovanjem v največji meri prispevali k uresničevanju družbene vloge sodišč združenega dela, delavske kontrole ter skladno s svojo funkcijo zagotavljali ustrezno medsebojno sodelovanje. Poglobljeno in vzajemno mora biti sodelovanje z družbenim pravobranilcem samoupravljanja. 18. Organizacije združenega dela so dolžne v zakonsko določenih rokih prilagoditi svojo organiziranost in vskladiti samoupravne akte z zakonom o združenem delu. V sindikatih si bomo prizadevali preprečevati sprejemanje neustreznih rešitev z namenom formalne zadovoljitve določilom zakonov. Zategadalj je skupaj s komisijo za izvajanje zakona v združenem delu pri skupščini občine Ptuj, komisijami v organizacijah združenega dela in z družbenim pravobranilcem samoupravljanja preverjati sprejemanje samoupravnih aktov in dajati pobude za njih sprejemanje. 19. V sindikatih se moramo zavzemati za doseganje takega dohodka, ki bo postal osnova za zadovoljevanje vseh potreb delavca in zagotavljanja njegovega življenskega standarda. Izhajati moramo iz opredelitve, da je rešitev stanovanjskega vprašanja osnovna potreba, s tem pa tudi bistvena sestavina življenskega standarda delavca in ima zato prednost pred pridobivanjem ostalim potrošnih dobrin. Nadalje šc ostaja za sindikate že tradicionalna naloga, da posvetijo vso pozornost življenskim in delovnim pogojem delavcev ter socialni politiki (n. pr. otroško varstvo, letovanje, družbena prehrana, rekreacija in .šport itd,), 20. Programi in delovne usmeritve občinskih odborov strokovnih sindikatov pri OSS Ptuj so sestavni del programa Zveze sindikatov Slovenije Ptuj. 21. Poleg vseh navedenih sklepov morajo sindikati s svojimi člani dosledno uresničevati sprejte sklepe in resolucije Vlll. kongresa ZKS in XI. kongresa ZKJ, še posebej pa določila tistih dokumentov, ki se nanašajo na naloge sindikatov. 22. Občinski sindikalni svet ZSS Ptuj je dolžan na osnovi razprav in dokumentov obeh sindikalnih kongresov dopolniti svoj program dela. ALI JE „ZVONENJE PO TOČI" UPRAVIČENO Kdaj uporabno dovoljenje za olimpijsko strelišče v Hajdošah Gotovo ni Ptujčana, ki ne bi vedel, da imamo ob kartodromu v Hajdošah edino olimpijsko strelišče v Jugoslaviji, sodobno opremljeno in avtomatizirano. Na tem strelišču, ki je Zvezo lovskih družin občine Ptuj veljalo čez 2 milijona din so do nedavnega bila številna tekmovanja v streljanju na umetne golobe, republiškega, zveznega in tudi mednarodnega merila. Potem se je zataknilo. Krajani KS Olga Meglic, ki domu- jejo na levi strani Drave vzporedno z olimpijskim streliščem so na izvršni svet SO Ptuj naslovili vugovor zaradi prekomernega hrupa, ki nastaja ob streljanju na strelišču. Izvršni svet SO Ptuj je na svoji seji obravnaval ta ugovor in sklenil: — pristojni organi za izvajanje zakona o varstvu pred hrupom v na- ravnem in bivalnem okolju morajo upoštevati ugovor občanov KS Olga Meglic zoper uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja in zago- tovljenih varstvenih ukrepov zoper hrup ter morajo ravnati zakonito; — Oddelek za gospodarstvo in urbanizem SO Ptuj naj v 10 dneh od sprejema sklepa posreduje izvršnemu svetu SO Ptuj obrazlo- žitev vseh postopkov za pridobitev lokacijskega dovoljenja omenjene- ga strelišča; — Zveza lovskih družin mora pred nadaljnjo uporabo olimpij- skega strelišča izvesti vse ukrepe za zavarovanje strelišča in okolice ter ukrepe varstva pred hrupom v na- ravnem in bivalnem okolju na območju občine Ptuj; — Izvršni svet SO Ptuj zadolži oddelek za gospodarstvo in urba- nizem, da pripravi osnutek odloka o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa v naravnem in bivalnem okolju na območju občine Ptuj. Ti sklepi so praktično onemogo- čili nadaljnjo uporabo strelišča v Hajdošah. Oddelek za gospodarstvo in urbanizem SO Ptuj pa je 2. avgusta izdal Zvezni lovskih družin občine Ptuj odločbo, v kateri so zahtevani pogoji za odstranitev prekomernega hrupa. Po mnenju članov ZLD Ptuj so takšni pogoji nemogoči in ker stojimo pred dejstvom: olimpijsko strelišče — da ali ne, naj ta problem še malce osvetlimo s strani Zveze lovskih družin Ptui. Franjo Ribič predsednik komisije za strelstvo pri ZLD Ptuj je o tem povedal: ,,V Zvezo lovskih družin je včla- njenih prek 800 lovcev iz 23 lovskih družin Ptuja in Ormoža. V letošnjem letu smo si široko zasta- vili plan na področju strelstva. Imeli smo predvidenih veliko tekmovanj, tudi mednarodno tekmovanje v streljanju na umetne golobe v aprilu, prvomajsko tradi- cionalno tekmovanje, ki smo ga tudi izvedli ter republiško strelsko tekmovanje na glinaste golobe. Predvidevali smo tudi tekmovanje za veliko nagrado Slovenije, ki pa nam je tako, kot ostala tekmo- vanja propadlo zaradi nesporazu- ma pri izdaji uporabnega dovoljenja za olimpijsko strelišče. Krajani KS Olga Meglic so se pritožili zaradi hrupa, ki ga povzroča streljanje. Mislim, da je prišlo pri tem do nesporazuma. Oddelek za gospodarstvo in urbani- zem je za tem izdal odločbo, v njej ne prepovedujejo uporabo strelišča, ampak zahtevajo določene ukrepe za odpravo prekomrnega hrupa. Mi smo na sestanku že povedali, da ga ni mogoče odstraniti. Zato smo vložili pritožbo zoper to odločbo pri republiškem sekretariatu za industrijo v Ljubljani. V tej pri- tožbi je podrobneje navedeno kakšnega pomena je to strelišče. Lovci — strelci se na njem mamreč usposabljajo v streljanju in so toliko bolj pripravljeni v vsakem času, če bi v okviru družbene samozaščite ali splošnega ljudskega odpora bilo potrebno prijeti za orožje. Mislim, da to strelišče tudi veliko pomeni za turizem ptujske občine. Z velikimi mednarodnimi tekmovanji bi si ptujski turizem gotovo nekaj prislužil. Ze dalj časa pripravljamo skupni sestanek, na katerem bi se lovci dogovorili s krajani KS Olge Meglic podrobneje o vsej zadevi. Upam, da bo do tega razgovora prišlo kmalu, kajti medtem ko olimpijsko strelišče miruje, miruje tudi določen kapital, ki bi se lahko že obračal. Naše mnenje je, da je možna delna odstranitev hrupa, če so takšne zahteve, v nasaditvi ka- nadskih topolov ob strugi Drave. O tem smo na izvršnem odboru zveze lovskih družin že razpravljali in bomo šli čim prej v realizacijo. Ta nasad topolov bi predstavljal zvočno zaveso in hkrati rešitev problema. Sicer pa počakajmo na odgovor republiškega sekretariata, ki bo gotovo bistveno vplival na izdajo uporabnega dovoljenja olimpijskega strelišča v Hajdošah. Osebno se vprašujem, ali hrup ob streljanju zares v toliki meri ogroža stanovalce na drugi strani Drave, ali pa je to zgolj princip skupine krajanov KS Olga Meglic iskati SVOJO pravico. Končno bi na to lahko mislili že prej, ko so lovci razmišljali o treh možnih va- riantah lokacije la strelišče in so prav v povezavi z rekreacijskim kompleksom ptujskih toplic in kartodroma izbrali to lokaciji in zgradili strelišče vredno bhzu 3 milijone din po predpisih z ustreznim gradbenim in lokacijskim dovoljenjem." M. Ozmec FRANJU KIBlC. predsednik ko- misije za strelstvo pri zvezi lovskih družin Ptuj. Foto: M. Ozmec Organiziranost zasebnega kmetijstva? Na seji sveta za družbeno- ekonomske odnose v kmetijstvu pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj, so člani razpravljali o predlogu organiziranosti zasebnega sektorja kmetijstva občine Ptuj, ki ga je pripravil kmetijski kombinat Ptuj, obrat za kooperacijo. Javna razprava o organiziranosti zasebnega kmetijstva občine Ptuj po zakonu izoblikovali stališče po ustanovitvi in organiziranosti v okviru zadruge. Hkrati s tem se je pojavil tudi predlog, da ustanovijo enotno kmetijsko zadrugo Ptuj, v okviru katere bi bile združene vse aktivnosti kmetijstva. Vemo, da je kmetijska dejavnost razvita v vsej ptujski občini in da predstavlja veliko območje. Kmetje so zato menili, da bi na posameznih območjih lahko delovale temeljne zadružne organizacij.e (TZO). V letošnjem letu smo že razpravljali o ustanovi- tvi osmih takih TZO, ki bi delovale na sedanjem območju obrata za kooperacijo. Za kolikšno število TZO se bodo kmetje odločili, bi danes težko rekli, saj bodo kmetje pri svojih odločitvah upoštevali ekonomsko upravičenost; mi pa vemo, da elaborata o ekonomski in družbeni upravičenosti še nismo sprejeli in bo le ta odločno vplival na odločitev kmetov. Povedati je potrebno tudi to, da temeljne zadružne enote lahko organizirajo samo kmetje in edino oni s samoupravnim sporazumom in s sprejetjem elaborata. Na četrtkovi seji sveta za družbeno ekonomske odnose c se je razvila pestra razprava o varian- ti štirih temeljnih zadružnih enot, ki bi delovale v okviru kmetijske zadruge Ptuj. Sprejeli so tudi nekatera stališča; posvet pa sklenili s sklepi, da se zavzemajo za enot- no organiziranost zasebnega kmetijstva v občini v okviru ene zadružne organizacije o čemer se morajo na javnih razpravah odločiti kmetje sami. Nujno mora biti izdelan tudi elaborat ekonom- ; ske in družbene opravičenosti tak- šne organizacije zasebnega kmetij- : stva. Na osnovi elaborata pa se člani sveta zavzemajo za variantno organizacijsko obliko, ki bo po teritorialnem in proizvodnem principu omogočila ugodno končno realizacijo nalog v kmetij- stvu. Menili so, da je sedanji predlog organiziranja štirih temeljnih zadružnih enot ob analizi lahko sprejemljiv, mora pa vsebo- vati še plan po teritorialnih enotah in proizvodnih skupnostih, z javno razpravo o variantah bi začeli kmetje šele takrat, ko bo elaborat izdelan na podlagi tega bo možno tudi izdelati akte, ki so potrebni za registracijo zadruge. Kmetje, v ptujski občini je čistih kmetov 4195, od tega 830 kooperantov, se bodo za posamez- ne variante organiziranosti zasebnega sektorja kmetijstva odločali sami in lahko upamo, da bomo dosegH enotno organizi- ranost zasebnega kmetijstva. N. Topolovec TEDNIK - 14. september 1978 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 V Ormožu reorganizacqa osnovnega šolstva Zakaj pod skupno streho? Nekatere osnovne šole v ormoški občini imajo nasproti drugim slovenskim šolam povsem specifičen položaj. Posebej to velja za onnoško osnovno šolo, ki je v tesni, skorajda neposredni povezavi z vrtcem. Osnovne šole v Sloveniji in Jugoslaviji imajo svoja natančno izoblikovana interesna področja in potrebe ter interese združujejo na ravni občinskili izobraževalnih skupnosti in so tako na svojem lastnem, oprede^enem tiru razvoja. Enako velja za otroško varstvo, ki prav tako po organizacgski in vsebinski plati ,,vlak razvoja in prihodnosti" pelje po svojih tirnicali. V Ormožu ni povsem tako. Ta ugotovitev velja za OŠ Ormož, Runeč, llum in Ivanjkovci. Poleg razvoja vzgoje in izobraževanja se je namreč istočasno razvijalo tudi otroško varstvo. Ne bi mogh reči, da prav na račun osnovnega šolstva, vendar pa so vrtcem osnovne šole bile v veliko pomoč tako po ekonomski kot tudi po finančni plati. Nikakor nočemo zanikati pojava solidarnosti, je dejal ravnatelj OŠ Or mož, Rudi Zidarič, vendar šola in vrtec po ekonomski plati ne gresta skupaj. Tudi pedagoško delo se razlikuje. Ta problem je posebno pereč v Ormožu in Ivanjkovcih. Seveda ta kritika ne bi smela zveneti negativno. Potrebno je reči, da so danes vrtci „zrash" v tako močne delovne sredine in ker imajo svojo interesno skupnost, je m.ogoče, da se osamosvojijo, V OŠ Ormož je zato nastala pobuda za reorganizacijo osnovnega šolstva v kr^evni skupnosti Ormož. S tem ni rečeno, da se šobiiki odpovedujejo solidarnosti, nasprotno, želijo si samostojno organizacijo dela, poslovanja itd. Problem rešujejo že nek^ let, vendar prave učinkovitosti še ni. S tem problemom je seznanjen tudi republiški zavod za šolstvo, organizacijska enota v Mariboru, kjer so oblikovali mnenje in zahtevo, da se ormoško osnovno šolstvo reorganizira in da se otroško varstvo postavi na svoje noge. Razlog za to zahtevo je v tem, da se na ta način uredi in izboljša peclagoško delo in navsezadnje tudi finančni položaj osnovnih šol. Tudi posebna osnovna šola je ,,zrela", da se osamosvoji in interese ter potrebe rešuje znotraj delovne organizacije, navsezadnje pa je takšna želja tudi med delavci posebne osnovne šole. Predlog je tudi, da vrtec v Ormožu in še kje postane samostojna delovna organizacija in svoje interese, potrebe, želje in zahteve izraža prek svojih delegatov v skupnosti otroškega varstva. Takšna reorganizacija je potrebna najprej v KS Ormož, kasneje pa tudi v občinskem merilu. Po tej reorganizaciji pa bi seveda moralo slediti združevanje osnovnili šol ormoške občine. V OS Ormož so se delavci dogovorili, da bi šole v Ormožu, na Humu, Runeču in v IvanjkovcUi se stavkale eno delovno orga- nizacgo. Poleg tega so delavci na eni izmed zadnjih sej delovne skupnosti sprejeli sklep, da se zmanjša dejavnost v osnovni šoli, kar pomeni, da se vrtec odcepi od vzgoje in izobraževanja. O tem bodo sklepali tudi na referendumu, ki bo po vsej verjetnosti še ta mesec. Prednosti trenutne reorganizacije so na dlani. Prva in osnovna je, da posebna osnovna šola in vrtci s svojim vlakom razvoja zapeljejo po svoji tirnici bodočnosti. Osamosvojitev je dobrodošla tako za ene kot druge. Nepotrebnih besed in ovir pri tem ne sem biti. Ne bi smeli pozabiti na drugo prednost. Ta namreč obeta konkretno združevanje osnov- nega šolstva v občini Ormož. Nova organizirana oblika vzgoje in izobraževanja bi pozneje lahko po s-voji tehtnosti, neposrednosti in samoupravnosti vključevala še glasbeno šolo, delavsko univerzo, oddelke usmerjenega izobraževanja in vse osnovne šole v občini Ormož. Ob takšnem združevanju pa bi lahko oblikovali tudi skupne službe. Obstaja torej upanje, da so nove organizacijske oblike osnovnega šolstva in otroškega varstva na dobri poti. O tem bi v prihodnosti veljalo spregovoriti na eni od delegatskih skupščin, zk TEDNIKOV RAZGOVOR Na delo v sindikatih mevežejo lepi spomini Današnji razgovor smo namenili predstavitvi enega od naših delovnih ljudi in občanov, ki si je s svojim delom in družbenopolitično aktivnostjo v občini in krajevni skupnosti ustvaril ugled pridnega in požrtvovalnega človeka, ki mu sedemurni delavnik ni nikoli pomenil konca dnevnih obveznosti. Tako radi pišemo o naših napakah, vse preveč pa smo skopi, ko bi bilo potrebno spregovoriti o prizadevanjih posameznikov, ki so si s svojim delom ustvarili resnično spoštovanje v sredini v kateri živijo. Eden takih je tudi Feliks BACAR, kije sogovornik v našem današnjem zapisu. Tovariš Bagar, rodili ste se 1930 v