137. številka. Ljubljana, v petek 19. junija. XXIV. leto, 1891 Izhaja vsak dan aveCer, izimti nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., » pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden meieo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 90 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&H. Za- oznanila plačuje se od cetirJBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr , če se dvakrat, in po 4 kr., Če ae trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredni&tvo in up ravnifttvo je v Gospodskih ulicah st. 12. Upravniltvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Državni zbor. Drugi dan budgetne debate bil je posebno zanimiv zaradi grofa Taafiea izjave, katero smo na kratko omenili že včeraj. Pridržujoč si, da bodemo o tej velevažni izjavi povedali svoje mnenje, beležimo danes samo dogodke, kakor so se vršili v predvčerajšnji seji, v kateri so bili Se tudi znameniti govori zastopnika češkega fevdalnega plemstva princa Schwarzenberga in pa vodje antisemitov princa Liechtensteina ter StaroČeba dr. Začka. Vrnimo se torej k izjavi ministerskega predsednika. Grof Taafte izrekel je, da vlada, ko je javila željo po premirju, ni hotela, da bi velike in zmerne stranke se za vedno odrekle svojemu stališči, tudi ni pričakovala, da bodo radikalne stranke te zbornice pustile rjaveti svoje orožje. Hotela je samo zabraniti resne konflikte in omogočiti mirno delovanje na socijalnem in gospodarskem polji. Na mesto dolgoletnih bojev stopi naj skupno plodonosno delovanje. Vlada bode z vso močjo skušala, da se doseže v preBtolnem govoru omenjeni cilj. Po novih volitvah stojimo vsi pred novo parlamentarno situ-vacijo, katere nasledek je nova razvrstitev strank. Nahajamo se v parlamentarni fazi, katere razvoj je odvisen od zmernosti, politične previdnosti in modrosti strank, ki se jemljo v poštev. Odkritosrčno svoje zadoščenje torej izražam, da so zmerneje stranke pripravljene odzvati se pozivu prestolnega govora, da hoie važne točke svojega programa začasno v interesu celote postaviti na stran in se združiti z vlado k skupnemu delu brez vsakeršnih političnih nasprotstev. S posebnim zadoščenjem pa moram naglašati, d a se je velika stranka,zastopajoča mnogobrojne nemške volilce, ki je doslej stala nastrani, udala pozivu prestolnega govora in se zopet aktivno udeležuje parlamentskega delovanja. Pristavljam temu zagotovilo, da vlada jako želi daljnega so d e 1 o v a n j a t e stran ke pri izvršitvi prog rama, iz raže nega v p re-stolnem govoru. Preverjen sem, da bode dejansko sodelovauje te stranke, ki ima v svoji sredini tako izvrstne veščake in kapacitete, gotovo pospeševalo najvažneje poslove zbornice. V tacih razme- rah Bme vlada upati, da se jej bode posrečilo uresničiti program prestolnega govora in s tem zadostiti zahtevam države v celoti in ob jednem tudi interesom posamičnih kraljevin in dežel". Ta izjava naredila je velik utisek v vsej zbornici, živahno odobravala jo je seveda nemška levica in tudi Poljaki. Z antisemitskih klopij zakli-cal je dr. Luegger porogljivo: »Živela nova vladna stranka I* Princ Karol Schwarzenberg govoril je v imenu češkega fevdalnega plemstva in je njegov govor pomenljiv v marsikaterem oziru. Izjave mini-Bterskega predsednika govornika nego preseuetile, niti omajale njegove nazore. Zavaruje se proti očitanju Miadočebov, da bi njegova stranka ne bila v dotiki z narodom ter izgubila tla pod nogami. Stranka njegova je vedno priznavala zahteve naroda in ne more se jej odreči, da bi ne imela tudi zaslug na pridobitvah zadnjih desetletij. Program stranke izrekel se je nedavno na shodu v Pragi in ima ona načela, za katere smo se borili skupaj z zastopniki češkega naroda Že več desetletij. Zaradi tega programa se nam je očitalo v liberalnih listih, da smo ekstremna stranka ter da se naši nazori ue Btrinjajo z idejami prestolnega govora. To očitanje je neopravičeno. Od politične stranke se ne more zahtevati, da bi nastavila samo program t e m p e r i r a n j a in vsestranske zmernosti ter da bi se uvedla v tej zbornici kot „Beschwichtigungshofrath par excellencea. Politična stranka, ki hoče imeti obstanka, mora biti zmožna, da postavi svoj program prijatelju ali neprijatelju nasproti. S poskrivkovanjem je pač lahko preklobuštrati gotove kočljive trenotke in kritične točke, a na dolgo pa to ne gre. Govornik pravi nadalje, da se približevanje strank mnogokrat da samo ob sebi. Kakor stoje stvari v Avstriji mora vsaka stranka iskati pomoči drugih, ker sama bi dosegla le malu. Će bi se hotelo ovirati približevanje strank, obstal bi parlamentarni stroj. Ni dvomiti, da se bodo vse stranke prizadevale, da skupno rešijo najvažnejša gospodarska uprasanja ter tako izpolnijo željo, izrečeno v LISTEK. Zvesta do onkraj groba. (Ooški sptaul J. Ar bos; preložil Vinko.) (Dalje.) V bližnjem stolpu svetomiklavškem pričela je bfti ura. Nehote prične šteti, a ne došteje. Zdi se jej, da je odbila jednajst iu ozre se okrog po kuhinji. Nepravilni, običajno nepriljudui prostor z no-brojnimi kuhinjskimi posodami iu orodjem imel je v mesečini neprimerno prijaznejše lice. Vse, kamor je padala mesečina, zdelo se je, kot da je navdahneno — mehko, gibčuo in svetlo. Navadne plehaste posode na steni blizu peči svetile so se tu in tam kot srebro. Služkinje preprosta postelja v čumnati nasproti odprtim vratom — drže-čim v temno predsobo, skozi katero se je šlo v pravo stanovanje, da ni bilo treba iti skozi kuhinjo — tudi ta postelja, obsevana baš od polne lunine svetlobe, vabila je k počitku kot ležišče bog zna kako priležno. Čez trenotje dekle vstane