Stav. 46 fPoštno tek. račun.* C. C. con laPosta) V Trstu, petek 13. novembra 1925. Leto III. '. ' ' ’ ; ': .. .'v ■ * ' '. Izhaja Tiak petek opoldne. Naslov: Tr«l-Trie»te Catella Centro 37 ali pa : ria lmbriani 9/IU, Izdaja: koosoroij Kalan*, lista MALI TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. 9t*a«i na Številka 25 stotink. Eao lato 10 lir Pol ?at Ur 'icttjska krt,.,. * *««rt l*ir Ufe LJUBLJANA (J, v. ,^_v fraa prese, Mali koledar. Petek, 13. novembra: Stanislav Kostka. — Sobota, 14.: Jozafat. •— Nedelja, 15.: Leopold, Jedert. — Pondeljek, 16.: Ed-mund, Otmar. — Torek, 17.: Gregorij, Viktorija. — Sreda, 18.: Odon, Evgisn, Hilda. — Četrtek, 19.: Elizabeta. — Petek, 20.: Feliks, Edmund. MALE NOVICE Pozdravi. Iz Saličete pri Modeni so poslali pozdrave ledeči vojaki: Grmek Ciril iz Avberja; Gec Alojzij, Tratnik Anton, Bufo-lin Josip od Gorice; Fuk Fran iz Trsta; Simčič Josip z Lisca; Benigar Ludvik iz Bistrice; Modrijančič Anton iz Gorice; Čuk Josip iz Idrije. Iz Genove pozdravljajo vojaki, služeči pri 2. ženij-ski stotniji, vse slovenske družine, ki berejo Mali list. Trošt Alojzij, Orešje. Penko Jožef, Matenja vas. Oblak Jakob, Cerkno. Novak Ivan, Knežak. Nemški nasilniki. Koroške Slovence strašno preganjajo avstrijski snoparji, katerih društvo nosi ime «Heijmatschutz» (obramba domovine). V Samožni vasi pri Škocijanu so imeli Slovenci neko svatovščino v on-dotni domači gostilni. Slovensko pevsko društvo je lepo prepevalo v posebni sobi domače pesmi. Tedaj je pridrlo noter kakih 60 nemških snoparjev, ki so razgrajali, tulili in pretepali ljudi. Žandarji so se potuhnili, namesto da hi prišli mir delat. Taka je nemška «obramba domovine«. Poštenemu človeku se gnusi taka «domovina« in taka «obramba». Evropa in Rusija. Slovenski voditelj dr. Anton Korošec je omel dne 27. oktobra velik shod v Splitu v Dalmaciji. Govoril je o splošnem političnem položaju in se dotaknil tudi razmerja Evrope do Rusije. Med drugim je tudi dejal : «Živimo v krizi sedanje vladavinskc oblike. Pritii moramo do stanovskih parlamentov. Biti moramo nepristranski in iskreno zreti na Rusijo. Tam se je ustvarilo! mnogo no vega, od česar je ono, kar je bilo slabo, ■ propadlo, a kar je dobrega, živi. Ruski sovjetski sistem temelji na stanovskih organizacijah. Rusija mora biti v tem pogledu visoka šola za evropsko politiko«. Mirovna pogodba. Med Francijo im Jugoslavijo je bil mir imenoma sklenjen in podpisan šele 28 oktobra 1925. Ko je namreč Turčija sklenila pogodbo z velesilami v Lausani (izg. Lozani), ni hotela Jugoslavija takrat podpisati, ker se je branila prevzeti nekaj turških državnih dolgov. Letos šele se je posebej pogodila s Turki in se bo vprašanje glede tistih dolgov kasneje Uredilo brez botrovanja velesil. Zgled laških Trentincev. V tisti majhni deželi je gospodarska in narodna kultura res na višku. Njihova zadružna zveza, ki temelji na krščanski veri, ima 646 zadrug; od teh jo 297 kon-sumnih, 196 denarnih, 64 proizvajalnih fcn 78 delovnih zadrug. Vložki v denarne zadruge znašajo 126 milijonov lir! Nazaj k Cerkvi. V katoliško Cerkev je prestopil slaven virtuoz na gosli Ferenc Vecsey, mažar-aki rojak, popreje protestant. Trgovinska pogodba. Med Italijo in Nemčijo je bila sklenjena trgovinska pogodba dne 31. oktobra. Nameravan napad na Mussolinija Za dan velikih slovesnosti, 4. november, imeli so neki Mussolinijevi sovražniki dobro pripravljen napad na njegovo osebo. Načrt pa je policija pravočasno odkrila in ga preprečila. O tem dogodku poročajo listi sledeče : KDO JE HOTEL STRELJATI? Bil je bivši poslanec Zaniboni, mož, o katerem se -je veliko pisalo po listih. Zaniboni je bil med vojno odlikovan za hrabrost. Po vojni je deloval v zasebnem poklicu kot zemljemerec, v politiki pa kot poslanec stranke socialistov-edi-njašev (unitarcev). Zastopal je Videmsko volivno okrožje. Ob svojem času ni mnogo manjkalo, da bi postal celo minister. Pri zadnjih volitvah pa ni bil več izvoljen, ker so zmagali fašisti. Ostal pa je srdit in delaven nasprotnik fašistov. Sedaj pa prihaja glas, da je hotel ustreliti Mussolinija. KAKO JE HOTEL STRELJATI. Nasproti palači Chigi, kjer Mussolini vlada, iskal je Zaniboni primerno sobo, iz katere bi lahko meril na Mussolinija, Kadar bi se pokazal na cesti ali na balkonu palače. Iskal je v treh hotelih. Nazadnje je dobil v hotelu Dragoni primerno sobo. Seveda so iskali zanj drugi. Rekli so, da pride v tisto sobo «major Silvestrini«. Prišel je res oblečen ko* major alpincev in se vpisal kot Silvestrini. Ko so mu zaželjeno sobo odka-zali, je koj pripravil pri oknu vse potrebno za dober strel. Imel je izvrstno avstrijsko puško z daljnogledom. Ker je tudi sam bil dober strelec, je mislil, da bo šlo vse po načrtu. PA NI ŠLO. Kar naenkrat je vdrla v sobo policija. Vprašali so ga kar naravnost : «Ali ste vi Silvestrini ali Zaniboni.