Galušaku pri Vidmu ob Ščavnici v Slovenskili goricah. Kot 15-letni fant ste dočakah osvoboditev domovine. Kje je to bilo in kako vam je ta velik trenutek ostal v spominu? „Osvoboditev domovine sem doživel v Ptuju. Bil je to nepozaben in veličasten trenutek, kajti svoboda je poleg zdravja največje in najdragocenejše boga- stvo človeka. Takrat sem bil krojaški vajenec in že v prvih dneh svobode vključen v krojaško delavnico v kateri smo delah za potrebe naše armade. Že v mesecu maju 1945, smo v delavnici ustanovili osnovno sindikalno organizacijo krojačev in šivilj, večino vajencev pa smo vk^učili še v članstvo USAOJ in smo delah v aktivu delavske mladine mesta Ptuja. Politično delo v sindikalni in mladinski organizacgi je bilo dobro organizirano. Imeh smo študijske sestanke in se dogovarjali kam bomo šh na udarniško delo v prostem času, ker je bilo v Ptuju veliko nalog pri odpravljanju posledic vojne. Vajenci smo bili takrat še posebno zaposleni. V delavnici smo delah osem ur, popoldne in zvečer smo obiskovali pouk v obrtni nadaljevalni šoli, prosti čas pa v glavnem preživljali na udarniškem delu. Po večerih so bili tudi študijski mladinski sestanki, kajti veliko smo se morali naučiti, da smo se usposobili za delo na terenu." Kje vse ste sodelovali na mladinskih delovnih akcgah in kaj vam je pomenilo prostovoljno delo za katerega ste dobili tudi več udarniških značk? ,,Sodeloval sem na regulaciji Pesnice leta 1946, nato leta 1947 pri gradnji mladinske proge Samac-Sarajevo, leto kasneje sem gradil avtocesto bratstva in enotnosti Zagreb-Beograd. Sode- loval sem tudi pri gradnji zadružnih domov v ptujskem okraju in na drugih delovnih akcgah. Prostovoljne delovne akcge so bile zame velika šola, šola dela, tovarištva, bratstva in enotnosti. Vsi mladi smo se na MDA veliko naučili, izoblikovali pa smo si tudi pravilen odnos do fizičnega in umskega dela. Prostovoljno delo mi je vedno pomenilo veliko zadovoljstvo in tudi danes visoko cenim mladi rod, ki s prostovoljnim delom pomaga pri graditvi naše domovine." Poleg dela v mladinski orga- nizacgi ste bih izredno aktivni tudi na področju predvojaške vzgoje, pri delu z mladimi na terenu. „V mladinski organizaciji sem delal v obdobju od 1945 do 195 7. Svojo aktivnost sem začel v aktivu delavske mladme mesta Ptuja, nadaljeval v mestnem komiteju, nato v oblastnem komiteju mladine severovzhodne Slovenge, zaključU pa v okrajnem in občinskem komiteju mladine Ptuj. Takrat smo mladinski aktivisti veliko delah z mladino na terenu. Ustanav^ali smo mladinske aktive, pridobivali mlade za mladinske delovne akcge in sodelovali na vseh delovnih in političnih akcijah takrat. Delah smo v teScih pogojih. Na mladinske sestanke v vasi smo odhajah 15 in več kilometrov peš ter se pozno ponoči utrujeni vračali domov, le redki mladi aktivisti so imeh kolo. V tem obdobju sem skoraj leto dni preživ^al z mladimi fanti na taborjenjih predvojaške vzgoje pri Lovrencu na Dr. polju, v Moškanjcih in v Ptuju. To je bila velika šola za mlade fante, veliko so se naučili, mnogi so bih sprejeti v mladinsko organizacijo, na njihovo pobudo je bilo ustanov- ljenih veliko novili mladinskih aktivov." Dolga leta ste delah kot profesionalni sindikalni funkcio- nar v ptujski občini. Kakšni spomini vas vežejo na to obdobje? „Svojo aktivnost v sindikalni organizacgi sem pričel v Ptuju leta 1945, ko so mi zaupali vzgojno delo z vajenci krojaške in šivijske stroke. Pozneje sem skoraj deset let oprav^al naloge predsednika osnovne sindikalne organizacije krojačev in šivilj pri krojaškem podjetju Moda v Ptuju. Leta 1959 sem bil kot visokokvalificirani delavec iz neposredne proizvodnje izvoljen za tajnika OS ZS občine Ptuj in sem nalogo profesio- nalnega sindikalnega delavca oprav^al 16 let. Težišče našega dela v sindikatih v takratnem obdobju je bilo na uveljav^anju nagrajevanja po delu in razvijanju delavskega samo- upravjanja. Veliko skrbi smo posvetili delovnim in življenjskim pogojem delavcev. Delo v sindikatih je bilo vedno zelo odgovorno in zahtevno, zato smo skrbeli tudi za načrtno usposab- ljanje sindikalnih kadrov. V ta namen je bila leta 1960 v Ptuju ustanov^ena sindikahia šola skozi katero je šlo nad tisoč delavcev, velika politična škoda pa je, daje ta šola ukinjena. Na delo v sindikatUi me vežejo lepi spommi, zlasti na tovarištvo in čut odgovornosti,kije sprem^alo delo veUke večine sindikalnih delavcev ptujske občine." Bili ste glavni pobudnik organiziranega medrepubliškega sodelovanja ter tedna bratstva in prijateptva. ,,Prve organizirane oblike med- republiškega sodelovanja segajo v leto 1960, ko smo za slušatelje ptujske sindikahie šole organizirali enodnevni pouk v tekstilnem kombinatu Varteks v Varaždinu. Proučevah smo organizacijo obratnih delavskih svetov oziroma decentralizacgo delavskega samo- uprav^anja v praksi. 16. septembra 1961. leta, smo v Ptuju organizirah prvo skupno sejo občinskih svetov zveze sindikatov občin Cakovec, Ptuj in Varaždin in 23. aprila 1962. seje pričel prvi teden bratstva in prijateljstva. Ti trije pomembni dogodki so postavili temelje medrepubliškemu sodelovanju, ki poteka osemnajsto leto. V razvganju tega sodelovanja pa imajo prav gotovo najpomemb- nejše mesto in vlogo ptujski sindikati." Danes ste aktivni v občinskem družbenopolitičnem živjenju kot sekretar zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ptuj, v Rogoznici ste predsednik skup- ščine krajevne skupnosti, ste poveljnik občinskega štaba civilne zaščite, aktivno nadaljujete delov sindikatih kot predsednik komisije za kulturo in medrepubliško sodelovanje, ste sekretar med- občinsko-medrepubliškega odbora itd. Kako lahko usklajujete delo, ki ga tako odgovorne funkcge zahtevajo? Vse to zahteva od mene, da si načrtno in racionalno razdelim svoj prosti čas. To pa pomeni, da so prosti popoldnevi, večeri, sobote, večkrat pa tudi nede^e namenjeni oprav^anju nalog in opravil, ki mi jih te funkcije nalagajo. Iz tega pa izhaja, da za dom in družino ostaja zelo malo časa. V življenju človeka sta dve stvari, ki juna človek mora ostati zvest - to sta domovina in družina. Zato izpobjevanje druž- benih funkcg v praksi pomeni le izpolnjevanje dolžnosti do domo- vine in prav v tem vidim svoje pravo zadovoljstvo in bistvo svojega življenja v času v katerem živim in delam." Feliks Bagar, kot poveljnik občinskega štaba civilne zaščite med mladimi Razprava o zazidalnem načrtu Rabeljčja vas-zahod „Novo mestece" za štiri tisoč ljudi Ze v 32. številki Tednika smo objavili sklep izvršnega sveta skupščine občine Ptuj o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Rabelčja vas—zahod, ki je bil razgrnjen v oddelku za gospodarstvo in urbanizem SO Ptuj. Ker ni bilo večjega odziva, dobiU so le 3 pripombe k osnutku načrta, je oddelek za gospodarstvo in urbanizem SO Ptuj sklical za v ponedeljek, II. septembra 1978 v domu Franca Krambergerja v Ptuju razpravo o predlogu zazidalnega načrta in nanjo povabil vse zainteresirane, od krajevnih skupnosti, samouprav- nih interesnih skupnosti, do raznih strokovnih zavodov in služb ter delovnih organizacij. Večinoma vsi so se vabilu odzvali in aktivno sodelovali v razpravi. Gre namreč za načrt zazidave območja med cesto na Mestni vrh in Rabelčjo vasjo, od sedanjega gradilišča srednješolskega centra do Babosekove grabe, kjer bi naj v letih 1981 — 1985 na površini 28 ha nastalo moderno naselje z okrog 4000 prebivalci in s potrebnimi javnimi zgradbami (banka, PTT, trgovine, delavnice itd.). Tako bo v^ petih letih na tem prostoru nastal nov moderen predel Ptuja, ki bo štel toliko prebivalcev kot jih je imel prva leta po osvoboditvi ves Ptuj. Zato tudi ne gre, da bi brez temeljite javne razprave šel zazidalni načrt v odločanje zborom občinske skupščine. Da je bila taka organizirana razprava nujno potrebna, potrju- jejo številni predlogi in pripombe, ki so jih imeli sodelujoči v razpravi že v ponedeljek, ko so med drugim sklenili, da je treba javno razpravo podaljšati do konca tega meseca in da vsaka skupnost o osnutku načrta razpravlja še v svojih sredi- nah. Posebno odgovorna naloga je pred organi in organizacijami KS Boris Ziherl, saj zazidalno območje leži v tej krajevni skupnosti, da izvedejo javno razpravo z neposredno prizadetimi občani. S takim načinom dela bomo uresničevali tudi eno od nalog, zapisano v resoluciji VIII. kongresa ZKS, da bodo samoupravno organizirani krajani soodločali o urbanističnem, prostorskem in drugem urejanju okolja, kjer delovni ljudje in občani živijo, da bodo odločali o pogojih dela in življenja. Na podlagi tako zastavljene akcije bo možno pripraviti dober, strokovno in življenjsko, predlog za delegacije zborov skupščine občine Ptuj, ki bodo k njemu Se dali svoje pripombe in ga končno sprejeli. Na podlagi tega bodo potem vsi zaitneresirani sprejeli družbeni dogovor o izgradnji celotnega omobčja, glavni nosilec tega dogovora pa bo samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj. Treba je upoštevati, da je celot- no zazidalno območje pretežno v lasti številnih zasebnih lastnikov, da bo treba teren najprej arheološko raziskati, komunalno opremiti itd., zato je nujno, da čimprej sprejmemo zazidalni načrt, ker šele potem lahko začnemo z ostalim urejanjem in dogovarjanjem. Tega so se vsi sodelujoči v razpravi zavedali, saj bi z vsakim zamujanjem lahko zavrli sedanji tempo stanovanjske gradnje v Ptuju. FF Razstavljenih 120 krav in 21 konj Obdravski zavod za veterinar- stvo in živinorejo v Ptuju je 9. septembra na razstavi konj in govedi, ki je bila posvečena 25. obletnici osemenjevalne službe v Ptuju, dokazal kakšno spremembo je doživela goveja čreda tega območja in kaj lahko rejec doseže s potrpežljivim, dolgotrajnim in skrbnim delom v svojem hlevu ob izkoriščanju vseh možnosti, ki mu jih daje sodobna osemenjevalna služba s svojimi spremljajočimi službami. Spored razstave se je začel v soboto, 9. septembra ob 8. uri, ko je kar 61 rejcev krav in 19 rejcev oz. oskrbnikov konjev prignalo svojo živino na razstavni prostor na sejmišče v Ptuju. Od osme do pol enajste ure so nato člani komisij ocenjevali in razvrščali živali. Na razstavi je sodelovalo 79 plemenskih krav, 18 krav prvesnic, 8 krav prvesnic—križank SL. X. RH, 15 plemenskih telic, 5 žrebcev, 10 kobil in 6 žrebic. Razstavo je ob enajstih svečano odprl direktor Zavoda za veterinarstvo in živinorejo Vladimir Vrečko, s pozdravnimi besedami pa so se pridružili še: Cvetko Doplihar, v imenu SO in DPO Ptuj, Franček Simonič, v imenu živinorejske poslovne skupnosti Ljubljana in Franc Potočnik, podpredsednik Zadružne zveze Slovenije, kmet iz Savinjske doline, ki je še posebej poudaril nujnost uskladitve cen in pravilnega vrednotenja kmečkega dela. Sicer pa je bilo v častnem odboru kar 49 predstavnikov različnih družbenopolitičnih organizacij, zadruženega dela, skupnosti, šol... Ob 12. uri so rejci prikazali najboljše živali ali tiste, ki jih je komisija ocenila z znakom 1 a. Med plemenskimi kravami so prvo mesto prisodili kravi Jelka, rejca Franca Selinška iz Starš 33, drugo mesto pa kravi Tigri, rejca Petra Kranfolgla iz Dragučove 14. Tretje uvrščena je bila krava Juta, rejca Julka Kupnika iz Primoža 55. Med kravami prvesnicami je bila najbolje ocenjena krava Pira, rejca Franca Rojka iz Sp. Dupleka 87, druga krava Muca, rejca Franca Florjančiča od Miklavža, tretja pa krava Mina, rejca Rajka Konečni- ka iz Dragučove 18. Telica Bilka je bila prva med plemenskimi telicami, njen rejec je Jakob Valentan iz Dragučove 15, druga telica Sava, rejec Franc Lobnik iz Orehove vasi 7, tretja pa telica Perga, rejec Franc Sušnik iz Selc 50. Na razstavi je sodelovalo 5 žrebcev, lastnik štirih je Obdravski zavod za veterinarstvo in živinore- jo. Kot najboljšega so ocenili žrebca 442 Roitner Vulkan XII, katerega oskrbnik je Venčeslav Toplak iz Zg. Partinj 112. Drugi je bil žrebec 395 Artist Nero, katere- ga oskrbnik in lastnik je Obdravski zavod za veterinastvo in živinorejo Ptuj, tretji pa je bil žrebec 434 Artist Nero — lastnik in oskrbnik: Franc Krabonja iz Sodinc 21. Med kobilami z žrebeti je bila prva kobila Anica, rejca Vinka Ropa iz Lormanj 15, druga Borka, rejca Jožeta Bedrača iz Repišč 3, tretja pa Deklica, rejca Antona Drevenška iz Lovrenca 68. Kobila Oseka, rejca Franca Kranera iz Zamarkove 6 je bila najboljša med kobilami brez žrebet, druga pa kobila Elida, rejca Jožeta Petka iz Brezove 3. Jože Suman iz Žerjave 26 je lastnik in rejec najboljše žrebice Gizele. Druga je bila žrebica Fidela, rejca Alfonza Mohoriča iz Trnovske vasi 33, tretja pa Gana, rejca Franca Kranera iz Zamarko- ve 6. Na svečani seji delavskega sveta Obdravskega zavoda za veterina- rstvo in živinorejo so sprejeli sklep, da podelijo priznanje vsem ,,pionirjem osemenjevanja", ki so pred 25 leti kot prvi začeli z osemenjevanjem — med njimi tudi Cveto Doplihar. Popoldan so si rejci lahko ogledali nastop šolanih psov Kluba za vzrejo športnih in službenih psov ter dresurno jahanje oz. nastop konjev in jahačev Konjerejskega zavoda Lipica. Možen pa je bil tudi ogled plemenjakov v osemenjevalnem središču. Zaključek razstave je bil v nedeljo s plemenskim sejmom za žrebce. Besedilo in posnetek: N. Topolovec Najboljše krave so prejele zvonce, najboljši konji pa vence. Zavrč Z obiranjem hmelja končali V letošnjem letu so začeli z obiranjem hmelja v Zavrču 18. av- gmta, v soboto pa so z obiranjem že končali. Franc Travnikar, upravnik delovne enote v Zavrču, mi je povedal, da je obiranje hme- lja precej težavno in zaskrb- ljujoče delo, saj je tudi na področju Haloz že začelo primanj- kovati delovne sile. Obiralci hme- lja, prve dni jih je bilo 100, pri koncu pa kar 150, so bili domači- ni, nekaj jih je bUo pa tudi iz so- sednje Hrvatske. Za merico obra- nega hmelja so dobili 8 dinarjev; tako je sklenil poslovni odbor za hmeljarstvo. Letošnja letina je bila zaradi vremenskih neprilik, zlasti spomla- danske pozebe in dežja, slabša. Ze spomladi so opazili, da je hmelj nekoHko redkeje cveten. Pridelek pa je povprečen: 19 centov, lani ga je bilo 22 centov na ha. Delovna enota v Zavrču ima se- daj 14 in pol hektarjev hmeljskih nasadov, od tega 11 in pol hektar- jev stare ali klasične sorte Savinj- skega guldinga, 3 hektare pa nove selekcionirane sorte Apolona. Ta ima nekoliko več alfa smol in je tudi bolj primerna za obiranje s strojem, kar je tudi njihov načrt za prihodnje. N. Topolovec 6-IZNASlHKRAJEV 14. september 1978 - XEDNIK RADIOFOTOGRAFIRANJE V OBČINI PTUJ Objava v času od 19. septembra 1978 do 20. oktobra 1978 bo na območju občine Ptuj radiofotografiranje prebivalstva. Radiofotografiranje je po Odloku o obveznem radiofotografiranju prebivalstva v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 1 - 7/78 z dne 24. 