List 12 Tečaj V r I I a ne I [zhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 glcl ki za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt kta 1 gld pošti leto 40 kr. Naročn prejema ništvo v Blasnik tiskal sto za en k J 8 k k ki za i k rat Ogl 5 kr — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa ate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako Dopi naj se ajo uredništvu „Novic 4 4 v Ljubljani 18. marca 1892. ničesa govorila ni. Nova davčna reforma V tem oziru Politiški oddelek. Reforma davkov. vsa drugačna. Njen namen ni povišati državnih dohodkov, temveč izrečno določa, da dohodki ostanejo stari. Ko bi se pri kaj več dobilo od nove vredbe davkov, se bode pa nekaterih davkih odpustilo. v Minoli mesec predložil je finančni minister Steinbach Da nameravana preosnova davkov dobra doka državnemu zboru t pi neposrednih davkov Ta načrt se je že dolgo obetal. Ne le sedanji finančni mi- « nister temveč tudi prejšnji ministri so spoznavali potrebo, da je treba davke tako premeniti, da se bogatinom nalože primeroma višj davki. Liberalci sami tudi niso upali naravnost nasprotovati taki eformi davkov, ali za kuli sami so pa znali s svojim vplivom vse preprečiti. zuje pač to, da so se proti nji oglasili že nekateri liberalni židovski listi. Ti listi se za interes manj premožnih razredov dosti ne brigajo, ali jako občutni so pa, ko bi se kako naložila večja bremena bogatim kapitalistom. Posebno jim ne ugaja način, kako se bode davek a odločeval, da se bode pri tem oziralo tudi na najemnino, ki jo kdo plačuje od svojega stanovanja. Neki dunajski list toži, da se bode premalo oziralo na izpovedbe ob- nikdar ne bila upala lotiti dačencev in modruje, da so zlasti boljši in premožnejši take reforme davkov, kakor se tudi ni upala obdačiti stanovi že dovolj pošteni, da bodo po pravici povedali borze. Bila je preveč odvisna od židovskih bogatinov, g^^j dohodek, in to že zaradi tega, da se jim umazanost kateri se kaj radi odtegujejo visokim državnim davkom. ^^ ^^^^ j^ogja očitati. Vsakdo bode pač priznal, da bi Pa tudi konservativna vlada ni takoj prva lotiti te važne zadeve. Dokler je potrebovala vedno novih državnih posojil, to ni bilo mogoče, ker je finančni minister moral gledati, da ostane v dobrih razmerah z Liberalna vlada bi se leta se mogla t baš bogati židje utajili mnogo dohbdkov, ko bi se njih besedam verjelo. Vsaj je znano, da se židje radi odtegu- plačevanju jejo davka. Da dolžnosti, ravno tako se tudi se ne boje očitanja umazanosti, zato pa imamo bogatimi bankirji. Katera država potrebuje posojil, ne p^g (j^voij dokazov. Da se v premogokopih na Morav- sme se jim zameriti. To je.posebno dobro že čutila Rusija. ki so v židovskih rokah, tako slabo plačujejo de- Na vseh borzah hitro padla veljava ruskemu rublju lavci in prav nečloveški izrabljajo delavske moči, tudi in slabi vpliv se je kmalu pokazal v vsem ruskem na- j^ogati židje to vendar trpe, če tudi se rodnem gospodarstvu. Baš pritisk židovskih financijerjev ^^^^^ že večkrat prerešetavala po raznih listih. je mnogo pripomogel je sedaj Rusija. težki gospodarski krizi, v kateri Načrt novega davčnega zakona je obširen, ima v « vsem 316 paragrafov Naša država je zatorej morala poprej narediti ravno- dobitkar m dohodar njim se bode reformovala pri-Važna je določba, da se vsaki težje v narodnem gospodarstvu, še misliti ria tako reformo davkov. potem mogla Da se je doseglo to večji dohodki imajo porabiti za ponižanje zemljiškega, hišnega in pridobitnega davka. Od novega davka se bode ravnotežje, za to je največ zahvaliti prejšnjo državno- lep del prepustil tudi deželam, kar je potrebno, ker de zborsko večino in pa finančnega ministra Dunajevskega. želni stroški povsod rapidno naraščajo Da ni Dunajevski pripravil pota, gotovo bi se tudi Stein-bach ne mogel lotiti z vspehom reforme da,vkov. Dosedaj je vsaka reforma davkov imela Pi davkov azdeljena v štiri zakone v zakon o splošni, pridobitkarini, v zakon o pridobitkarini namen od podjetij katera so zavezana javno polagati račune povišati državne dohodke. Zaradi tega so že bili davko- zakon o obdačenju plač in zakon ob obdačenju osobnega plačevalci . najbolj veseli, če se o kaki reformi 04 Prvi davek bodo morala plačevati ona katera so proračunjena na dobiček podjetja dela za mezdo, kmetijstvo in gozdarstvo Izvzete so zadruge, 44 gld 2200 gld. 34 gld., od 2400 gld. 39 fr t> Id., od 2600 gld od Oproščene so 2800 gld perice in likariee, hišna industrija, zasebni 3300 gld. 62 g uči- telji in pisatelji. Oprostiti se pa morejo tudi obrtniki ki delajo brez pomočnika ali pa samo z jednim pomoč razdeljevale posebne cenilne ko 80 gld., od 4200 gld. 90 49 gld., od 3000 gld. 55 gld.,. od Id., od 3900 gld. Id., od 3600 gld. 71 cr od 5000 gld od 114 gld., od 5500 4600 gld. 101 gld gld. 129 nr nikom. Ta davek bodo 6000 gld. 146 g pri 6500 gld. 163 od od 7000 gld misije Četrti no članov bode finančni minister, polovico jih v te volijo komisije imenoval obdačenci 181 gld., od 7500 gld, 199 gld., od 8000 gld. 217 gld., od 8500 gld. 235 gld., od 9000 gld. 253 gld., od 9500 irld. Ö četrtino pa trgovska in obrtna zbornica. Davek bode konti gentiran, to je za vsak okraj ali deželo se bode določilo, in omenjene cenilne komisije bodo kako naj se potem davek razdeli sami, 272 gld., od 10000 b 291 Id., od 11000 od 12000 nrld. 357 dd.. od 13000 dd C? gld. 319 gld O koliko da ima plačati torej 14000 gld. 433 gld., od 15000 gld 510 £ gld od 1 gld od 1 6000 gld. imele odločiti Id., od 17000 gld. 550 gld., od 18000 gld. 590 gld na posamične obrtnike. Davčna svota se bode razdelila na posamezne okraje na podlagi sedanjih davčnih uspehov. Poznejše premembe bode pa imela ukreniti posebna komisija devetih članov. Tretjina članov v to komisijo ime- od 19000 gld. 630 22000 gld Id., od 20000 gld 670 gld od 730 do 100000 gld Id., od 24000 gld. 800 gld Od 24000 se davek pri vsacih 2000 gld. povekša nuje hnančni minister poslanska zbornica tretjino gospodska, tretjino za 80 gld. Od