« Ni mu ka- zalo odgovoriti drugega kakor : «Zani- boni«. Videl je, da je cel načrt izdan in ni veliko tajiL Peljali so ga v garažo, kjer je stal njegov avtomobil pripravljen za beg; odtam so ga gnali na policijo, potem pa v ječo. Drugi jetnik je general Capello. Ta je znan iz svetovne vojne. Bil je med prvimi komandanti italijanske armade. Sodeloval je pri zavzetju Gorice. Ta mož je baje framason. Zaradi poraza pri Kobaridu je izgubil komando, upal je pa, da mu jo fašisti zopet vrnejo, zato je s prva potegnil z njimi. Potlej jih je spet pustil. Zdaj so ga pa prijeli, češ da je pomagal Zaniboniju pripraviti napad. NAVDUŠENJE PO ITALIJI. Ko je prišla v liste novica, kako se je napad ponesrečil, nastalo je silno navdušenje med fašisti. Povsod so priredili slovesne zbore in obhode. Tako tudi v Trstu. Od vseh strani so prihajale v Rim brzojavke, v katerih častitajo Mussoliniju, ker je srečno ušel smrtni nevarnosti. Častitali so mu člani kraljeve rodbine, kralj španski, razne vlade, med njimi tudi jugoslovanska. PROTI NASPROTNIKOM. Mussolini je razpustil stranko socia-listcv-edinjašev, kateri je pripadal Zaniboni. Ustavljeno je izhajanje sledečih časopisov: «Giustizia» (Pravica), «Voce Repubblicana« (Republikanski glas), «Unitžk» (Edinost) in «Avanti» (Naprej). Vse framasonske lože, katere so imele središče v Rimu v palači Giustiniani, so razpuščene in zasedene od fašistov. O preiskavi glede napada na Mussolinija bodo smeli časopisi poročati samo to, kar bo uradno izdano potom agencije Stefani. Kje se dobi. Ljudska pratika se dobi v sledečih trgovinah : V Trstu : J. Štoka, via Milano 37. Vitt-torio Fortunalo, pri Sv. Antonu. Knjigarna Trani, via Cavana. Trafika Hrast, via Roma 17. V Ajdovščini: trgovina Poniž. Tolmin : A. Negro Opatija : A. Tomašič. Zarečje, p. Trnovo : Alojzij Matko Korte : Josip Škerlič Podkraj: Jakob Širca. Koper: Umberto Suplina. Kobarid: A. Perinčič.’ Dobitki. Za čitatelje «Ljud,ske pratike« smo tudi letos določili pet dobitkov, za katere bo žrebanje 15. februarja. V vsaki pratiki je pritrjen .listek s tekočo številko. Tega dobro spravite. Kdor bo imel srečo, mora listek poslati upravi «Malega lista«. Dobitki so : 1. volnena odeja, 2. par čevljev, 3. ura budilka, 4. 24 finih žepnih robcev, 5. dežnik. «Roka božja« je naslov igre v petih dejanjih, katera se bo vpriKorila v Marijinem domu v Rojanu v nedeljo 15. novembra. Doda se burka «Gospodična Hitrica in njena sestra Metka.« Začetek predstave ob 5. uri. Nov konzul. Generalni konzul Jugoslavije v Trstu Dušan Stepanovič pojde v Belgrad v ministrstvo za zunanje reči kot načelnik oddelka za mednarodne pogodbe. V Trst pride generalni konzul iz bavarskega Mtinchena Vladislav Savič. To bo menda res. Na obletnico pripoznanja sovjetske Rusije od strani Francije je priredil novoimenovani ruski poslanik pri francoski vladi Rakovvski v Parizu svečano večerjo, katere se jo udeležil tudi mi nistrski predsednik Painleve. V svoji napitnici je Rakovvski nag la.šal potrebo sodelovanja zapadne Evrope s sovjetsko Rusijo, ker evropski mir brez sovjetske Rusije ni mogoč. Da bomo raje kadili. Po novem ho vsaka občina dobila 5% dobička od tobaka, kateri se v občini proda. Torej Občinarji, le udarite po špa-njoletili ! Največje orgle. Največje orgle na svetu so v velikanski dvorani «Wanamaker» v Njujorku v Ameriki. Imajo pet klavijatur, dvesto registrov in 18 tisoč piščalk. Hop Cefizelj 1 Na Trentinskem so bili ustavljeni trije nemški časopisi «Brixener Nachrich-ten«, «Bozener Nachrichten« in «Lands-mann«. MIHEC BN krepko besedo zapisati v svoj gosposki in spodobni list. Zato so pa v privatnih družbah zadnji čas priznali, da ima Mali list prav, in so tudi sami zahudičali. Tako je sloga vzpostavljena. 2 «M AL I LIST. Tirolski Nemci in mi Imeli, smo priliko govoriti z izobraženim Nemcem, ki so ga kot sodnika premestili iz južnih Tiral v naše kraje. Ko smo primerjali naše razmere z njihovimi, se nam je srce stisnilo : ipri njih ta-korekoč solnce, pril nas piš. Res je sicer, da se jim v narodnem oziru godi kakor nam; narodne pravice so tu in tam skopnele kakor sneg oh to-plepi solncu. Toda kar je razveseljivega pri njih in žalostnega pri nas, to so razmere v narodu samem, to hočemo popisati. Prva razlika. Pri Nemcih; so tri stranke : krščansko socialna, liberalna in socialistovska; vse tri stranke se priznavajo pred svetom in med sabo kot stranke in, si priznavajo pravico do življenja, V tem oziru poteka zato njiiih strankarsko življenje v nekakem mirnejšem taktu. Pri nas imamo 4 stranke med Slovenci : Kmečko delavsko zvezo (krščansko socialno), liberalno, socialistično in komunistično. Dočim se držijo trii stranke recepta tirolskih Nemcev, si je postavila liberalna stranka hudičev napuh v glavo, da ne prizna poleg' sebe nobene stranke, da mora ona edina eksistirati med Primorci! vse druge da morajo crkniti. Pod lepo obliko sloge in edinosti vodi že 5 let boj zoper vse. To je poglavitni vzrok žalostnih borb pri nas. Zakaj čista pamet nese, da ne bo liberalna stranka nikdar dosegla svojega namena, tudi če se bor' 100 tisoč let. Ona bi torej, morala položiti meč v nožnico in reči : poleg svoje stranke priznam vse tri in ne bom več pod hinavsko fiilrmo miru in sloge vodila borbe. Čim bi liberalna stranka to storila, še tisti dan bi imeli v tem pogledu pri nas tirolske razmere. Druga razlika. Na Tirolskem imajo poleg