2, 1978) obvezno za vse občane občine Ptuj,ki so rojeni pred 15. julijem 1949. Radiofotografiranja se morajo udeležiti tudi tisti zavezanci, ki niso prejeli posebnega vabila, stanujejo pa na območjilt, navedenih v razporedu. Vse občane prosimo, da upo,števajo na vabilih naveden dan in uro ter kraj radiofotografiranja. Tisti, ki bodo na določen dan za radiofotografiranje upravičeno odsotni, morajo priti na radiofotografiranje zadnji dan t. j. 20. 10. 1978 od 15. ure dalje na bazi: Kreditna banka Ptuj in Blagovnica Mcrcator Ptuj, Titov trg. Občani, zaposleni v Bolnici Ptuj, TOZD za vzdrževanje voz Ptuj, Delta Labod Ptuj, AGIS Ptuj, Elektrokovinar Ptuj in TGA Kidričevo, pa so prejeli vabilo za radiofotografiranje v kraju bivanja, bodo radiofotograJ"irani v svojem podjetju (delovni organizaciji), o čemer jili bo njiliova delovna organizacija pravočasno obvestila, vabilo pa naj svojci oddajo na kraju radiofotografiranja, ali pa sami v podjetju na dan, ko bodo radiofotograiirani. Radiofotografiranja so lahko oproščeni a) nosečnice, ki morajo predložiti potrdilo ginekološke ambulante na kraju radiofotografiranja ali pa predhodno na Štabu za radiofotografiranje. Regionalna zdravstvena skupnost Maribor, podružnica Ptuj, Trstenjakova ul. 9, b) bolniki, ki so na dan radiofotografiranja v bolnici ali nepokretni v domači negi, vendar morajo predložiti njih svojci na dan radiofotografiranja zdravniško potrdilo, ali pa predhodno Štabu za radiofotografiranje, Ptuj, Trstenjakova 9. RAZPORED RADIOFOTOGRAFIRANJA Datum baza ulice, naselja, vasi Id-do '\ 19. 9. Kreditna banka Ptuj Bezjakova, Jenkova, Med vrti, Miklošičeva, Murkova, Ob Grajeni, Pletarska, Rajčeva, Slovenski trg, Srbski trg. Tiha pot. Trg MDB, Trstenjakova, U. H. Lacka, Vodnikova, Zelenikova, Titov trg 7-13 19. 9. Kajuhova-transfor- Nova vas, Langusova, Meglova pot, mator Osterčeva, A. Kavčevič, UL Lac- kove č., Bevkova, Flegeričeva, Kajuhova, Kariževa, Kiamberg. pot, Levstikova, Ljudski vrt, Natašina pot. Obrtniška, Švajgeijeva, Trubarjeva, Zoisova, Žgečeva, Zupančičeva, Potrčeva 7-15 20.9 Zadružni trg: delavci ELEKTROKOVINAR 7-8 Abramičeva, Čopove, Hauptmaničeva, Linhartova, Hreničeva, K Mitreju, Lazarjeva, Mariborska, Meškova, Mlindka, Na obrežju, Ob Studenčnici, Oh železnici. Poljska, Prežihova, Rimska, Rogaška, Seliškarjeva, Spolenjakova, Tavčarjeva, Zadružni trg, Trajanova, Trdinova, Vespazianova, Zagrebška 8-13 20. 9 Turnišče, Selška c. Draženska Golobova, Gremova, Iličeva, transforrnator Jezova, Majdina pot. Mejna, Na postajo, Sagadinova, Selška, Sodnice, Suha vejaj Trniška, Ul. Hal. voda, U. Zetalskega Jožeta, Zagrebška, Zidanškova, Toplakova 7-13 21.9. Ziherlova ploščad Varovanci Doma upokojencev Ptuj 7-8 Jurančičeva, Panonska, Peršenova, Remčeva, Kraj^herjeva, Volkmerjeva, Ziherlova ploščad, Hercegova, Frankovičeva, Rabeljčja vas. 8-16 21.9. Vrazov trg Aškerčeva, Cafova, Cankarjeva, Prešernova, Trg svobode, Vošnjakova, Krempljeva, Vrazov trg. Cvetkov trg. Dravska, Grajska, Hrvatski trg, Jadranska, Muršičeva, Muzejdci trg. Na gradu, Na hribu 7-15 22. 9. Mlekarna Ptuj Arnuševa, Čučkova, Kogejeva, Na tratah, Nova cesta, Ojmoška, Rajšpova, Rogozniška^Špindlerjeva, Vegova, Vrtnardca, Znidar. nabr., Dornavdca, Stojkova. 7-10.30 Vrtec Budina Belšakova, Hermanova, Kerenčičeva, Macunova, Stalerjeva, Severova, Serenova, Štrafelova, Wilhelmova, Budina 11-14.30 22. 9. Vičava-Belšak Rudi, Orešj, C. kur. NOV, Dajnkova, transformator Keleminova, Kuhaneva, Modrinjakova, Plojeva, Savinova, Sovretova, Strma ul., Va.štetova, C. Ogle Meglic, Ferkova, Kettejeva, Kosovelova, Murnova, Skrbarjeva, Slomškova, Tomšičeva, Krčevina p. Ptuju, Vičavska pot 7-11 Bife Cebek, Cufarjeva, Erjavčeva, Gajzerjeva, transformator Maistrova, Reševa, Štuki, Crtkova, Pivkova, Zavčeva, Krčevina 11.30'- 15 25.9. AGIS delavci AGIS 7-17 transformator 25.9. DELTA RogoznicaII delavi Delte 11.30-13.30 Spuhlja - koče transformator I Spuhlja 7-11 26.9. Kverova Ciril Met. drev., Kvedrova, 7-14 transformator Osojnikova, Panondca, Potrčeva 26.9. TOZD za vzdr. voz delavci podjetja 7-8 Bolnica Ptuj delavci bolnice 9.30-11 Gregorčičev drev. Groharjeva pot, Kvedrova 11-13 27.9. Podvinci-Gas. dom Podvinci 7-10.30 Pacinje-Tobias Pacinje 11-12 Sp. Velovlek Lenart Sp. Velovlek 12.30-13.30 27.9. Domava-trans- Dornava, Mezgovci 7-12.30 formator 28.9. Gr^enašola Grajena, Grajenščak, Krčevina p. V., Mestni vrh 7-16 28.9. Janežovci-ope- Janežovski vrh, Drstelja, GomUa, kama Janežovci, Jiršovci, Zg. Velovlek, 7-12.30 Placar 29. 9. Trnovska vas Trnovski vrh, Bišečki vrh, Sovjak, Ločič, šola Črmlja, Trn. vas, Biš 7 - 13.30 29.9. Destrnik-šola Vintarovci, Destrnik, Desenci, Dolič, Gomilci, Ločki vrh, Levanjci, švetinci, 7-13 Strmec, Zasadi 2.10. Sakušak,pri Sakušak, Senčak, Zagorel, Grlinci 7-11 Štebihu 2.10. Juršinci, Zdrav. Bedkovci, Dragovič, Gabernik, Gradišak, dom Juršinci, Kukava, Mostje, Rotman 7-13.30 3.10. Hvaletinci Drbetinci, Vitomarci, Gibina Slavšina, transformator Hvaletinci, Rjavci, Novinci 7-13.30 3.10. Polenšak-šola Strmec, Strejaci, Hlaponci, Prerad, Lasigovci, Polenci, Brezovci, Slomi, 7 - 14.30 Polenšak, Bratislave!, Žamenci 4.10. Bukovci-trans- Bukovci 7-11.30 formator Sobctinci Sobetinci, Borovci, Prvenci, Zagojiči, transformator Cunkovci 12-16 4.10. Zavrč-kino Zavrč, Goricak, Belski vrh. Gorenj, vrh, 7-11 Hrastove C Gostilna Veselic Pestike, Korenjak, Turški vrh, Drenovec 11.30-14.30 5.10. Cirkulane Brezovec, Cirkulane, Dolane, Gradi.šča, zadruga Gruškovec 7-13 5.10. Cirkulane Mali Okič, Medribnik, Meje, Paradiž, Gas. dom Pohorje, Pristava, Slatina, Vel. vrh 7-13 6. 10. Gorišnica gostilna Horvat Gorišnica, Placarovci, Formin, Gajevci 7-14 6.10. Dom upokojencev upokojenci doma 7-8 Muretinci Muretinci, Stojnci. Mala vas 8-14.30 9. 10. Moškanjci transformator Moškanjci, Tibolci, Zamušani 7-13 9. 10. Hajdina-gost. Korošec Draženci, Poljska c, Praprotnikova, Jurčičeva, Arničeva, Stritarjeva, Zf. Hajdina, Sp. Hajdina 7-17 10. 10. Rogoznica Krajevna .skupnost Rogoznica, C.8. avgusta, Carmanova, Slovenske gor., Kratka, Kokolova, Gomilšakova, Svržnjakova, Prečna pot, Dornavka, Nova vas, Frasova, Ul. J. Lacka, Žabjak, Kicar 7 - 15.30 10. 10. Mark ovci transformator Markovci, Nova vas, Zabovci 7-13 11. 10. Gerečja vas transformator Gerečja vas, Kungota 7-11 11.10. Skorba trans- formator Skorba, Hajdoše, Slovenja vas 7-13.30 12.10 Majšpek tovarna Majšperk, Breg, Skrblje, Stanečka vas, Lešje, Koritno, Sp. Sveča, Preša 7-11.30 delavci tovarne 11.30 - 15 12. 10. Dolena - Krajev- na pisarna Popovci, Dolena, Bolečka vas, Barislavci, Sela, Trnovec, Zg. Pristava 7-11.30 Narap^e - šola Sitež, Planjsko, Naraplje, Jelovci 12 - 13.30 Sestrže - trans- formator Sestrže, Medvedce 14-15.30 13. 10. Videm - trans- formator Videm, Drav. vrh, Ljubstava, Majski vrh, Soviče, Sturmovci, Vareja, Dravci 7-13 13. 10. Tržeč - trans- formator Tržeč, Lancova vas, Jurovci 7-11.30 Pobrežje - transformator Pobrežje 12 - 15 16.10. Cirkovce Cirkovce, Dragonja vas, Mihovce, šola Pongerce, So. Jablane, Zg. Jablane, Starošince 7-14 16.10. Šikole Gaj (del), Stražgojnca, Šikole 7-10 transformator Lovrenc - gostil- Lovrenc, Pleterje, Župečja vas 10.30 - 16 na Zdolšek 17.10. Podlehnik- Dežno, Gorca, Podlehnik, Sp. Gruškovje, šola (štev. 1 - 22), Sedlašek - del (štev. 1-34) 7 - 10.30 Nova cerkev Ložina, Jablovec, Rodni vrh, Zakl, transformator Stanošina del (štev. 14 do 40), Sedlašek del (št. 35 - 100), Zg. Gruškovje, (št. 23 - 65) 11 - 15 Kozminci Kozminci, Strajna, Stanešina del transformator (št. 1 - 13 a), Sedlašek del (št. 101 -128), Zg. Gruškovje del (št. 1 - 22) 15.30 - 17 17.10. Dobrina Dobrina, Kožice, Žetale - del pletarna (št. 63-115) 7 - 10.30 Žetale - Črmožiše, Nadole, Žetale - del Gas. dom (1-62) 11-14 Grdina Stoperce, Kupčinji vrh, Grdina, transformator Dol pri Stopercah, Zg. Sveča 14.30-17.30 18.10. Leskovec Belavšek, Berinjak Gradišče, Repišče, transfonnator Trdobojci, Strmec, Zg. Leskovec, Mala Varnica, Skorišnjak, Vel. Okič, VeL Varnica, Sp. Leskovec 7- 14.30 18.10. TGA Kidričevo delavci TGA 16-23 19.10. TGA Kidričevo delavci TGA 7-14 19.10. Kidričevo Zdrav, dom Kidričevo, Njiverce, Apače, Strnišče, 7-17 20.10. TGA Kidričevo delavciTGA 8-15 20.10. Ptujska gora transformator Janžki vrh. Slape, Podlože, Stogovci, Dolčlece, Ptujska gora 7 — 13 20.10. Kreditna banka Ptuj Titov trg zamudniki od 15. dalje 20.10. Blagovnica Mercator Titov trg zamudniki od 15. dalje ŠTAB ZA RADIOFOTOGRAFIRANJE TEDNIK ~ 14. september 1978 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Velenik - zakladnica bogate kulturne preteklosti Težko bi danes povedali odkod izvira ime gozda med Zg. polskavo, Leskovccm in obronki Krajevne skupnosti Slovenska Bistrica. Krajani, ki živijo ob njem niengo, da ime tega gozda, Velenik izhaja iz davne preteklosti in v sebi skriva veliko kulturno zgodovinskili znamenitosti. Mnoge od njih so zrasle v majhne legende, o katerih starejši poznavalci tega gozda, še danes radi pripovedujejo svojim otrokom in znancem. Vse prav gotovo ni bilo tako kot se danes govori, brez osnove pa tudi te zgodbice niso. O tem so se prepričali tudi nekateri znani slovenski zgodo- vinarji, ki so prisluhnili pripo- vedovanjem, nato pa se s preprostim orodjem spustili med rošnje, kar močno poraščenega Velenflta. Pot seje izplačala, saj so ugotovili, da imajo mnoga pripovedovanja tudi svojo res- nično osnovo. Prve ugotovitve so zgodovinarje, med katerimi je še posebno aktiven domačin Miljutin Arko iz Sp. Polskave, pričele vabiti v težko prehodna področja Velenika, ki jim je razgrnil bogata najdišča, mnoga od njUi so stara tudi nekaj tisočletij. Med njimi je najdena sled stare naselbine, ki izhaja kar nekaj stoletij izpred našega štetja in je, v danes z drevjem poraščenem Veleniku, prostorsko še dobro vidna. Med znamenitostmi iz časa več stoletij nazaj je tudi dobro vidna trasa rimie ceste, imenovana alpska pot, kije imela trgovski pomen in je povezovala kraje iz Podravine prek Ptuja, Zg. Polskave, da bi se v dolini Devine priključila stari rimski cesti. Posebno mesto, in vrednost pa Velenik ohranja v prazgodovinskih gomilah (pokopališčih), ki jih tukaj ni malo. Žal so nekatere že morale priznati premoč rado- vednežev, ki so jih nestrokovno razkopali in tako zmanjšali njiliovo vrednost. Dobro je vidna tudi v obliki kvadrata dvignjena površina zem- lje, na kateri je pred stoletji stala cerkev, od nje pa je danes ostal le še kakšen kamen. Še bi laliko naštevali znamenite najdbe, v tem, nekaj hektarjev velikem gozdu, kije tudi v novejši zgodovini živel tako, daje v srcih domačinov zapisoval številne zgodbe in zgodbice. Največ med njimi pa govori o razbojništvu, ki se je v prejšnjem stoletju močno razmalinilo in je postalo za potnike, ki so hodili iz Ptuja v Slovensko Bistrico ali v kateri drugi kraj ob Veleniku. že prav zastrašujoče. Mnogi med njimi so tudi resnično ostajali brez premoženja. O razbojništvu v Veleniku se še danes starejši ljudje radi spominjajo, seveda zado- voljni, daje to že dolga preteklost, o kateri pa še danes zgovorno pričajo mnogi, sedaj že propa- dajoči bunkerji. O razbojništvu v Veleniku pa pripravlja domačin Miljutin Arko posebno knjižnico. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Ena od gomil v osrčju Velenika, ki sta ju prerasla čas in drevje. Kaj menijo umetniki o slikarski kotoniji Poetovk)-Ptuj Ha/oze upodobljene za večne čase. Letos se je na jubilejni JU. slikarski koloniji Poetovio-Ptuj na gradu Bori zbralo kar 22 udeležencev iz vseh krajev Slovenije. Lahko bi rekli,,smetana" likovnih umetnikov pri nas, vsekakor pa je ta sestava najkvalitetnejša do sedaj, ne samo na borlski koloniji, ampak na vseh podobnih srečanjih v Sloveniji. Nekatere od njih smo povabili k razgovoru. Vera Kuntner iz Varaždina, gost slikarske kolonije, je o teh vsakoletnih srečanjih umetnikov na Borlu povedala: . „Vsekakor je to tradicionalno srečanje likovnih ustvarjalcev zelo pozitivno. Glede na .