dohodkov nad lOOOOO gld. do 105000 je Potem se pa davek plačati davka 4000 Id., torej 4 0/ pa povekša od vsacih daljših 5000 gld. za 200 gld Pridobitkarina od podjetij, ki morajo polagati javne Pri račune, bode se določila po bilancah vselej odštele obresti od dolgov. pri čemer se bodo Davek od plač se bode tako uredil da bodo vse odmerjenju tega davka se za odšteje pri dohodkih izpod 2000 gld. za vsacega člana rodbine 25 gld., če se imata v mestih, imajočih nad 10000 prebivalcev, preskrbovati vsaj 2, v manjših mestih pa štirje rodbinski plače do 600 gld. proste davka, od 600 do se bode plačevalo 1 2 do 4200 gld. 2 01 do 2400 gld IV, 2000 gld člani še poleg gospodarja in gospodinje Če Oi 2'L do 40/ 70/ 5000 gld 01 do 7500 gld. 5 o ,01 01 do 12000 gld do 9000 gld. 6 o o, do 8V0, do 14000 gld do 3300 gld. do 6000 gld. 10000 gld. , čez 14000 dohodek se pri tem zmanjša pod 600 Pri dohodkih izpod 5000 gld gld se odpade vsak davek more ozirati tudi na vse druge okoliščine ki pomanjšujejo plačilno zmož nost dotičnikovo in se more davek odmeriti pa 10 Stanovnina je davka prosta. Službodajatelj imajo odtegniti davek in ga plačati. Potem se vvede rentni davek. dve večjemu tri stopinje za jedno Ta davek se bode odločil po lastni izpovedbi do- hodkov od , to premoženskih predmetov davek od do tičnikovi in po cenitvi posebnih komisij. Polovica članov cenilne komisije bode volil občinski odbor, polovico ime- pravic. Izvzete so one obresti, katerim premoženskih noval finančni ministei vsaki deželi s kakim po bode posebna sebnim zakonom zagotovljeno, da so proste davka. Prosti davka so pa tudi taki dohodki izpod 300 gld. in hra-nilnične obresti pod 525 gld. Rentni davek znaša lO«/^ pri vseh neoproščenih državnih vrednostih papirjih, pri vseh inozemskih obligacijah in posojilih in drugih takih vzklicna komisija, pri kateri se bode pritožiti proti sklepom prvotne komisijo deželno komisijo voli polovico za stopnikov deželni'zbor, polovico pa jih imenuje finančni minister. Cenitve prvotne komisije se bodo morale v občinskem uradu razložiti javno dohodkih To o- tem davkom zadenejo so se obresti na ogled, v kratkem glavne določbe in dividende delnic onih podjetij dobitkarine, kar je posebno važno Osobni dohodninski davek bodo katere so oproščene pri vsacega načrta Iz njih je razvidno vati vsi avstrijski državljani. Davku niso podvrženi do- teh volitvah Te določbe so gotovo velike važnosti, da bodo imele veliko važnost razne komisije, ki bodo ta davek razdeljevale. Ker bodo v te komisije volili deloma pa morali plače- davkoplačevalci sami, bodo morali biti jako previdni pri hodki do 600 gld Gledati bodo morali odšteti stroški za vršbo obrta Pri določitvi tega davka se imajo može da izvolijo pravične odpisi Ker pa občinski odbor, trgovska zbornica, deželni mije, obresti od obrtnih in zasebnih dolgov izredne slučajne dohodke, kakor dedščine i. t. d. Ta davek se za zavarovalne pre- in državni zbor tudi odpošiljajo člane ti zastopi večjo važnost, zaradi čenja s 0*6 o^ in se nadaljuje do 40/^ na nastopni način: Od 625 gld. je 3 gld. 60 kr., od 650 gld. 4 gld., od 700 gld. udarili davkoplačevalci tega te komisije, dobe « bodo pa morali tudi biti opreznejsi pri teh volitvah Dobro je, če se bodo že dolgo pred volitvami vselej pre 4 gld. 80 ki od 850 od 750 gld. 5 gld. 40 kr., od 800 gld ö od 950 gld 6 gld gld. gld koga naj volijo v ta ali oni zastop in se ne 80 kr , od 900 gld 40 kr., od 1000 gld 7 gld gld bodo dali varati od raznih agitatorjev pred volitvami 60 kr., zadnjem trenotku se večkrat ne 20 kr 1100 gld. 10 gld., od 1200 gld. 12 gld., od 1300 gld morejo prav presoditi več- 14 gld., od 1600 gld. 20 od 1400 gld. 16 gld od 1500 gld. 18 gld cr 0 24 Ö Id., od 1900 gld. 27 gld od 1700 gld. 22 gld., od 1800 gld. zlasti v narodno-gospodarskem oziru od 2000 gld. 30 gld., od dobre in slabe lastnosti kacega moža. Vsled tega krat pride v zbor mož, ki je najbolj kričal in največ obetal, v zboru pa le prerad svoje obljube pozabi in se kaj malo ozira na volilce svoje in ki sploh narodno zastopstvo za dovolj 95 Tesno ne zmatra. Mož ne smete več presojati po frazah, so glasovali proti Heroldovemu predlogu. Odsekov predsednik 9 temveč po njih delih. Tudi se ne smejo presojati le jedno-stransko, le z jednega stališča, temveč kandidata z vseh stališč oglejte, če je pravi za vašega zastopnika. Po volitvah nič ne pomaga zabavljati po gostilnah. najbr razpi ne bode sklical kmalu seje. Odsek pa v podrobnej o pravuili predlogah ne bode pri sklenil, da se stvar odloži to so nami temv Staročelii bode vele- Kolikor večja oblast se da zastopom, tem vecje pozornosti je treba pri raznih volitvah. Nas je nov davčni načrt že zaradi tega razveselil, ker daje več pravic ob-dačencem in pa narodnim zastopom. Vsacega razširjenja posestniki. Mladočelii pa hočejo, da se ona stvar kar zavrne. Vlada pa tudi ni več tako navdušena za spravo. Vladni listi nima nobenega v »v ze pišejo, da je to le provincijalna zadeva, pomena za vso državo. Vladi se tudi za spravo ni treba ustavnih pravic se mi veselimo in le želimo, da bi pre- v bivalstvo znalo si dobro posluževati danih mu pravic. Ce toliko navdušenosti, ker dobro ve, da Nemci več ne poj- deželnega zbora. — Kraljica Natalija je vse svoje dvorstvo v več dejo iz češkeeja Srbija. — Belemgradu (j^pustila in je regentstvu to pismeno naznanila. davki v bodoče ne bodo prav razdeljeni, si lahko roke umila, rekši: „Dala sem vam dovolj pravic, zakaj jih pa niste uporabili." V pismu se je tudi izjavila, da so vesti o njenem povratu v bode vlada Srbijo neistinite in da ne bode prej stopila na srbska tla, da Te dni se jo pokliče, in to pr od svojega otroka. dovršila so se v Srbiji mej vlado in razkraljem Milanom dolga pogajanja. Srbska vlada je željam kralja Milana ustregla, ga ski Posebno pa-moriamo odobrovati, da sedaj zginejo oni primerno odškodovala, ta pa se je odpovedal vsem dosto- zaupni možje ki so dosedaj bili skor jedino janstvoin m pravicam v Srbiji... Dotični zakon