Stev. 20. POLITIČEN LIST Zi) SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod čez dvorižče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10, —12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. v JV V Lijubljfrt^^torek, 26. januarja 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. .A Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije — InseratI se računajo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat 9 h, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust. Upravniškega telefona štev. 188. pij }(. kot politik- Papež Pij X je z veliko vnemo in z velikimi žrtvami deloval že v prejšnjih letih, ko je bil ikof v Mantovi, in še boij kot patriarh v Benetkah za povzdigo gospodarske in socialne organizacije prostegi ljudstva. Za katoliško zadružništvo v Italiji ima odvetnik grof Paganuzzi od leta 1878 sem nesmrtno zaslugo. Sv. oče ga je tudi med prvimi vsprejel v posebni avdijenci. In vendar on ni več duša temu delovanju; njegovemu prevelikemu konservatizmu so sledili novi, mlajši, ki jim stoji na čelu grcf Gro« voli iz Ferare, in ki se skušajo približati, kolikor je mogoče, vsem modernim potrebam. Nadrobneje o tem tukaj ne bomo pisali; patriarh beneški se je odločno zavzel za to novo smer (democrazia cristiana), ali grof Paganuzzi je ostal tudi še naprej njegov najožji prijatelj, kakor ga je visoko cenil tudi Leon XIII. Kako lepo se je razvilo v gorenji Italiji zadružništvo, zlasti po naporu kardinala-patrijarha beneškega, kaže dolga vrsta dru štev, ki so Sartu čestitala o izvolitvi. Zs v Saleanu (kjer je bil najprvo župnik) je ustanovil društvo »cassa rurale«, kmečko posojilnico. Pa tudi kot kardinal je ostal delaven prijatelj kmečkega ljudstva, ki ni nikoli zatajil, da je iz t?ga ljudstva izšel. Zanj je bil vedno tako velikodušen in skrben, da je deloval tudi zunaj svoje ožje domovine. Naj navedemo zato samo en zgled."') Za kmečke posojilnice, ki so v severni Italiji že tako lepo cvetele, na Siciliji še niso imeli pravega smisla. Leta 1895. poprosi mlad Sicilijanec Coniglio, ki je bil takrat v Rimu, v lombardskem kolegiju, ravno prejel subdijakonat, duhovnika Cerut-tija »apostola teh posojilnic«, ki je prišel v Rim za praznik sv. Petra in Pavla in je stanoval v lombardskem kolegiju, naj po- *) Gl. knjigo: Papst Pius X. Ein Lebensbild des hI. Vaters. V011 Mgr. Dr. Anton de Waal. tuje v Palermo in tam pouči njegove rojake o teh posojilnicah. Pa Cerutti je bil župnik v Gambarari, v beneški nadškcfiji; kako je mogel torej pustiti za dalje časa svojo župnijo in se odpraviti na Sicilijo? Saj bi mu tega gotovo ne dovolil kardinal, ki je strogo na to gledal, da je duhovščina vestno opravljala svoje dušno pastrstvo. Coniglio pa je poslal skupno z nekaterimi prijatelji na emi nenco prošnjo in mu razložil vso ttvar. In 4. julija je prejel tale odgovor: »Moji ljubi in odlični prijatelji! Res sem bil sklenil, da don Cerutti ne pojde v Palermo, ker bodo v nedeljo 21. volili v Gambarari v mestni zbor. In mnogo mi je bilo na tem, da je takrat tudi on navzoč, da bi navduševal volilce za volilni boj, ki ga tudi tam ne bo manjkalo. Pa nazadnje se nisem ie mogel več ustavljati prošnjam gospoda odvetnika Paganuzzija, in zdaj mu dovolim, da odpotuje, pa le pod pogojem, če se vrne do srede 16. živ ali mrtev iz Sicilije. Veseli me, da sem Vam mogel izpolniti željo, in upam, da bo zdaj dobri don Cerutti s svojim benečanskim narečjem in z božjim blagoslovom še bolj vspodbudil one izvrstne može, ki se bore tam doli za sveto stvar. Priporočite me najblagohotneje Svojemu prečastitemu rektorju, pozdravite mi prisrčno Svoje ljube sogojence in spominjajte se me v Svojih molitvah.« Posebno se je ogreval patriarh za delavsko vprašanje, kako bi se dalo urediti razmerje med delodajalci in delavci. Delavci so ga poznali kot svojega prijatelja, ki je zanje skrbel kakor dober oče, delodajalci pa so spoštovali v njem modrega cerkvenega kneza, in večkrat se mu je posrečilo, pomiriti med njimi kak razpor. Neutrudno je podpiral patriarha pri delavskem vprašanju duhovnik don Cerutti; ko so ustanovili delavsko društvo, se je vpisal kardinal prvi član v oni imenik; danes ima društvo že na tisoče udov. — Med čestitkami, ki so mu došle iz Benetk, je mnogo takih, ki so mu jih poslala mlade-niška in dekliška društva, društvo »Juventus«, »Sola za krščanski nauk med mladimi dijaki«, »Društvo za varstvo ženske mladine«, ki ga je ustanovil kardinal Bam, itd, Kakor vidimo, je patriarh posebno skrbel za delavstvo in mladino. Ko je kardinal tako združil v društvih lepo število katoliških mož vseh stanov, jih je peljal v Benetkah in drugod v volilno borbo za mestni zbor, da bi iztrgal liberalizmu oblaBt iz rok. Pri tem je stopal previdno z zmernejšimi v zvezo, in leto za letom je imel več uspeha. »Ko bi ne bila zmagala meseca decembra 1901 v mestni zbor zmerna stranka,« tako je dejal Perosi, >bi kardinalu skoraj ne bilo več ostati v Benetkah.