širino sodelujočih umetnikov iz vseh koncev je to idealni pogoj za ustvarjanje novih prijateljev in navsezadnje vh novih apetitov za delo. Po mojem je ta haloški ambient zelo idealen za vsakega umetnika, nekaj neobičajnega je to hribovje, pisano, polno barv m starih hiš, skratka idilično. Glede na sestav letošnje kolonije pričakujem, tako kot moji kolegi, da bodo ta dela najbogatejša do sedaj. Zadovoljna sem, da so me povabili k sodelovanju in zmeraj bom prišla, če bodo to še storili." Leon Koporc, tretjič sodeluje na slikarski kolongi Poetovio-Ptuj 78: ,^^0 mojem je ta kolonija na Borlu nekako najmočnejša v vsej Slovengi. Zasledimo rekordno število dobrih slikarjev, kar je porok za uspešnost. Moja osebna specialnost je figura in temu sem se tudi letos največ posvetil. V večini primerov delam na terenu skice, doma pa dopolnim kompozicgo samo, ker moja tehnika zahteva več časa, kot si bi ga tukaj lahko privoščil. Sicer pa menim, da so ta srečanja zelo pomembna tudi za to območje. Poglejte, pokrajma se iz dneva v dan spreminja, iz starega zraste novo. Mi in naše slike pa trenutno podobo ovekovečimo za večne čase." Tudi likovni umetnik Jože Centa iz Ljubljane je letos že drugič na borlski koloniji: ,,Prav je, da je organizator prestavil kolonijo in smo začeli nek^ tednov prej. Lani nas je namreč vseskozi pral dež. Tudi letos ni bilo veliko bolje v prvih dneh. Sam sem bil že po raznih kolongah v drugih krajih, mislim pa, da je od vseh največje bogastvo to srečanje na Borlu. Srečanje kot tako, izmenjava mnenj o razUčnili pristopih in tehnikah. To je tudi nekaka šola za slikarja samega, zmeraj zveš nekaj novega, pa če si še tako znan in popularen. Sicer je že samo slikanje v naravi čisto nek^ drugega kot pa slikanje v ateljeju. V neposrednem stiku z naravo si, ki ti sama narekuje kaj boš delal, kakšne barve boš izbral in podobno." Viktor Goričan živi v Zagrebu že nad 20 let, sicer pa je domačin, rojen v Leskovcu. O srečanjih „v svojih Halozah" na katerih je skoraj redno prisoten je povedal: „Ceprav sem v Zagrebu 25. leto sem z dušo in telesom tu v Halozah, v mojem Leskovcu. Skoraj vsako nedeljo sem tu. Do sedaj sem razen ene sodeloval na vseh kolonijah na Borlu. Ta kolonga ima velik pomen iz več razlogov. Prvi je ta, da je Haloze pokazala vsem slikarjem, ki do takrat še niso vedeli za te lepote, prekrasno harmongo barv, eno- stavnost ljudi itd. Da ne govorim o prekrasnih haloških hišah, s slamo kritih, ki izginjajo iz dneva v dan. Sicer sem slikar starejšega kova in mislim, da so danes tudi mladi v slikarstvu precej revolucionarni. Oni gled^o s svojimi očmi, jaz pa kot domačin spet s svojimi. To so moje Haloze, jaz sem tukaj rastel, po globačah sem pasel krave, po gozdovili sem se' igral, nabiral kostanj, pekel koruzo, deld mhnčke po teh potokih. Zato tudi lažje ustvarjam, ker vidim več kot ostah, vidim v notranjost vsake hiše in gozda, rekel bi, da bi posamezne motive lahko narisal že na pamet." Besedilo in posnetki: M. Ozmec Jože Centa Viktor Goričan Živahno V ptujskem gledališču V ptujskem gledališču so že začeli z intenzivnimi vajami za prvo letošnjo premiero, ki bi naj bila že 28. septembra kot ena od zadnjih prireditev šestih ptujskih kulturnih srečanj. Izbrali so si delo F. S. Finžgarja „Strici", ki ima v dramatizaciji naslov Lucija in je pod tem naslovom bil posnet tudi slovenski celovečerni film. Režiserje Peter Malec. mš RASTAVA LITERARNIH DEL MIŠKA KRANJCA v počastitev 70;letnice rojstva izredno plodovitega pisatelja MIŠKA KRANJCA^ doma iz Prekmurja, je Ljudska in študijska knjižnica Ptuj pripravila razstavo literarnih del Miška Kranjca. Razstava je bila odprta v ponedeljek, 11. septembra v študijskem oddelKu Ljudske in studijske knjižnice na Trgu svobode v Ptuju in spada v okvir prireditev VI. ptujskih kulturnih srečanj. Razstava bo odprta do konca septembra in si jo velja ogledati. F Ptujčani v VVeissenburg Sodelovanje na različnih področjih Delavci, ki so na začasnem delu v tujini ne smejo biti osamljeni in oddaljeni od domovine. Z njimi moramo biti v stalnih in neposre- dnih stikih, kajti odtujevanje je boleče tako za nas, ki živimo in delamo v domovini, kot za vse ti- ste delavce, ki so si kos kruha ho- teli odrezati v tujini. Občina Ptuj tesno sodeluje z dvema slovenskima društvoma. V letošnjem letu je dobre in prijatelj- ske stike navezala z delavci v Frankfurtu in sicer s klubom ,,Sa- va" ter s klubom ,,Edvin Zdovc" iz Weissenburga. Iz občine Ptuj je trenutno zapo- slenih v tujini okoH 3500 naših delavcev, je dejal Jože Segula, predsednik koordinacijskega od- bora za vpra&inja naših delavcev v Jujini. Odbor, ki je oblikovan pri sociaUstični zvezi, je bil ustanov- ljen z namenom, da rešuje vse ak- tualne probleme naših delavcev v tujini. Naloga tega odbora je, da organizira posvetovanja in raz- govore z delavci ob prihodu v domovino. Razgovori so ponavadi organizirani v krajevnih skupno- stih, kjer predstavniki občine sku- šajo delavcem odgovoriti na njiho- va vprašanja in rešiti njihove pro- bleme. Odbor s klubi in društvi deluje tudi takrat, ko so delavci v tujini. Pošilja jim literaturo, časopise, redno jih obvešča o vseh aktualnih dogodkih iz domovine, skratka poslanstvo tega odbora je široko, obsežno in konkretno. Po uspešnem sodelovanju s ,,Savo", sedaj občina Ptuj nadaljuje s stiki s klubom „Edvin Zdovc" iz Wei- ssenburga. Klub združuje sloven- ske in delavce iz bratskih republik. V tem mestu bo od 30. septem- bra do 2. oktobra mednarodno delavsko srečanje. Ob tej priložno- sti so predstavnike občine Ptuj v Weissenburg povabile tudi mestne oblasti, ki si želijo s Ptujem sodelovati na turističnem in gospo- darskem ter kulturnem področju. Iz Ptuja bodo tako na pot odšli predstavniki TGA, Kmetijskega kombinata in TVI Majšperk, v kulturnem programu pa se bo ob- čanom mesta in našim delavcem predstavila folklorna skupina iz Markovec in ptujski instrumental- ni ansambel. Z umetniškimi foto- grafijami pa se bo v razstavnem prostoru predstavil Stojan Kerbler. Obetajo se torej konkretni pogo- vori, ici bodo prav gotovo ugodno vplivaU na nadaljno sodelovanje. zk (64. nadaljevanje) ŠTEFKA PRIDE V SLOVIZNSKE GORICE Cvetka Praprotnik-Štefka, študentka iz Cirkulan in članica PK KPS za Štajersko, ki sije nadela leta 1942 ilegalno ime Anica in ga spremenila jeseni leta 1943 v Štefko, je prišla v Slovenske gorice junija 1943. Predtem je bila imenovana za sekretarko KP ptujdcega okrožja. Njena naloga je bila, da imenuje poverjenike OF v vseh predelili ptujskega okrožja. Zato je prispela tudi v Slovenske gorice. ^tefka Kolarič-Gozdana iz Žabjaka pri Ptuju, aktivistka OF leta_1943 _ (Fotografija last muzeja NO Maribor) Koga je vse tedaj obiskala m povezala v OF, se pred leti, ko je prispela v Ptuj na sedež občinskega odbora ZZB NOV, da pove svoje spomine na osvobodilni boj v tem območju - ni več spomnila. Povedala pa je za Janža Toplaka iz Mostja, Olgo Čehovo iz Janežovec, Mileno Bokšo-Božo iz Koračic, Štefko Kolaričevo-Gozdano iz Žabjaka ter Ido Zadravec-Nado*iz Male Nedelje. Za Janža Toplaka vemo, da ga je povezal v OF tudi Vojko. Milena Bokša-Boža, kijo poznamo že kot kurhko v letu 1941, je bila aretirana 27. januarja 1942, ko so jo našh skupaj z Vinkom Meglom v Mah vasi pri Tomažu. Megla so ustrelih, njo pa odpeljali v ptujske, nato pa v borldce zapore. Ko sojo izpustili 1. avgusta 1943^ jo je odvedel Dušan Spindler-Spiro v Bruck na Muri, kjer se je zaposlila in opomogla od oslabelosti. V začetku leta 1943 se je vrnila domov, kjer jo je našla Cvetka Praprotnik-Štefka (Anica) in povezala v gibanje. Boža se je uvrstila med pomembne aktiviste osvobodilnega gibanja v ptujskem in mariborskem okrožju. Štefki Kolaričevi-Gozdani, šivilj dci pomočnici iz Žabjaka pri Ptuju je Štefka naročila, da osnuje mladinske skupine v Ptuju in Novi vasi pri Ptuju. Hitro je povezala v mladinsko osvobodilno gibanje Anico Kolaričevo, Veleno Osoletovo, Maro Plohlovo, Slavo Plohlovo in Irmo Severjevo. Vse so zbhale potrebščine za partizane. Ida Zadravec-Nada iz Male Nedelje, bivša dijakinja, je od marca 1943, ko jo je že Vojko povezal v OF, delovala kot Vojkova in Špirova kurirka. Spomladi 1943 se je zaposlila na uradu za delo v Ptuju. Poletije vzdrževala zvezo med ljutomerskim okrogem in Pohorskim bataljonom. Oktobra 1943 .soje sprejeli v SKOJ. V ilegalo je odšla 6. decembra 1943. Tedaj je prevzela nalogo mladinske aktivistke v ptujskem okrožju. Delovala je na Sp. Ptujskem polju in v ormoškem predelu Slovenskih goric, kjer je ustanovila prve mladinske skupine OF. Decembra 1943 je postala članica tedaj ustanovljenega ptujskega okrožnega komiteja SKOJ. VOJKO NAPIŠE PISMO CENTRALNEMU KOMITEJU KPS Konecjunijaje Vojko poslal prvo poročilo o osvobodilnem gibanju v Sloven^ili goricah centralnemu komiteju KPS. Pismo je odnesel Dušan SpindlcrčŠpiro Hildi Turkovi, uradnici v Mariboru, ki je bilakurhka med Mariborom in Pohorskim bataljonom. Tedaj je bil Spiro zaposlen pri stavbnem podjetniku Ivanu Palčiču v Mali Nedelji. V Maribor je nosil kopirat razne načrte in pri tem opravil pomembne naloge OF. Pri Palčiču se je zaposlil maja 19^ 3, ko je zapustil delo na občini. Vojkovo pismo je štab Pohordcega bataljona poslal dalje po kurirski zvezi. Ko je bil Špiro konec avgusta 1943 pri Vinku Štuhecu v Mariboru, kjer je bila javka OF, mu je Štuhcc povedal, da ga je obidcal Vinko Vukovič-Guzej, ki je odšel junija na Pohorje skupaj s Cirilom Špind^erjem. Vukovič je bil pekovski pomočnik, po znač^u pa nestanoviteii. Doma je bil iz Male Nedelje. O njegovem nezanesljivem značaju je Špiro javil štabu pohorskega bataljona. Zato so ga poslali na Dolenjsko, kjer ni bilo nevarnosti, da pride v roke domačim gestapovcem. Toda prav njega so izbrali, daje nesel Vipotnikovo pismo, naslovjeno na Vojka v Slovenske gorice. Na tej poti je obiskal Štuheca v Mariboru, nakar se je napotil k Vojku v ljutomersko okrožje, Vojko ^a ga je sprejel za svojega kurirja. Konec leta 1943 je poslal Vukovica Talany na Pohorje. Tu je zaigral vlogo provokatorja, nato pa pobegnil na gestapo^ kjer je povedal da delujejo v OF Alojz Ferenc, Zora Kovačec, Vinko Stuhec, Albin Vajngerl in drugi. Sevedai so sledile aretacge teh tovarišev. V pismu, ki gaje Albin Vipotnik pisal Vojku, je bilo navedeno, naj Vojko pride sam na pokrajinaci komite. Tega pa ni storil, ker se je medtem povezal s članom PK Štefanom (Tonetom Znidaričem). Avgusta je Vojko prejel tudi Kidričevo pismo z nalogo, n^ pospeši razmah OF v Slovenskih goricah. SESTANEK LJUTOMERSKEGA OKROŽNEGA ODBORA OF Po prejemu Kidričevega pisma, je Vojko sklical sestanek okrožnega odbora OF v Bolchnečicah. Zbrali so se: Vojko, Špiro, Rudi Seršen, Anton Strajnšek, Janko Jurkovič-Jovo in Lojze Zadravec. Zadržanje bil vabljeni Slavko Ceh iz Ljutomera. Na sestanku je Vojko predlagal za novega sekretarja OF Lojzeta Zadravca z Vidma. Tako bi se Vojko razbremenil te dolžnosti. Njegov predlog so sprejeli. Za pospešen razvoj osvobodilnega gibanja v ljutomerskem okrožju so na sestanku sprejeli tele naloge: razširjati OF v obliki trojk; mobilizirati domačine v partizane, zbirati prispevke za partizane in plačevati narodni davek, sabotirati dajatve okupatorju, razvijati obveščevalno službo, preprečevati odhode mladih v nemško vojsko in vermane ter druge oborožene oddelke. Dogovorili so se tudi o kaznovanju ovaduhov in o čuvanju tajnosti gibanja. Da bi v redu izvaj^ali te pomembne sklepe, bi bilo potrebno več dobrih ilegalcev 01'. Čeprav jih je primanjkovalo, se je osvobodilno gibanje krepilo iz meseca v mesec. Pri tem je pomagal osvobodilni tisk, ki je prinašal vesti o velikih uspehih Rdeče armade na vzhodnem bojišču, o izkrcanju zaveznikov na Sicihji in nato o kapitulaciji italijanske vojske. Le redki so še verjeli vestem v sovražnem tisku, da bo Nemčija zmagovalka v drugi s-vetovni vojni. ŠTEFKA OBIŠČE VOJKA Na koncu avgusta 1943 se je oglasila pri Vojku Cvetka Praprotnik-Štefka, sekretarka KP ptujskega okrožja. Pomenila sta se o problemih v zvezi z osvobodilnim bojem v Ijutornerskem okrožju. Cez dober teden je spet prispela, a skupaj z Antonom Žnidaričem-Štefanom, članom PK PKS za Štajersko. Po Žnidaričevem nasvetu je sprejel tedaj Vojko v KP nek^ članov okrožnega odbora OF. Tega sestanka se je udeležil tudi Spiro, ki se spominja, da so na njem sprejeh sklep o tesnejšem sodelovanju OF ljutomerskega in ptujskega okroga. 24. septembra 1943 je Vojko sprejel v KP Dušana Špindlerja-Špira in ga poslal v m.ariborsko okrožje v pomoč osvobodilnemu gibanju, ker je bilo kar naprej prizadeto zaradi številnih aretacij sodelavcev in organizatorjev OF. Sredi septembra 1943 so aretirali Nemci v tedanji občini Mala Nedelja več domačinov. Nadaljevanje prihodnjič 8- NAŠI DOPISNIKI 14. september 1978- TEDNIl( Predhaloškojesenjo Do začetka koledarske jeseni nas loči le še nekaj dni, vendar mnogi že zatrjujejo, da ne bo več dolgo ko bo nastopila tudi zima. Morda imajo >rav, s^ nam vreme zares večkrat precej zagode, morda pa so to le judske govorice, kijih seveda nikoli ne zmanjka. Naj bo tako ali drugače sprehod med haloškimi griči in njihovimi obronki nam daje vedeti da se ponekod domačini že skrbno pripravljajo na še hladnejše dni. Mojster Andrej, ki je v svojem življenju zakrpal in na novo naredil že veliko slamnatih streh nam je zatrdil da bo to n^brž poslednja, ki jo bo popravil, saj zaradi svoje starosti ne bo zmogel več tako napornega dela. Tej hiši so pred nedavnun že odstranili kolamico, tako da je ostal le še stanovanjski del. Torej še ena tradicionalna haloSka zgradba manj in kdo ve kako dolgo jih bomo lahko še videvali. Vse kaže, da še traktoiji niso povosod prodrli, sjg ponekod še opažamo konjdco vprego. Tudi ta dva konja, ki sta večkrat prevozila to haloško cesto še ne bosta tako hitro dala prednosti traktorju, kot nam je zagotovil gospodar. Tudi kozolcev je že vse manj, kolikor pa jih je še pa ne služijo v večini več svojemu namenu, kajti njihova okna ostaj^'o prazna. Tekst in foto: B. VODUŠEK SLOVO MORJU - POZDRAV GORAM Prvi šolski dnevi so naznanili tudi slovo od prostranstev obmorskih letovišč, ki kljub letošnjemu dokaj ugodnem vre- menu, postajajo vse manj zatrpana in z vsakim dnem močneje jadrajo v delovni vsakdan, ki je mnogo bo5 pust in prazen, kot v poletnih mesecih. Tudi dohodka je manj. Domači gost postaja zopet izkana „roba" za podjetne gostince, ki bi želeli zaključiti sezono s kar največjim dohodkom. Povsem druga podoba pa sedaj nastaja v izletniških rajih naših planin in hribov, kjer postajajo sobote in nedege prava zbirališča ^ubiteljev narave, ki je živo nasprotje tisti naravi ob morju, v času turistične sezone. Ta nam na vsakem koraku nudi miren in sproščen oddih, k^ub temu, daje z vsakim letom občutiti tudi v osvajanju narave, katero nam nudijo planine in hribi, neodgo- vorna ravnanja, za katera bodo posledice čutili tudi naši potomci. Spreminjanje gozdov v smetišča, njihovo odstranjevanje v korist gradnje vikendov ah drugih objektov, uničevanje gozdov z prodorom motorizacije, postajajo bolezen našega časa. Vse manj nam ostaja tiste prave, težko dostopne, pa zato toliko bolj privlačne narave v katero se talf. radi zatekamo. Bistriško Pohorje je maloštevilnih naravnih območji kjer gradnja sodobnih objektov avtomobidcih cest ni pretrgau naravnega ravnotežja in tako obiskovalec lahko najde tukaj veUko površin kamor ni posegij človeška roka, v cilju njenegj preoblikovanja. To še posebn^ vej^a za pragozd pri Sumiku jj, območje med Tremi kralji te, Osankarico, kjer je tudi eno najlepših pohorskih jezer, Crtio jezero. Kljub temu, da do teh ombočs ni mogoče z avtomobili, so dobro obiskani. Poti pa so po zalugj članov PD Impol iz Slovenske Bistrice dobro markirane. Besedilo in posnetek Viktor Horvat Na poti od Osankarice k Črnemu jezeru je tudi lepo urejena pot iz brun. FRANCU MESARECU V SLOVO Umrl je, ni ga več med nami! Sirila se je žalostna vest po krajevni skupnosti Velika Nedelja, njen delegat je bil pokojni tri mandatne dobe zapovrstjo, širila se je med njegovimi Vrhovci in gasilci. Te res ni več, Franc? Je mogoče, da podleže tako močan, borben človek? Tvoje telo je res podleglo zahrbtni bolezni, tvoja dela pa so ostala med nami. Ko bo po pred kratkim položenih ceveh pritekla voda, se bomo spominjali ne le zad- njih mesecev, v katerih si kljub hudi bolezni še vedno pomagal in organiziral