strank skupni Narodni svet, ki je najvišja narodna instanca. Ko smo tudi pri nas predlagali tak Narodni svet, ga je liberalna stranka odločno odklonila v listu in dr. Wilfan še posebe, češ da Narodni svet mora biti liberalna tržaška Edinost, drugega sveta da ni treba. Tako Nemci imajo Narodni svet, mi pa ne. Tretja razlika. Ker je framasonstvo eno 'izmed glavnih gibal za razdvojitev narodov, so prosili krščansko socialni Nemci liberalne rojake, naj odnehajo od trama,sonstva. In glejte, takoj se je zgodilo. Niti eden Nemec nii več pri framasonih. In pri nas ? Ni jih mogoče prepričati, številni slovenski narodni prvaki, ki so v tržaški loži, am hrvaški istrski prvoboritelji, ki so v loži na Reki, nočejo nič slišati, da bi popustili. Četrta razlika. Pred vojno so na Tirolskem zelo krepko agitirali za odpad od katoliške vere in za prestop k luterstvu. Ta propaganda je šla iiz tujine, iz Berlina, toda seveda z odobravanjem tirolskih liberalcev. Po I «Bratje, če hočete mir, opustite vsako lu-tersko propagando!« In naprednjaki so iz ljubezni do naroda vrglt\lutersko propagando mea staro šaro. In pri nas? Pri nas je ravno no-mrotfno. Pri nas, kjer bi krvavo potrebovali verskega miru, so v ulici Lavatoio ustanovili liberalci propagandni urad za odpad od Cerkve in za prestop k razkolniištvu. O tej reči smo mi že pisali in zadnja številka «Zbornika» opisuje podrobno to propagando v članku «Res histrienses«. Nemci, ki so pred vojno poznalij verski razkol, imajo sedaj mir; Slovani pa, ki smo imeli pred vojno verski mir, imamo sedaj po zaslugi edinjašev verski razkol. Peta razlika. Na Tirolskem so pred vojno, več plesali ko sedaj. Liberalna stranka, ki je bila pravo kotišče za, oštarijske plese, je sprevidela, da plesi širijo nemoralo, da so prava kuga za mladino. Plesu vdana mladina na splošno ne čita, se ne zanima za izobrazbo, ampak nori le za plesom. To so liberalni Nemci izprevi-deli in so sklenili plesu bojkot. Samo za pust se zavrtijo, pa le ob kakšni polki. In pri nas ? Kdor je kakor mi vse leto natanko pregledoval Novice in Edinost^ je ugotovili na stotine plesnih zabav, za katere je časopisje delalo propagando. Če ta višji tako delajo, zakaj bi mi ne smeli, tako govori liberalna mladina po deželi. In glej šmenta ! Na tisoče in tisoče plesov se vrši po deželi od fare do fare, od vasi do vasi, vse nori. Z majhnimi' izjemami prirejajo vse plese izključno pripadniki Liberalne stranke. In še več. Imajo svojo-tiskarno, kateri pravijo da je narodna, in ta sistematično tiska vabila na plese... Šesta razlika. Vsakdo, kil ima količkaj razsodnosti, spozna, da je za povzdigo splošne morale zelo koristno, da delujejo vsi čini-te.lji sporazumno. Tako se vrši na Tirolskem : škof in časnik, društvo in šola. Pri nas pa, kako je ? Slovenski goriški nadškof je s posebnim pismom poudaril važnost dobrih iger in je nekatere umazane igre obsodil, češ da širijo nemoralo med mladino, kar da bo narodu v veliko škodo. Kaj so nato naši edinjaši počeli ? Namesto da bi se z nadškofom strinjali, so v «Novicah» napisali uvodni članek, kjer so zmerjali z inkvizicijami, s kranjskimi metodami. V Edinosti in Novicah pa se še vedno nadaljuje propaganda za tiste obsojene igre. To se pravi voditi očiten boj zoper slovenskega nadškofa. Zaključek. Ako primerja človek naše in tirolske razmere, mora biti žalosten. Toda malodušje moramo premagati. Strniti je treba vse narodne vrste in voditi najostrejši boj zoper domače framasone, dokler ne zmaga tudi pri nas zdrava pamet kakor pri Nemcih. Poravnajte naročnino! Tržaški dogodki Po deželi so se raznesle razburljive vesti, katere je pospešilo zlasti dejstvo, da ni bilo Malega lista in -ker tudi Ediil-nost ni izšla. Oblasti bi morale pač sprevideti, da je za javni mir velilko bolje, ako listi redno prihajajo, kakor pa če jih ni. Dokler, listi izhajajo, žive ljudje v občutju rednih razmer, če pa lista ni, si takoj mislijo še kaj hujšega, kakor je res bilo. Zato bomo o tržaških dogodkih sporočili par bistvenih potez, v nadi, da nam je dovoljeno, kar je dovoljeno italijanskim listom. Zbor fašistov. Dne 5. novembra so prišli v Trst prvi glasi o preprečenem poskusu napada na Mussolinija. Fašisti so s posebnimi listki sklicali veliko zborovanje na trg Zedinjenja pred mestno hišo. Že zgodaj so se jeli zbirati tam okrog. Napadli so sedež framazonske lože v Verdijevem gledališču. Pobili so nekaj oken, zmetali na piano opravo, spise itd., ter zažgali velik ogenj. Ob 8. zvečer je začelo zborovanje na trgu Zedinjenja. Govoril je komandant tržaškega fašizma, Lupetina. Iv besedi se je oglasil tudi župan Pitaoco. Fašisti so navdušeno vsklikali. Ljudstva se je zbrala silna množica. Izgredi. Po končanih govorih so se gruče raz-paljenilh mladih ljudi raztekle po mestu ter na več krajih delale nasilje in škodo. Vdrli so v stanovanja raznih oseb, katere so smatrali za nasprotnike fašizma, ali zlasti za framasone. Priznati pa moramo, da nam ni znano, da bil bili napadli kako- slovensko stanovanje. Značilen pa je slučaj italijanskega odvetnika Ara, kateremu so veliko škode naredili in so še-le zelo pozno doznali, da