ter ae prične sla- čiti. A slekla se je samo na pol. Gre k postelji, sede na krajnik, razpusti si lase ter dalje sedi, kakor hi počivala. Čez nekaj minut — kakor se že prigodi ljudem v samoti — prične tiho mrmrati uapev neke ganljive, otožno pesmi. Njen simpatični glas se je zadrževun a ven-der čedalje glasneje tresel po zraku, tako da je Čez trenotje preslišala škripanje vrat, držečih s hodnika v predsobo, v katero je bil nekdo na tihem vstopil. Ona brenči napev dalje — sedaj tiheje, sedaj glasneje--niti slutila ni, da jo iz temne predsobe nekdo opazuje. V polni mesečini — z razpuščenimi lasmi in na pol slečena zdela ae je, kot da je povsem drugo bitje, nego li po dnevu ali v večernem mraku. In simpatični nje glas zvenel je tako prijetno, sedaj Bladko-otožno, sedaj zopet bolestno — — — Zdajci jo vzdrami. »Vi še ne spite, Katrica?" upraša nekdo iz predsobo šepetaje in prijazno. Spoznala je gospodov glas. A prej nego je odgovorila, priplazil se je gospod tiho in oprezno po prstih v kuhinjo. prestol nem govoru. Vlada želi doseči spravo mej narodi in mej strankami, v to svrho nasvetuje, da se začasuo na stran postavijo vsa narodnostna in politična uprasanja in deluje skupno na gospodarskem polji. To pa je le nekak „circulus vitiosus". Uprašanje je, katera izmej dveh skupin veličin upra-šanj je važneja. Še le ko se bodo razvile stranke tako, da ne bole skrb za njih narodni razvoj jedino vodilo vseh njihovih prizadevanj, bode se moglo to zahtevati od njih. Čudno je obnašanje neke velike stranke v zadnjem času, tem čudneje baš proti vladi, katero je ta stranka imenovala pogubo države. Uzroka takemu postopanju govornik ne najde nobenega, ki bi zadoščal opravičiti ta preobrat. Potem razjasnjuje postopanje Nemcev proti razstavi v Pragi, ter oporeka, da bi bil nemški narod ono vezilo, ki skupaj drli avstrijsko cesarstvo. V dinastiji in v distaničnem čutu narodov vidi on ono močno vez, ki spaja drŽavo. Če vlada misli, da bode pri jedni stranki našla dovolj zaslombe, naj poskusi ta eksperiment. Potem govori o razmeri nasproti Poljakom. Če hote dosedanjim prijateljem obrniti hrbet, potem mogo najti zaslombo na drugi strani zbornice, ako bo postali nenadoma druzega mnenja. Naloga posredovalca pač ni primerna programu velike stranke. V adresnom odseku Re je to posredovanje vršilo tako, da se je odklonil vsak predlog druzih strank, poudarjali so se tudi v adresi samo gali-ški interesi. Govornik želi najbolji uspeb vsem težnjam, a treba je pomisliti, da imajo jednake pravice vse dežele, posebno one, ki so aktivne. Konečno polemizuje Še proti Mladočebom in pravi, da se je dosedanja večina razbila vsled njih opozicije. Želi, da bi nova večina bila taka, da ne bi samo odlašala, nego da bi tudi dosegla trajnih uspehov. Ker je budget sestavljen v zmislu dosedanje večine in ker se nadeja, da se bode vlada res držala programa delavnosti, bode glasoval za to, da se prične specijalna debata o proračunu, ki ga je predložila vlada. Z* njim govoril je princ Liechtenstein tor posebno razkladal antisemitsko gibanje. Ni nam mogočo danes obširneje poročati o tem govoru. Poli. dr. Žaček spominja na govor dr. Ple- Hotela je vstati, a telo jej je od osuplosti za trenotje odpovedalo službo. Opazila je, da je gospod nekamo vzburjen — bržkone se vrača iz vesele, morda celo bujno družbe . . . „ Al i gospa že spi, Katrica?" upraša gospod z nova šepetaje, ustavivši se tik pred devojko, ki je stoprav sedaj skušala vstati. Hotela je odgovoriti, a gospod jo prehiti. „Le sedite, Katrica," šepnil je nekako razburjeno, a vender prijaznejše, nego poprej kedaj. „Že greni — hotel sem samo — — ko sem videl, da no spite — —M A ni izgovoril. Mirno je potisnil vstajajočo dekle nazaj na stranico ter stal pred njo neodločen, kakor bi ne vedel, alj sme ostati, ali ae. Devojka je bila prva trenotja mirna; a vsak naslednji hip bilo jej je drugače pri Brci. Čedalje bolj je bila v zadregi. Bilo jej je mučno, a takoj zopet nekako Bladko, kakor bi jo bil kdo zasačil pri karanja vrednem činu, ki jo je osrečeval. „Le pomislite, Katrica," pravi gospod zopet Šepetajo, „baš mi je prišlo na misel, da Vas doslej nerja, ki je pred Šestimi leti na jednak poziv vlade k reformatoričnemu delu odgovoril negativno. Kako je to, da daneB gospodje od levice postopajo vse drugače? Način, kakor govori vlada proti zbornici, je za večino zadnjih 12 let jako razžaljiv. Desnica, bivša večina, imela je vedno pred očmi državni interes, kateremu je prinašala velike žrtve, dovolila vojno postavo in velikanske davke, po katerih je bilo mogoče odpraviti deficit. Ona je najmenj zaslužila, da se jo opominja, naj stavi na stran svoje težnje in se loti plodonosnega dela, lo je itak storila vedno. Pred dvanajstimi leti bil jo še stalen deficit GO milijonov in bivša večina sme reči, da z njeno pripomočjo so ho uredile finance. Zdaj ho stvar tako zasukuje, kakor da bi baš ta Btranka bila potrebna opominov. Izjava ministerskega predsednika pustila je govornika popolnoma hladnega. Mi nesmo stranka — rekel je, ki išče na vsak način opozicije, a tudi ue stranka, ki hoče na vsak način biti vladna. Uravnali bodemo svoje postopanje proti vladi potem, kakor bode ona se kazala nam nasproti. Opravičene želje in potrebe češkega naroda so vladi znane. Obravnava se je potem pretrgala in so prišle na vrsto nekatere interpelacije o železniških zadevah, potem pa se je seja Bkleuila ob 4. uri popo-ludue. V včeranji seji nadaljevala se je generalna debata o budgetu. Izlet akad. društva „Triglav". (Kouec.) Došli so nastopni brzojavni in pismeni pozdravi: Celje. — Srčno rad bi se udeležil veselice, katero