delo, temveč tudi tistih časov, ko si z glasovnicami sam hodil od hiše do hiše kot eden glav- nih organizatorjev za izvedbo prve- ga referenduma, ki je bil predhod- nik drugega, s katerim smo si v naši KS zagotovili asfaltirano glavno ce- sto in vodovod po vsej krajevni skupnosti. Juršinski trsničarji in drevesničarji člani trsničarske in drevesni- čarske skupnosti v Juršincih so bili 3. in 4. septembra 1978 na strokovnem izletu, skupno z ženami jih je bilo 58. Nekaj časa so se zadržali na Jadranski obali, potem so pri Novi Gorici odšli v Italijo, kjer so si v kraju Rascedo ogledali eno največjih zadružnih trsnic v Evropi. Ob povratku so si še ogledali še vzorne vinograde in sadne plantaže v naših goriških Brdih in tudi gradnjo ene najsodobnejših vinskih kleti. Poskušali so tudi kvalitetna primorska vina. Napoti domov pa so se še ustavili v Ljubljani, kjer so si ogledali vse, kar je povezano z mednarodnim vinskim sejmom. Fran ček Holc Živiš v našem seneškem gasil- skem društvu, v katerem si bil poveljnik četrto mandatno dobo, čeprav s presledkom. Tudi tu bodo ostali sadovi tvojega dela, saj si znal prenesti svoje bogato znanje na mlade člane. Zal je prapor, ki si ga prinesel iz Ljubljane, ko si kljub bolezni skupno z nami upal, da boš kot v vseh težavah do sedaj, zma- gal, pospremil prav tebe prvega k zadnjemu počitku. Čeprav se je tvoje življenje kon- čalo s petinštiridesetimi leti, bo tvoj neumorni duh živel tudi v vsakem od tvojih osmih otrok, ki si bodo skrbnega očeta gotovo vzeli kot vzor, čeprav je najmlajši sinek star komaj štiri leta. Dragi Franc, ob tvojem prera- nem grobu ti vsi številni občani, sodelavci in sorodniki kličemo: V delih svojih boš ostal med nami! SR „Kot da bi prišel domov" Vojak Joži Krajnc, doma iz Ptuja, nam je poslal pismo, v katerem je med drugim zapisal: ,,Prav lepo se vam zahvalju- jem, da mi pošiljate Tednik. Zelo prijetno je, ko si tako daleč pa dobiš nekaj od doma. Ko sem dobil prvi Tednik, mi je bilo kot da bi prišel domov in zvedel za vse, kar se dogaja. Sedaj vsako soboto nestrpno čakam, da v vojašnici razdelijo pošto, da dobim Tednik. V 'zadnji številki sem prebral reportažo ob jubileju Tednika. Tudi jaz vam vsem za dolgoletno sodelovanje pri tem časopisu čestitam!" Joži Krajnc služi vojaM^i rok Ivraljevu Postani član kluba ptujskih študentov Bruci in brucke pa tudi že stari študentje se redno srečujejo s številnimi problemi: stanovanja, štipendi- je,... Premalo smo storili do sedaj na tem področju. Se številni drugi problemi so redni spremljevalci za- četnih študentskih dni. Kje in kako jih lahko rešimo? Iz kluba ptujskih študentov ste morda tudi vi prejeli pred nekaj dnevi ljubeznivo pisemce Erike Bene, ki je v uvodu lepo zapisala: ,,Brucka, bruc! Odločil si se, da nadaljuješ študij in tudi ti boš sredi vrveža neznanih ljudi pogrešal stare znance, prijate- lje... študentje združeni v Klub ptujskih študentov, ti predstavljamo naš klub, kjer lahko najdeš prijatelje, rešitev za probleme novopečenih študentov in sprosti- tev po napornem študiju. Khib ptujskih študentov deluje v okviru dveh sek- cij. Prva združuje študente, ki študirajo v Ljubljani, druga pa vse tiste ptujske študente, ki si z znanjem p>olnijo glave v Mariboru. Klub je redna oblika delo- vanja članov Zveze socialistične mladine, člani pa sodelujejo z občinsko konferenco ZSMS Ptuj, z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, pred- stavniki gospodarstva... Z dogodki v matični občini se študentje lahko prek kluba redno seznanjajo, lah- ko se povezujejo z združenim delom... Potrebno pa bo ustanoviti še klube štipendistov posameznih orga- nizacij združenega dela, saj se štipendisti razen v času obvezne prakse ne zanimajo kaj preveč za probleme združenega dela, glasni pa so tudi predvsem takrat, ko se pri štipendiranju kaj zatakne. Tudi pri kadov- skih štipendijah bi sicer nujno morali soodločati štu- dentje. Klub skrbi tudi za skupne oglede gledaliških pred- stav, izlete, smučanja, športna srečanja, piknike, pla- vanja, brucovanje, organizira udarniški dan med bri- gadirji, čiščenje okolja, ogled delovnih organizacij v Ptuju... Sredstva za akcije dobi klub v obliki dotacije ob- činske konference ZSMS Ptuj, delno pa tudi s proda- jo v pustnem času. Kakšno je informiranje študen- tov? študente obveščajo s pomočjo plakatov po šolah, prek vitrine v Ptuju pa tudi s pismenimi obve- stili. ZELIS POSTATI CLAN KLUBA PTUJSKIH ŠTUDENTOV? Pošlji svoj naslov stalnega bivališča in naslov bivališča v času študija Nadi Krajnc iz Crt- kove 2, Ptuj. Seveda se moraš udeležiti tudi skupšči- ne, kjer te bodo uradno sprejeh in prekrstili v zelene- ga bruca. N. Topolovec Kreditna banka Maribor organizira v mesecu oktobru nnedšolsko tekmovanje za najboljša literarna, likovna in fotografska dela na temo varčevanje. Sodelujete lahko učenci in dijaki šol, na katerih poslujejo pionirske oziroma mladinske hrani niče. Vaše risbe, slike, grafike, plastike, spisi, basni, pesmi, fotografije naj obravnavajo pojem varčevanja v širšem smislu in ne le denarno varčevanje. Svoja dela pošljite najkasneje do 9. oktobra 1978 na naslov: Kreditna banka Maribor, odsek za organizacijo varčevanja, Tyrševa 2. TEDNIK -14. september 1978 Šport in društva - 9 ii. zrl - sever: DravaKrka 14:12 (7:6) Borbeno srečanje - enkratno vzdušje Stadion RK Drava v Ptuju, gle- dalcev 1000, sodnika Jekoš in Ži- bret (Trbovlje); Drava: Vogrinec, Mumlek 10, Cerne 1, Ivančič, Krivec, Kranjc, Halužan 2, Pišek, Havlas 1, Sitzen- fraj; Krka: Judež, Grgič 3, Mlinaric, Štrukelj D., Zagorc, Frančič, Bon, Kostanješek, Silvester, Mršnik 8, Štrukelj J.; Prvo srečanje igralk RK Drava pred domačim občinstvom je pote- kalo v borbeni igri in ob enkratnem vzdušju, ki so ga ustvarili številni gledalci s stalnim vzpodbujanjem tudi takrat, ko Dravi ni šlo. Pričelo se je bolj slabo za doma- če, saj so gostje po nekaj zapored- nih napakah Drave povedle s 4:0. Sele vil. minuti je najboljša igral- ka srečanja Mumlekova načela mrežo Krke in nato z i/j-edno serijo udarcev z 9 metrov znižala vodstvo Novomeščank in izenačila na 5:5. V drugem delu smo ponovno gle- dali borbeno igro. Domače igralke so si priigrale tri zadetke prednosti, venar je ta hitro splahnela na samo zadetek. Bližal se je konec srečanja in negotovost o izidu je dala igri še dodatno mikavnost. Z dvema zapo- rednima zadetkoma Halužanove si je Drava zagotovila zmago in prvi dve točki v severni skupini druge li- ge. V domači ekipi so se izkazale vse igralke, zlasti pa sta ugajali odlična strelka Mumlekova in vratarka Sitzenfrajeva. Pri gostjah je bila najboljša Mršnikova. §e enkrat velja pohvaliti gledalce, ki so si v velikem številu ogledali sre- čanje, ustvarili potrebno vzdušje in tako po svoje prispevali k zmagi. Ponovendokaz, da naši občani ve- do kaj je kvaliteta in si takšnih sre- čanj želijo. Pred srečanjem je predstavnik RZS Dravi podelil pokal za osvoje- no republiško prvenstvo v pretekli sezoni. Naslednje srečanje igra Drava v Kutini proti domači Slavi- ji. 1. kotar SKL — vzhod — članice: DRAVA -CELJK 47:62 (16:24) SRL — vzhod — članice: PTUJ — VELENJE 11:27 (6:10) Prekršek nad Havlasovo in Černejeva je uspešno izvedla kazenski strel — fo(o B. Rode Trim akcija Perutninarjev Vsi na kolo - za zdravo telo Šestindviysetega avgusta je mladinski aktiv Perutninarskih farm organiziral trim akcijo in ker je to ena izmed prvih oziroma celo edinih podobnili akcg v občini, je prav, da ji posvetimo nek^ vrstic. Trim akcge so se udeležili delavci perutninskih farm Kidričevo, ^eia, Trnovci, Breg ter Valilnice. Zbralo se jih je okoli 40, kar je glede na število zapo.slcnih zadovoljiv odziv. Zanimivo je predvsem to, da so se akcge k^ub temu, da jo je organizual mladmdci aktiv, udeležili tudi starejši delavci, med katerimi šteje najstarejši udeleženec oziroma udeleženka že okrog 60 let. Zbirno mesto je bilo pred perutninsko klavnico na Bregu, odkoder so kolesarji krenili v Haloze, kjer so pripravili tovariško srečanje. Vsak udeleženec je prejel Trim značko in priznanje. V vodstvu mladinskega aktiva trdijo, da bodo takšne in podobne akcge v bodoče še organizirali. jB Udeleženci Trim akcije tik pred ,,startom" Foto: L. Cajnko PRVE LETNE DELAVSKE ŠPORTNE IGRE SOZD MERCATOR Tudi v rokometu je bila najboljša ekipa Panonije Vlečenje vrvi — najtežja in najmočnejša je bila ekipa Panonije košarka 9. in 10. septembra so potekala v Ptuju finalna tekmovanja prvih letnih športnih iger SOZD Mercator. Celotnega tekmovanja, ki se je pričelo že več kot pred mesecem dni, se je udeležilo 35 ekip ali 1133 tekmovalcev. Potekali so izločilni boji in kvalifikacijska tekmovanja, s katerih je v Ptuj prišlo 300 tekmovalcev, ki so se uvrstili v finale. Delavci so tekmovali v 14. disciplinah. Bili so zelo borbeni, saj so tekmovaU za prehodni pokal, ki ga je osvojila domača DO Panonija. Zmagali so zasluže- no, saj so osvojili 8 zlatih, 6 srebrnih in 4 bronaste medalje. Drugo mesto je pripadlo DO Nanos iz Postojne in tretje mesto DO Velepreskrba Ljubljana. DO ■ Panonija je kot gostitelj Sodelujočih ekip, tekmovanje zelo dobro organizirala. Po zaključnih tekmovanjih so nastopali pevski zbori in folklorne skupine. Tekmovanje je pokazalo, da so delavci zelo zainteresirani in željni rekreacije ter tekmovanj, zato gre pohvala organizatorju, ki je znal prisluhniti željam delavcev in jih hkrati obvezuje, da bi bila takšna in podobna tekmovanja še večrat. To željo so izrazih tudi tekmovalci-delavci sami, saj smat- rajo, da je tekmovanje enkrat letno premalo. To tekmovanje v Ptuju naj ne bi bil konec, temveč šele začetek bolj rednemu in organiziranemu športnemu udej- stvovanju delavcev skozi vse leto. Besedilo in posnetki: Bojan Rode Direktor SOZD Mercator. Miran Goslar je osvojil srebrno medaljo v tenisu Miting brez udeležbe tujih tekmovalcev ATLETIKA V soboto popoldan je bil na stadionu ,,Drava" v Ptuju atletski miting ob 70-letnici TVD Partizan Ptuj. Prizadevni organizatorji so povabili tudi tekmovalce iz Avstrije in Madžarske, vendar se ti mitinga niso udeležili. Kljub temu je bilo okrog 300 gledalcev zadovoljnih s prikazano atletiko, saj se je mitinga udeležilo okrog 90 tekmovalcev iz 10 atletskih klubov v Sloveniji in AAK Mladost iz Zagreba. Tekmovalci iz Celja, Maribora, Murske Sobote, Ljubljane, Kra- nja, Trbovlja, Velenja in Ptuja so se pomerili v tekih na 100, 400, 800 in 3000 metrov, v skoku v viši- no in daljino ter v suvanju krogle in metu diska. Doseženi rezultati niso bili ravno najboljši, kljub udeležbi tekmovalcev, ki sodijo v svojih disciplinah v sam republiški vrh. Rezultati: moški 100 m — Miki Prstec (Pt) 11,1; Darko Meh (Ve) 11,5; Oto Fijavž (Ve) 11,6; 400 metrov: Miki Prstec (Pt) 51,lj Milan Žohar (Pt) 51,8; Srečko Feguš (Pt) 52,2; 800 metrov: Žarko Markovič (Pt) 1:59,4; Obad Lazič (Ve) 2:00,1; Vlado Prah (Mb) 2:00,9. 3000 metrov: Josip Šamu (Ve) 8:37,6; Alojz Lebar (Pt) 8:52,8; Paško Ujakovič (Mb) 8:58,9. Višina: Dušan Koren (Pt) 190 cm; Davorin Vidali (Ve) 185 cm, Milan Zohar (Pt) 175 cm; daljina: Peter Jurca (Lj) 710 cm; Bojan Horvat (Ce) 689 cm; Miki Prstec (Pt) 657 cm; krogla: Mičo Mijač (Ce) 13,28 m; Ljubo Jovaršek (Mb) 13,13 m; Drago Prajnc (Mb) 13,04 m; disk: Mičo Mijač (Ce) 51,82 m; Franc Rošel (Ve) 44,70 m; Ljubo Javoršek (Mb) 40,20 m. Ženske: 100 metrov: Ines Ryšlavy (Zg) 12,8; Renata Babic (Mb) 13,0; Tanja Šalamun (Ve) 13,0; 800 metrov: Irena Jeromel (Ve) 2:23,4; Ani Babic (Tr) 2-26,4; Marina Praprotnik (Ve) 2:27,8; višina: Brigita Topole (Ce) 155 cm; Milena Bele (Pt) 155 cm; Anka Pavlin (Kr) 155 cm; daljina: Tanja Šalamun 572 cm: Ines Ryšlavy (Zg) 496 cm; Karmen Verbil (Ce) 472 cm; krogla: Aljana Kovač 10,65 m; Vita Tominc (Pt) 10,05 m; Tanja Šalamun (Ve) 10,03 m; disk: Marinka Jugovec (Pt) 30,10 m; Vita Tominc (Pt) 28,90 m; Aljana Kovač (Ce) 28,20 m. Vsi tekmovalci, ki so se uvrstili na prva tri mesta v posameznih disciplinah so prejeli medalje in spominska darila, najboljša posameznika Tanja Šalamun, članica AK Velenje in Mičo Mijač, član AD Kladivar iz Celja, pa sta prejela pokal. Pred začetkom tekmovanja je zbranim tekmoval- cem in obiskovalcem spregovoril Jože Strafela, predsednik TVD Partizan Ptuj, o 70-Ietnem delu in uspehih društva. N. D. Cilj teka na 100 m: Prstec, Feguš in Žohar (od desne) Posnetek: B. Rode KOŠARKA DRAVA-BRANIK 75:71 (45:38) v Prvem kolu košarkarskega pokalnega tekmovanja za člane sta se v dvorani Mladika v Ptuju sre- čali ekipa Branika iz Maribora in ptujska Drava. Srečanje je bilo v torek 5. septembra in je bilo vseh 40 minut izredno razburljivo. Domačini so vodili vso tekmo, popustili pa v zadnji minuti in tako izgubili srečanje z rezultatom 75:71 (38:45). Gledalci, ki se jih je tokrat zbralo okrog 40, so lahko resnično uživali ob izredni predstavi predvsem domačih igralcev, med katerimi je Dobrijevič pokazal izredno igro v obrambi in še večjo učinkovitost v napadu. Filipič, velik talent za organizacijo igre, Serona, dober realizator metov s polovične raz- dalje in Bedrač z odlično igro v obrambi. Pohvaliti velja tudi vse ostale domače igralce, ki so skupno dokazali, da lahko članska ekipa Drave ob tako načrtno zastavlje- nem delu ter ob izredni prizadev- nosti trenerjev Koltaka in Ačimovi- ča, računa v jesenskem republi- škem tekmovanju na visoko uvrsti- tev. Za goste velja zapisati, da so sicer slavili zmago, pridobljeno v zadnjih sekundah, vendar so bili ves čas srečanja slabši nasprotnik. Tekme so se lotili nekoliko lagod- no, v prvih minutah nezavzeto, tako, da so zapustili zelo povprečen vtis. Prepričani pa smo lahko, da jih je srečanje razbistrilo in opozo- rilo, da Ptuj nikakor ni več tista košarkarska provinca, kjer se je samo zmagovalo, temveč raste v pomemben košarkarski center, katerega rezultati bodo vidni šele jutri. Drava: Filipič 14, Savurdžič, Se- rona kap. 9, Marčič 7, Bedrač 11, Šegula, Beranič L., Majcenovič, Sotler, Dobrijevič 27, Beranič R. 4. BRANIK: Ojsteršek 12, Smaka 12, Volmajer kap. 6, Ledinek 10, Jerončič, Purič 2, Pečnik 2, Rušič 5, Vlah 12; Doki 6, Macun, Smole 8. B. Turin V Ptuju bodo zborovali dopisni šahisti Slovenije v organizaciji odbora za dopisni šah Šahovske zveze Slovenije in šahovskega društva ,,Izbira" Ptuj bo 17. septembra ob 9. uri v domu Franca Krambergerja v Ptuju redna skupščina dopisnih šahistov iz naše republike. Na skupščini bodo slovenski dopisni šahisti ocenili delo odbora za dopisni šah SZ Slovenije v preteklem obdobju ter sprejeli program dela in izvolili nove organe, ki bodo vodili delo dopisne šahovske organizacije v prihodnjem dvoletnem mandatu. Ob tej priliki prireja šahovsko društvo ,, Izbira" Ptuj pod pokroviteljstvom trgovskega podjetja ,,Izbira" Ptuj še tradicionalni šahovski turnir dopisnih šahistov SR Slovenije, ki bo v domu Franca Krambergerja v Ptuju v soboto 16. septembra od 9. do 17. ure in na katerem lahko nastopijo le šahisti, ki igrajo tudi dopisni šah. Več o dopisnem šahu in njegovem razvoju v Ptuju bomo napisali prihodnjič. - bj - SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je na podlagi 11. in 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, štev. 26/67) ter 4. člena odloka o izvršnem svetu SO Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 2/75), na seji dne 18/8-1978 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA DOM UČENCEV V PTUJU 1. Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za dom učencev v Ptuju, katerega je izdelal Projektivni biro Ptuj v mesecu avgustu 1978. 2. Osnutek zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih oddelka za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj, Srbski trg l/II in v prostorih strokovnih služb Krajevnih skupnosti mesta Ptuja v Ptuju, Jadranska 6, vsak delovn.i dan od 8. do 14. ure za čas 30 dni od dneva objave tega sklepa. 3. Pripombe k osnutku zazidalnega načrta lahko dajo občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi v času razgrnitve. Številka: 351-1/78-3 Datum: 11/9-1978 Predsednik Izvršnega sveta SO Ptuj Franjo GNILŠEK, dipl. ing. 1. r. Zakaj NK Aluminij ne nastopa v republiški ligi!? V zadnjem času je bilo glede nastopa NK Aluminij v republiški ligi precej napisanega. Ljubitelji nogometa v Kidričevem in okolici še vedno vprašujejo, zakaj Aluminija ni med selekcijami v republiški ligi, pa čeprav ima idealne pogoje za to. Mnogo Kritičnega je bilo napisanega tudi glede dela nogometnega centra v Ptuju. Ker bi posamezniki, ki situacije ne poznajo radi bralce napačno informiran in dokazali, da so bile kritike na račun dela nogo- metnega centra v Ptuju neute- meljene, sem kot predsednik kluba dolžan, da oralce in ljubitelje nogometa seznanim s celotno problematiko, zakaj NK Aluminij ni v republiški ligi in ali so bile kritike na račun NC Ptuj Opravičene ah ne. Že v mesecu maju je lO NZS Oziroma skupščina NZS sprejela sklep, da bo možno v novi tekmovalni sezoni 1978/79 v eni območni skupnosti imeti tudi dve selekciji, če bosta vsaka posebej imeli dograjen svoj piramidalni sistem in seveda, ce bosta za to še tzpolnjevah vse ostale kriterije, ki jih tu ne bom našteval. Bistvo je bilo, da takratni predlog o možnosti nastopa dveh članskih selekcij v eni območni skupnosti ni posebej zahteval, da v eni občini ne morata biti dve selekciji in da je pogoj za nastop tudi, če je klub v pretekli sezoni že nastopal z mladinsko sekelcijo. Vsi ti kriteriji so bili sprejeti naknadno od strokovne komisije NZS in lO NZS^ 8. avgusta 1978. Končna odločitev pa je bila sprejta na konferenci NZS, 26. avgusta 1978. NC Ptuj je dobil vso gradivo že v maju od NZS in bi z njim moral seznaniti tudi bazo nogometne kulbe, tega pa ni storil. S temi prvotnimi kriteriji N K Aluminij ni bil seznanjen in je za nje zvedel šele v juliju od NZS. Žal so bili prvotni kriteriji pozneje, to je 8. avgusta 1978 od strokovne komisije in lO NZS spremenjeni in potrjeni na konferenci NZS 26. avgusta 1978. In prav ti dodatni kriteriji so vplivali, da NK Aluminij ni dobil V. selekcije, ampak vse ostale. Kljub vsemu je NC Ptuj zopet pozabil ali pa se ljudem, ki delajo v njem ni zdelo vredno, da bi o gradivu za konferenco NZS, ki je bila 26. avgusta 1978 razpravljali tudi v bazi, to je nogometni klubi, da bi naš delegat uihko zastopal naše interese, v erjetno bi mu tudi z našega območja lahko marsikaj svetovali, kar bi potem moral posredovati na konferenci v Ljubljani. V Ljubljano na konferenco je torej odšel delegat, ki bi naj zastojjal NC Ptuj. Kdo ga je določil, kdo je razpravljal o gradivu za konferenco NZS in čigave interese je zastopal ta delegat? Ali je morda to neupravičena kritika? Za Uustracijo naj povem, da je temeljna nog. zveza Maribor z NC Maribor, NC Ptuj in predelom Koroške imela na voljo za konferenco 4 delegatska mesta, od tega en delegat za NC Ptuj. Ker bi nekateri želeli prikazati delo v NC Ptuj kot vzorno, bi pa bilo vseeno zanimivo vedeti, zakaj je odstopil sekretar NC Ptuj tov. Lončarič. Prav gotovo je imel vzrok za to. Nogomet je na našem območju izredno pribljubljen in ima globoke korenine, zato mu bo v prihodnje potrebno ^posvetiti malo več pozornosti. Ze samo podatek, da je na ptujskem območju _ 26 klubov zgovorno pove vse. Še tisti redki entuziasti v klubih so prepuščeni samim sebi namesto, da bi imeli oporo še kje drugje. S svojim člankom nisem želel ustvarjati polemike, ampak sem želel, da se pogleda resnici v oči, da s skupnimi, močmi odpravimo napake, da bo nogomet na našem območju boljši. Naj mi ne zameri tov. KOTAR, da sem napisal še ta komentar kljub temu, da je v svojem članku smatral, da o vsem tem,več ni potreben komentar. Žal je komentar bil potreben, da se napake ne bi ponavljale in mi vsi, ki delamo v nogometu smo odgovorni, da jih bo cim manj. Predsednik NK Aluminij Franjo RUMPF 1 - ZA \/EDRILO 14. september 1978 — TEDNIK OD 14.9. D021.9.1978 od 21. 3. do 20. 4 Vaša priljubljenost je med sode- lavci nekoliko upadla. Slabi volji pripišite vse dosedanje neuspehe. Konec tega meseca se bodo finan- čne stvari uredile. Ne zamudite se- stanka z njim. Presenetil vas bo. Tudi sanje se vam bodo uresničile, skratka na dobri poti ste. Življenje bo odslej bolj prazjiično. od 20. 4. do 20. 5. Veliko jeze za nepotrebne reči. S sodelavcem se kar naprej pričkate. Nehajte, kajti on ne bo. Vse pri- jatelje sle zavedli na stran poti. Odslej ni pričakujte več njihove pomoči. Vsega je enkrat konec, tudi vroče ljubezni. On se bo poslovil brez besed, vi z jokom. Preveč ste pričakovali, dobili zelo malo. Jutri bo za vas lepši dan. od 21. 5. do 21. 6. V petek boste zvedeli resnico. Ne dovolite si, da bi o vas imeli slabo mnenje. Razposajeni ste, neodgovorni in zato imate težave v kolektivu. Ohranite mirne živce in lepo vam bo na svetu. Z avtom je nekaj narobe, potreben mu je servis. Z očetom se bosta pošteno sprla. Nikar ne uporabite grdih besed. od 22. 6. do 22. 7. Nikar ne poskušajte zaustavljati Časa. Potrudite se, da ga prehitite. Vsi niso zadovoljni z vašimi načrti. §c najbolj vam nasprotuje šef. Ne jemljite svarila preveč resno, kajti nekdo se hoče pošaliti z vami. Pri- jetna črnolaska si želi prijateljstva, vaših napak niti ne bo opazila. Poljub. od 23. 7. do 23. 8. Lepo darilo ste sprejeli. Toplina se je preselila v vaš dom. Prijetno dekle je in povrhu tega vas še ljubi. Pri delu se morate še bolj potruditi, kajti vsem ste na očeh. Slaba ocena vas ni iztirila in tako je prav. Se vedno se spominjate počitniških dnevov. Kaj se jih ne bi, ko pa je bilo tako prijetno v njegovi družbi. od 24. 8. do 23. 9. Bolezen je kmalu minila. Njeno zadovoljstvo vas duševno umirja. Skeli vas njena neprijazna beseda. Hotela vam je pomagati, toda pri tem vas je užalila. Ne obotavljate se toliko in začnite s konkretnim delom. Od vas pričakujejo mnogo. Na cesti bodite previdni, še po- sebej v soboto. od 24. 9. do 23. 10. Ker vas ni bilo na zmenek, vam je zelo zamerila. Ne pričakujte od nje lepih besed. Sedaj ko vam voda teče v grlo, iščete pomoči, toda zaman. Nihče vas ne bo poslušal. V očeh prijateljev ste po- stali nesramnež. Počakajte kakšen teden, takrat bodo pozabili na vaše slabosti. Tudi ona bo poza- bila. od 24. 10. do 22. 11. Za srečo nikoli ni prepozno. Niste še toliko stari, da bi ne bili všeč vašim prijateljicam. Veliko pozornosti ste ji posvečali ves ta čas. Potrpljenje boste kronali z uspehom. Poroka je pred vrati. Nekaj moči si prihranite še za starost. Ne tvegajte toliko. Zal vam bo.. Ona vas zasleduje. od 23. 11. do 21. 12. Preveč vas je zaneslo. To še ni ljubezen, temveč samo poskušanje. Zadnji teden ste postali zelo ljubo- sumen na svojo zakonsko družico. Ne pretiravajte s hrano. Kilo- gramov imate preveč. V torek bo vač srečen dan. Zagledali jo boste na avtobusni postaji. Tudi ona vas bo. Poljub bo dolg in vroč. ^_______ od 22. 12. do 20. 1. Kar lepo vam je v življenju. Na samostojno življenje ste se dobro privadili. Ne Ženite se preveč, delo vas bo počakalo. Pozorni morate tnti do sodelavcev, kajti ,,duša" kolektiva ste. Ne zamudite prilo- žnosti, ki se vam bo ponudila sredi prihodnjega tedna. Tudi on bo nun. Lepo vama bo. od 21. 1. do 19. 2. V zadnjem času ste naredili več napak. V sredo vas bodo obrav- navali. Nič hudega ne bo. Toda opomin vzemite resno m se v bo- doče ravnajte po navodilih. Spet ste močni in pripravljeni delati. Vaši načrti so preobsežni, zato vam ne uspeva reaUzirati vaših želja. Sprehod bo dobrodošel. od 20. 2. do 20. 3. Jezo ste dobro skrili. Delo vam ves prihodnji teden ne bo šlo od rok, toda vztrajati morate. Na čustvenem področju se ni nič spremenilo in se tudi v tem mesecu ne bo. Bodite zadovolj zadovoljni s tem, kar imate. Pošteno ste si prislužili imetje. Nenadoma bo ljubezen postala ovira pri vašem delu. Plavamo, plavamo in izplavali bomo Tovariši gozdni krajani! Iz zanesljivih virov sem zvedela, da pripravljajo proti nam veliko hajko, zato se samoupravno razkropimo in naj vsak rešuje svojo kožo kakor ve in zna . . . — In kjy potem, če delam honorarno, saj je vsak dolžan dajati družbi po svojih sposobnostih... Vidiš dragi, deljena bolečina, polovična bolečina - Si znorel, ali pa si prezgodaj postal spet otrok!? — Ne, draga. Na sejo grem, kjer ne smemo kaditi, pa nek^ moraš imeti v ustih . .. Zakjy pa jaz tega ne znam? Kaj si rekla, draga? Drugič pa enega izklopi, če mi želiš kaj povedati UGANKARSKI SLOVARČEK AGENA = ameriška vesoljska raketa, ki je služila za spajanje z raketo Gemini CEMUN = tolmun, bruhalnik in požiralnik (na Cerkniškem jezeru) CSOM = rr.adžarski šahovski velemojster (Istvan, roj. 1940) ISMAIL = izvozna luka v Ukrajini na levi obali Donave MALON = francoski socialist, pisec in agitator, pod vplivom nemških revizionistov zasto- pal tezo o mirnem integral- nem socializiranju sveta (Be- noit, 1841-1893) OLIVEIRA = brazilski boksar mušje kategorije, dobitnik bronaste medalje na olim- pijskih igrah 1968 TIEL = mesto vzhodno od Rotterdama TURCO = starejši italijanski popevkar (Ricardo del) WOOD = odličen ameriški drsalec, svetovni prvak 1969 (Tim, roj. 1948) REŠITEV PREJŠNJE KRI- ŽANKE VODORAVNO: Pek, pra- ska, Ota, radion, martinarna, Kampič, Main, Jiri, as, RCA, otoman, Anka, Ast, D, Bužan, sejalo, opora, Benč, orel,GK, Mamon, PE, jadro, Pa- ramaribo, Arie, rele, verižica, sol, milina, dom, žena, Azorin, torij, igalka, raketa, sine, konjar. fEDNIK — 14. september 1978 OGLASI IN OBJAVE - 11 TV spored TV LJUBLJANA ČETRTEK, 14. SEPTEMBRA: 8.55 TV v šoli: Člani skupnosti, j^aj je film. Med in Malatom; 10,00 TV v šoli: Francoščina; lO,30 TV v šoli: Umetnost, Risanka, Kemija; 14.55 TV v šoli, Jonovitev; 17.10 Poročila; 17.15 ^inajstletniki, TV Sarajevo; 17.45 Obzornik; 17.55 Mozaik; 18.00 Profesor Baltazar, risanka; l8.i0 Planine sveta, dok. serija; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Oči kritike; 20.45 Retro- spektiva TV drame; Balada o taščici; 21.45 Na zvezi; 22.15 TV dnevnik. PETEK, 15. SEPTEMBRA: 9.00 TV v šoli: Ruščina, od petka do petka. Člani skupnosti; 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina; 15.00 TV v šoli- ponovitev; 15.35 Šahovski j(omentar, TV Zagreb; 16.05 poročila; 16.10 Velika predstava na dnu morja; 16.25 Vragohje Ivlaje Skovvron; 16.55 Vaterpolo Triglav:Jadran (Split); 17.55...; \8J)0 Obzornik; 18.10 Slovenski ^udski plesi; Prekmurje; 18.40 Mozaik; 18.45 Preverjanje varnosti avtomobilov, sodobno kmetijstvo; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Odrske luči, glasbena oddaja; 21.05 Dokumentarna oddaja; 21.35 TV dnevnik; 21.50 Baretta, serijski fihn; 22.40 Poročila. SOBOTA, 16. SEPTEMBRA: 8.00 Poročila; 8.05 Profesor Baltazar, risanka; 8.15 Čarobna žoga, otroška oddaja, 8.30 Trinajstletniki, TV Sarajevo: 9.00 Pisani svet, 9.30 Po sledeh napredka; 10.00 A. Newman: Šopek z bodečo žico, TV nad.; 10.50 Poročila; 15.20 Poročila; 15.25 Nogomet Zagreb:Velež; 17.55 Obzornik; 18.05 Mozaik; 18.10 Robin Hood Junior, mladinski film; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 W. S. Naugham: Kolači in pivo, TV nad.; 20.50 Moda za vas; 21.00 Muppet Show; gost George Burns; 21.30 Madame de ..., celovečerni film; 23.05 TV dnevnik. 23.20 625. NEDELJA, 17. SEPTEMBRA: 7.55 Poročila; 8.00 Za nedeli- dco dobro jutro; Pevski tabor 78; 8.25 625; 8.45 V. Kovačevič: Kapelski kresovi, TV nadaljevan- ka; 10.00 Viking Viki - serijski film; 10.25 Hunterjevo zlato - serijski fihn; 10.50 Osrednja slovenska proslava 35 letnice sklepa AVNOJ o priključitvi primorske matični domovini - prenos iz Komna; 12.20 Šahovski komentar - TV Zagreb; 12.50 Poročila; Čudovita leta filma; Poročila; Okrogli svet; Dosje našega časa: Leto 1950; Športna poročila; Moda za vas; Najdaljši dan fUm; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 P. Kočič: Sodna obravnava - drama TV Sarajevo; 21.15 V osrednju, dokumentarna oddaja TV Zagreb; 21.40 TV dnevnik; 21 iO Športni pregled; 22.35 Poročila. PONEDELJEK, 18. SEPTEM- BRA: 9.00 TV v šoh/ Odnosi v skupnosti. Hrvatska v Jugoslaviji, Dehtev cehce; 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis; 11.10 TV v šoh: Za najmaljše; 15.00 TV v šoli - ponovitev; 16.00 TV v šoh - ponovitev; 16.20 Kmetijska oddaja TV Sarajevo; 17.20 Poročila; 17.25 Vrtec na obisku: Slikajte z nami; 17.35 Čudovita leta fihna; 18.00 Obzornik; 18.10 Svobodna menja- va dela; Pota samoupravljanja; 18.40 Mozaik; 18.45 Mladi za mlade; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 V. Jankovič: En dan - drama TV Beograd; 21.10 Kulume diagonale; 21.50 TV dnevnik; 22.05 Ročk koncert v Essnu; TOREK, 19. SEPTEMBRA: 8.45 TV v šoli: Naš kraj. Ah ste vedeli, Fizika, Nina in Ivo, Dnevnik 10; 10.00 TV v šoh: Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk; 14.45 TV v šoh - ponovitev; 17.20 Poročila; 17.25 Glasbeni pejsaži Srbije: Aleksan- drovačka župa; 17.55 Obzornik; 18.05 Pisani svet; 18.40 Mozaik; 18.45 Trimska televizija - Smučarska gimnastika; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Mi med seboj; 20.55 A. N. Tolstoj: Trnova pot - TV nadaljevanka; 22.15 TV dnevnik; 22.30 Glasba takšna in drugačna; 23.20 Poročila. SREDA, 20. SEPTEMBRA: 9.00 TV v šoh/ Čedo Priča, Prvi lovci. Slovnica; 10.00 TV v šoh/ Kocka, kocka. Risanka, Fihn; 16.45 šahovski komentar oddaja TV Zagreb; 17.15 Poročila; 17.20 Deklica delfina in hsica zvitorepka; 17.35 Poskočna domi.