je bila pomota v osebi itn da razboj ni bil namenjen njemu. Tržaški župan se je takoj pri njem opravičil. Nad Edinost. Neka gruča razbijačev je okrog polde-setih zvečer vdrla v uredništvo Edinosti, razmetala papirje na cesto im zažgala kres. Spodaj so vdrli v tiskarno, razmetali črke, bili po strojih in zažgali ogenj. Potem so odkorakali. Prišli so orožniki in ognjegasci, kateri so ogenj takoj udu-šili. Podjetje «Edinosti» ima občutno škodo. Vendar so bilii prvi glasi o tem pretirani. Po prvih popravilih je list čez par dni zopet izšel. Odmev. Drugi dan so prišli v ljubljansko javnost prvij razburljivi glasi o napadu na slovensko reč v Trstu. Takoj isto dopoldne so se zbrali demonstrantje in hoteli napasti sedež italijanskega konzula v Ljubljani. Policija pa tega ni dopustila. Razburjenje je bilo tudi v Zagrebu dm v Belgradu. Italijanska in jugoslovanska vlada sta takoj .spoznali, da bi bilo nevarno, ako se srd in borba razširi, zato sta se domenili, da preprečita hujše dogodke. Za nedeljo so bilil sklicani v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu potest-ni shodi, v Belgradu je vlada shod prepovedala. V Zagrebu se je vršil. Demonstrantje so močno nagajali, policiji in se jim jo posrečilo razbiti) par oken na italijanskem konzulatu. Zažgati so v mestu dve italijanski zastavi. Hujšega ni bilo. Ljubljansko zborovanje je poteklo brez rogovilstva. Proti zagrebškim rogo-viilcžem je ondotna vlada ostro' nastopila. Čujemo, da se tudi v Trstu vrši stroga preiskava proti napadalcem na slovensko lastnino in da bo škoda povrnjena. Mali list. Po deželi so mislili,, da je bil tudiii Mali list napaden. Veseli nas, da moremo javiti našim čitate.ljem, da se to ni: zgodilo. Upajmo tudiii zanaprej, da se taki izgredi no bodo ponovili, ker ne delajo ne časti, ne koristi. Vojaške olajšave Uradni list objavlja z dne 30. oktobra t. 1. novo naredbo o vojaškem službovanju, ki je za nekatere skrajšano na (i mesecev. Pravico do skrajšane vojaške službe imajo : 1. edini sinovi živih očetov; 2. prvorojeni sinovi živih očetov, ki nimajo drugih otrok moškega spola, starejših od 16 let; 3. prvorojen vnuk deda, ki nima moških otrok starejših od 16 let; 4. prvorojeni izmed sirot po očetu in materi. čl. 2. določa, da se lahko dovoli šestmesečna služba tudi vojaku, potrjenemu pri naborih : 1. ako je sirota ipo očetu in materi ter edini brat popolusester — ki uiiso poročene ali pa so vdove in nimajo moških otrok starejših od 16 let — ter so sirote samo po očetu; 2. je sirota po očetu in materi in 'ima popolubrate, ki so sirote samo po očetu; 3. prvorojen vnuk deda ki nima moških otrok ali drugih vnukov starejših od 16 let; 4. prvorojen vnuk stare matere, katera je vdova ter nima moških otrok ali drugih vnukov starejših od 16 let; 5. popolubrat vojaka, ki je umrl pod orožjem, če smrti ni povzročila vojaška služba sama; 6. popolubrat vojaka, ki se nahaja pod orožjem, ker je sprejel posebne vojaške obveze (je prostovoljec, službuje po preteku predpisane dobe itd.) ali ker se je posvetil vojaškemu stanu kot častnik ali podčastnik; 7. popolubrat vojaka, ki spada k enemu izmed štirih zadnjih letnikov, klicanih pod orožje in ki je služil ali služi redno vojaško dobo. Čl. 3. Šestmesečna doba se more končno dovoliti tudi onim vojakom, ki se nahajajo v sličnih razmerah, kakor so označene v čl. 3.’ in 4. kr. odloka od 7. januarja 1923. št. 3. in v 1. in 2. čl. pričujočega odloka, ter so edini, ki morejo hraniti družino, ker je ta poslednja brez drugih sredstev. Čl. 4. pravi, da ima izdati vojnč ministrstvo primerne ipredpise za izvrševanje tega odloka ter da odlok sam stopi v veljavo z dnem objave v uradnem liiistu kraljevine, t. j. s 30. oktobrom t. 1. Pisemce S Krasa, smo prejeli : Dragi Mali list! Prav z veseljem Te prebiramo in nestrpno pričakujemo vsak teden, kdaj priromaš čez hišni prag. Sicer ne prihajaš na moje ime, pač pa na ime mojega «papa». Beremo te pa vsi in drug drugemu iz rok jemljemo, ker vedno krivioil oči kolješ. Zelo žal nam je, kadar te zaplenijo, kakor se je tudi sedaj zgodilo. Sem še mlad šolarček, pa do čitanja imam posebno veselje. V predzadnji številki sem tudi uganko rešil. Mislim, da pravilno, in glej, da me izžrebaš, da si ne bom zastonj belil glave. — Če zadenem tombolo, gotovo nekaj tebi podarim, oziroma odstopim. Vem, da sem preveč predrzen, da ti toliko pišem, pa tudi vem, da mi to blagohotno oprostiš, ker te poznam, da si preprost. Z odličnim spoštovanjem in najlepšimi pozdravi! Dušan. Hvala, Duško, za pozdrave ! Ostani vedno vrl Slovenec, priden za učenje in delo, neustrašen za pravico in resnico. Bog To obvaruj ! Urednik. Po čem je lira? Dne 10. novembra si dal ali dobil: *a 100 dinaijoy — 44.— L. za 100 C. kron — 74 25 L. ta 100 fr. frankov 100,— L. za 100 šilingov — 345.