priredijo mladi pijonirji Slovenstva skoz in skoz vrli Triglavatii v Ljutomeru iu v mojem rojstnem okraju. Obžulujem, da mi opravki branijo zadostiti hrepenenju in želji srca. Bodite pa, kakor vsi vrli Slovenci v Ljutomeru, na Murskem polji in na repu Slovenskih Goric bivajoči uverjeni, da se bom v duhu z vami veselil, da me proslava naše mile ožje domovine z radoBtjo in zadovoljstvom navdaja in prosim jedino le Najvišjega: Bog blagoslovi delo vaše, Bog blagoslovi trud mladih in krepkih „Triglavanov"; njih ideje naj padejo povsod na rodovitna tla, seme naj čvrsto in krepko klije in naša lipa naj bolj iu bolj obsenčuje v našem slovenskem trgu samo sinove SUve; in da bi ne bil daleč čas, ko bomo smeli brez bojuzni reči: „Lot-merk je slovenski trg !u V to ime živeli vsi pri slovesuoBti navzočni slovenski rojaki. Dr. Filipič. Celje. — Naj vam bodo uzori, katere danes gojite, sveti tudi v poznejših letih, da bode nekduj domovina štela vas mej svojimi uajboljšimi prvobo-ritelji. Dr. HraŠovec. Dubrovnik. — Z morskih obali j vam bratski pozdrav. Dr. Treiber. Gradec. — Duh Vrazov in Trsteojakov pro-šini vse zbraue z nauduženja mogočnim ognjem za naroda mile svetiuje. Ž o Iga r, M o hori č, G r e g o r i č. niti uprašal nisem, Vam je li všeč pri nas — ste li zadovoljni ali--u Devojka dvigne glavo, kakor bi gospoda hotela pogledati v oči; a takoj glavo zopet povesi. Hotela je odgovoriti, a besede so jej zastale na ustnicah. Gospod za trenotje molče stoji pred devojko, potem pa molče* sede kraj nje. Ona se strese. Čutila je, kako jej kri kipi — mirno sicer, a čedalje bolj, od srca do glave in nazaj. Zdelo Be jej je, kakor bi se uečesa bala in zopet — kakor bi pred ničem ue imela Btrahu, da,, kakor bi koprnela po nečem, kar bi jo moglo prestrašiti in vznemiriti. Hotela je vstati, a ni mogla. Čez trenotje skoro mučnega molčanja gospod zopet šepetaje izpregovori. A devojka zinisla njegovih besed že ni več uuiela. Zmedeni vir najraz-uejših čuvstev bil je že tako močan, da se jej je zdelo, kakor bi jo zagrinjal miren mrak. Čutila je le gorki njegov dih na svujem lici in zdelo se jej je, da dviga za njo roko, hoteč jo objeti. V tem se zunaj dvigne veter ter potrese z oknom. Zajodna je prodrl tudi na hodnik pred predsobo, tako da se je slišalo, kakor bi bila vrata zaškripala. (D»h> prih.) Krško. — Nadepolni mladini krepak i: Živio* »Zaveza slov. učit. društev" Ljubljana. — Pri sokolskem izletu »v Ameriki" zbrana stara garda kliče vam srčni : Na zdar! Živeli! Rakež, Schiffrer, Žitek, D o m i n k u š, Auer, K e p i Č, Zotmann, Se li š kar. Ljubno. — Srdečnč džkujfce za laskave pozvani vaše ku slavnosti vaši, litujeme, že nam neni možno pro rfizno" pfiViriy s Vami se radovati a pfi-slibujeme, že aspofi duchem budemo mezi vami! Pfejice vaši slavnosti zdaru najle pšiho, volume vam vStfie kollegialni na3 hornicky pozdrav: „Zdaf Buh!" Jan Veself, t. č. jednatel akad. spolku .Prokop". Novo mesto. — Neustrašenemu „Triglavu" radujočemu se na domači zemlji pozdrav! Dobro tekla Ljutomerska kapljica ! Bivši „Trigiavani" in prijatelji „Triglavovi" : G r o s s m a n, Jagodic, Trbuhovič pl. Schlachtenschwert, Kozina, dr. K r a u t, Maver, Pleivveis, Skele, Skopal, Sterger, S t u r m. Ptuj. — Nadepolnemu naraščaju slovenskega razumništva kliče trikratni: Živio! Narodna čitalnica Ptujska. Središče. — Slavnemu „Triglavu" krepek: Na zdar! Zbranim rodoljubom Blovenskim gromovit: Živio! Društvo „Edinost". Središče. — Za vse kar lepo, blago je in sveto, Za dragi dom ti srce bodi vneto. Živel „Triglav" ! Živeli njegovi častilci I Cule k, Kočevar, Kosi, Bobič, Sajnkovič. Vipava. — Iz Gorice izleteli čitalničarji „Pod Skalo" v zelenem hladu zbrani iskreno pozdravljajo vrle „Triglavane". Ljutomerčana sladke iskre naj združene z mladeniško naudušenostjo una-mejo udeležence v krasno zabavo in zagotovo sijajen uspeh. Šantel, Klavžar. Vipava. — Iz vipavskih goric kliče vam v štirske gorice srčen pozdrav Goriški kvintet minus Fon. Politični razgled. Notranje «ležele. V Ljubljani, 19. junija. Iz državnega zbora. Z izjavo grofa Tautlea, o kateri govorimo obširno na drugem mestu, dospela je budgetna debata do vrhunca koj iz početka. Vsi drugi govori izgubili so nasproti tej izjavi ves pomen in se bode morda še prej nego se je mislilo končula generalna debata. Generalni govornik bode dr. Plener za levico, dr. Ilerold za desnico, kooečno besedo ima generalni poročevalec dr. Bilinski. Mogoče je, da se še ta teden že konča generalna debata in prične specijalna. Tretji dan budgetne debate, to je včeraj, govoril je finančni minister dr. Steinbach. Obljubil je mej drugim, da se bode uvedel personalni dohodninski davek, ter se bodo znižale najnižje vrste realnih in obrtnih davkov. Naznanil je tudi, da se bodo zvišale splošne potrebščine, kar ie v zvezi z novimi zahtevami vojnega ministra. Izjava grofa Taaffea. Vsi listi živahno komentujejo grofa Taaffea izjavo, s katero se je javno izreklo to, kar se je na tihem pripravljalo že dlje časa. Razume se, da so nemški liati jako zadovoljni z omenjeno izjavo, da jo pa drugi, posebno slovanski in mej temi v prvi vrsti češki, ne pozdravljajo baš z veseljem, ako-pram prav za prav nikogar ni presenetila. Neprijeten utiBek napravila je samo odločnost, s katero se je naznanil ta markantni preobrat o notranji politiki, o katerem nam bode še prilika govoriti obširneje. Iz poljskega kluba. Poljski klub je imel predvčeranjem zvečer hojo, v kateri je manjšina zahtevala, da se popravi Javorskega izjava o verski šoli. Zahtevalo se je, naj Pininaki, ki bode še govoril v imenu Poljakov, razloži stališče