določuje, da merodajni za davčne urade. Mej njimi so bili večkrat Milan preneha biti član srbske vladajoče kraljevske hiše Obre- Ijudje, niso veljali za posebno poštene. Sedaj se bode noviceve in dobro vedelo, kdo je član kake komisije. V javnosti se nikdo ne bode upal tako pokazati pristranosti, kakor se v Srbijo nazaj priti, se tam muditi ali naseliti, mu je prepo- da izgubi vse pravice, ki so s tem v zvezi. Kralj nima niti od države niti od vladarske hiše kaj tirjati in ne more brez dovoljenja skupščine več postati srbski državljan. le na skrivnem, kjer je lahko SI ohladil večkrat tudi osebno jezo nad nasprotnikom S tem, da davčnim uradom previsoko naznanil njegove dohodke. tajiti vedano. Le v slušaji, če sin opasno zboli, zamore mu regentstvo sporazumno z vlado dovoliti, da sme za časa bolezni bivati v Srbiji. Bolgarija. — Dr. Vulkovičevega morilca še nimajo. Turška vlada sicer pridno zasleduje stvar, toda pozitivnega Več dobrih stranij ima nov davčni načrt, to se ne da da pa tudi ni brez slabih, je gotovo, kajti nobeno vspeha še ni dosegla. Te dni zaprlo je turško redarstvo v delo ni popolno. Naloga državnemu zboru bode, da mu odvzame, kolikor je moč, te slabe strani. Sploh je pa želeti, da se stvar hitro reši, kajti nižji' sloji avstrijskega prebivalstva že težko čakajo pravičneje razdelitve davkov. Carigradu nekega Vladimira Sišmanova, ker se govori, da je ta v zvezi z morilcem Vulkovičevim. Ker je pa Sišmanov v ce tudi rojen Bolgar, podanik ruski, morala ga je Turčija izročiti ruski oblasti. Bolgarska vlada je zaradi tega jako pobita in kliče evropske velesile, posebno Avstrijo in Anglijo na pomoč, da ji priskočita in pomagata. Politični pregled. Italija. Kakor se poroča, bo vlada v kratkem pred- ložila zbornici načrt zakona glede uporabe one nesrečne klavzule o vinski carini, ki se nahaja v trgovinski pogodbi z Avstro- Deželni zbori. Štajerski deželni zbor izvolil je v Oaersko. Poslanec Chiala je izdal jako zanimivo knjigo, v da Francija ni bila nikoli deželni odbor liberalca dr. Reicherja z veliko večino. Slovenci kateri in nemški konservativci glasovali so za slovenskega poslanca Ako se Jermana. Liberalna večina je s tem pokazala, da Slovencem to storil vselej proti javnemu mnenju Francije. ena Italiji, e Napoleon III. sem ter tja kazal prijatelja Itahji, je — V italijanski neče biti pravična. Tretjina prebivalstva štujerske dežele je zbornici posvetujejo se te dni o državnem proračunu. Poslanec slovenska, ali v deželnem odboru nima nobenega zastopnika. Lidnev-Sonnino, sicer noben poseben vladin nasprotnik, je pri Koroški deželni zbor je volil poslanca Murija v verilikacijski razpravi v jako slabo luč postavil državno gospodarstvo. do 9 milijonov Do- več odsek, kateri odsek nima nobeuega pomena. V druge odseke kazal je namreč, da je letošnje leto pa ni voljen noben slovenski poslanec. Večina je pokazalo torej primankljcja, nego se je izračunil in je zatrdil, da bo prihodnje svojo nespravljivost proti Slovencem. — Postopanje štajarskega leto gotovo 65 milijonov primankljeja. Te številke jasno kažejo, in koroškega deželnega zbora mislimo, da bode pač slednjemu • v nic da je tinančuo stanje v Italiji jako neugodno in težko bo dru- V • oci odpilo. ( I a od deželne avtonomije nimamo. Slovenci gače, da bo nastala zaradi slabega gospodarjenja ministerska dobrega pričakovati Ozek je delokrog deželnih zborov, ali šta- kriza. jarski in koroški ^^lovenci morajo Boga zahvaliti, da ni Francija. Radikalci strastno napadajo republičanskega Mrji, ker bi deželna zbora gotovo porabila ves svoj vpliv, da predsednika Carnota, češ, da je ta na svojo roko pogajal se s — Nekateri dfželni zbori so izrekli obža- papežem. Kak bo nasledek tem napadom, pokazala bo prihod- ugonobita ence. lovanje, da se lani deželni zbori niso bili sklicali, in pa nado, njost, vsekako pa že zdaj lahko rečemo, da bo Carnot počasi da se letos še jedenkrat skličejo. Sprememba valute. — Na Dunaju se posvetuje en-keta zastran vrejenja denarne vrednosti. Kakor se kaže, dobimo zaupanje izgubil in da bo celo njegova zopetna izvolitev predsednikom postala dvomljiva. — Zadnjič smo poročali, da si je nov-o Kon- Grško. nov denar po pol goldinarja, ki se bode imenoval krona. spravne predloge V Ceškonemška sprava Vse so se izročile posebnemu odseku. Odsek pa ni začel precej svojih posvetovanj, temveč je na predlog Mladočeha Herolda sklenil, da začne posvetovanje, kadar se bodo odsekovemu predsedniku knezu Lobkovicu zdelo umestno sklicati ga v ta . namen. Za Heroldov predlog glasovali so Staro-Mladočelii in veleposestniki. stantopulosovo ministerstvo pridobilo občno zaupanje. Nova poročila pa pravijo, da temu ni tako in da bo vlada morala razpustiti zbornico ter razpisati nove volitve. Če si bo pa z novimi volitvami priborila vladna oziroma kraljeva stranka veni gotovo in vladni krogi se prav boje, da ne bi bilo revno nasprotno. v zbornici, to tudi še cmo Rusija. Grofa Leva Tolstega, o katerem smo po- Samo Nemci, ki so zahtevali, da se posvetovanja takoj začno, ročali, da se mu je zabranilo V V • zapustiti grasemo „Jasnaja Po- 96 kar natiiioma v neki saiuost da car kaj dnizega ne ukrene odveli so baje te dni ter ga endi zaprli za toliko c: Tako se godi človekoljubneinii Tolstemu, ki je toliko dobrega storil stradajocim. Da se je tako zameril na dvoru, tega kriva ijal vse, kar ni bilo livale strokov Obrtnijske raznoterosti. Ljubljanska c. kr. strokovna šola. Na tukajšni obrtni šoli za industrij bi v uže dalj časa C. kr njegova odkritosrčnost. On je gi To pa gotovim krogom ni bilo po volji, da bi se njih vredno slabo gospodarstvo da vse to popotni učitelj za strugarstvo, g. Fr. B čilii naučnega min da po naro- • v grajalo. Nekatera poročil res, kar se pisne o Tolstem pa.p Anglij Londonski šolski svet je tako zadolžej je treba plačevati samo 400.000 funtov leto. kovala ž en ju , da šterlingov obrestij na delka. delck ima skerbl bode sterstva popolouje uprav strugarskega sedaj p vzorna delai za ta obrt Od sti lesenih