« Zmerna stranka je zmagala večinoma po njegovem prizadevanju, in prijatelji so mu zato priredili podoknico. V Csorlo je potoval predvsem zato, da bi se mogel udeležiti katoliškega krajnega zborovanja v Portogruaru, in kakor tam, se je smelo nadjati še marsikatero drugo društvo, ki je imelo svojo letno skupščino ali pa je praznovalo kako posebno slovesnost, njegove udeležbe. In rad se je kard. Sarto ob taki priložnosti tudi oglašal s svojo besedo. Kako lepo je urejeno zadružništvo, se je pokazalo ob njegovi izvolitvi. Kakor hitro je prišla o tem vest v Benetke, je skli cal škofijski odbor k seji načelnike vseh društev, in le ti so se posvetovali, kako bi najboljše praznovali to papeževo slavnost. Prišlo je iz vseh krajev Benečije do 200 odposlancev, ki jih je vsprejel Pij X. v dvorani Clementini. Z njimi so prišli tudi škofje Apolonij iz Trevize, ki je papeža nagovoril, iz Padove, Konkordije, Vidma in Vičence; avdijenca je trajala dve uri. Uspehe, ki jih je dosegel kardinal, popisuje židovska prostozidarska »Tribuna« takole: „Pij je polititik prve vrste, ki je znal v Benetkah čudovito organizovati kleri- kalno stranko in ž njo vladati nad mestnim svetom, nad javnim življenjem in nad celim mestom. Vpliven nemški list ga takole označuje: »Sarto je bil praktično - socialen kardinal, dobrotnik revežev in uspešen posre-dovatelj med delavci in delodajavci, kadar so nastali med njimi kaki spori; on je bil oni previdni kardinal, ki je vedno gledal na red in na prave meje, in ki je zato združil katoličane z zmernimi nasprotniki in tako premagal vse skrajne in rovarake elemente i na političnem i na verskem polju. Zmagal je sooializem in ž njim združeno prosto-zidarstvo, ki je imelo v Benetkah prvo vlogo, pa ne samo za hip, ampak za trajno. In s tem je storil ne majhno uslugo tudi monar bični Italiji." S prav takim navdušenjem pa je skrbel patriarh tudi za časopisje, pa naj so bili to že politični dnevniki ali gospodarski listi ali ilustrovani leposlovni časniki. Da se ima katoliško časopisje boriti s skrbmi za obstanek, tega ni nihče vedel bolje kakor kardinal. Ko bi bila nekoč „Di-fesa", katoliški politični dnevnik, vsled fi-nancijelnih razmer skoraj propadla, je izjavil, da raje proda pastirsko palico in purpur, kakor da bi imel list prenehati. Pa take krize so se ponavljale v laškem katoliškem časopisju večkrat; in vselej je znal patriarh pomagati, kako — to je bila njemu samemu dostikrat uganka. Seveda mu je to delalo neizmerno mnogo skrbi, pa društva in časniki so mu bili ono močno orožje, b kateri se je uspešno boril za vero in ljudsko blagestanje. Avstrijska delegacija. Proračunski odsek avstrijske delegacije je rešil predloge skupnega finančnega ministrstva, najvišjega računskega dvora in sklepni račun. — Drž. fin. minister baron Burian je podal podatke, koliko pos-jila si je najela bosanska uprava iz skupnih aktiv za železniške zgradbe. Potemtakem dolgujeti zasedeni deželi skupni vladi LISTEK. Od vzhoda. m. Koreja. Ako pride res na vzhodu do vojske, se bo ta vršila vsekako na polotoku Koreji. Koreja leži na severno-vzhodni meji vzhodno-azijatske planote. Koreja meri okrog 90 000 kvadratnih milj — po velikosti dosega skoraj Veliko Britanijo. Že stoletja bo imeli Kitajci nekako vrhovno vladarstvo na Koreji; ali ko je leta 1894. sklenila kitajska vlada, da Korejo zasede s svojimi četami, so se temu uprli Japonci. In vsled tega je prišlo do vojske — in Kitajci so bili premagani. Prebivalcev je na Koreji nad sedem in pol milijona. Korejci pripadajo Mongolcem; toda po vnanjosti so bolj podobni Japoncem kakor Kitajcem. t,elo korejsko ljudstvo je razdeljeno v tri razrede: v plemiče, v svobodne in sužnje. Prvi vživajo največje pravice : prosti so vojaške službe, nosijo posebno obleko, visoke pletene klobuke, barvana oblačila; drugo ljudstvo pa nosi le bela in nebarvana oblačila. Korejci