— L.. m 1 dolar — 24.90 L. m 1 funt — 121.50 L. vojni so rekli nemški krščanski socialci: Naše narodne pesmi. Ona je rajtala... MMf im * 1 9 Dr.na. ‘■■fr; & V fr-fr-4- naij- ta - ta vl, i i) Ji Ji-fA. f l ^ ^ 1'—i Ir *=F=i * V t 'V' b h 1 J i=^=4 * 1 '*-b 1 l 1 £ fp~tr—1 J čtei Acvn £0 L, tv-rp ZAftl, f=t=\ 2kx 'ftO /za>\Z. h ti h 1 i m 1 ft-9.it * - trr i 4'—1 f Kaj nam z dežele pišejo JAVORJE v Istri. Z našimi dekleti je začelo itii navzdol. Preveč nore za modo, za ples in za fante. Prevzele so že fantom ponočnjaške Pesmi in s plesa hodijo domov pozneje kakor fantje, samo da jih do zadnjega love. o dekleta javorska, kaj mislite, bo iz tega? *dsuče. Večina mladeničev, količkaj prostih, je odšlo delat v Trst. Bil je pa tak med Pjimi, ki se mu ni dopadlo v tovarniškem dimu, pa je prišel nazaj na zdravi gozdni zrak. Brez denarja pa mu tudi zrak ne tekne; opasila so, pa plesi, tobaka je treba itd. Začel je drvariti. Posekal je en speljač temu gospodarju, en sPeljač drugemu, hrastič tretjemu, pa je kilo skupaj 20 do 25 kvintalov. S temi lepo v Trst, pa je 300 ali 350 lir. To je Parkrat ponovil. Delal je, kakor poje šolska pesem : V zelnik je hodil zajec po zelje, ni se bal praznika, ne bal nedelje..1. Ko je bilo spet opasilo v bližnji vasii, Je dva dni plesal in pel: To je dobro za me, da kmetič ne ve, da meni je škrateljc ime. Po opaši,lu pa spet v gozd po nove li-N-ce. Kmetje so začeli spraševati, odkod to drvarsko podjetje, pa so Stil pogledat po «partih» in našli lepo delo po ®jih. PREBENEG. Naši otroci hodijo v šolo v Dolino, po-vedali pa so, da še zdaj nimajo pouka v Materinem jeziku. Povsod se učijo tudi slovensko, ,le pri nas še ne. Kaj je to ? kfari nismo vsi pod eno postavo ? Še Prej ko je začela šola, smo se vsi podpisi za slovenske ure, zato ne zastopi-»fo, ali so se naši podpisi zgubili ati kaj. 'Ce ne bo kmalu reda, bomo poslali v Trst Toravsa, da bo na šolskem ohla-stvu papirje pregledal. — Mačkovljani 'majo sicer šolo, a ta je zelo nizka. POVŽANE pri Materiji. Dne 3. t. m. so v gori sekali bukve. Pri 1eid delu se je ponesrečil Fran Fabijan-"šič. Ker težko hodi, ni se mogel pravočasno umakniti, ko je začelo drevo pa-^ati. Stisnili se je k drugi bukvi, misleč ča bo udržala. Vendar ga je zadelo in Precej nevarno pritisnilo v tančini. tanlp o IvModa-lat ,tr eta taoi eta -^OSTOJNA. Največje podzemsko delo dovršeno. V ^vetovnoznani Postojnski jami so dovršila otvoritvena dela katera so bila zasnovana že leta 1915. — Zadnji del rova ®*ed orjaško votlino podzemske Pivke in ^•8 km dolgo Črno jamo so prebili v noči ^ 30 na 31 oktobra. — V maju leta 1820. kode dostopnih nič manj nego G 'A km °vih podzemskih hodnikov za mednarodno občinstvo. Skozi »Rajsko Jamo«, rezdvomno najlepšo kapniško jamo na *votn, dalje skozi 500 m dolgo Bertarel-lievo galerijo bode obiskovalec dospel v |’no Jamo, tako imenovano po črni kap-P*ški plasti, ki pokriva stene, strop in Orjaške stalagmite. Odtod se poda skozi . P6 metr.ov dolg rov in se bo nahajal v lvki Jami, ki je pravzaprav st.ruga pod-*emeljskega toka Pivke. Kakor znano se n*vka zliva pri Postojni v 23 m dolgo estojnsko jamo, teče 15 km pod zem- Ijo *h pride pri Planini kot Unec zopet dan. No so bodo obiskovales pripeljal 1Y? km Pod zemljo s čolnom, bo dospel pod 75 111 globoko brezno, odkoder vodijo na P°vršje železno-betonsko stopnice, kate-so bilo izdelane z nepopisnimi tehnriič-bii težkočami ob navpičnih skalnatih ebah imenovanega brezna. — Novo-^ ajena 5M km dolga cesta za avtomo-Pelje skozi senčnate gozdove nazaj v postojno. ČELJE pri Bistrici. V neki tukajšnji družini vladajo take razmere, da vsa vas o tem govori. Ker je oče prepisal premoženje starejšemu sinu in njegovi ženi, so jeli ostali otroci očeta preganjati, in mu mlajši sin grozi, da ga ubije. Zaradi takega strahovanja je stari skoraj ponorel dm v zmedenosti tudi on grozil mlademu gospodarju, zahtevajoč, -naj se premoženju odpove na korist mlajših. Ker se on ne vda, zato je v hiši pekel in po vasi zgledovanje. Bog nas varuj hudega ! KRAS. Pretečeno nedeljo je bilo zborovanje v Dutovljah. Zborovalo je -samo kakih 10 povabljencev. Govoril je, neki nam nepoznani gospod o žganjekuhi, pa ne tako kakor se je spočetka mislilo in kot so hoteli dobro misleči možje. G. Širca iz Dutovelj je svoječasno govoril, da bi bilo dobro, da bi bila žganjekuha zadružna. To seveda zavoljo lepšega, v resnici je pa, delal na to, da jo sam ustanovi. Za splošne koristi je gotovo dobro, da bi imeli žganjekuho. S tem bi bilo omogočeno kmetom spraviti v -denar tropine. Ni, pa dobro to, -da bi imenovani gospod sam meril in strigel; torej ustanovi žganjekuho in menda tudi mlekarno -sam na svoje stroške. Tako bo sam d-iiktiral cene tropin in mleku vsem okoliškim vasem. Seveda to v svoj dobiček. Če bi pa bila zadruga in bi bilo včlanjenih v nji-, večina kmetov, bi imel vsak pri zadrugi besedo. Tako bo pa rekel g. Širca: «če česte prpelat -tropine po tje cene, je prou; jen če ne, pej kukr česte, jeh boste vrgle pej na gnuj«, iim ravnotako za mleko. Tako bo kmet pripeljal rečenemu gospodu tropine za polovično ceno ko-t bi bile v resnici vredne. Dutovci, Tomajci, zdramite se in ustanov-llte žganjekuho in mlekarno- na po-dlagi zadružnih misli ! Z. š. ZANIMIVOSTI. « Naša pesem. V Goriški Straži beremo, da so slovenski romarji peli v Rimu in da je petje pohvalil sam Osservatore Romano, papeževo glasilo. V Loretu je ondotni laški škof želel -slovenske pesmarice, tako so mu ugajale naše pesmi. Pametno. Šofex-jji radi drve kakor divjaki s svojimi avtomobili zoper vse predpise. Turška policija je znašla za take tiče dobro mazilo. Ako se na dvig policista roke šofer ne ustavi, vrže mož postave na cesto pred avtomobil deščiico, nabito z ostrimi žeblji. Tedaj mora divjak z vso naglico obstati, ali pa se mu pretrgajo gumo. Če se mu. pretrgajo, je znak, da ima slabe zavore, ali pa da je falot, zato dobi poleg škode še globo. Tako je v Carigradu. Niso Turki' zabiti. Junak iz Like. Dne 3. novembra jo bil v Novem mestu obešen Milan Ksapovič, ki je pred letom dni umo-ril in oropal zakonsko dvojico Vrdolj v Vrbinski vasi pri Krškem. Imenoval se je sam «junaka iz Like«. Sedaj jo njegovega junaštva konec. Obesili ga: je krvnik Mausner, ki jo prišel i:z Sarajeva v Novo mesto po tem žalostnem opravilu. Strupene klobase. V Castagnole Lanze je zbolelo kakih 120 oseb z znaki zastrupljenja. Zdravnik je vsem rešil življenje. Vsi so jedli klobase, katere jo neki mesar naredil iz mesa bobiega teleta. Zaprta sta bila mesar in kmet, ki mu je bolno, tele prignal. Ne zavrži časopisnega papirja. Lahko ga koristno porabiš namesto dragih tkanin. Vse vrste stekla se dobro čistijo s časopisnim papirjem. Ravnotako tudi- bakreni in medeninasti predmeti, posoda in krožniki. Ako privežeš na paiico vrvice narezanega papirja, moreš s tem izgnati iz sobe muhe, ki se nočejo posesti - na muliolovnike. V papir zavita jajca se zelo dolgo ohranijo. Nekaterim je -duh naftalina, ki varuje obleko pred mo-lj-i, zelo nadležen. Isti uspeh dosežeš tudi, ako obložiš volneno in drugo podobno blago od vseh strani s časopisnim papirjem. Molji namreč ne prenesejo vonja tiskovnega črnila. V mokre čevlje natlači ne preveč natesno zmečkanega časopisnega papirja, pa se ti bodo znotraj zelo dobro osušili. V suhem mrzlem vremenu si ovij noge s časopisnim papirjem, pa te ne bo zeblo. Končno ovij nove in stare knjige s časopisnim papirjem, da jih obvaruješ pred onesnaženjem in poškodovanjem. Sanje mažarskih legitimistov. Pred nekaj -dnevi je govoril grof Ap-ponyi, prvak mažarskih -legitimistov, v podeželskem mestu svojega volivnega okraja. Dokazoval je, da Mažarska mora ostati clanica Društva narodov (med Mažari je namreč zelo razši-rjeno mnenje, naj Mažarski iz Društva narodov izstopi), ker ji je -s tem dana možnost, -da vsaj enkrat na leto izjavi pred vsem svetom, da mažarsko vprašanje še ni rešeno-. Društvo narodov za Mažarsko v resnici ni ničesar storilo, razen da ji je gospodarsko pomagalo. Vendar bodo Mažari v -tej instituciji lahko delali za upostavitev nekdanje Mažarske od Karpatov do Adrije. — Gospod grof ni nič novega’ povedal, saj dobro vemo; da imajo Mažari skomine po naši zemlji. A kako si Apponyi predstavlja, da bo Društvo narodov pomagalo Mažarom uresničiti njihove sanje, to nam je nerazumljivo. Dvoboj s krompirjem. Tudi ta se je zgodila onkraj velike luže. Tako-le je bilo : protestantski pastor Bovvman je pridigal na prostem v Kentuckyu. Pa pride gizdalin in začne motiti vernike. Pridigar pa imenitno zafrkne gospodiča, da se mu vse reži. Užaljeni gizdalin pošlje drugo jutro svoje sekundante, ki napoveje pastorju dvoboj in ga povabijo, naj izbere on orožje, kot je že med viteškimi: ljudmi navada. «Ne boš kaše pihal«, si je mislil pastor in naznanil nasprotniku, da se bosta obmetavala s krompirjem na 15 korakov daljave. Ta je moral rad ali nerad v to privoliti. Velika množica ljudi se zbere. Prinesejo cajno z lepim debelim krompirjem; dajo jih vsakemu polovico. «Pozor!», nasprotnika se postavita naproti -in —- flosk, pa ima gospodič ves obraz okrompirjen. Ves- bled od sramote in gnjeva vrže on, a ne zadene. Pastor pa krepko meče naprej. Ko je- gizdalinu priletel v bučo peti krompirček, ,se zgrudi s krvavim obrazom na tla. < ZA SLOVENSKO SIROTIŠČE. Ob priliki pogreba 83 letnega Franceta Počkarja iz Podbrež, so zbrali -sorodniki 24 lir mesto venca. Svoto izročil F. B. Preositali-m naše sožalje. Pokojniku naj sveti večna luč ! Naša posta. A. R. 20. Ne moremo ustreči. Vsem. Zadnji dve številki Malega lista sta bil-ii zaplenjeni; prva radi dopisa iz Sežane, druga radi dopisa iz Podgrada pod naslovom «Hudičev štant in,- njegovo blago«. Prosimo naročnike za potrpljenje in stanovitnost. Poslano Podpisani Edvard Širca se zahvaljujem g. Miroslavu Gstrouška, da m-i> odpušča moja podla obrekovanja in da ni sodnijsko postopal proti meni. V TRŽIČU, 10. XI. 1925. Edvard Širca. *) Uredništvo odgovarja za članke pod tem naslovom le toliko-, kolikor določa zakon. jam sl. šml -da sem preselil svojo obrt s Kornja (hiša Drašček) v via Carducci š. 16. Priporočam se za nadaljni obisk M. ŠULIGOJ, urar,. Gorica, via G. Carducci 16 (prej Gosposka ulica). Zobozdravniku ambulatoril TRST, v. Settefontane št. 6 od 9. do 12, ure in od 15. do 19 ure Ljudske cene. Gredoč iz Jelšan do Rupe, sem izgubil mape Sušaške vasii, prosim kdor jih je našel naj jih povrne podpisanemu ali pa občinskemu uradu v Jelšanah. KAL6IČ ANTON, Sušak 13, p. Jelšane. D= R, Grusovin v Gorici: Piazza Vittorla (Travnik) v hiši Paternolli 21 Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop. Andrej Purii '°”ZsT"" Izvršuje iu • Vsakovrstna stavbena dela. - - Železne ograje in omrežja - Takojšnja izvršitev. = po rave Štedilniki vseh vrst. Izdeluje tudi | °Pšpopoinitv« železne rofettes. ^ilHinnuiniiinniniiiHiuiiiiiiiHiuuiiiiiuniiiiimiiiuiHiniiiiiiiiiiiHnnunitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiil ljubljanska kreditna banka Podrutn^a v Jrstu: Via XXX Ottobre 11 Brzojavni naslov; Bancalubiana - Telefona: 5-18, 22-98 * Podružnice: GORICA, Srdito, Celje, Hmelj, Kranj, Logatec, \ Maribor, Melkovli, H. Sed, Ptuj, Sarajevo, Split. * . 