in, deloma tudi ž4 i telj j z vsemi modernimi pripomočki. Imenovani popotni letos tudi nap učni načrt za k o v i n s k t Zdaj izvolila se je posebna komisija, ki bo zadevo pr in gledala na to d dobi zrok temu velikemu zadol e kanje (Metalldruckerei) ter ga izdelal z učenci III. in IV. uredbe bodo absolvirani učenci tudi tnil V sled te nove 12 t. m. pričel je na Angleškem paradi pr plače splošni štrajk premogarjev. Vseh skupaj štrajka do 300.OOu premogarjev V Londonu šile te dni volitve v mestni zbor ativcem Naprednjaki priborili so si veliko večino ■isproti kon V V • vesci polje : salo n obisk p kemu lužek tisk V id 30 ko j a v n o odprlo se jim bode dokaj širše risarsko šolo se je vpi- astopajo razli obrti. Ta obiln Ogledovanje šole je priča, kako potrebna je bila nova naprava kaj poučno m nateljstvo rado dovoli vsak^^ini in učna se zanima za zavod, da si ogleda vse priprav ............................................................................I,,......................................................^ I »S* j Obrtnija. dstva. Obrtnikom šola tudi posojuje strokov biblioteke in jim daje svoje zbirke povsem knj bilo azpola da bi se vsi obr brušenji in likanji. oda, ki delaj Kako ni I m prospeh železne izdelke (Dalje.) Železnim izdelkom rujavo povlako ; ini krogi tesno poprijeli z: in korist. porujaveti (brünieren) p posebno pa puškinim em, radi damo • \ s tem jih olepšamo, ob jednem pa tudi proti r uj 1 arujemo Ruj Razni brusi so tudi rudninskega izvira ter so in umetno prevlečemo s p barvo dobi železo, ako ga previdno okrogli in voglati. Okrogli brus je navadni drobnozrnati P'^^^i nadaljnemu pli j 0. Ta umetna skorja brani zraka in mokrote Da peščenec (Sandstein), a glede dobrote in rabljivosti vlada med brusi velikanska razlika. Ročni brusi ali oslice izvirajo od raznih rudnin, posebno od glinastih in krerai-kovih skriljavcev. Trdota, barva in ojstrost oslic je torej B tudi zelo različna. Nekatere so sive, plavkaste, umazano zelene, rudečkaste, rumenkaste in celo črne. Med mehkimi sortami slovi najbolj takozvana plava medena oslica (blauer Messing-Schleifstein), ki se rabi z vodo, saška oljnata oslica (sächsischer Oelstein), katero namakamo pri brušenji z laškim oljem ali pa z glicerinom in špiritom; dalje turška oljnata oslica ali levantinski dosežemo opisani namen, lahko različno postopamo. Najbolj v adi in najbolj pripravo je tako zvano an ti m m ali klorov antimon (Antimonbutter ali Spiessglanzbutter) tudi pod imenom „ai se gleška alz) prodaj Tej za bronziranje" (englisches soli pridenemo nekoliko laškes^a potem pa oboje razmažemo tenko in jednakomerno po poprej malo ogreli. Konečno postavimo železu, katerega smo dotičai objekt nekaj dnij na ak se nam zdi se lep porujav f Ko rujav, ga skrbno osnažimo, z vodo čisto speremo, posušimo in z gladilnim jeklom (Polierstahl) zlikamo, kateri ga tudi z belim voskom zirgnejo ali pa ga prevlečejo e pridene malo e S firnežem vinskega cveta in šelaka, kateremu rudeče ba imenovane zmajeva (Drachenblut) kamen (levantinischer Schleifstein) in noameriški Drugi pušk pa postopajo drug in dosežejo iste vspehe. Skrbno zlikano pomočijo jednakomerno v zelo raz- redčeno solitrovo kislino ali ločnico (Scheidewasser); jeden del se zame na 100 d^lov vode to tekočino treba cev kanzaški kamen (Kansasstein). Turške oslice so siv-kast dolomit, katerega pronicujejo kremikova zrna, kan- ločnic zaški ali arkanzaški kamen pa je bel kremik, jako fin in Pomočiti ter na solncu in prepihu posušiti To se trikrat po potem se pa cev skrtači z drateno krtačo (Kratzbürste) cevi. Če treba trd in skorej prozoren, ko je z oljem napojen Brusi so navadno sive, belkaste, rudečkaste ali pa ponavljamo namakanj da odrgnemo ono rujo proč, ki se premalo drži zelenkaste barve fini so ali sušenje in krtačenje še parkrat, dokler pa debelozrnati trdi m se ne naredi lepa, rujava povlaka hočemo, da postane še mehki. Gim večja je trdota in zveza posameznih delov ^^^^ temna, raztopimo 1 del solitarno kislega srebrovega oksida tem bolji je brus. Mehki in krhki bi se lahko popra vijo, ako jih napojimo z razstopino vodnega stekla (Wasser (salpetersaures Silberoxid) v 500 delih destilovane vode in s to tekočino tako postopamo, kakor poprej z ločnico. Cim eč glas) taki kameni postanejo zelo trdni in rabljivi. Med rudninska sredstva za brušenje in gladenje krat pre vlečem o njo tem bolj otemai; celo postane ce smo namakanje dostikrat ponovili. Konečno z drateno krtačo v • cev osnazimo in z voskom z-irgnemo spada nadalje k rešilni kamen (Feuerstein), d r n o v e c Jako dober tudi naslednj ept, ako hočemo železne (Raseneisenstein), pesek, o k u j in e (Hammerschlag) in steklo. Ostra zrnca teh in druzih rudninskih tvarin zvežejo čestokrat s primernim lepilom v umetne oslice in bruse. Taki so zelo jednakomerni, vztrajni in rabljivi. ali pa jeklene izdelke lepo temno rujavo povleči: Raztopi 2 dela kristalizovanega železnega klorida (Eisenchlorid), 2 dela anti- monovega masla delih ode T del / a z top škove kisline (Grallussäure) v 4 do o razmaži z gobo po dotičnem že- Ker so jako dobro skupaj spečeni vrteti, ne da bi se bilo bati kake nesreče Dalje nasi.) se smejo tudi hitreje leznem ali jeklenem izdelku. Ko se na zraku posuši, ponavljaj namazanje" in sušenje še parkrat. Konečao z vodo speri, posuši v • iz lanenim firnežem zdrgni. Da se to postopanje posreči, mora biti antimonovo maslo trdo tekoče. Čim večkrat namakamo tem temneje postane železo ali jeklo. Parižki delavci tudi rujave železo z železnim vitrijolom raztopljenim v 22 delih vode, katerim pridenejo še par kaplji( solitarjevega in eplenega etra (Salpeterätlier und Scliwefel- živine naj prezgodaj ne vpreza in v prvem letu naj jej äther). Ta raztopina Jako počasi deluje. Ako pa ji pridenemo daje tečne hrane in da naj prezgodaj živine ne rabi za nekoliko ločnice (desetkrat manj, nego tehta vitrijol) se proces hitreje vrši. pleme. To so zlata pravila za živinorejca, katerih si ne more nikdar dovolj vtisniti v glavo. .mfmmi ^,,Mn.n........Mmn.....'