so Buddhove vere ter imajo po vsej deželi mnogo buddhiških samosta nov. Med korejskim duhovništvom zavzemajo posebno mesto takozvani »vojaški menihi«. Ti bivajo v kraljevih trdnjavah po gorovju okrog glavnega mesta Soul-a. Katoličanov je na Koreji nad 20.000. Koreja je sedaj cesarstvo. Cesarska rezidenca je jako velika ; obsega namreč devet poslopij enako zidanih, potem več hiš, v katerih stanujejo kraljica, prestolonaslednik, otroci in bližnji kraljevi sorodniki. Ondi stoji še mnogo poslopij, v katerih so spravljene spominske plošče mnogih kraljevih pradedov. Korejci namreč mislijo, da biva v poslopju, ki brani spominsko ploščo in noBi ime umrlega, tudi njegova duša; raditega časte te spominske plošče kakor žive osebe. V tem se kaže drastično orientalska vladarjeva moč. Usmrčen je, kdor bi se drznil dotakniti se kralja. Ljudstvu je strogo prepovedano, kdaj in kjerkoli preglasno imenovati yeličastno cesarjevo ime. Raditega tudi denar nima vladarjeve podobe. — Korejcem se zdi nečastno, da bi tako slika posvečene vladarjeve osebe romala od rok do rok in bi se mogla še celo na tleh pomazati . . . Beseda »Koreja« pomeni deželo, kjer biva »jutranji mir« ali »jutranje veselje*. To ime je znano že od leta 1392. Do 1.1895. je bila Koreja pod kitajsko nadvlado ter imela svojega kralja. Tedaj pa so Japonci premagali Kitajce in je tudi Korejcem zrasel greben, da je dežela z rusko pomočjo postala samostojna. Oktobra 1895 bo najvišji uradniki prosili kralja, naj se imenuje cesar. Kralj jih še poslušal ni. Presili so ga še šestkrat. Tudi nič. Začetkom oktobra so vsi ministri, dostojanstveniki in mnogo ljudstva na dvorišču kraljeve palače klečali od 2. do 6. ure. Toda kralj je molčal. Ko pa so ga devetič prosili, tedaj jih je kralj uslišal; bilo je 12. oktobra 1897. Ker pa niso vprašali vremenskega proroka Falba, so izbrali ravno tak dan, ko je lilo kakor pod kapom. Ves velikanski Bprevod s kraljem je bil moker, kakor miši. Toda kralj je postal cesar ter si dal ime — Dai-han. Korejska lena V nobeni azijski deželi ni žena tako na nizkem stališču, kakor na Koreji. Zaničevanje ženskega spola je toliko, da deklicam niti imen ne dajejo; pač doba potem deklice nekak priimek, s kojim jih kličejo starši, prijatelji in sorodniki. V poznejši dobi pa imajo samo starši pravico klicati dekle s tem priimkom, prijatelji in sorodniki morajo pa opisati: hči ali sestra tega in tega. Po poroki še to odpade — starši imenujejo poročeno hčer z imenom okraja ali kraja, kjer stanuje njen mož, moževi starši pak jo zo-vejo po kraju, kjer je popreje živela s svojimi starši. Za slučaj, da pride kaka žena pred sodnijo, ji da sodnik za dobo pravde kako ime, da a tem nekoliko olajša vso razpravo. Ali redkokdaj kliče korejska sodnija ženo predse; vsevprek mislijo, da žena nima odgovornosti, naj si bo njena krivda taka ali taka. Dečkom že v zgodnji mladosti zabiču-jejo, da je greh, ako bi stanovali v istem prostoru, kjer stanujejo ženske. Že z osmimi leti se deklice odgajajo v popolnoma ločenem prostoru. Vsa ta odgoja pa obstoji v tem, da se deklice nauče, kako se bodo do-pidle in kako morajo biti pokorne. Deklice se ne smejo nikdar igrati s svojimi bratci, zato knalu dobe tolik strah pred moškimi, da beže pred njimi. Pri sklepanju zakonov se gleda samo 16 62b 312 kron in imata Se piavico do 0 ,245.050 kron za obrestovanje in amorti zacijo železniškega posojila za progo Gabela-Trebinje.— Predsednik najvišjega skupnega rač. dvora, p ). P 1 e n e r, je izjavil, da je skupna aktiva pregledal skupni računski dvor. sicer pa so se aktiva znižala na najmanjšo vsoto, ker se rabijo le za bosanska železniška posojila, izredno oboroževanje in podobne potrebščine. Na vprašanje Davida Abrahamov cda glede ureditve skupnoga najvišji g* rač. dvora je drž. fin minister odgovoril, da je dotični zakon-ki načrt že poslan obema vladama v potrditev. Nova spravna pogajanja. Rešitev oarinsKe in trgovinske zveze ter carinsk h in trgovinskih pogodb na te melju § 14 ni dovoljena. To je izjavilo več govornikov v delegaciji in to je potrdil tudi Go!uchowski. Te predloge morajo biti re šene parlamentarnim polom, drugače jih po njegovi lastni izjavi zunanji minister ne bo vzprejel. V tem smislu se je izrazil tudi vladar, čtš, da morajo trgovinske zveze biti rešene v državnem zboru. Z ozirom na to se je tudi vhda pokazala pripravljeno stopiti v dogovore s strankami, da