4 . Centrala v Ljubljani DelniSka glavnica in rezenrni zaklad: V - 60.000.000 dlnarjev- I Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune v lirah in v dinarjih po dogovoru najbolje - Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice (SAFBS) Blagajna je odprta od 9V2 do 12.30 in od 14x/2 do 16 ure. GOSPODARSTVO Za naše kletarje. Ako sodi puščajo* zamaši jih z mazilom, ki ga napraviš iz 60 g. prašičje masti, 33 g. belega voska in 40 g. navadne soli. To troje raztopil v kozici nad žerjavico’ in ko je vse raztopljeno, dodaj tej raztopnini še 40 g. presejanega pepela. Še z gorkim mazilom zamaši puščajoča mesita, ki pa morajo biti kolikor mogoče suha. Kako čuvamo slabo vino? Sodi naj bodo vedno polni. Na vsak hi. vina vzamemo 6-7 g. natrijevega metabiiisulflta, ga denemo v majhno vrečico' in obesimo na veho. Paziti moramo na največjo čistost v kleti. Polže preženemo iz kleti s trošenjem živega apna. Duh po plesnobi se vinu odpravi, ako se dene v sod na vsak lil. % kg. bukovega ali hrastovega oglja iin pusti v sodu skozi 6-8 tednov, nakar se vino pretoči. Razu men kletar nima v svojem vinu nikdar duha po plesnobi, ker sod po uporabi zažvefpla, zabije in hrani, na suhem, a no vetrnem prostoru. Vino in solnce. Ne mislimo tu na učinek solnčne toploto na vino, ki je vsakemu vinogradniku poznan; mislimo na vpliv solnčnih žarkov. Solnčnim žarkom je seveda podvrženo le vino v steklenicah in tako viino dobi v par dneh okus po starem vinu in neki posebno prijeten okus (buket). Belo vino dobi rumenkasto barvo. Solnčni žarki popolnoma uničijo kan. Vina, kai jo bilo v temni kleti, ne smemo prenesti kar na enkrat na solnce. Vpliv solnčnih žarkov mora biti postopen. Rjavenje orodja in strojev onemogočimo, ako isto po rabi obrišemo in prevlečemo s ščetko, ki smo jo namočili) v kakšnem sušečem olju (orehovo olje, laneno olje itd.). Prvi paragraf Kateri je ta ? Za našega kmeta zlasti na kraških tleh se glasi prvi paragraf umnega gospodarstva: saditi drevje. Drugi paragraf je : saditi drevje. Tretji je pa: saditi drevje. Zakaj pa ? Zato, kei; drevja manjka po naši deželi. Gola je, kakor da bi jo bile miši ob-rebale; žalostno kaže svoja rebra, kakor zapuščena bajta razdrto streho. Ali bi ne bila veliko lepša in mičnejša, našemu srcu še dvakrat milejša, ako bi okoli vasi zelenelo in .cvetelo sadno drevje; ako bi na skalnati pustoti rastlii borovci ali dišeče smreke, ako bi ob potih in cestah o kresu zaduhtela lipa in zabrneli okrog nje roji čebelic ? Kaj naj bi sadili ? Koder je kaj boljše zemlje, sadite sadno drevje. Napravite si kar cele lepe sadovnjake. Povsod, koder je mehka zemlja, bi lahko sadjarstvo* krasno uspevalo. To kar imamo sadjarstva sedaj, to je še vse staroversko gospodarstvo... Koder pa niso tla za večji razmah sadjere-je, naj se pa tudi v malem ne zanemari nobena prilika, noben pripraven kotiček. Sadje je velik dar; božji ! Zeleni gozd... Pesem ga opeva, ptički ga slave, kmet se ga veseli in meščan. Toda, kje so naši gozdi, naše zemlje zelena krona ? Žaga poje in sekira, drvar pa brezbrižno pljuje tobakovo slino na izropana tla. Kaj ho ostalo otrokom ? kam pojde prihodnji rod po drva in steljo ? Kje bo počrnilo utrujeno oko sredi obupne puščave ? Kmetje z gozdom sekamo noge sami sebi in svojemu rodu I Zato pa na delo v prostejšem in ugodnem zimskem času. Treba je saditi in so nikoli upehati. Za eno posekano, posadi pet mladih ! Vsakokratni gospodar je upravitelj gozda, ne pa njega pojedež. Ne sme ga po lastni žanikarnosti zapustiti v slabšem stanu, kakor ga je prejel. Ne, prizadevati si mora, da ga celo izboljša. Drevored. Nekoliko nerodna beseda, ki pa nekaj lepega pomeni: vrsto košatega senčnega drevja ob cesti. Pa rečeš morda: To je za gospodo ! Jaz pa te vprašam : Komu je Bog drevje dal poprej : kmetu ali gospodi ? Mar je prijetna senca samo za meščane ? Ali je nisi ti veliko bolj potreben, ki se pečeš cele žarke dneve na poletnem solncu? In ob prostih dneh rada gre mladina, na izprehod; *pa kam? ko je senca, ta dar božji, tako draga v naši deželi ? Kdo pa ? Drevoredi so seveda bolj stvar javnih zastopov, nego posameznih gospodarjev. Zato naj se take reči izprožijo pri občinskih sejah. Občine pa naj se obrnejo do višjih instanc, kjer je treba. Za take zadeve vam bodo gozdarski uradniki brez dvoma na uslugo kot zavezniki. Vse se mora poskusiti. Pa čemu vse to ? Gozd in sploh drevje je največjii kapital obdelovane zemlje. Kmetu donaša gozd najcenejše dohodke. Tudi za sadovnjak