....i.M............................................''•'■'•'''''''-'"'VAV^'^'': ^ |l«ll Poučni in zabavni del. [»ll ........................................................................V"'"""V" ^ ........................................................... Nekaj pravil za živinorejce. Žinoreja je velicega pomena za našo deželo zarad tega morajo naši kmetje obračati nanjo posebno pozor Brez umne živinoreje pri nas tudi razvoj nost. kmetijstva ni mogoč druzega Gjulindžar-Sara. (Vztočna legenda. Ruski spisal G. P. Miller. Posl. Nekdo.) To bilo je davno, jako davno. Ljudem še niso bile znane te muke sovraštva, ta brezkončna trpljenja, ta večna Največja napaka je, da imajo naši kmetje mnogo in ^ j^j ^^ ^^^^ ^gle^l nečimernega poželenja, biti bolji od drugih. Tedaj ljudem niste bili slabe živine. Mnoge kmetije imajo po osem deset ali dvajset repov večje živine, dočim imajo klaje samo znani besedi kupiti, prodati tem nenravnem zmislu polovico tega števila. Ti kmetje bi mnogo bolj prav sto- ^ ..j^ postavila omika. Tedaj ljudje še niso rili ko bi redili manj živine, pa tisto bolje krmili Od neso še snovali dveh dobro rejenih krav imaš več dobička, kakor od treh ali štirih slabih. Ravno tako tudi dva lepa vola, če jih dobro govali z nobenimi pridelki svojega dela, svojega blagostanja na strastih svojega bližnjega krmiš več obdelata, kakor štirje slabi Živina kateri se kdo potreboval živeža, pogumno je šel k svojemu Je sosedu dobro poklada rebra kaže. tudi manj boleha nego pa tista ki p in prosil, kajti vedel je da mu ne odreko. Nikdo si ni štel za nikako zaslugo, če je pomagal svojemu bližnjemu in od njega ni zahteval nobene hvaležnosti. Bil je še Posebno pa pridejo v zadrego kmetje, kateri imajo razžaljen, če se bližnjik ni obrnil k njemu za pomoč preveč živine v suhih letih Polovico živine morajo pro jedno besedo, zadosti je če povemo, da je to bilo v dati, ker nimajo klaje. Živina je pa v tacih letih jako g^gj^, ko je vladal v materi mest. Bajram Aliju po ceni in kmetovalec jo mora dajati za slepo ceno Kdor > 30 bo že kako čez modri han Džafar, solnce pravice svetlobe m pa ima manj živine, pa tisto lepo, zimo preredil, potem se bode pa že kmalu zopet popra- vila in od suhe letine ne bode imel posebne škode Velika napaka je, da mlade konje in vole prezgodaj tretjem letu jih že vprezajo v voz ali resnice, katerega je bil poslal sam Alah (Bog) mervsko zelenico. slavne da vlada Slavno in mirno je teklo njegovo vladanje vzne Ze v uče voziti ali plu nikdar lepo ne odrase g in jih kmalu rabijo za redno delo Taka živina za Za delo ne bode dosti prida, pa mesarja ne bede kaj prida tak vol. Kmetje ali v resnici imajo pa tudi mislijo, da s tem kaj privarujejo zgubo Pri delu s tako živino ni dosti pomagano proda se pa potem tudi tako slabo, tako da se nazadnje niti krma ne izplača. navada, da že prvo leto varčujejo Ko bi morali mladi živini dajati tečne Ži- Poleg tega je pa pri klaju živini, hrane, jim pa dajo zeleno travo s senom pomešano vina, ki se tako zanemarja že v prvem letu se ne bode lepo razvila, posebno ne bode lepo rastena m bode imela krepkih kostij. Pozneje pač utegneš živini dajati slabšo hrano, mirjali ga niso nobeni domači in tuji nemiri, bolj olikani sosedje bili so še ponosni na dobre odnošaje s takim hanom, kakoršen je bil Džafar. Ni minola polna luna, da bi v Bajram-Ali ne bili prišli odposlanci in prinesli v dar različnih pridelkov svoje dežele. Bogato odpotovali so domov proslavljajoč prijaznost in gostoljubnost mervskega vladarja. jednem takem odposlanštvu stal je mej odposlanci in kupci iz indijskega mesta Agra pred Džafarom starec s sivo glavo. svojo visoko postavo, plemenitim obnašanjem, od- kateri je lasten le popolnoma čistim dušam, napravil je na Džatara močan vtis. nikdar kritosrčnim poštenim pogledom m ne t) Ne more biti, mislil si je da to bil priprost kupec ko se je že lepo razvila Napačno je tudi, če se kobile ali pa telice pre Ne, toliko se vidi v njem spoznanj« ple- vabljivo je ali podložnik. menitega ponosa in lastne vrednosti tako zgodaj rabijo za pleme. Treba je počakati, da se poprej dobro razvijejo, ker sicer ne bodemo imeli nikdar lepih njegovo vedenje, tako lepo gladko in prepričujoče r^laga kobil ali pa krav Tudi je za pleme treba odbrati misli svoje menita kri da ni dvomiti, da po žilah njegovih teče ple ovih prednikov lepe in zdrave živali da se živina ne slabša temveč pravo ime? Čemu se je oblekel Čemu skriva on svoje v obleko priprostega ^boljša. Ravno pri plemenenju še jako mnogo greše nasi podložnika, in vkupe z drugimi biva v skupnem šotoru kmetovalci. in se z ničemer ne loči od Vsakemu kmetovalcu zatorej priporočamo 1 da naj poizvedeti, kdo da je drugih gostov V Dobro bi bilo Pa skazati mu čast, ki mu gre ne redi preveč živine, temveč naj gleda, da bode tista lepa, ki jo ima, če tudi jo je manj po številu. Mlade tako hoče gost, ne bodem motil njegovih želj; kajti kar hoče gost, to hoče Alah." 9§ Tako je mislil han svoja pozdravljenja in kupci zamenili je bil dan za odhod. tem so odposlanci že opravili to v moji deželi ni redkost. Imel si priliko o tem se blago. Odločen prepričati, videl si blago, katero so pripeljali moji kupci Dan pred odhodom, malo pred solnčnim zahodom ko se je večerni hlad mešajoč se z duhom murbinih Jednako prekrasni in obilni so darovi na zemeljni povr- lepih gozdih, obsenčenih z bambusom, najnežnejšo ci presnih in limoninih dreves vonjavo, je Džafar utrujen » šerifom, šel sprehajat se šini. mirto in širokolistnimi palmami cveto in zore sočne banane. azlival po zraku osvežujočo travniki po obilni najfinejših Po njih se paso črede po dolgem po azkošnem razgovarjanju s hitronogih gazel in ovac z najfinejšo volno. Nimam besed, tu ki je obdajal v ka- dvorec njegov. Razmišljujoč prišel je do konaka, terem sta živela sina njegova. Blagoglasni glasovi bala-lajke, prihajajoč vidno izpod vajene roke so za trenotek ustavili korake njegove. Poslušal je. Lepi akordi so se jeli