vetivi obstrukcijo in ozdravi parlament. Tekom tega tedna se bo pokazalo, v koliko se bede to vladi posrečilo. Sprava na Moravskem. Stalni, od deželnega zbora izvohani odsek, ki ima rešiti sporne točke mi d Čehi in Nemci, je imel včeraj svojo prvo sejo. B la sta izvoljena poročevalca in trije pododbori za volivno preosnovo, za kurije in za šolstvo. K sejam je povabljena tudi vlada. — Med predlogi, prideljenimi pododborom, to tudi pretremba deželnega reda in deželnozbor-skega volilnega reda, določbe glede enakopravnosti pri deželnem cdsoru, ustanovitev češkega in nemškega vseučilišča, razdelitev nemškega šolskega sveta v dve narodni sekciji in razdelitev okrajnih šolskih svetov po narodnosti. Državni primanjkljaj t Z velikim trudom je bil fin. minister, vitez Dunojcwski v dobi grof* Taeffeja napravil ravnotežie v avstrijskem gospodarstvu ter državne blagajne napolnil z mnogimi milijoni preostankov. V dobi pl. Korberja pa smo prijadrali tako daleč, da se minolo leto konča z velikim primanikljajem, ki utegne znašati 10 milijonov. Vlada je namreč hotela za 28 milijonov izdati nove rente ter tako zamašiti primanjkljaj. Tega pa ne more, ker drž. zbor ni rešil proračuna. Z višjimi dohodki vlada pokrije okolu 13 milijonov, ostalih 10 ostane v letnem računu nepokritih. Ogrsko. V državnem zboru s a je včeraj nadaljevala razprava o rekrutni predlogi. Tiha ob-Btrukoija je še vedno na dnevnem redu; govorili so trije govorniki, vsi obstrukeijonisti. Posl. Z b o r a y je govoril glede vladarjevih pravic v armadi. Glede vojske je odločilna samo narodova volja, kar se tiče armadnega jezika, nima vladar ničesar odločevati, to spada edino v delokrog narodnih zastopnikov. V tam smislu je vložil tudi predlog, o katerem sa bo pozneje glasovalo. Napadel je še Košutovo stranko, potem je predsednik sejo zaključil. Jutri se pelje Tisza na Dunaj k cesarju, da mu poroča o parlamentarnem položaju. V četrtek bo v državnem zboru še enkrat govoril obstrukcijonistom na srce, naj dopuste rešitev rekrutne predloge in proračunskega provizorija. Tiszova vožnja na Dunaj pa ima v prvi vrati določiti, kdaj Be snide ogrska delegacija. G rvori se, da 1. februarja, ki bi trajalo do 20 febru»rja. Mej tem časom ne bo drž. zbora. Po delegacij- ukem zasedanju pride na plarf ^odločna ak-c ja" grofa Tisze. V političnih krog h pričaka ejo z gotovostjo, da bo skušal Tisza z najbrezobzirnaišimi sredstvi zadušiti obstrukcijo. Izpremenil bo menda zbornični opra-vilnik, tar redit državne potrebščine. Pntem bo razpust i zbornico in razpisal nove velitve za konec aprila ah začetek maja. Zato ima Tis-sa pooblastilo baje že v žepu. — Grof Khaen, ucokojeni hrvaški trinog, se mudi v Budimpešti. S113 ni 1 je odpotovati v E^ipt, a cesar ga je prosil, naj ob sedanjih burnih časih ostane na Ogrskem. — Liberalni poslanec Molnar je umrl. Iz hrvatskega sabora. Iz Zigreba, 25. januarja. Razni odbori deželnega sabora so imeli prosti teden dosti časa za posvetovanje, ker je imel sabor samo eno sajo. Tako je razpravljal odbor za deželno upravo o dveh važnih predlogih, Prvi predlog je bil od večine, da se spremeni obseg volil.tega okraja v Dragan ouj od katerega se ima cddeliti občina Bimja, ker je zedinjona zdaj z mestom Karlovcem. Poslanec dr. Vrban c se je uprl temu predlogu, češ, da naj se sploh spremeni volilni red za Hrvaisko ter predloži saboru še v letošnjem zasedanju načrt v duhu resolucij,, sklenjenih na raznih ljudskih shodih. Ob enem zahteva isti poslanec od vlade, da izda nemudoma strogo zapoved vsem političnim oblastim, da ae volilne listine sestavljajo in priob kujejo narodu, kakor to zakon zahteva. Odbor seveda teh predlogov ni sprejel. Od' sedanjega sabora ne more Hrvatska dobiti niti pričakovati s!obodnejib uredb, saj tiči vsa večina še zdaj v khuenovščini. Nič bolje se ni zgodilo z drugim predlogom istega poslanca. Pred odbor je prišla namreč proš nja nekih županij, a posebej še županije modruškoreške, da se c snuje na teritoriju kraljevine Hrvatske in Slavonije domobranska kadetna šola. Obenem pa je poročevalec predložil, naj bi se dala Hrv&tom tudi vsaj ena nižja voja&ka realka. Podban je bil proti temu dodatku poročevalčemu, češ, da bi se na ta način to vprašanje glede kadetne šole le šele bolj zmešalo. Podban se je izjavil, da se vlada glede kadetne šole že do govarja z ministrom za domobranstvo. Nato je poslanec dr. Vrbanič spravil pred