šljija; 18.00 Obzornik; 18.10 Hribovci v dolini - reportaža; 18.40 Mozaik; 18.45 S. Nfckranjac; Rukoveti; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Fihn tedna: Dnevnik jezne gospodinje; 21.20 Majhne skrivnosti velikih kuhar- skih mojstrov; 21.30 TV dnevnik; 21.45 Ročk Koncert v Essnu. ZAVOD RADIO ~ TEDNIK PTUJ Objavlja prosta dela in naloge TAJNICE ZAVODA — za nedoločen čas Pogoji: — srednješolska izobrazba ekonomske ali administrativne smeri in sposobnost dela s strankami — Poskusno delo 2 meseca Prijave pošljite v 15 dneh na naslov: Zavod Radio — Tednik, Vošnjakova 5, 62250 Ptuj. RAZPISNA KOMISIJA SVETA DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVE SO PTUJ RAZPISUJE prosta dela in naloge požarnega inšpektorja v oddelku za inšpekcijske službe SO Ptuj Pogoji: višja strokovna izobrazba tehnične smeri, dve leti delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit. Pri izbiri kandidatov bodo upoštevani tudi pogoji, ki jih določa 37. člen zakona o inšpekcijah in družbeni dogovor o enotnih osnovah kadrovske politike v organizacijah združenega dela na območju občin Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Pismene vloge z dokazili o zahtevani izobrazbi, dosedanjih službovanjih in življenjepisom naj kandidati pošljejo RAZPISNI KOMISIJI SVETA DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVE SKUPŠČI- NE OBČINE PTUJ, Srbski trg 1, v 15 dneh od objave razpisa. ,4zbira" Ptuj, 29. avgusta 1978: Marica Kovše, Štuki 40; Albina Belšak, Cesta kurirjev NOB; Stanko Vauda, Nova vas 79; Franc Ratek, Hlaponci 19; Alojz Zoreč, Zg. Leskovec 10/a; Marija Zoreč, Praprotnikova 2; Jožica Satler, Rabeljčja vas 14; Slavko Rozman, Stojnci 60; Jasmina Zaspan, Kajuhova 3; Angela Janžekovič, Siojnci 101; Franc Lah, Šikole 76; Janko Horvat, Polenšak 5; Viktorija Belšak, Zelenikova 2; Marta Vesenjak, Placarovci 30; Jožica Dimovski, Kvedrova 1; Marija Merc^Mariborska 46; Milka Merc^ Zagrebaca 40/a; Ivan Mesarec, Grajenščak 47; Janez Kristovič, Markovci.Nova vas 85; Srečko Horvat, Kidričevo 10; Anton Zmauc, Zagorel 59; Martin Zajdela, Juršinci 1; Vera Muršič, Peršonova 41; Martin Toplak, Slavšina 3. Iz Cirkulan, 31. avgusta 1978: Elizabeta Ciglar, Mali Okič 30; Elizabeta Kelc, Pohorje 14; Marija Pintarič, Meje 21; Franc Vidovič, Pristava 28; Stanko Prašnički, Paradiž 63; Dragica Klajderič, Dolane 27; Juhjana Vindiš, Gradišče 17; Rudoh Blažek, Gradišče 56; Štefan Mergeduš, Ckkulane 10. Posamezniki v avgustu 1978: Vinko Toš, Vitomarci 45; Anton Foštnerič, Cirkulane 56; PvObert Muhič, Murkova 7, Ptuj; Anton Leva, Kungota 35; Ana Hameršak, Rogaška 18, Ptuj; Martin Hameršek, RogaSca 18, Ptuj; Jože Mlakar, Potrčeva 50/a; Albin Rajh, Dravska 3, Ptuj; Milan Štumberger, Mezgovci, 40; Franc Pišek, Pongerci 7/a; Marjan Krajnc, Vareja 51; Blaž Fl^singer, Cučkova 7, Ptuj; Andelo Maračič, Draženska c. 19; Irena dr. Maračič, Draženska c. 19; Janez Kuhar, Podvinci 35; Janez Lončarek, Sp. Hajdina 88/a; Milan Toplak, Gorišnica 7; Vih Pajenk, Ziherlova pL 3; Marjan Dohnšek Ul. Bratov Grjgf MB; Marica Zupanič, Mhnska 10, Ptuj; Franc Cafuta, Sedlašek 32; Silva Slameršek, Spuhlja n. h.; Jože Šmigoc, Tržeč 4; Franc Irgl, Rabeljčja vas 27; Jože Karo, Paradiž 5 3; Bojan Murko, Pobrežje 17; Tomo Benkovič, Rogoznica 42; Ivanka Rožmarin, Mošk^nci 122; Nenad Šoškič, C. M. D. 8, Ptuj; Anton Štruce^, Kungota 83; Marija Muhič, Gorišnica 62; Anton Draškovič, Groharjeva 3; Marjan Plohi, Markovci 35; Leopold Paher, Štrafelova 14; Jakob ,ŠUak, Dornava 29; Oskar Šturm, Rajčeva 7; Janez Bombek, Ziherlova 8; Franc Beranič, Ormoška 6; Jože Korošec, Dagonja vas 8; Danilo Veršič, Potrčeva 25; Vlado Zem^arič, Rotman 37; Milan, Topolovec, Aškerčeva 8; Marija Škec, Vel. vrh 5; Anica Horvat, Kvedrova 4, Ptuj, Milan Zamuda, Obrežna 75, MB; Jože Predikaka, Grajena 44; Franc Petek, Sp. Jablane 45; Vinko Ceh, Rogoznica 43; Zvonko Rodošek, Muršičeva 2j Ivan Furek, Hajdoše 39; Val ter Znidarič, Zihrelova pl. 14; Simon Anžel, Žabjak 3; Terezjga Galun, Brstje n. h. 28, in Alojz Repič Zg. Hajdina n. h. mali oglasi PRODAM leseno prešo v zelo dobrem stanju s košem in frizijsko teličko. Ivan Vindiš, Spolenjakova 15, Ptuj. PRODAM nagrobni spomenik — novi format. Naslov v upravi. TOZD PSIHIATRIČNI ODDE- LEK Ormož prodaja vikend hišico v Biogradu na/m, izklicna cena 20.000.— Prijave sprejemamo v roku 8 dni po objavi. KLEPARSTVO Alojz Smigoc, Prešernova 7, Ptuj sprejme v uk dva učenca. IŠČEM sobo in kuhinjo v Ptuju ali izven mesta do 2 km, če so dobre avtobusne zveze. Naslov v upravi. MENJAM enosobno stanovanje s centralno za večje stanovanje v Ptuju. Naslov v upravi. PRODAM spalnico in dnevno sobo v dobrem stanju. Zebec, Ormoška 1, Ptuj. PRODAM trda suha drva za kurjavo, pocinkan sod za gnojnico in črpalko. Stanko Rogina, Severova 1, Ptuj. PRODAM gozd v Vareji, pošta Videm pri Ptuju, v izmeri 52 arov 72 kv. m. Interesenti se naj oglasi- jo v Pobrežju 80. ZARADI SELITVE PRODAM termoakumulacijsko peč. Vera Bakunič, Ziherlova ploščad 14 ali zobna ambulanta Ptuj. UGODNO PRODAM kavč garnituro. Tudi na ček. Jože Kranjc, CMD 16, Ptuj. PRODAM traktor Steyer 18 KS. Jože Pauman, Pobrežje 66. PRODAM kvinton in gemaj na brajdah. Informacije od 19. septembra naprej. Neža Jeraj, Apače 193, Lovrenc na Dravskem polju. DEKLE, ki ima nekaj let prakse v strežbi dobi takoj službo v bifeju v Mariboru. Stanovanje in hrana preskrbljeno. Bufet pri Beli zasta- vi, Limbuška 40, Maribor. PRODAM Črno kobilo, 4 leta staro. Naslov v upravi. PREKLICUJEM vozniško dovoljenje, kategorije A, kmetijskega traktorja štev. 00495 na ime Martin Krajnc, rojen 18. 12. 1942, Ločič 12. MEDICINSKA SESTRA nujno rabi sobo v Ptuju ali bližnji okolici. Plačilo po dogovoru, lahko tudi pomaga pri delu, varuje otroka v izmeničnem delu. Naslov v upravi. PRODAM dobro ohranjen kotni regal ,,Dragica" za dnevno sobo po zelo ugodni ceni. Stanko Hodžar, Ptujska 2/a, Ormož. PRODAM skoraj nov športni voziček. Ogled od 18. ure naprej. Horvat, Ziherlova ploščad 15, Ptuj. PRODAM parcelo za gradnjo stanovanjske hiše z vso dokumentacijo. Informacije tel.: 772-501. PREKLICUJEM spričevali I. in II. letnika PAŠ, izdano 1971/72 na ime Marija Luschutzky, Lackova 8, Ptuj. PRODAM peči na trdo gorivo, znamke Kuperbusch, ena je sobna, druga kuhinjska iz belega emajla. Naslov v upravi. PRODAM 1700 starih strešnih zareznikov. Alojz Kristovič, Hauptmaničeva 6, Ptuj (blizu hajdinske železniške postaje). KUPIM rabljen mešalec. Hugo Šneberger, Ormoška, Ptuj ah tel.: 771-040. IŠČEM Žensko za varstvo dve in pol leta starega otroka v centru Ptuja. Naslov v upravi. Slikopieskarstvo Venčeslav Galun 62250 PTUJ Brstje 28 a Se priporoča za naročila! PROJEKTIVNI BIRO PTUJ p. o. Trg MDB 2 PROJEKTIVNI BIRO PTUJ, p. o. Trstenjakova 2, Ptuj Odbor za medsebojna razmerja ponovno objavSja naslednja prosta delovna opravila v OZD PTUJ: 1. KNJIGOVODJA: en delavec, vodenje materialnega in stroškovnega knjigovodstva. Pogoji: SSI-ekonomske smeri in 2 do 5 let delovnih izkušenj. Prednost imajo kandidati s prakso v materialnem ali stroškovnem knjigovodstvu. 2. Za skupino elektroinstalacij: VODJA SKUPINE: en delavec, vodenje projektantske skupine. Pogoji: VIS - el. smeri in 8 let delovnih izkušenj. 3. Za skupino nizkih gradenj: VODJA SKUPINE: en delavec, vodenje projektantske skupine. Pogoji: VIS ali VŠ gradb. smeri in 8 let delovnih izkušenj. 4. Za skupino arhitekture; PROJEKTANT: dva delavca, samostojna izdelava tehnične dokumenta- cije za manj zahtevne objekte. Pogoji: VIS — arhitekt s končanim pripravniškim stažom. Stanovanje po dogovoru. objavlja: 1. Za skupino strojnih instalacij: PROJEKTANT: en delavec, sodelovanje pri izdelavi tehnične dokumenta- cije — zahtevne, pod strokovnim vodstvom. Pogoji: VIS — str. smeri in eno leto delovnih izkušenj. 2. Za skupino arhitekture PROJEKTANT: en delavec, izdelava tehnične dokumentacije za manj zahtevne objekte. Pogoji: VIS — arhitekt s končanim pripravniškim stažom. 3. Za skupino konstrukcij: PROJEKTANT SODELAVEC: en delavec, sodelovanje pri izdelavi manj zahtevne tehnične dokumentacije pod strokovnim vodstvom. Pogoj: SSI — gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj. ZA POTREBE DELOVNE ENOTE V MARIBORU objavlja 1. Za skupino konstrukcij: PROJEKTANT SODELAVEC: en delavec, sodelovanje pri izdelavi zahtevnejše tehnične dokumentacije pod strokovnim vodstvom. Pogoji: SSI - gradbene smeri, 7 let delovnih izkušenj in opravljen stro- kovni izpit. Zaželjena je praksa v projektivi. Za vsa razpisana de/ovna opravi/a velja sprejem v delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vloge z dokazili o izobrazbi in poteku službe sprejemamo 16 dni od dneva objave v časopisu. PTUJ ČETRTEK, 14. september: C. A. S. H. PLAČILO V GOTOVINI am. barv. film, ob 20. uri bo it. barv. vistav. fihn ŠKOFOVA SPALNICA; PETEK, 15. septem- ber: ŠKOFOVA SPALNICA it. barv. erot. fHm, ob 20. uri amer. barv. film TA AMERIKA; SOBOTA, 16. m NEDELJA, 17. septembra: TA AMERIKA am. barv. film, v nedeljo ob 10, in ob 16. uri bo am. barv. risanka MIKIJEV ROJSTNI DAN; TO- REK, 19. septembra: VIOLETA IN FRANCOIS fr. barv. ljubez. fihn ob 18. m ob 20. uri; SREDA, 20. in ČETRTEK 21. septembra: ELITA MORILCEV am. barv. CS kriminalka, v četrtek ob 20Luriit. barv. fihn ŽELEZNI PREFEKT. Dežurstvo prehrambenih trgovin: SOBOTA, 16. SEPTEMBRA 1978: prodajalna DELIKATESA Izbira Ptuj SOBOTA, 23. SEPTEMBRA 1978: prodajalna HRANA Izbira Ptuj OBVESTILO Osnovna šola TONE ZNIDARIČ in Osnovna šola FRANC OSOJNIK Ptuj obveščata starše otrok, rojenih v letu 1972 in v januarju, februarju ter nnarcu 1973, da bo vpisovanje otrok v 1. razred 19., 20. in 21. septembra od 10. do 18. ure. K vpisu pripeljite otroka in s seboj prinesite njegov rojstni list. Vsaka šola bo vpisala le otroke iz svojega šolskega okoliša. VAM NUDI IZ KONSIGNACIJE IIJ|-r|J Plavalni bazeni HOBBY-POOL ' prenner 3 — 7 m, skupaj s filtrom in ostalim priborom 1/1 r;QQl|J| Najmodernejši kotli in avtomatike za centralno ogrevanje, VICOOlVIMIlllll od 12.000 kcal/h naprej TriJWOOCI|^ Oljni in plinski gorilci od 15.000 kcal/h naprej z vsem instalacijskin- ■■■TOOCIll priborom (cena 398 DM in 2.604,15 din) Raztezne posode in pripadajoči pribor GRUIMDFOS Obtočne črpalke Dobava takoj po vplačilu Vse informacije, nasvete pri izbiri, projektiranju in nakupu, dobite v METALKI LJUBLJANA, Dalmatinova 2, III. nadstropje, soba 5, ali po telefonu številka 061 317-144. METALKI MARIBOR, Partizanska 15/11, ali po telefonu 062 25-991, 25-949. TOVARNA GLINICE IN ALUMINUA „BORIS KIDRIČ" KIDRIČEVO SPREJME VEČJE ŠTEVILO DELAVCEV ZA DELO V ELEKTROLIZL PRUA VE SPREJEMA SPLOŠNI SEKTOR DELOVNE ORGANIZACUE Regijsko srečanje pionirjev gasilcev v organizaciji občinske gasilske zveze občine Ptuj je v nedeljo 10. septembra na stadionu NK Drava Ptuj potekalo regijsko srečanje pionirjev gasilcev podrav- ske regije. Sodelovalo je okoli 500 pionirjev iz občin- skih gasilskih zvez Maribora, Lenarta, Ormoža, Slo- venske Bistrice in Ptuja. Zbrane sta najprej pozdravila Ivan Kek predstavnik gasilske Zveze Slovenije in Janko Znidarič, predsednik občinske gasilske zveze občine Ptuj, ki je govoril tudi o pomenu gasilstva in preventive pred požari. Pionirji gasilci so se za tem pomerili v že ustaljenih disciphnah, doseženi pa so bili sledeči rezultati: — v skupini mlajših pionirjev, kjer je sodelovalo 11 desetin so se najbolje odrezali pionirji GD Bukovci, za njimi pa pionirji GD Šikole. — v skupini mlajših pionirk so sodelovali le 2 de- setini, najboljše pa so bile pionirke GD Gorišnica. — v skupini starejših pionirjev je sodelovalo kar 33 desetin, prvo mesto pa so osvojili pionirji GD Oplotni- ca pred pionirji GD Hajdoše. — v skupini starejših pionirk so tekmovale 3 dese- tine, najbolje pa so se odrezale pionirke GD Oplotni- ca. Najboljše uvrščenim je podelil pokale in priznanja Borut Predan, predsednik sekcije za delo s pionirji ga- silci pri občinski gasilski zvezi občine Ptuj. Sicer pa rezultati niso tako pomembni, kot to, da se tudi pio- nirji gasilci vneto vključujejo v akcije preventive pred požari in se tako usposabljajo za dobre gasilce. M. Ozmec Pred začetkom tekmovanja na NK Drava v Ptuju je bil zbor vseh udeležencev. Foto:JOS O vplivu združenega dela na sredstva javnega obveščanja v okviru 17. srečanj bratstva in prijateljstva, bo v soboto 16. septembra v Ptuju posvetovanje novinarjev glasil organizacij zdru- ženega dela, pokrajinskih časnikov in lokalnih radijskih postaj z območja sodelujočih občin Čako- vec. Koprivnica, Krapina, Maribor, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin. Razprava bo v glavnem usmerjena na vprašanja uresni- čevanja vpliva združenega dela na sredstva javnega obveščanja. Pred- vsem bodo skušali najti najustrez- nejše odgovore na vprašanja: — kakšne informacije naj bodo. da bodo resnično uporabne za delegatsko, samoupravno in politi- čno odločanja; - mesto in vloga glasil organizacij združenega .dela in lokalnih sredstev obveščanja v celovitem sistemu informiranja. - kako in s kakšnimi samoupravnimi oblikami zagoto- viti, da bo delavec imel resnično vpliv na vsebino informacije, da bo ta resnično taka, kakršno potrebuje in - poskušali bodo opredeliti konkretno stališče do samouprav- nega organiziranja celotne infor- mativne dejavnosti. ff Seminar za turistične vodiče v želji, da bi okrepili vodniško službo v Ptuju, se je Turistično društvo Ptuj odločilo organizirati seminar za turistične vodnike. Prvi poizkus organizacije podobnega seminarja pred leti ni dal željenih rezultatov. Danes pa lahko že z gotovostjo trdimo, da bo slednji uspel, saj je zanimanje zanj izredno. Poleg študentov, ki bodo v jprihodnje opravljali posle vodnikov, se bo seminarja udeležilo tudi večje število predstavnikov nekaterih delovnih organizacij, predvsem tistih, ki dnevno prihajajo v stik s