Poljakov glede verske šole tako, kakor je to storil pred dvema letoma Pobrzvnski. Javorski je poudarjal, da je govoril samo z avtonomnega stališča in da ljudsko Šolstvo sploh ne spada v državui zbor. V šolah v Galiciji se sploh jemlje ozir na versko stališče. Manjšina je potem svoj predlog umaknila. Skupne vaje rajnih brodovi j. Italijanski list „Venezia" piše, da se vrše mej kabineti na Duuaji, v Berolinu in v Rimu pogajanja, katerih predmet so skupne vaje združenih vojnih brodovij imenovauih treh velesil. Te vaje bi se vršile pri Trstu in pri Benetkah. Italijanskega brodovja oddelek obiskal bi tudi razne avstrijske luke in bi ga ogledal cesar Franc Jožef. Početkom julija pa bi prišel oddelek avstrijsko-ogerskega bro- dovja v Benetke, ko bodo spustili v morje oklop-nico „Sicilia". Pričakuje se tudi angleško in nemško brodovje. Skupne vaje vojnih brodovij vršile bi se v navzočnosti treh alijiranih vladarjev. Koliko je resničnega na vseh teh vesteh se bode pokazalo. % naiijc države. Ruske vojne priprave. Vojaški dopisnik »Koln. Ztg.„ piše iz Peter-burga, da je imenovanje pomočnika vrhovnemu poveljniku Varšavskega vojnega okraja pomenljiva novotarija. General, ki je imenovan na to mesto, ima vse oblasti kornega poveljnika in so mu podrejene vse trdnjave in reservne čete Varšavskega okraja. Jednaka pomočnika bodeta se imenovala še v Vilni in v Kijevu. Reservne čete bodo se že v miru združile v večje, tesneje zveze. Vsaka taka navidezno malenkostna odredba je pri gotovem načrtu osnovano pripravljanje Rusije za veliko vojno, ki bi utegnila nastati v bodočnosti. Veliki ruski manevri. Kakor se poroča, bodo imeli veliki ruski manevri, ki se bodo vršili bodoče leto, posebno veliko zanimivost. Združen bodo ž njimi velik napad na Moskvo, katerega bode izvrševal iz Volinja prišli vojni kor. Za obrambo mesta odločeni vojni kor bode ime) nalogo napad odbiti in sovražnika zagnati nazaj na mejo. Im Bolgarije. Bolgarski uradni listi oporekajo, da bi bila istinita vest, katero je priobčil angleški list „Times", da je namreč zarad umora ministra Belčeva zaprtih 150 oseb. Število zaprtih je le majhno. Karavelov je res tudi mej njimi, a to na zahtevo preiskovalnega sodnika. Približanje Francije in Nemčije. Pariški „Figaro" pisal je, da bi se dalo doseči približanje mej Francijo in Nemčijo, če bi poslednja dala Lotaringijo Franciji nazaj. „Hambur-gi8Cber Corrospondent" zmatra to vest „Figarovo" kot resno in pravi, da je zanimivo znamenje časa. Nam se vsa zadeva zdi precej neverojetna, ker se je Nemčija že dostikrat izrekla glede pridobljenih provinci), kako pa o tej zadevi mislijo Francozi, je tudi znano. Vse kombinacije zde se nam torej brezuspešne. Francija in Čmagora. Knez črnogorski vsprejel je v slovesni avdi-jenci akreditiva novega francoskega poslanca Ame-lota. Pri tej priliki bilo je več prisrčnih govorov. Dozdaj je imela Francija v Črnigori samo poslani-škega namestnika. Žid je na Grškem. Akopram vse kaže, da se nemiri in izgredi proti Židom na Jonijskib otokih ne bodo ponavljali, vender Židi beže neprenehoma. Z otoka Zante so se vsi izselili. Z otoka Krfa izselilo se jih je več nego tretjina in Še vedno odhajajo novi. Le najbolj revni ostajajo, ker nemajo sredstev za izselitev. Prodaja portugalskih kolonij. Predlog, da se prodajo nekatere portugalske kolonije, ni naredil tako slabega utiša v Lizboni, kakor se ie mislilo. Iz Londona se poroča, da hoče Angleška kupiti Gov. Preiskovalna komisija v Afriki, Komaj se je vrnila italijanska preiskovalna komisija iz Masave, že se čuje, da se v Belgiji hoče staviti predlog, naj se pošlje jednaka komisija v Afriko, da preišče, so li resnična natolcevanja, katera je objavil polkovnik Williams o Congo-državi. Uvropski civilizatorji. O belgijskih funkcijonarjih v Congo državi ču-jejo se malo vesele in lepe stvari. Govori se, da veČina uradnikov te nove drŽave čudno tolmači ci-vilizatorićno misijo, katero naj izpolnuje za drag denar. Nekateri imajo cel harem mladih zamork in se le malo brigajo za interese države. Američanski polkovnik VVilliams pravi, da uradniki belgijskega kralja Leopolda grdo sleparijo. Večina guvernerjev in nižjih uradnikov udeležuje se trgovine z robi in dovoljuje domačim vojakom, da hodijo plenit v vasi črncev. Denar namenjen za te vojake pa utikajo v svoj žep. Zdaj je pred vojnim sodiščem v Antver-penu pravda, v kateri dva visoka uradnika Congo-države, stotnika Jerome Becker in Welke, dolžita drug druzega trgovine z robi in poskušenega umora. Dopisi. Iz NI. Petra na Pivki 17. junija [Izv. dop.] Vedno sem čakal, se li bode ustanovil „Pivski Sokol* ali ne? Ker je pa moje čakanje vse zaman , sem bo zategadelj namenil danes nekoliko spregovoriti o našem naiodnem Življenji tu v Št. Petru. Vsak, kdor pozna naše razmere, ve dobro, da smo mi Šeutpeterčani glede narodnosti jako iskreni, da podpiramo Bkoro vsako društvo, a nedostaje nam prave korenike, in zato se nobeno društvo ne vzdrži. V nas so tla društvom neugodna. Društvo ,Miru, katero je bilo premeščeno pred leti iz Trnja v Št. Peter, prišlo je tako rekoč z dežja pod kap, iu je tu v nas srečno našlo svoj konec. Nedavno je nada inteligencija sklenila ustanoviti „Pivski Sokol" in je imela tuđi za to nalašč izbranega agitatorja, ki je pobodil vse odličnejše hiše in prigovarjal za upisovanje ne le mlade, krepke moči, ampak tudi starejše gospode, samo za to, da bi naše društvo bolj raslo in bilo krepko. Komaj pa se je dobilo dovoljenje od slavne vlade, začela se je kesati naša velika gospoda, in „Pivski Sokol" je zdaj že pozabljen v valovji človeškega življenja, nihče se zanj več ne zmeni. Vse naudušenje bilo je tako hitro pri kraji, kakor bi zveženj slame zapahi. Rad bi še nekaj spregovoril, kar mi zelo teži srce, in to je gasilno društvo. Tako društvo je v naši okolici istinito potrebno. Uro daleč imajo gasilci do nas, tako, da preden pridejo, je lahko že vse upepeljeno. In komaj se prikaže „rudeči petelin" na strehi, je že vse vneto za gasilno društvo. V kratkem se pozabi na nevarnost in na „rudečega petelina", konečno pa tudi na osnovanje gasilnega društva, katero se hoče pri takih nevarnih prilikah osnovati. Tako vidite, g. urednik, da je v nas res domovje mrtvila. Želeti bi bilo, da bi se naša inteligencija zbrala iu resno pričela delati za ustanovitev gasilnega društva. Na delo torej ! V nas je dovolj krepkih, mladih močij, katere se bodo hitro izvežbale, treba nam samo še nekaj, to je — voditelja. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani 11. junija. (Dalje.) Odbornik g. Šiška nasvetuje, da se ima § 31. odstavek 3. odslej glasiti: „Da je zbor sklepčen, treba je, da je navzočna najmanj jedna petina vseh podružničnih udov in da je sklep veljaven, treba je nadpolovične večine glasov navzočuih." — Se odobri. Zastrau oddaje sadnega drevja iz družbene drevesnice nasvetuje g. Ogorelec: „Zbor naj pooblasti glavni odbor, da sme vsprejemati naroČila k večjemu na 20 dreves, in sicer uštevši one štiri, katere je odbor zavezan dati, ali brezplačno ali proti plačilu." — Se odobri. Tajnik g. Pire poroča, nuj se dovoli ustanovitev podružnic v Hrenovicah, Vremski dolini, Sv. Križi pri Litiji, Škofji Loki in Tržiči. — Obvelja. Tajnik g. Pire slika velike zasluge, katere si je stekel g. posestnik Ravan s Cola, za pogozdovanje goličav. Že 10 oral zasajenih najbolje uspeva, poleg tega pa ima g. Ravan tudi dve gozdni drevesnici, iz katerih daje sosedom sadike, da jih navdušuje za pogozdovanje. Zatorej nasvetuje, naj občni zbor izreče g. Ravanu zasluženo zahvalo na njegovem izvrstnem delovanji in naj naroči osrednjemu odboru, da mu izroči pohvalno diplomo. — Predlog se z dobroklici jednoglasno vsprejme. Gospod Ravan se na tem odlikovanji pre-srčno zahvaljuje. Dvajset let se že bori in dela, marsi-krat je bil potrt po neuspehu, a ljubezen za stvar napotila ga je zopet k novemu delu, katero je po-slednjič le prineslo lep sad. Tudi v prihodnje hoče vztrajati pri tej nalogi. (Dobro! Dobro!) Na vrsti so predlogi podružnic. Metliška podružnica nasvetuje: „( i lavni odbor naj posreduje, da se deželni zakon za povzdigo živinorejstva koj v pričetku ne zvršuje z vso strogostjo, ker občine niso dale za 1. 1891 v svoje proračune nikakega zneska za nakup bikov. Podružnica Sonožeška predlaga: „Občni zbor naj pooblasti osrednji odbor, da se ta zopetno obrne na državni zbor h prošnjo, da se zniža cena one soli, ki se rabi za krmo, ali naj se zopet upelje živinska sol." Ta nasvet podpira g. Meden, kajti živinoreja je za Notranjca, ki nema niti gozdov niti vinogradov jedini steber, kateri ga še vzdrži. — Predlog Senožeške podružnice se vsprejme. Podružnica Vipavska nasvetuje: „Družba naj na merodajuem mestu deluje na to, da dobijo občiue Vipavskega okraja zaradi Bplošue bede plemenske bike za tretjino cene. Ako pa temu ni nikakor mogoče ustreči, izposluje naj se, da se dobe biki na upanje in to brez obreatij." Gospod Ravan podpira ta predlog, ker so Vipavci po trtni uši in peronospori prišli zelo v bedo. Tajnik g. Pire pravi, da tej prošnji ni mogoče ustreči. Kmetijska družba podpira živinorejce zadostno Že s tem, da daje plemenjake za polovico cene. — Pa prošnja ae torej odkloni. Vipavska podružnica nadalje predlaga: „Za občine Vipavskega okraja oskrbe naj se biki sive pasme, toda od take, ki so boljše za mlekarice, nego muricodolske. Ako pa to vender ne gre, naj se da vsaj v vsako veliko občino po jeden bik belanskega plemena." Tajnik g. Pire opomni, da osrednji odbor no bi mogel tega predloga podpirati. Ko je tajnik Pire to uprašanje obširno pojasnil, se predlog odkloni. Predlog Novomeške podružnice, naj se v Novem mestu priredi prodaja plemenskih bikov, se okloni, ker se ue bodo več prodajali na dražbi. Vodja g. Dolenec upraša, kje bodo plemenski biki za Novomesto na razpolaganje, v Ljubljani pač ne. Tajnik g. Pire opomni, kakor se plemenjaki postavijo za Gorenjsko v Kranj in Lesce, tako se bodo za Novomesto na Videm, za Črnomelj in Metliko v Karlovec. — Se na znanje vzame. Novomeška podružnica predlaga nadalje: „To leto naj bode v Novem mestu premovanje goved iu naj bode rajši več malih nego malo velikih daril, dajo naj se pa tudi pismena priznanja. Vodja gospod Dolenec podpira ta predlog ter naglasa, da se zadnja leta lepo širi živinoreja v okolici Novomeški, a pri premovanji vtakne bogati graščak darila v žep, revni kmet nema druzega, nego da je živino prignal in da jo zopet žene domov. Zato naj bi bilo več malih daril, kmetu dojdo vse dobro, tudi najmanjši dar. Župnik Hladnik priporoča za premovanje tudi manjše okraje, kakor Idrija, Razdrto, Cerknica iu le male darila. — Tajnik g. Pire izjavi, da je družba, kar se tiče premovanja, vezana na državno podporo, katera bode letos došla jako pozno, še le koncem julija, avgusta. Potem bode mogoče še le odločiti. Da bi graščaki vtaknili pri premovanji ves denar v žep, ni res, v Kamniku, Vipavi dobili so darila le mali posestniki. S pismenim priznanjem ne bode nič, kajti papirja živinorejec neče, še srebrno svetinjo je vrgel nazaj, češ, denar mi dajte. Gotovo pa se bode premovanje priredilo na več krajih, ako bode dosti denarja. — Pri glasovanji se vsprejme predlog Novomeške podružnice in gospoda župnika Hladnika. Glede* jednakih predlogov