odbor celo vojaško vprašanje glede onih pravic, ki so lih dobili Mažari za svoj narodi Poslanec predlaga, da Hrvati po postavi morajo dobiti iste pravice kakor Mažari, a ker se hrvatski poslanci na ogrskem saboru niso zavzeli za te pravice ter jih Mažari tudi niso' nikjer omenili za Hrvate, zato naj sabor hr> vatski Bklene adreso na kralja glede teh pravic. Temu predlogu se je uprl ves odbor, češ, da so hrvatske pravice zagotovljene Mt vatom po nagodbi in da bi bilo nevarno iskati pravice i_vei nagedbe. Tako je bil predlog dr. Vrb. niča pokopan; verjetno pa ni, kar so člani odbora zatrjevali*, da bodo oni z vso odločnostjo (!) branili pravice Hrvatske ter tudi zmagali v tem vprašanju. Ko bi le tudi res bilo; toda bojimo se, da bode s temi narodnimi pravicami ravno tako, kakor z vsemi drugimi, da jih bodo Mažari prezrli. Danes je sabor zopet delal. Ko so bili izročeni predlogi raznih odborov in nekaj peticij, se je začela razprava o proračunu za tekoče leto. Poročevalec dr. Egersdorfer je priporočal predloženi proračun. Novega ni povedal nič. Poročevalec se hvali, da iznašajo zdaj naši dohodki celih 19 mil. kron, kar dozdaj še ni bilo; kje oBtane pa drugib naj man je 40 mil. kron, pa ni povedal. Ravno tako se je hvalil z novim proračunom podban dr. Šumanovič; da pa pokaže poslancem kaj se je vse storilo do zdaj na gospodar skem polju, je našteval vse v številkah, koliko se je trošilo za poljedelstvo, živinorejo, vinarstvo, ceste, pogozdovanja Krasa, izsu-ševanja močvirja in za komasacijo zemljišč. Posebno mnogo se je trošilo tudi za zdravstvo. A sedanja vlada misli nadaljevati v tem smislu, kar je gotovo hvale vred.ao. Samo je vprašanje, ali ni mnogo tega, kar se je omenjalo, izvrševalo n* račun samega pre bivalstva, če je za sama jzsuševanja rnoifvirja izdal narod sam štiri milijone kron, dočim je dala zemlja le 1 milijon in investicijski zaklad 2 milijona. Zajedniška država seveda za taka podjetja ne d a na Hrvatskem niti vinarja, pobira pa vendar le 56% tangento od dohodkov iz Hrvatske. Jutri sa nadaljuje proračunska razprava. ><>iiBLri v belovarskem okraj ui Iz Zagreba, 24 jan.: Stanje v belovar sko križevski županiji je jako kritično. Pred' kratkim sem sporočil, kako se ravna z narodom glede drv v zimskem času in koliko narod trpi, ker ne more premoga rabiti, kateri se mu vsiljuje mesto drv. To pa še ni> vse, kar mora narod prenašati. Te dni je prinesel „Obaor" opis uprave v tej županiji, kateri je na čelu župan Kukuljevid . bivši najodloči.ejši oproda grefi Khuena. Članek je bil seveda zaplenjen. Zvedelo sa je pa vendarle, da so kmetje v Kapeli poleg Be lovara spodili župana in njegove pomagače iz občinske hiše, jo zaklenili ter ključe izročili panduru. Seveda je drugi dan prihitelo iz Belo vara vojaštvo z žandarmi, da ukrote puntarje, katerih pa nikjer ni bilo. Nato so začeli iskati in iz njihovih hiš preganjati mirne prebivalce ; mnogo so jih uklenili ter odgnali v Balovar. Vojaštvo je seveda ostalo na mestu. Takih dogodkov bi moglo biti v tej županiji še mnego, ker so občinski župani in drugi uradniki skoraj povsod kre ature velikega župana ter delajo, kar hočejo. V nobeni županiji ni toliko občinskih uradnikov v preiskavi radi poneverjenja, kakor v belo varsko-križevski, in vendar sa nobeden ne zapre, niti obsodi. Večidel teh uradnikov si je stekel velikih zaslug pri zadnjih volitvah za mažaronske poslance. To jih drži v milosti velikega župana. Da se narodu jemlje, kar je njegovega, da se preganja radi manjših prestopkov neusmiljeno, da se narod podi iz uradov, kamor je klican, vse to vznemiria narod, pa je zato stanje silno napeto. A ker je narod po zadnjih ljudskih shodih podučen o svojih pravicah, jih zdaj tudi zahteva. Složen je pa ves narod brez razlike vere; staroveroi se ne ločijo od katolikov, kakor je bilo dozdaj navadi, in na kar so računale oblasti. Staroveroi so celo svojemu duhovnu, ki je narodni poslanec v mažaronski večini, priredili v sami cerkvi v Belovaru veliko demonstracijo. D i najde to preganjano prebivalstvo svoje pravice, je sklenilo poslati v Zagreb k podbanu veliko deputacijo, katera je imela priti danes. O uspehu te deputacije ter o daljnih dogodkih sledi poročilo. Poljaki pod nemškim jarmom. List »Dziennik Berlinski« je tiskal in-serat, v katerem neki poljski zlatar priporoča kravatne igle s poljskim grbom, belim orlom in napisom : »Bog reši Poljsko«. Nemška