mešati s prijetnim, če tudi starčevskim glasom. Ta glas je v lepih pesnih opeval da bi mogel izraziti le malo primerno zahvalo Alahu, kateri je z blagodarno roko razlil na mojo deželo vse svoje dobrote. Krona vseh teh dobrot sta pa zame dve prekrasni, cisti, nedolžni, ljubeznjivi hčeri, veseli kakor pomladno jutro. Ne žalujem, da mi Božja previdnost ni # poslala potomcev moškega spola. Sklepi Alahovi so ne- stanja podložnikov njegovih, bratsko ljubezen, ki vlada modrost Džafara, blago- razjasnivi in jih ne smemo presojati. Sedaj te pa prosim poslušaj me in daj mi jasen in pi odgovor. Že mnog mej njimi, in prešel je k proslavljajoči himni na sinova sem slišal o tvoji slavi, o vrlosti in kreposti tvojih njegova. Hana je mikalo petje, šel je bližje k konaku in Ne bodem govoril o tem, da ne mine dan, da bi te ne skozi odgi 9 zaveso je zagledal oba svoja sina, ki sta proslavljali kot vladarja in očeta. Te lastnosti so me pre nekako zamaknena poslušala petje čudnega gosta ki je pričale^ da se štel popolnoma srečnega, ko bi videl pi njima sedel na divanu iz tigrovih kož. Han je stopil še srečo svojih sinov. V imenu Alahovem prosim te Džafar, v konak Pi njegovem prihodu so vstali gost in njegova obiskaj me; osodo svojih hčera izročim v tvojo oko Ce sinova in ponudili so mu častno mesto bode ugajalo Nebesom, dovolil bodeš, da stopita v zakon — Nadaljuj, dragi gost, razveseljevati dušo in srce s tvojima sinovoma in skupaj se bodeva veselila vnukov. » naše z zvoki svoje divne balalajke in z besedami svoje Odpusti mi nedolžno sleparijo. Glej, jaz nisem ta, za ka- pesni. veselje Dovoli mi i da vživam s svojima otrokoma to terega so me tukaj imeli. S temi besedami je Gjulindžar-Sara z malim gibanjem * . Tvoja volja je zame sveta, odgovoril je gost in ^oke oddrgnil sivo brado in stal je pred poslušalci mož vzel v roko balalajko in dalje pel. Sedaj je pel ali bolje v popolnem razcvetu moči in lepote. deklamiral z muziko svoje obžalovanje, da šta hanova Ganen do globočine srca je Džafar stopil k njemu: sinova, ti lepoti, ponos Merva, dosegla starost, v kateri — Blagoslovljena bodi ura,^ ki ti je vdihnila misel, bi tovarišica življenja morala sestavljati ž njima neraz- da me obiščeš. Varuje naj tebe in tvoje hčere mogočna delj celoto in takih tovarišic nimata Ubogo človeštvo odrekaš divnih krasot. Koliko prekrasnih dev se. tebi manjka roka Alahova. Povem ti, veliko sem že slišal o tebi, o tvojih hčerah in tvoji državi. Tako je ugodno božji pre- vztocnim nebom. S kakim veseljem cvete pod jasni vsaka imenovala za svojega moža pi Riza-Džafara-Oglija ali pa brata njegovega Prišel čas, ko •» , sreči dobrega hana pi družila se tudi sreča, da bi videl in veselil se vnukov svojih. Tako ganljivo je slikal podobo rodbinske sreče, da se je'poslušajoči han jel solziti, in zaklical: vidnosti. Tvoja želja naj se izpolni! Umolknil je in objel plakajočega Gjulindžar-Saro « Han se ni zmotil v izbiranji. Dolgo je procvetal ♦ r Merv pod.žeslom njegovih razumnih sinov in njiju krotkih žena. ^ M» Ät Pogledal je svoja sinova I s = Novice. •h Res je prišel čas, da je treba pomisliti o tem Deželni zbor kranjski. da važnem vprašanju. Hvala gost za tvojo pravično besedo. se sedaj razodem pred nisem navaden kupec. ostalo V tretji seji dne 11. marcija poročali so v imenu - Modri vladar! Dovoli Ti si gotovo že opazil. teboj! Tvojemu skrito, da sem boljšega finančnega odseka: 1.) Poslanec gospej krščanske ljubezni v Ljubljani, kateremu Kersnik o prošnji društva se dovoli 100 skušenemu bistremu gld. podpore. 2.) Poslanec vitez Langer o prošnji očesu gotovo ni odu Dalj niti namena svojega prihoda, niti pravega svojega imena društva poštarjev, da bi ne plačevali deželnih doklacl.* Prošnja ti ne bodem skrival ^^ usliši. 3.) Poslanec dr. vitez Bleiweis o prošnji pod- občine Rakitna in županstva v Borovnici za dovolitev 6000 gld. Ne dvomim, da bode tebi ljubeznjivemu najmodrejšemu vseh hanov 1 očetu popolnoma azumlivo moje ne- dolžno prikrivanje. eTaz sem vladar v Sara. Ni je dežele Gjulindžar za zgradbo ceste Rakitna-Borovnica. Deželni zbor sklene, da se bode primerna podpora za to cesto dovolila, kadar se bode-dokazalo, da je za zgradbo ceste tolika svota zagotovljena, da da ki se z mojo mogla primerjati z bogastvom in obiljem nebeških darov. Žlahtni kamni iste se mogla s primerno podporo iz deželnega zaklada zgraditi, 4.) Isti poslanec o prošnji županstva v Kropi za podporo za popravo bolnice. Poslanec Suklje omenja, da je izročil barve, kakor je nebo tvojih dežel, najpravičnejši han, prošnjo, da bi se nastavil v Kropi okrožni zdravnik, ker je^ Radovljica, kjer je zdravnik predaleč. Poslanec baron Schwege I smaragdi, kakeršnih drugje ne najdeš, rudeči rubini, vse povdarja, da bo treba zdravstveni zakon prenarediti, da se bodO' # 99 revni ljudje brezplačno zdravili. Poslanec Braune želi, da stvom, da najde potrebni denar potoni izposojila, iz katerega bi se bolnica v Kočevji razširila. Zbor na to dovoli občini bo mogoče našim adnikom dajati tudi deželna posojila Kropi 100 gld. podpore za popravo bolnice 5.) Poslanec ter da stavi v prihodnjem zasedanju primerne predlo V i š n i k a r o računskem sklepu deželne vinarske, sadjarske Poslanec Pfeifer na to v daljšem govoru opisuje po in poljedelske šole na Grmu za 1890. 1. Dohodki pri šoli so gubonosno trtno uš, in splošni propad vinoreje po še drusrih & znašali 10.523 gld. 16 \ Sli/okr., troški pri šoli 10.644 gld. kr. in pri gospodarstvu 6284 gld. okolnostih in predlaga resolucijo : 64 1/2 kr., pri gospo- Deželni zbor naj sklene: Za 1893 dovolj se IZ darstvu pa 6151 gld. 64 1/3 kr. Cista imovina šole in gospodarstva je znašala 31. decembra 1890. 1 11.053 gld. 53 kr. " ' za deželnega zaklada znesek do 10.000 gld., iz katerega sme vinosfradnikom. deželni odbor oddajati brezobrestna posojila kateri svoje od trtne uši uničene vinograde na novo Zbor račun od(bri. 6.) Isti poslanec o proračunu te šole 1892. 