podružnic v Ribnici, Dobrapolji in Jesenicah sklene se v istem zmislu. O vinarstvu predlaga podružnica Metliška: „Glavni odbor naj najnujneje priporoča državno trt-nico za Črnomaljski okraj". Gospod Planine iz Boštanja priporoča isto za Radeški okraj. Oba predloga se vsprejmeta. (Dalje prih.) Domače stvari. — (Cesar na Reki.) Z R-kese brzojavi ja: V program slavnostij, ki se imajo prirediti povodom pohoda cesarjevega, uvrščen je tudi cesarjev obisk zasebnih društev: „Casino patriotico" in „Societa filarmonico-dramatica", katere predsednika so pred dnevi zaradi goljufije zaprli , podpredsednika pa zaradi kride obsodili. „Hrvatsko čitaonico", ki šteje nad 200 članov iz najboljših krogov, so pa popolnoma prezrli. Čitalnica misli , da je to zakrivil Reški guverner grof Zichy in vidi v tem kričečo protislovansko demonstracijo, zaradi katere se je pritožila pri vrhovnem dvorniku knezu Hohenloheu in pri banu grofu Khuenu. Ko bi ostal ta korak brez uspeha, izostane tudi sijajna razsvetljava „Hrvatsko čitaonice". — (Izletvzlato Prago.) Ljubljanski Sokol poslal bode, kakor smo že naznanili, deputacijo k vseaokolski slavnosti, ki bode dne 28. in 29. t. m. v Pragi. Odbor razposlal je te dni še jedenkrat okrožnico do članov. Po vseh poročilih bode ta slavnost velikanska. Vsa Sokolska društva iz Češke, Moravske in Šlezije bodo zastopana na njej. Celo ameriški Sokoli prihiteli bodo preko oceana. Poljski Sokoli obljubili so svojo udeležbo in prišla bode tudi mnogoštevilna deputacija francoskih telovadcev. Bližnji bratje naši v Zagrebu pripravljajo se k obilni udeležbi. Vsa jugoslovanska društva združila naj bi se v skupno deputacijo, da s tem pokažemo severnim bratom, vrlim Sokolom Češkim, vzajemnost. Nikdar še ni bila prilika tako ugodna, nego je baš sedaj, videti za tako skromen denar zlato Prago, „ m a tko mest", katera se pripravlja, da dostojno in s slovansko gostoljubnostjo sprejme svoje goste. Želeti je, da se, kolikor mogoče, obilno oglašajo slovenski rodoljubi sploh k temu izletu in ae pridru- žijo deputaciji Sokola, katera se bode vozila s posebnim vlakom, ki ga priredi g. Pavlin dne 26. t. m. Jutri prijavili bodemo načrt vožnje in druge podrobnosti . — (Zabavni vlak na Bled) odide v nedeljo zjutraj ob 6. uri 10 min., ne pa ob polu 6. uri, kakor je bilo poprej naznanjeno. — (Vreme) Je še vedno hladno. Po planinah je snežilo in so vsi visoki vrhunci na novo pobeljeni. — (T.ržaške lokalne železnice.) Iz Trsta se poroča, da je neki tamošnji konsorcij v zvezi z neko vnanjo tvrdko uložil prošnjo za dovoljenje pripravljalnih del za naslednji lokalni progi: 1. proge z normalnim tirom od novih skladišč v Trstu do državne železnice Trst-Hrpelje in do proge Trst-San-Sabba; 2. proge z ozkim tirom od novih skladišč v Trstu do Piazza dello Legne in odtod po novo zgrajeni cesti do Marcella v zvezo s projektovano ozkotirno lokalno Železnico Trst-Poreč in na drugi strani do Llovdovega arsenala. — (Iz Opatije.) Parohrodov za vožnjo mej Reko in Opatijo je sedaj toliko, da so drug drugemu na potu. Vreme je hladno, tujcev malo. — (Ognjegasno društvo v Dobu) priredi v nedelio due 28. t. m. popoludne ob 3. uri ustanovno slavnost z blagoslovljenjem briz-galnice na korist društveni blagajnici za napravo potrebnega orodja. K u imen bode visokorodna gospa baronica Minutillo. Pri slavnosti svira Domžalska godba. K obilni udeležbi najuljuduejo vabi odbor. Gosti dobro došli! — (Ljudska Štetev v Zagrebu.) Zagreb ima po zadnji ljudski štetvi z vojaštvom vred 40 268 prebivalcev, ki stanujejo v 2086 hišah. Moških je 18.077, žensk 19.452. Po narodnosti, izvzemši vojažtvo, je v Zagrebu: Hrvatov 25.984, Slovencev 5814, Nemcev 3492, Madjarov 1100, Čehov 565, Italijauov 339, Poljakov 91, Slovakov 47, Rusov 12, Rumunov 12, Bolgarov 5 in 54 različnih drugih. Po veri se razdeli civilno prebivalstvo tako-le: Rimskih katolikov je 33.927, izraelitov 1941, grško-pravoslavnih 1204, jtrotestantov (augsb. in helvet. konf.) 348, mohamedanov 7 in brezverci so trije. Po stanu je uradnikov, učiteljev in duhovnikov preko 2000, ostali so trgovci, obrtniki in posestniki. — (Železnica iz Sarajeva v Mostar.) Prve dni avgusta meseca izročila se bode prometu nova železniška proga Sarajevo-Mostar, ki je dolga 134 kilometrov. S to progo bodo Sarajevo direktno zvezano z Adrijo, ker je 43 K ni. dolga proga že več let odprta. V narodno-gospodaiskom oziru je ta zveza z morjem velike važnosti za glavno mesto Bosne iu bode ugodno uplivala na razvoj tamošnje trgovine, ki se bode odslej razširjevala po novi progi. — (Posojilnicav Mare n bregu) imela je lani 64 430 gld. 32 kr. prometa. Pristopilo jej je 90 zadružnikov, izstopila sta 2, tako da šteje 230 udov, ki imajo v deležih 1042 gld. Hranilnih ulog se je vložilo 17.568 gld. 92 kr., izplačalo pa 6759 gld. 4 kr., in jih je koncem 1890. L s kapi-talizovauimi obrestmi vred 33.426 gld. 6 kr. Novih poBojil se je v letu 1890. dalo 23.357 gld., vrnilo pa 8222 gld. 80 kr., tako da je stanje d mih posojil koncem 1690. I. 50.335 gld. 66 kr., posojila so dana 216 zadružnikom. Čistega dobička je 248 gld. 12 kr., in ta se je v smislu sklepa občnega zbora k reservnemu fondu za eventuelne zgube pridjal. V odboru so: Jurij Žmavc, župnik na Remšniku, načelnik, Martin Kocbek, c kr. notar, Anton Jazbec, dekan, Jožei Črnko, župnik v Vuhredu, Ferdo Trettler, trgovec, odborniki. Josip Zagajšek, kapelan, Artur Klobučar, računska pregledovalca. Telegrami Slovenskemu Narodu": Peterburg1 18. junija. Namesto Hitrova poslanikom v Bukureštu imenovani Fonton pride še tekom tega tedna na svoje mesto. Feterburg1 18. junija. „Novoje