policija je obsodila vsled tega zlatarja na 30 mark kazni, in ravno tako urednika na stan zaročencev in na to, ali odgovarja čast ene rodovine drugi. Korejci prav nič ne vprašajo po značaju, ali če sta mlada poro-čenca drug drugemu všeč, tudi za prejšnje življenje poročencev se nič ne brigajo; čustva »ljubezen« Korejci ne poznajo. Interesantno ali bolje zabavno je jako, kako se mora mlada žena zadržati po poroki. Navada zahteva, sosebno v višjih krogib, da žena popolnoma molči v poročni sobi. Mladi mož jo lahko nadleguje z vprašanji in Be ji dobrika, kolikor mu je drago, ona mora mirno sedeti kot soha. Sesti mora v kot v sobi in se obleči v toliko oblek, kolikor jih mora držati na sebi. Ako bi se pa še kljub temu premikala ali le eno besedico izpre-govorila, bi jo jele hudo zasmehovati njene tovarišice, ki skozi špranje iz bližnjih sob opazujejo mladi par ter o vsem natanko poročajo sorodnikom in znancem. To tajno življenje mlade žene more trajati cele mesece. Cele mesece tudi ne izpregovori mlada žena in še potem le, ako je to neobhodno potrebno. Med mladim parom ne vlada niti ljubeznjivoBt niti zaupnost. se morajo naučiti čtšžine in pri prihodnjih vojašiih vajah morajo se poveljniki prepričati, v koliko so napredovali v znanju češčine. Petrograd. Finančni minister Pleske skoro gjtovo ne ozdravi. Njigov položaj je brezupen. Njegov naslednik bo najbrže Romanov. Dunaj. L:sti poročajo, da so mnogi Srbi v inozemstvu zapleteni v zaroto proti sedanjemu srbskemu kralju Petru. Izšlo je že žoč parmfletov proti kralju Petru. Srbska vlada je storila korake, da bodo Srbi v inozemstvu strogo nadzorovani. D u n a i. Listi poročajo, da vodje makedonskega pokreta v Srbiji izdeluiejo načrt »rbsko-makedonske taine revoiucijske organizacije. Danes je menda Bjris Sirafov v Balemgradu. Dunaj. Kaaacijsko sodišča je odbilo pritožbo poslanca H y b e š a proti razsedbi brnskega porotnega sodišča, ki je poslanca Hybeša radi razžalitve nekega orožnika obsodilo na 6tedenski poostreni zapor. Carigrad. Poznavalec turških razmer je mnenja, da pride spomladi do spopada med Turki in Bolgari v Makedoniji. Vsak dan dojde v Makedonijo do sedemsto konji. Koroške novice. k Slovensko se je obravnavalo. Iz Snarjete pri Velikovcu. Dne 21. t. mes. je bila pri sodišču v Velikovcu neka kazenska obravnava rodi razžalienja časti. Tožil je dr. Mravlag iz Maribora. Dr. Brejc kot zagovornik in župnik Mažir kot priča ata brez vsakih ovir govorila slovenski. Sodnik je bil pristav Thurn, ki je še pred 6 tedni ista dva gospoda radi slovenskega jezika hotel kon-tumacirati! Mi gremo naprej, toda le s silnim naporom in neverjetnimi težkočami ter žrtvami na osebni časti in zdra^iu. k Občinski računi. Iz Smarjete pri Velikovcu. Te dni sta se dva rodoljuba — enega izmed teh je nedavno nemškutarski »Slov. Narod« pred slovenskim svetom z naj-gršim blatom omazal, ne zmeneč se za to, li poroča resnico ali lai — ojunačila, ter prvokrat, kar obstoji občina, pregledala in natančno prepisala občinski račun za 1. 1903 velike nemškutarske občine Važenberg. Na čelu te občine stoji kot odbornik in tajnik znani nemškonacijonalni učitelj — Skorčič. Župan je le njegova senca. Ker se gospoda pregledovalca nista aadovoljila le z računskimi številkami, temveč sta zahtevala tudi dotične pobotnice, se je tajnik Skorčič, ne da bi njuni zahtevi ustregel, ves preplašen zmuznil iz pisarne in se ni več prikazal. Bomo videli, ka) bo neki še iz te moke?! Ko bi le teh »klerikalcev" ne bilo, bi nemškutarski učitelji ter nj>hovi »računi« bili brez nevarnosti. k Slovensko uradovanje. Iz Veli-kovca. Z veseljem smo pred kratkim čitali vest, da je duhovščina rožeške dekanije sklenila z raznimi uradi dopisovati izključno le slovenski? Da, to je res možato! Z veleč, dekanijskim uradom velikovškim tudi duhovščina velikovške dekanije ie dolga leta večinoma slovenski dopisuje. »Bratje, v kolo se vstopimo, zvezi dajmo si rokel" Ne pu- onega lista, ki je 'vsprejel inserat. Zlatarju stimo samo le posameznikov radi rodo- in Pod takimi odnošaji ne moremo govoriti o vzvišenosti zakona. Korejcu ie na misel ne pride, da bi vprašal za kak svet 1 svojo ieno. Drugi, tretji ali pa že četrti dan zapusti mladi mož svojo ženo ter gre drugam. To je korejsko življenje 1 Goste in prijatelje vsprejemata mlada poročenca vsak v svoji sobi. Če je moiu iena nezvesta, jo ta lahko naznani sodniku, ki jo da po podplatih