1. Potrebščina za šolo znaša 7170 gld., za gospoilar- pod istimi pogoji, kakor so določeni enaka dr stvo pa 6738 gld., tedaj vkup 13.908 gld Pokritje za šolo V formalnem oziru stavim predlog da zasadijo, la posojila, finančnemu in gospodarstvo 9208 gld., ted?j bo iz deželnega zaklada po- gld. Poročevalec nasvetuje, da bi se ob enem odseka kriti 4708 Resolucija se podpira in ko potem še posl. I v • v obravnavalo o prošnji ravnatelja Dolenca in nasvetuje, da se priporoča Vipavske vinogradnike v podpo upravnega od mu dovoli remuneracija 500 gld., ker je uže več let. vodil seka predlog in pa ta resolucija sprejemeta in seja zakluči stavbe na Grmu in s tem deželi prihranil mnogo troškov, ker ni bilo treba inženirjev, kateri so pri prejšnjih delih mnogo stali. Poslanec Langer naglaša, da bilo koristno, ko bi se na šoli več storilo za nasaditev ameriških trt. Posl. Žitnik omenja, da deželni zbor zato gotovo rad dovoljuje potrebne je dne 15 dva meseca Ni Veličanstvo presvitla cesarica odpeljala se t. m iz Miramara na otok Krf, Veličanstvo presvitli cesar po\ ostane kaka se 1 pa svote al o gospodarstvu se pa čujejo mnoge pritožbe. Tudi isti dan iz Miramara na Dunaj on jih je več dobil, al ker se mu zde pretirane, jih ni objavil vendar pa opozarja deželni odbor na to, da bi potrebno ukrenil Osobne vesti. Davčni nadzornik v Grnomlj I pride v Kamnik, na njega mesto pa , g p rak da bi se to mnenje rglo Potem omenja več številk iz pro- tikant g Henrik Kitag Topilničarski upravitelj g. Mitter računa, o katerih želi ražjasnjenja, meni, da je število učencev Idriji imenovan je nadupraviteljem g Anton Aškerc premalo in da naj bi se prebivalstv bolj pozarjalo na to za duhovni pomočnik v Vitanji na Štajerskem in znani slovenski kmetijstvo važno šolo. Poslanec dr. Vošnjak pojasnuje vse pesnik zstopil je zaradi bolehnosti začasno iz točke in zagova ni za nagrado 1 z vso odločnost} šolsko vodstvo. Poslanec baron Apfalt Okrajni sodnik g. Jurij Strucelj v Ilirski Bistrici premeščen je natelj odbiji m apada zavod. Poslanec Š u k v Žužemberk. Na novo imenov so okrajnim sodnikom g i napade in brani ravnatelja, kateri je uže na Slapu dokazal, da zna dobro gospodariti Poslanec dr. Jos Kovač za Ilirsko Bistr Mat Kobal za Senožeče in 2: Jos A. F Hauffen za Kočevj 3S za Kozje. T odgov na napade, katerih ni nikdo utemeljil Poslanec Žitnik se čudi, da ga nekateri niso razumeli, ker on ni napadal šole ampak kega le hotel provzročiti, da bi deželni vega poštnega poslopj Poštno poslopje v Ljubljani. Zoper sklep obči eta, da se prepusti trg cesarja Jožefa za zgradbo note dni protest, katerega je odbor gospodarstvo preiskal in bil v proračunih varčen. Posl. podpisalo mnogo občano\ L v • v zagovarj aavod iz katerega pride mnogo dobrih učencev. Ko še poročevalec Višnikar utemeljuje nasvete se Deželni zbor kranjski je v C VOl sei dne 15 dovoli nagrada avnatelj m proračun za 1892 Zoper gla le nemška stranka It potrdi m na predlog finančnega odseka pooblastil deželni odboi z 1 dnem ap Posl Klun o proračtmu >2aklada*učiteljskih pokoj ^a 1892. leto in v dotičnih prošnjah učiteljskih vdov in Pri tem zakladu kaže se primanjkl 17.900 Id kater rot. se sme namesto umrlega dr. Fuxa razpisa imenovati dosedanjega asistenta marijem na kirurgičnem oddelku deželne bolnic t t. , da brez dr. Šlajmerj bod.e pokril iz deželnega zaklada. Nekaterim učiteljskim vdovam m sirotam dovolijo se podpore. 8.) Posl. Povše poroča v ^ Mestni zbor ljubljanski sklenil je v svoji z; seji najeti posojilo 500.000 gld. Najeti denar porabil n se za Dolenjsko železnico, za novo deželno bolnico, za osu- i bi imenu upravnega odseka v razširjanji trtne uši po Kranjskem pojasnuj omenja je s številkami, koliko škode je že napravila trtna uš z zadovoljstvom, da deželni odbor opustošenih vinogradov z ameriškimi trtami; graja pa diž ševalna dela na ljubljanskem sarski most in za odkup vo barj za novi železni me kega oskrbo 7 pospesuje zasajanje bolnice. Zaradi ega posoj pa se ne in odo uvele nobene nove doklade, temveč se bode plačevanje obre anior- ki tega ne stori upravo, nega odbora glede podpornih v toliki meri; odobruje. sklep dežel tizovanje glavnice izhajalo z rednimi dohodki mestne občine daril ogradnikom zakon glede desetletne oprostitve davka za iz nova pojasnuje nasajene Razširjenje ljubljanskega mesta zbor vinoijrade in konstat sproti deželnega odbora mnenju, da sklenil katere par pred petimi leti zakon, po katerem se imajo ne-( izločiti iz spodnješišenske občine in priklopiti na tudi oni deležen oprostitve davka, ki manj ko čt^trc hektara novo zasadi z ameriškimi trtami. Dalje pojasnuje poročevalec mestni občini ljubljanski. Ta zakon, ki je kakor smo poročali dobil najvišje potrjenje, stopil dne 16 t. m. v velj zakon o brezobrestnih posojilih vinogradnikom in s ledu j \ Zakon določa da tna meja, ki na Celovške ceste de imenu odseka etuj strani segala do Koslerjeve zimske pivarne ostane nepremenjena 1 Vzdrž v v 5 • • sei dne 22 okt 1889 in v 8. seji dne 7. nov. 1890 storj sklepe lede razširjanja na levi strani pa. kjer je segala meja raztegne do Koslerjevega vrta. do Kolizeja, se ta občini pripade torej trtne uši do\ se za leto 1892 svota 1500 gld. iz de želnega zaklada v podpo nogradnikom, kateri iz nova za- razen Rudolfiuuma, novega deželnega gledališča, celega Latter- manovega drevoreda, tudi Tivolski grad in tako zvana Svicarija. — Družbe sv. Cirila in Metoda ženska podružnica vinograde, in za prirejevanje tečajev o požlahtnjevanju trt. — 2.) Deželnega odbora poročilo se odobrovalno sprejme v Ormoži je imela 21. svečana t. 1. svoj prvi občni zbor. na znanje. V načelništvo so voljene n. gospe m gospice : R o z a novo 3.) Deželnemu odboru se nalaga, da glede izkorišče klenene državne postave, po kateri se bodo delila bi obrestna posojila onim vinogradnikom, katerim je trtna uš Miklova, prvomestnica, Tilika F r e u e n fe Id o v a, tajnica, Micika Sova, blagajničarica,; njihove namestnice so: čč. . Amalija Vrtnikova, Terezija Magdičeva, uničila vinograde, stopi v dogovor z kmetijskim minister- Tilika