Vremja" piše, da bode Laboulave častnike francoskega brodovja ruskim oblastvom predstavljal. S tem bodo ovržene vse govorice, zakaj se je pre-meščenje veleposlanika Montebella v Peterburg zakasnilo. Da so fracosko-ruske razmere še vedno jednako srčne, pokazal bode francoskega brodovja vsprejem v Kronstadtu. Kolonj 18. junija. „Kolnische Zeitung" dobila je telegram iz Peterburga, da Rusija ne misli Nemčiji dovoliti nikakeršnih trgovinskih olajšav, marveč da dela vedno nove ovire. Pariz 18. junija. Zbornica dovolila poldrugi milijon kredita za pokončavanje kobilic v Algijeru in vsprejela zakonski načrt, po katerem se žitna carina počenši z 10. dnem julija zniža. Madrid 18. junija. „Imparcial" javlja, da je morilec straže v Aranjuezu blazen duhovnik. London 19. junija. Dolenja zbornica razpravljala zakonski načrt o tovarniških de-larnicah. Vsprejela je z 202 proti 186 glasom Buxtonov dostavek, po katerem so nasprotno vladni predlogi, določujoči desetletno starost, počenši z 1. januarjem 1893 v tovarnah za delo uporabljati le jednajstletni otroci. Washington 19. junija. Čilska zbornica sklenila prisilno posojilo v znesku 20 milijonov za nadaljevanje vojne. Kazne vesti. * (Premeščenje booenskih vojakov.) V jeseni po končanih vojaških vajah, premeščen bode jeden bosensko-hrcegovski batabjon pešcev v Budimpešto iu nastanjen v tamošnji Fiorijanski vojašnici. * (Kraljica Natalija) je baje v Ungeniju v Be8arabiji, kjer zdaj biva, opasno zbolela. Pozvanih je več profesorjev iz Kijeva k konzultaciji. Nekateri listi pa pravijo, da ni nič na tej bolezni, da je lahka nervoznost brez nevarnosti. * (Lokalna železnica vGleichenberg.) Preteklo nedeljo bil je v Feldbacbu na Štajerskem shod interesentov, na katerem je bil pogovor o zgradbi lokalne železnice v Gleichenberg. Ta železnica bi bila velike važnosti ne samo za zdraviščo Gleichenberg, ki se vedno lepše razvija, nego za vso deželo. * (Nesreča v cirkusu.) V Dunajskem Schumanovem cirkusu prepetila se je v nedeljo zvečer čudna nezgoda. Neka dama v prvih vrstah padla je z glasnim vsklikom vsa krvaveča z svojega sedeža. Poka/.alo se je, da je odletela podkev necega konja, ki je dirjal v cirkusu, ter jo zadela tako nesrečno, da ji je prebila čelo. * (Zasledovanje roparjev.) Turška vlada si prizadeva na vso moč, da hi zasledila roparskega glavarja AnastaBiosa, ki je napadel s svojo četo železniški vlak v Čerkeskioiu. Pripeljali so iz turških ječ več bivših roparjev v Drinopolje, da bodo za vodje turškim vojakom, ki bodo zasledovali roparje v Ilodopskeiu gorovji. Bržkone pa so jo ti popihali z bogatim plenom že v ugodneje kraje in ne bodo čakali turških vojakov. * (Smodnišnico v Speciji) hoteli so pretekli teden trije lopovi razstreliti. Atentat se ni posrečil in so jednega zločincev zasačili in zaprli. Narodno-gospodarske stvari. Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) Tako pozvedovanje o imovinskih razmerah trgovBke družbe se ne tiče morebiti samo interesov jedne jedine prizadete tvrdke, ampak vse trgovstvo se prav zelo zanimlje za ta red. Zategadelj prote-stuie sj)oštljivo podpisana zbornica, zastopajoč izročene jej interese, zoper postopanje, s katerim se silijo trgovci in obrtniki, razkrivati svoje kupčijske tajnosti, katere imajo vso pravico hraniti za se. Dolžnost, ki jo naklada trgovcu 4. odstavek trgovinskega zakonika, člen 29., da mora VBako loto napraviti inventar in bilanco o avojum imetji, pač ne more imeti tega smisla in pomena, kakor da bi bila postavna uredba, ki bodi fiskusu prikladen pripomoček pri predpisu davka ali pristojbine. S to postavno dolžnostjo naj se doseza po namerah trgovinskega zakonika dvojen namen. Iz inventara in bilance naj razvidi prvič trgovec ■eni, kakšne bo njegove imovinske razmere, drugič pa naj služita interesom upnikov, katerim mora trgovec, če ustavi plačila, račun dati o vsem svojem gospodarjenji. Ta namen izključuje pač sam ob sebi vsako drugo namero. Da naj inventar in bilanca ter kupčijske knjige služijo le takim namenom in da sme kupčevalec zahtevati njih prikritost, očitno je tudi po tem, da je dolžnost, na pregled dati te zapise in kupčijske knjige, popolnoma določena, kajti člen 46. trg. zak. pravi, da je smeti sodno uporabljati trgovske knjige zaradi popolnega znanja njih vsebine samo pri dedinskih in spolovinskih, potem pri družbenih delitvenih rečeh ter pri konkursu. Zatorej je bilo tudi v davčnem zakonodajatvu to kup-čevalcu pristoječe pravo vedno v čistih in veljalo je načelo, da nikakor ni smeti zahtevati pogleda v kupčijske knjige in bilanco. §§ 19, 20. in 21. navodila, kako zvrševati predpise o dohodarini, določujejo natančno slučaje, kedaj in kako se vrši pregled. Da je pokazati bilanco ali inventar, o tem sploh ni govora. Pa tudi v pristojbinskem zakonu so natančno označeni slučaji, V katerih morajo stranke v pregled dati finančnim organom svoje zapiske. § 12 zakona z dne 10. decembra 1862. leta, drž. zak. št. 89, dovoljuje finančni upravi, da sme pri vseh družbah, zavodih in osebah, ki morajo spisovati poseben dnevnik iu neposrednje plačevati pristojbino, pregledati izvirne dnevnike in račune deležnikov, da presodi resničnost podatkov v onem posebnem dnevniku. Najviši odlok z dne 2. aprila 1856. 1. drž. zak. št. 50, ozira se torej edino ie na to, da morajo osebe, ki so dolžne pristojbino plačati, predložiti za neposrednje omerjenje pristojbine potrebne pripomočke in izkaze. Kakšni da so v § 43. pristojb. zak. omenjeni izkazi in pripomočki, določuje odat. 6 ukaza financ nega ministerstva z dne 2. decembra 1850- I., drž. zak. št. 470. Da se ti pripomočki in izkazi ne raz-tegajo tudi na podatke, ki jih naznanjajo stranke, očitno je iz finančnega ministerstva ukaza z dne 2. avg. 1850. 