je zelo malo dela v primeri s tem, kar donaša. Pa vsako drevo prinaša eno ali drugo korist: čebelno pašo, listje, lubje, slednjič pa les. Na Krasu pa ne smemo pozabljati, da drevje vzdržuje vlago v zemlji, da omi-Ijuje poletno sušo, gozd pa zadržuje nasilno burjo. Ali ndi torej korist vsestranska ? Res prava zlata jama našega kmetijstva ! In zato je gojitev drevja prvi paragraf. Draginja. Urad za statistiko na tržaški občini objavlja tudi stanje draginje. Iz njegovih objav je razvidno, da je v času od julija 1920. naprej, torej tekom štirifi leta bila največja draginja v avgustu 1925., torej v letu izvenredno dobre pšenične žetve. No, v septembru se je za nekaj malega zboljšalo. Ceneji kruh. Delavske zadruge v Trstu so znižale ceno kruha za 5 stotink pri kg. Vojna odškodnina. Takozvane »Beneške obligacije« so prodajajo in kupujejo na borzah sedaj po 67 do 67.40 za sto. So torej močno padle, ker svoječasno so bile po 82. Patakoni po 5 in 10 stotink ostanejo v veljavi še do konca tega leta, Cene po Istri. Črno vino: Kaštelir 220, Umag 250 — 270, Izola 280, Buje 240 — 250, Buzet 240. Belo vino: Ka-štelilr 200, Umag 240 — 260, Izola 260, Buje 220 — 270, Buzet 220. Olje: 8 —12. Seno: 18 — 35. Prašički za rejo: 50 — 100 glava. Ovce: 100 — 170 glava. Semenj v Trnovem 19-X. Prignanih je bilo 30 valov, 74 krav, 6 telet, 3 konji, 200 prašičev. Cene : voli 480 — 500, krave 250 — 350, teleta 750 živa teža Prašiči za rejo 80 —150 glava. Cene po Italiji. Pšenica: Mantova 185 — 190, Pavila 182 —187, Rovigo 178 — 180, Treviso 175 — 177, Videm 160 — 165. Koruza: Padova 112 —115, Treviso 106 — 108, Mantova 116 — 118, Videm 127 — 128. — Seno : Treviso 60 — 67, Vičen-ca 60 — 66, Pavia 67 — 80, Rovigo 55 — 60, Videm 37 — 40. — Slama: Treviso 20 26, Videm 45. — Živina: Rovigo : voli! 470 — 490, krave 430 — 460, teleta 580 — 680; Treviso : voli 500 — 600, krave 425 — 450, teleta 780 — 830; Verona: voli 525 — 600, krave 500 — 550, teleta 750 — 850. MALI OGLASI Cena Malih oglasov: navadni tisk 20 da; vse Z VELIKIMI ČRKAMI 40 stotink stotink beseda; mastno 30 stotink bese beseda. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 5. PRSNI SIRUP izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim in influenci, za od rasti e in otroke. — Lekarna «Pri Odrešeniku« v 11. Bistnilci. REVMAZAN, (tekočina ali mazilo) u-spešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih in križu in protil revmu. — Izdeluje Lekarna «Pri Odrešeniku»> — II. Bistrica. PRIPOROČAM svojo staroznano žga-njarno v Trstu, Scala Belvedere št. 1, Imam v zalogi najboljši špirit, razna vina in likerje. - Ferdinand Pečenko, lastnik. KROJAČ izdeluje po nizki ceni vse obleke za civiliste, vojake in duhovnike. -Jakob Šemerl, Trst - via della Guardia štev. i8 (blizu slovenske šole). DOBER SVET JE ZLATA VREDEN. Proti slabosti in bolečinam v želodcu, slabemu teku in prebavi, grenkosti v grlu, in zaprtju vživajte «GASTRIN» -Lekarna «Pri Odrešeniku« v II. Bistrici. VSLED IZSELITVE prodam v Dolini pri Trstu hišo in posestvo, vse v dobrem stanu. — Naslov pri «Malom listu«. PRODAJALKA, iizvežbana v trgovini z mešanim blagom in trafiki, išče silužbe bodisi v mestu ali na deželi. Nastopi takoj. Naslov pove uprava «Mal. lista«. KUPUJEMO in plačamo po najviših cenah drva za kurjavo, oglje, hrastove in bukove hlode, suhe gobe, med, mleko, jajca, maslo itd. — Kmetijsko-trgovsko društvo — Trst, via Raffi-neria i. MIZARSKI POMOČNIK 18 LET star, s triletnim učnim spričevalom in z enoletnim spričevalom kot pomočnik išče dela pri mojstru na deželi. Naslov pri upravništvu. FRANC JANČAR - DIVAČA, išče pekovskega pomočnika. Stabil. Tip. S. Spazzal - Trieste, C, C. I. 7496. ALOJZIJ POVH URAR IN ZLATAR piana Garibaldi 2,1.1. Iti. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da ■e prepriča o cenah. Zadružna knjigoveznica GORICA, VRH PLACUTE, 18. Veže preprosto In najbolj elegantno za zasebnike, občinske, župne in Šolske urade, za društva. Medmestni telefon Stev. 253. Privatna klinika D.r Cicero v Postojni izvršujejo se vse fantr* gične in notranje operacije vsa električna zdravljenja Žarili X. Dr. SANDRO RIZZATTI SPECIALIST za bolezni ušes, nosa, grla-Asistent dunajske klinike. Sprejema od 11-12 in od 3-4. GORICA, v. Mameli (v. Scuole) 5. Cerkvena umetnost - Dober tisk NOVA TRGOVINA ENRIC0 T0FF0LETT0 TRST, Via del Pesoe 4 Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE. Izšel je žepni koledar za 1. 1926 dobiva se v knjigarni ŠTOKA • TRST d. z o. j. = Via Milano 37 = in vseh trgovinah po deželi. Cena L. 4. Priporočeno po poSti L. 4.80 Kdor rabi Milno. Šivalne stroje Singer In dinge potrebščine zn stanovanje naj si ogleda zalogo pohištva G. BREINER S TRNOVO 5 pri Bistrici in OPATIJA, predno kupi kje drugje. I * i \ * f Čevljarnica FORCBSSM odlikovana v Parizu in Genovi 1924. x veliko pi*emifo, diplomo In ziato svetinjo TrSt vla Capr>in 5 prt Sv. Jakobu JfSt KADAR KUPU1EŠ ČEVLJE, MISLI NA VSE: 1.) da bo zdravo za noB®> 2.) da bo elegantno, 3.) da bo trdno, 4.) da bo cena primerna. F0RCESSIN TE ZADOVOLJI V VSEH TOČKAH. Slovenci! Kupujte samo pri FORCESStMUt