Kandričeva. Mlada podružnica vrlo vspeva ia L ima ze 4 iistanovnice, 43 letnic in 13 podpornikov; osem dnij Gosi M M v K. Papir za posnetke (Cepi po prvem občnem zboru pa nam je poslala 100 gld. Naj bode papier,) ki ostane vedno vlažen in katerega ni treba namočiti Ormož s svojo novo žensko m „ledno bodrilo drugim slovenskim mestom in trgom! moško pod Isti dan kot dobro pred kopiranjem, se po naših izkušnjah ne obnese posebno imela je podružnica v P o ni k v udeležili domoljubni S m v Orn rega i in Ce dobe, » čelništvo jako hvali neutrudno delovanj družbo. In res g- upnik Mat Vrečk občni zbor, kate v Sent-Jurčan je dal lepe po Sploh da so ž njimi ozalšali prostore za zborovanje. Sploh C. g upnika na so samo Pri zborovanji so bili 6 navzoči služabniki darovali 3 gld. 40 kr. tudi kmetski posestniki iz ar. — Iskreno okolice, ki kažejo veliko naudušenje za narodno stv se zahvaljujemo vrlim domorodcem, ki se trudij d celo prosti delov ]e rod namene naše družbe ploh občno podp Sad takega domoljubnega pa se n. pi veseli pojav treh dni devet darov iz raznih krajev slovenske domovi Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda Politični obhod dolenjske železnice Vodmatu in v katastralni občini Karlovsko . predmestje vršil se bode dne 28 t. m. Letošnje vojaške vaje bodo na Dolenjskem. Te več častnikov, da ukrenejo potrebne priprave za vaje. Pravi se, da se bode vaj vdeležilo do 7000 dni gre v Eudolfovo vojakov. g Matij Umrl je dne 16. t. m. starosta ljubljanskih tiskarj Martin Kadeižavek v Umrl je dne 1 e, umirov letu svoje dobe t. m. v Lokv v m P pri Metliki g krbnik deželnih dobrodelnih za- vodov, v 88. letu svoje starosti. Ranjki bil je oče deželne in državnega poslanca profesorja Frana eia N v m Nova cerkev. V Gorici pokopali gradili bodo na starem bo imela prostora za 2000 ljudij Celovci električno eli bodo ;u novo cerkev, Električna razsvetljava. V razsvetljavo. — Obsodba. Uradnik Ernest Baunert, o katerem smo poročali, da je pri štajerski eskomptni banki poneveril 136.000 gld obsoj %il na šest let težke ječe ml poveljnik — Smrten izid dvoboja. Dr. veteranskega kora, Schödle sprla sla se pretečeni teden v Reki ka- V neki krčmi. Nasledek temu prepiru je bil dvoboj terem je dr. umrl. Dr. B krogi n smrtno zadet čez nekaj minut ahl v J vse ške bil vrl Hrvat in je ta ate. dogodek eloboko t Utonila je dne 13. t. m. poleg Zagorja v Savi 181etna posestiiikova hči, Marija Dernovšek. Sla je po ozki in iirdi stezi valovih. ob Savi, je padla vanjo in našla smrt v njenih Izvršitev obsodbe otno di I Kakor znano obsodilo je po in Eozalijo Schneide adi umorov v trjenj t na vislicah. Obsodba glede njega dobila je Najvišje po- rn so istega včeraj zjutraj na Dunaji obe Schneider je pa pomilo Kozalij na dosmrtno ječo. € i; Listnica vredništva. iTMÄ^' 5 ^ m v« ^ .....................................................................................liiiiTiiiiiiiiiiiiiniiiiin ^ Gosp in d t v B Kako se napravi rujava barva na puškino cev in na druga jednaka orodja, dobite ob- širno popisano Obrtni j skill raznoterostih am omenjene kemikalije dobite na pr. v Ljublj današnjih „Nov u krog na Glav tr kar Pl jih pa nima ti tvrdka v logi, Vam jih rada preskrbi od drugod pa morete tak papir sami editi. Raztopite klorovega magnezija v vodi in to raztopino s čopičem po " ako ga shranimo v zaprti škatlji, list na listu ležeč azmažite tenkem papirju. Tak papir ostane menda vedno vlažen, Gosp. V, a v L. Podobe IZ g 1 p s a osnazite, ako jih na debelo prevlečete (kleister) ko se lepo z močnatim lepom ; posusi, se trga in loči v debelih listih s podobe proč in vzame umazanje s seboj. Go.^p K v Pifüo'j Recept za knj Ö lim le lednji: 4 dele dobrega lima namočite v 15 dehh vode / potem malo ogrejte in kont Äi mrzle 6 delov vrele vode prilite \ amouite 30 delov škroba (štirke) v 20 delih ves čas pridno m zmes počasi ajte vrelo limo odo tem je knj ajte lim eotov in na gorkoti držite, da skorej vr^ Št. 5680 Odgovo ednik: Gustav Pire Tisk Občinski svet tleželnega mesta Ljubljane je sklenil v včerajšnji javni seji, da je ponoviti mestne občine ljubljanske prošnjo za najetje posojila v znesku 500.000 glcl. (petsto tisoč goldinarjev) v pokritje izrednih troškov, namreč prispevska mestne občine za dolenjski železnici, za novo deželno bolnico in za osuševanje barja, dalje za zgradbo novega mostu čez Ljubljanico in pa za odkup vojaškega oskrbovališča z vojaško bolnico. Podpisani magistrat daje javno na znanje ta sklep v smislu § 62. obč. reda in pristavlja, da je vlagati pritožbe ali ugovore zoper ta sklep v zapadnem roku 14 dnij t. j. do vštetega 30 dne t. m. pri tem magistratu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, ^dne 16. marca 1892. ^ ^^upan : GraSSelll s. r. Sirarna (otvorjeiia 1. 1891.) (Post Eg^g^enbenberg: bei Graz, Bahnstation Graz) priporoča OŠtlrjem in prodajalcem sledeče vrste sira: Eggenberger izvrstni in okusni pivni sir, 1 zaboj po 12 kom. gld. 1*20 » »»» »12» » 8" 50 5 kil mastnega primsen-sira, izborni karpatski . . . . » 3'90 5 > » švicarskega sira, polemental.....> 8 80 5 » izvrstnega štajarskega sira.........» 2*60 5 » delavskega sira kot primsen........» 2 20 5 » fino suruvega masla........ . . . » 7 50 5 » Olomučkih kvargelnov, specialiteta......» 2 60 Brzojavno po železnici se pošilja na debelo od 10 kil naprej ali kvargelnov^ 6 kop proti predplači ali povzetju. Železnična postaja Gradec. 100 kil prav mastnega karpatskega primsen-sira z parom narejenega.............gld. — 100 » prav mastnega švicarskega sira, polemental. specialiteta.............» 75-— 100 » izvrstnega štajarskega sira, domači izdelek . . > 40 — 100 » delavskega sira kot primsen.......»40 — 100 » Grojer-sira 1. vrste . . . . . . . . . . . » 64 — 100 kop Olomučkih kvargelnov, najboljše vrste . . . . » 66 — 100 zabojev izvrstnega in okusnega pivno-sira, razpošilja se po 10 zabojev in več........»50' — Velika zaloga vsakourstnili sort sira po dnevnem ceniku. in založba: J. Blasnikovi nasledniki f