1., drž. zak. št. 22471, ki določa, da je, ako se ne spozna od stranke naznanjena vrednost za primerno, cenitev zvršiti po veščakih. — V tem slučaji pa ni prav nič podstave za neposrednje ptačilo pristojbine. Kajti za družbene pogodbe je plačevati v zmislu tar. post. 55., B 1. C. pristojbino po lestvici II, in sicer se po § 6. zakona z dne 13. decembra 1862. I. lahko opravi s kolki, mora 8e pa opraviti celo p osrednje, Če je ni nad 20 gld. § 96. priHt. zak. natančno določuje, kako je postopati, kadar se kolkovini podvržena listina ne predloži, in fin. ministerstva ukaz z dne 18. junija 1854. 1., št. 25848, pojasnuje še ta paragraf tako, da je od trgovca in obrtnikov dotičnomu oblastvu, če jih ni iz drugih razlogov upravičeno preiskavati, le v toliko dovoljeno pregledati kupčijske zapiske, kolikor je potrebno, da razsodi, kolikšno kolkovino je plačati. — Načina, po katerem finančna oblastva v tem oziru ravnajo, ni torej moči spraviti v soglasje z obstoječimi zakoni in z dotičnimi predpisi in zatorej naj se c. kr. trgovinsko ministerstvo prosi, da ukrene, ako bi c. kr. finančno miniaterBtvo označeno postopanje smatralo za pravilno, potrebne naredbe za obrambo kupčijske tajnosti in skrbi, da bi trgovec bil zavezan pokazati inventar in bilanco, katero mu je spisovati po členu 29., samo v slu« čajih, ki so določeni v zakonu." Dum odseku ni znano, če se v zborničnem okraji Kranjskem tudi hoče enako postopati, vender meni, da je v obče koristno, podpirati prošnjo Ino-moške zbornice. Poročevalec zatorej predlaga v imenu odsekovem: Častita zbornica blagovoli peticijo Inomoške zbornice podpirati. — Predlog je bil vsprejet. (Dalje prih.) .........»f^**f-^"jMMI II I II.......ji „LJUBLJANSKI Z?0J" •tojl za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta kr. 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 a pol ] gld. 15 Tujci: 18. junija. Pri H»IKi: Matasic is Zagreba. — Zamara! is Polja. — Capellaoi is Zagreba. — Rumbold is Gradca. — Weber, ScliuUer, Schwars, Bnckenmaver, Gltlck z Dunaja. Pri Nlnnu : Deutsch, Schwanzhofer. Rosanis, Toraob s Dunsja. — Tausig iz Linoa. — Wesener ic Trbiža. — Schmieger is Prage. — Szerdahely is Budimpešte. — Finioh-ger is Celovcu. Pri »vBirllabem «eaa»r|l i Merian is Rate«. Pri Jasnem kolodvora x Bichler, Benda s Dunaja. Pri b«vankem dvora: Sclmffer is Kamnika. — Kaplan is Gradca. — Stefandl is Brna. — Suy is Zagreba. Umrli so r IJultljanl : 17. junija : Helena Želesnikar, gostija, 41 let. Krizov-niške nlice it. 9, osteomalacie. V deželni bolnici: 17. junija: Fran Formaoher, mešetar, 41 let, cirrho-»is. — Marija Oblak, gostija, 63 let, jetika. — Uršula Do-iinar, gostija, BO let, kron. bronehitis. 18. junija: Marija BertoncelJ, gostija, 22 let, jetika. Meteorologično poročilo. Čas opazovanj« Stanje barometra v min. 7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer 742*1 mm. 711 1 ram. 7421 mm. Temperatura l»-2° C 180° C 11-4«c Vetrovi si. svz, si. v/.li si. vzh. Nebo Mokri na v mm. jasno jasno jasno 0001 Srednja temperatura 13'99, sa 4-6* pod normalom. IOvLra.3j©lESL "borza, dne" 19. junija t. 1. (Isvirno telegrarično poroćilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 92 45 — Kld. 92 40 Srebrna renta....., 92 45 — , 92 35 Zlata renta....... 111*16 — „ 111 — 5°/0 marčna reuta .... „ 10250 — „ 10250 Akcije narodne banka . . „ 1016- — — „ 1018 — Kreditne akcije.....„ 299 25 — „ 299 — London.......„ »17 45 — , 117*35 Srebro........ , —■— — „ —•— Napol......... „ 9 29«/, — , 9 29»/, C. kr. cekini......, *»-Sf> — , IS 55 Nemške marke..... „ 57-55 — , 57 52'/, 4% državne are6ke iz I. t «54 '250 gld. 133 gld. 75 kr. Državnu arefike i* I. IttS* 10O B 178 „ HO , 8ger»ka zlata renta 4°/0.......105 „ 50 „ geraka papirna renta 5% ...... 101 , 70 , Dnuava mg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 120 „ 60 „ Zomlj. obć. avatr. 4",°/, zlati za»t. liati . . 115 „ — , Kreditne srećke......100 gld. 186 » 75 , Kudolfovo srečke..... 10 „ 20 „ — . Akoije anglo-avHtr. banke . . 120 „ 160 , 75 , Tramway-druat. vel j. 170 gld. a. v. . . . 233 „ — Ljubljanaj Špitalske ulice štev. 10. ^ftlclrn širAilišs* svinčniki, jermena OUl^KU Ul UUJL. za knjige, nosila za knjige, držala, čkatljice za peresa, žepni noži, pisalci, kleja. Lcnciio orodje za rlMaiiJc : risalnice, trikotniki, ravnila itd.; kreda, progasti listi, beležnice, palete, zvezki za prepa-racije, risala, risuiki, skrilnve deščice, pisne mape, pisni papir, šolski tobolci, šolska tinta, mapa za zvezke, tuš, risalni skladki, risalni brisači, risalni papir, plovci, držala za svinčnike, liraujevalci za svinčnike, ostrila za svinčnike in za pisalce. (456—3) DR VALENTINA ZARNIKA ZBRANI SPISI I. ZVEZEK: PRIPOVEDNI SPISI. UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR. Vsebina: Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa nil — Ma&čevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res j krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-| nikova v zlatu in priilejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena I knjižici je i gld., s posto 5 kr. več. — Dobiti je v „narodni j Tiskarni" v Ljubljani. K št. 4G95. (488—1) Zaradi zagotovitve zakupne dobave ovsa, sena, slame, dna, premoga, taksa in sveč za čas od dne I. septembra 1891 do dne 31. avgusta 1892 vršile se bodo pismene ponudbene obravnave v uradnih prostorih c. in kr. vojaških preskibovalnih magacinov, in sicer v nastopnih postajah: v Olovci dne 1. J u lila I SO I, „ Tla rB ho iu „ T. „ 1*91, „ <-i..