na-tepsti, na kar jo daruje enemu svojih slu* žabnikov. Ako umrje žena, žaluje za njo mož le nekaj mesecev in se lahko zopet poroči; če pa umrje mož, ga mora iena obžalovati vse svoje življenje in nositi črna oblačila. Velika sramota je, če se vdova drugič poroči. Za moie pa ni nikaka sramota, če cele dni pasejo lenobo ter popivajo — ali žena mora medtem doma skrbeti za red. V sobo, v kateri ji stanuje mož, ne sme nikdar stopiti, kakor je tudi nikdar tje ne pokličejo. Čudno je res življenje v deželi »jutranjega solnca*. je prepovedala nadaljnjo prodajo igel s polj skimi znaki in napisi. — V pruskem deželnem lboru je govoril notranji minister Hammerstein: »S polno eneržijo bomo nastopali zoper politične napore Poljakov in obdržali v Poznanju in Gor. Sleziji nemško gospodarstvo. Ča ne bo drugače, bo kruta sila naučila Poljake pokorščine.« Zbornica je viharno ploskala temu sirovemu izbruhu nemškega šovinizma. Iz brzojavk. Dunaj. Vlada namerava sedaj Cehe pridobiti za spravo s tem, da jim ponuja izpopolnjenje praške češke univerze. Cehi bodo pa odločne zahtevali, da jim zagotovi češko vseučilišče na Moravskem. Brno. Nemški narodni svet za Moravsko s a ustanovi kljub temu, da so Vse-nemci odrekli udeležbo. Dunaj. »Reichspost« poroča, da je v Belgradu več višjih častnikov v neki kavarni zažgalo slike ruskega oarja in avstrijskega cesarja. Dunaj. Vitez Marije Terezije reda Anton baron Bechtolsheim je tu umrl. D e b e v a. Vojvoda Friderik Anhalt je tu umrl. Remiremont. Pri včerajšnji dopolnilni volitvi v francosko zbornico je bil izvoljen nacionalist Fiayette proti republikanskemu kandidatu Zofija. Uradna bolgarska poročila izjavljajo, da so vsa poročila Turčije o postopanju Bslgarije in oboroževanju Bolgarov na meji neresnična in popolnoma izmišljena. Turčija hoče s takimi poročili dobiti le pretvezo, da ne izvrši reform in prikrije svoje oboroževanje proti Bolgariji. Praga. Osmi vojni kor je dobil nalog, da so jezikovnih kurzov udeleže tisti častniki, ki še ne znajo češčine. Dotični častniki domoljubja trpeti, temveč poslužujmo se vsi, med seboj in z uradi, edino le domačega jezika, toli mile slovenščine ! Na naslovih ne pristavljajmo nemških poštnih imen! Na naših uradnih ovitkih naj bodo edino le slovenska imena župnijskih uradov! k Novo bandero. Iz Smarjete pri Velikovcu. Župnijska cerkev je po radodarno-sti župljanov pridobila lepo novo, veliko bandero s podobama sv. Marjete in sv. Barbare. Bandero so skrbno in lepo napravile šolske sestre v Mariboru za 136 K. Cerkvenim predstojništvom se priporoča, naj enake reči naročajo pri domačih zavodih, ki nam postrežejo skrbno in reelno, gotovo bolj, kot marsikatera nemška tvrdka. Svoji k svojim! k Sv. Anton puičavnik. Iz Smarjete pri Velikovcu. Za dolgo smo župijani gojili misel in željo, v domači oerkvi imeti podobo sv. Antona pušiavnika. Posebno v minolem letu, ko nas je Bog s tako hudo šibo, svinjsko kugo, obiskal, se nam je nekako tožilo, da nimamo podobe sv. Antona puščavnika kot patrona proti živinskim boleznim. Minolo nedeljo pa, ravno na god sv. Antona, smo imeli slovesno blagoslovljenje nove podobe sv. Antona puščavnika. Izdelal jo je zelo ukusno, reči smemo umetniško, g. Jakob Guzelj, podobar v Volšpergu, za kaj nizko ceno. Pri tej priliki g. Guzelja priporočamo najtopleje cerkvenim predstojništvom kot ne-ustrašljivega katoličana, trdnega narodnjaka in reelnega delavca. Do njega naj se obračajo cerkvena predstojništva pri potrebščinah, ki spadajo v podobarako stroko. La trdno svoji kvsvojim! k Zelema kaplja. .0, predpust, ti čas preBneti, — da bi več ne priSel v drugo! — Ti med materne petice — si poslal požrešno kugo, — si mošnjico mi rejeno dal popolnoma na suho.« S temi besedami so zapuščali kapeljški tržani in tržanke v nedeljo zjutraj z razgretimi glavami Niederdor-ferjevo gostilno, kjer so prerajali celo ljubo Priloga 2Q. štev. „81ovencaM dn6 36. januarja 1904=. noč. Marsikdo se je pomenljivo popraskal za ušesi, ko se je pomika) nestalnih korakov v spremstvu „nemSkih devic« proti svojemu domu. — Sioer pa saj so delali za dober namen! Dober namen pa — tako razlaga in kaže Vsenemec Wolf, uzor kapeljBkih po silinemoev. Zakaj bi tedaj ne rajali do belega dne ? Nam niti na misel ne pride dvomiti, da je bil njihov človekoljubni namen, koristiti gornjekoroškim popljavljencem, bolj čist kakor okna na mesnici nekega tržana, ali vseedno se čudom