turisti. Zamisel o organizaciji vodniške službe je vredna vse pohvale. Turistov, ki bi želeli širše znanje o ptujskih znamenitostih je vedno več; sodobnega turista pa tudi ne zadovoljuje zgolj pusta gostinska ponudba, o kateri pa tudi ne moremo reči najboljše. Turistično društvo bo tudi v prihodnje organiziralo podobne seminarje, saj bomo le na ta način bogatili turistično ponudbo. MG Praznik KS Ormož Osrednja prireditev v nedeljo 17. september je praznik kraje- vne skupnosti Ormož. Ta datum je povezan z narodnoosvobodilnim bojem in je zato tudi spomin nanj. Prireditve se bodo ob prazniku KS Ormož začele že v petek, ko bodo na letnem kopališču odprli gospo- darsko razstavo, na kateri bodo sodelovale skoraj vse temeljne or- ganizacije združenega dela, obrtni- ki in kmetovalci. Ob tej priložnosti bodo razstavo pripravili tudi ormoški lovci. Športna tekmovanja se bodo zvrstila v soboto, ko bodo turnirji v rokometu in nogometu. Pri vin- ski kleti bodo prizadevni organiza- torji krajevne skupnosti ob pomoči AMD Ormož pripravili turistični rally. Po ormoških ulicah pa bodo svoje spretnosti in znanje prikazali pionirji na kolesih. Ta dan bodo tekmovali tudi ribiči in strelci na glinaste golobe, šahisti ter keglja- či. Obeta se pester in raznovrsten športni dan. Ob 20. uri bodo raz- glasili rezuhate in podelili prizna- nja vsem najboljšim športnikom sobotnega tekmovanja. Pripravljalni odbor za proslavo krajevnega praznika je imel pri pripravi in izvedbi prireditev in tekmovanj veliko dela. Predstavni- ki krajevne skupnosti so nam zatr- dih, da bodo svečanosti in druge prireditve uspele, kajti vanje so vložili veliko truda. V nedeljo bodo na svečani seji krajevne skupnosti podelili obča nom bronaste značke OF in pred spomenik padlim borcem položili venec. Ob spomeniku bo tudi žal- na komemoracija s kulturnim pro- gramom. V nadaljevanju prazno- vanja krajevnega praznika bodo pripadniki JLA iz Ptuja in Sloven- ske Bistrice podali svečano prise- go. Popoldne se bo v Ormožu zvr- stilo še več kulturnih in drugih pri- reditev. Med drugim bodo gasilci iz Hardeka, Ključarovec in Ormo- ža v sodelovanju civilne zaščite in pripadnikov teritorialne obrambe prikazali gasilsko vajo. V petek, soboto in nedeljo bo v Ormožu torej vrsta prireditev, ki se jih bodo delovni ljudje in obča- ni krajevne skupnosti Ormož in sosednjih KS prav gotovo udeleži- li, zk Zaključek največje letalske prireditve v Jugoslaviji bo v Ptuju v soboto, 16. in v nedeljo, 17. septembra bo na letališču v Moškanjcih pri Ptuju izredno živa- hno. Ptujski aeroklub je namreč organizator zaključka 21. ZVEZ- NEGA AERORRALLVA ZA POKAL MARŠALA TITA, ki se je pričel v Kruševcu v ponedeljek, 11. septembra. Udeležilo se ga je 35 najboljših amaterskih motornih pilotov iz vse Jugoslavije — med njimi je 7 slovenskih, od tega kar trije Ptujčani: Danilo Hojnik, Milan Kralj in Drago Krepfl. V so- boto bo med 10. in 15. uro pristalo vseh 35 letal na letališču v Moš- kanjcih, ob 19. uri pa bodo razgla- sili rezultate zadnje etape tekmo- vanja Borovo — Ptuj. Še bolj zanimivo bo v Moškani- cih v nedeljo od 14. ure dalje. Po pozdravnih govorih, osrednji govornik bo zastopnik tovariša Ti- ta, tov. Franc Leskošek-Luka, bodo razglasili rezultate 21. aero- rallya in podelili pokal tovariša Tita zmagovalcu, ostalim tekmo- valcem pa priznanja. Ob 14.30 se bo pričel največji aeromiting v le- tošnjem letu ob sodelovanju vojne- ga letalstva. Organizatorji obljubljajo vrsto zanimivosti, saj bodo sodelovali ja- dralni in motorni piloti ter padalci iz vseh slovenskih aeroklubov, pri- družili se jim bodo zmajarji iz Za- greba, ptujski modelarji z radijsko vodenimi modeli, akrobatskimi in prostoletečimi modeli, videli bomo skupinski prelet najmanj štirih le- tal, pa vojšaki in civilni helikopter, ogledati si bo moč letalo, — med zanimivosti pa sodi tudi skok dese- tih padalcev z zastavami. Pravza- prav je zanimivosti toliko, da jih je težko našteti. Prav gotovo pa sodi nedeljski aeromiting med najzani- mivejše prireditve v naši občini v tem letu. Aeroklub Ptuj, ki praznuje pri- hodnje leto 25-letnico uspešnega dela, v počastitev obletnice je izšla jubilejna letalska revija ,,Krila", — je za pomoč pri organizaciji za- prosil temeljne in druge organiza- cije združenega dela. Tako so pokrovitelji aeromitinga Skupščina občine Ptuj, Kreditna banka Mari- bor s poslovno enoto Ptuj, Kmetij- ski kombinat. Perutnina Ptuj, TGA ,,Boris Kidrič" v Kidričevem in Agis Ptuj. Pri organizaciji pa so- deluje še okrog 50 temeljnih in dru- gih organizacij združenega dela iz Ptuja, Maribora in pobratenega Arandjelovca. ■ Na svidenje v Moškanjcih! Tekmovanje organizacijskih enot UJV Maribor v plavanju Osnovna organizacija ZSMS Postaje milice v Ptuju je v zadnjem času vse aktivnejša. Svojo delova- nje je razširila tudi izven meja ptujske občine. Tako so mladi PM Ptuj v torek, 5. septembra popoldne uspešno izvedli tekmovanje organizacijskih enot UJV Maribor v plavanju. V odprtem bazenu Ptujskih toplic se je 57 udeležencev iz 18 ekip pomerilo v plava- nju v treh starostnih skupinah. Po več kot 2 urnem tekmovanju so bili doseženi taki rezultati: V skupini moških do 25 let starosti je bil najboljši Bojan Miler PM Ravne s časom 31,5 sekunde, na dru- gem mestu je pristal Marjan Orožen PM Ptuj, na tret- jem pa Valerio Pečnik PM Maribor. V skupini moških do 25 do 35 let starosti je bil najboljši Igor Kotnik Center službe državne varnosti Maribor s časom 32,6 sekunde. V skupini moških nad 35 let starosti pa se je najbolje odrezal Maks Krepek CSDV Maribor pred Huseinom Jupičem iz MP PM Ptuj. V ženski konkurenci sta tekmovali le dve miličnici. Skupinska ekipna uvrstitev pa je bila sledeča: 1. mesto in prehodni pokal, ki ga je lani osvojila PM Ptuj je letos prejela CSDV Maribor, na drugem mestu je pri- stala PM Ravne, na tretjem pa domačini PM Ptuj. Seveda uvrstitve niso pomenile toliko, kot samo dejstvo, da so se miličniki zbrali in preizkusili svojo znanje v plavanju, ki je pri njihovem težkem in odgo- vornem delu neobhodno. M. Ozmec Miličniki iz organizacijskih enot UJV Maribor, so do- kazali, da so tudi uspešni plavalci. Foto: M. Ozmec Stojnci prizorišče zelo uspele vaje civilne zaščite Po skrbnih predpripravah so v soboto 9. in v nedeljo 10. septembra v Stonjcih izvedli vajo enot civilne zaščite krajevne skupnosti Markovci pri Ptuju. V soboto 9. septembra so na območju celotne va.si Stonjci izvedli ukrep popolne zatemnitve. Vsi vaščani so dosledno upoštevali navodila kra- jevnega štaba civilne zaščite, zato je bila na'oga uspešno opravljena. Aktiv ZSMS Stonjci je opravil napisno akcijo tako, da so bili po vsej vasi Stonjci nalepljeni plakati z lepo izpisanimi gesli o civilni zaščiti, splošnem ljudskem odporu in o nalogah vaščanov. Vaja civilne zaščite krajevne skupnosti Mar- kovci se je odvijala na celotnem območju vasi Stonjci po izdelanem načrtu. V akciji reševanja so zelo aktivno sodelovali tudi vaščani Stonjc, med. njimi zJasti pionirji in mladina. Ob zaklju- čku vaje so pionirji osnovne šole Bratov Štrafela Markovci izvedli lep kulturni program. V občinskem štabu za civilno zaščito občine Ptuj ocenjujemo, da je bila to ena izmed najuspešnejših vaj enot civilne zaščite v krajev- nih skupnostih v tem letu v občini Ptuj. FB SNL - vzhod: Kladivar-Drava 0:0(0:0) V nedeljo z Železničarjem Igralci pete selekcije Drave so v nedeljo gostovali v Celju. V izenačenem srečanju so osvojili točko proti domačemu Kladivarju. V nedeljo se bodo v Ptuju pomerili s trenutno vodilnim na lestvici Železničarjem iz Maribora. Medobčinska nogometna liga ZAČETEK TEKMOVANJA Preteklo nedeljo se je s srečanji v skupini A začelo tekmovanje v štirih skupinah medobčinske nogometne lige občin Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Rezuhati: Osankarica - Aluminij O:?, Boč A - Hajdina 1:2, Videm - bkorba 1:1, Grajena - Pragersko 75 1:2 in Zgornja Polskava — Gorišnica 5:3. Pari drugega kola, ki bo v nedeljo 17. 9.: Aluminij - Gorišnica, Pragersko 75 - Zgornja Polskava (20. 9.), Skorba - Grajena, Hajdina - Videm in Osankarica - Boč A. V soboto in nedeljo se bo pričelo tekmovanje tudi v ostalih treh skupinah. V vzhodni se bodo srečali: Dornava - Sobetinci, Stonjci - Markovci, Bukovci — Ptuj, Moškanjci - Središče in Zavrč - Rogoznica; v skupini center: Draženci — Varnica, Slovenja vas — MLadinec, Tržeč — Apače in Leskovec — Gerečja vas B; in v skupini zahod: Lovrenc — Spodnja Polskava, Makole - Kungota, Kidričevo — Gerečja vas A in Boč B - Oplotnica (2 0. 9.). V nedeljo praznik KS Rogoznica Krajani krajevne skupnosti Rogoznica pri Ptuju bodo v nedeljo 17. septembra 1978 sveča- no proslavili že svoj tretji praznik krajevne skupnosti. Na predvečer praznika, v soboto 16. septembra bodo ob 17. uri predali svojemu namenu asfaltirano Prečno pot na Rogoznici in Ulico Jožefe Lackove v Novi vasi pri Ptuju. Osrednja proslava bo v nedeljo ob 13. uri v Kicarju. Najprej bodo odprli novo kulturno dvorano v gasilskem domu Kicar, takoj za tem pa bo sledila slavnostna seja krajevne skupščine, delegacij in predsedstev družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Rogoznica. Po seji bo tekmovanje gasilskih društev za prehodni pokal krajevne skupnosti Rogozni- ca, nato pa sledi družabna priredi- tev s plesom. Praznovanje krajevnega praznika bodo zaključili v nedeljo 24. septembra s tradicionalno družabno prireditvijo ,,IV. VESELI DAN NAŠIH VASI", ki bo na stadionu Partizan na Rogoznici. FB asebna kronika RODILE SO: Malek Irena, Rošnja 19 — Damira; Marija Hunjet, Mezgov- ci 39/a — Damira; Majda Golob, Kicar 141 — Damjana; Elizabeta Golob, Prerad 51 — Terezijo; Eli- zabeta Horvat, Spuhlja 100 — dečka; Majdica Stamenkovič, Gre- gorčičev drevored 6 — Dušana; Anica Goričanec, Breg 7, Središče — Katjo; Silva Horvat, Obrez 37 — Primoža; Jožica Petrovič, Pav- lovci 36 — dečka; Marija Slam- berger, Pokože 9 Moniko; Nada Majerič, Mariborska 44 — Boštja- na; Hermina Šneberger, Or- moška 4 — Darjo; Ana Meško, Vičanci 54 — Danijelo; Irena Fun- tek, Hardek 34 — Dominika; Ljerka Lesjak, Poštna 3, Ormož — Martino; Slavica Munda, Ra- domerščak 44, Ljutomer — Darjo; Marjana Žemljic, Središče, Slovenska ul. 1 — Aleksandro; Marija Turnšek, Gerečja vas 55 — deklico; Alojzija štrucl. Vel. Bre- brovnik 102 — deklico; Francka Trstenjak, Frankovci 20 — Petro; Jožefa Lah, Zagojiči 8 — dečka; Lidija Ovčar, Stanečka vas 5 — deklico; Marija Skledar, Graje- na 41 — dečka; Katarina Emeršič, Barislavci 24 — deklico; Terezija Kolar, Senčak 4 — dečka; Marija Krajnc, Prešernova 23 — deklico. POROKE: Marjan Zver, Hranjigovci 2 in Ida Murko, Apače 214; Stanislav Vidovič, Lancova vas 53 in Danica Fridauer, Lancova vas 67/b; Sta- nislav Lampič, Njiverce 20 in Ma- rica Pihler, Pacinje 14; Branimir Avguštin, Lešje 37 in Neža Pišek, Janški vrh 61; Janko Mlakar, Cirkulane 19 in Neža MeznariČ, Gruškovec 46; Stanko Črnila, Po- brežje 68 in Marija Kolednik, Po- brežje 83; Vladimir Kos, Grdi- na 12 in Branislava Dolenc, Maj- šperk 36, Ivan Pišek, Lovrenc na Dr. polju 55/a in Irena Tomanič, Lovrenc na Dr. polju 76. UMRLI SO: Franc Vidovič, Pestike 18, roj. 1902, umrl 2. sept. 1978; Anton Arnuš, Pacinje 23, roj. 1900, umrl 3. sept. 1978; Vinko Petek, Brati- slavci 36, roj. 1909, umrl 3. sept. 1978; Marko Korošec, Mlinska 14, roj. 1902, umrl 5. sept. 1978; Kri- stina Petrovič, Vareja 6, roj. 1922, umrla 4. sept. 1978; Franc Kukec, Moškanjci 34, roj. 1902, umrl 5. sept. 1978; Anton Duler, Kvedro- va 5, roj. 1941, umrl 10. sept. 1978. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TED- NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnina znaša 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-106^9. Tiska ČGP Mariborski tisk. Na podlagi ^akona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. vreme do nedelje, 24. septembra 1978 Polna luna bo v soboto, 16. septembra. Napoved: Za čas do 24. sep- tembra pričakujemo v glavnem lepo in še tu in tam sončno vreme. Vmesne plohe ali nevihte so Se precej verjetne, ker občasno do- teka nad naše kraje mrzli zrak in se pomeSa s toplim. V soboto, 23. septembra, ob 6,25 stopi sonce v znamenje Teht- nice in s tem se začne koledarska jesen. Alojz Cestnik ČRNA KRONIKA CELNO TRČENJE V GORIŠNICI V četrtek, 7. septembra se je zgodila zelo huda prometna nesre- ča na magistralni cesti v Gorišnici. Voznik osebnega avtomobila Mio Martiskovič, začasno zaposlen v ZRN je vozil iz smeri Ptuja proti Ormožu in začel prehitevati kolono vozil. V tem času je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Šičiri Djemoski, začasno zaposlen v Avstriji. Prišlo je do silovitega čelnega trčenja, pri čemer sta dobila oba voznika le lažje poškodbe, hudo pa sta se poškodovala Janez Dovečar iz Zamušanov 45 in Jelena Dolenc iz Donjega Vidovca pri Cakovcu. Na voziUh pa je za okoli 70.000 dinar- jev škode. TRČIL V PEŠAKINJO V soboto 9. septembra se je zgodila ob 5.40 huda prometna nesreča na cesti IV. reda pri Cirkulanah. Voznik osebnega avtomobila Jože Petrovič iz Pristave 11 pri Cirkulanah je vozil iz smeri Okiča proti Borlu. K avtomobilu je imel priklopljeno lažjo prikolico na kateri so bile 3 samokolnice. V Cirkulanah je dohitel pešakinjo Marijo Kristovič iz Gradišča 145 pri Cirkulanah, ki je hodila po desni strani cestišča. Med prehitevanjem je pešakinjo zadel z desnim blatnikom prikolice in jo zbil po cestišču. Voznik je takoj ustavil in poškodovanko odpeljal v zdravstveni dom Cirkulane, od koder so jo pozneje prepeljali v ptujsko bolnišnico. kjer so ugotovili, da je hudo poškodovana. ZAPEUAL V JAREK Do hude prometne nesreče je prišlo v nedeljo 10. septembra izven Podlehnika na krajevni cesti. Voznik kolesa z motorjem Alojz Kaisesberger (19) iz Gerečje vasi 28 je vozil od Podlehnika proti Ptuju. Med vožnjo je nenadoma zapeljal v 10 m globok jarek. Pri nesreči je voznik dobil lažje poškodbe, njegov sopotnik Branko Emeršič iz Gerečje vasi 26 pa huje. Miličniki postaje milice Ptuj in njenih oddelkov so v tednu od 4. do vključno 11. septembra na o^jem območju ptujske občine posredovali v 6 prometnih nesrečah. Smrtnih žrtev ni bilo, teije so bile poškodovane 3 osebe, lažje pa kar 8 oseb. Glavni vzroki nesreč so bili tokrat prehitra vožnja, nepravilno prehitevanje in izsiljevanje prednosti. Vse to je narekovalo po prvih ocenitvah za okoli 109.500 din materialne škode.