čudimo njihovi ganljivi vztrajnosti na plesišču, ki bi bila vredna boljše stvari. — Ko se bodo glave vztrajnih plesalcev zopet zjasnile, Vam poročam, do tedaj pa prosimo tihega sočutja za »človekoljubne« — plesavce. k Nemška nervoznost. Nemški listi poročajo, da se v Beljaku snuje slovensko izobraževalno društvo »Dobrač«. »Grazer Tagblatt" pravi, da naraščajoča slovenska organizacija na Koroškem d& Nemcem mnogo misliti. Naš odgovor na to bodi: »Slovenci, pogumno branite svojo zemljo 1 k Poročil se je v Celovcu gosp. Rado K u S e j z gospodč. Rožico Legatovo, hčerko g. Vekoslava Legata. k Iz Podkioštra poročajo, da se je komisija izrekla za to, naj se ondotna samostanska razvalina podre. k Iz Trbiža poročajo, da so v nedeljo ondi županu Dreyhorstu slovesno pripeli od cesarja podeljeni mu viteški križ Franc Jo-žefovega reda. Štajerske novice. š Umrl je včeraj popoldne ob V*3. uri č. g. Alojzij S i j a n e c , župnik v Ne govi; rojen je bil 22. maja 1846, v maš-nika posvečen 21. julija 1872. N. v m. p.! š Proteatanška agitacija. Prote stanški pastor Mahnert iz Mariboia je dobil preteklo nedeljo na razpolago prostore obrtne šole v slov. Bistrici, kjer je agitiral za pro-testantizem. d Ogenj. Iz Konjic poročajo, da je pogorela v Sečah hiša čevljarja Franca Slo-serja. Sloser in njegova rodbina so rešili samo golo živlienje. š Samomor. Ustrelil se je notar v Fttrstenfeldu, Karol Fintschger. š Turistično gibanje. V Kocbekovi koči je bilo 1903. let« 105 turistov. — Po-dravska podružnica »Slovenskega planinskega društva ima spominske knjige pri Sv. Urbanu, Sv. Duhu in v Zigertovem stolpu. Vpisalo se je lani pri Sv. Urbanu samo 107 turistov (v knjigi nemškega društva 1326), pri Sv. Duhu 53, v Žigertovem stolpu 309. Nemci, ki se jeze, da jih je podružnica pre hitela glede zgradbe stolpa, ga prav radi obiskujejo, a bolj »incognito», in se v spominsko knjigo navadno ne vpišejo. Stolp jim zelo ugaja, še bolj pa seveda krasni razgled. Pri Piskerniku v Logarski dolini se je vpisalo lani 350 turistov. V verandi pri slapu pod Rinko se je v spominsko knjigo lani vpisalo 167 izletnikov. Letos se izbolj šajo cestne razmere od Ljubnega do Luč in je potem pričakovati še večjega števila tuj cev. Tudi železnica Sinča vas Kaplja, ki se je lansko leto dogradila, bode dovajala vedno več turistov v krasne Savinske planine. Treba bode torej misliti na graditev hotela »Rinka«. š Slovensko gledališče v Mari boru. Finžgarjev »Divji lovec« je dosegel dne 24. januarja v »Narodnem domu« sija jen uspeh; v tej igri polje res žitje in ču stvovanje našega naroda, to je prešinjalo igralce in občinstvo in odtod ena navduše nost pri obojnih in ona vnema v igri. Pred stava je bila izborno pripravljena in ravno preveliki vnemi igralcev je morda pripiso vati, da so se na par mestih pokazale čisto nepomembne in skoro neopažene nekorekt nosti. Zblaznelega rihtarja Zavrtnika je igral gospod dr. Bszjak z uprav pretresljivo tragiko. Blagi prikazni Majde in Janeza sta bili kot vlogi izročeni našim posebno priljubljenim močem, gospe dr. Glaserjevi in gosp. Poljancu. Prizori narodnega življenja so bili naravnost neprekosljivi, treba jih je bilo le gledati te naše fante in brhka dekleta, — in pa našega izbornega Tončka. Zbori na rodnih pesmi so se morali na burno zshte-vanje vsi ponavljati. š Protestantizem. O tem Be nam še poroča iz Slovenske B strice : V nedeljo dne 24. t. m. smo imeli tukaj takozvano prote stantovsko službo božjo. Uboga nemška vera je beračila za streho pri različnih gostilnah Toda pokazali bo ji čez prag. Slednjič je do bila svoj lokal v obrtni nadaljevalni šoli. Ob 6. uri zvečer je vkup zvonilo, če ni morebiti sosedni kovač Matuš tolkel po nakovalu. Vernikov ni bilo mnogo na tem shodu. Ze to je poparilo celo naše nasprotnike, da bo se vabila razdajala brez podpisa. Drugi so uvideli, da bo ta demonstraoija v čisto ka toliškem mestu rodila boikot njihovih prodajaln. Le nekateri nemški nacionalci so poslušat šli Župnika Mahnerts iz Maribora. Ko poizvtmo natančneje njih imena, bomo jim glasno povedali, da je že zadosti, da imamo narodnostne boje, da ni treba še verskih! š Umrl je v Radgoni upravitelj bolnice in bivši občinski tajnik gosp. Franc S e m b i č. š Šolstvo. Za učitelja na Planini na Spodnjem Štajerskem je imenovan začasni učitelj istotam, g. EmilKrižman, za učiteljico na šoli v Smarji pri Jelšah ondotna začasna učiteljica gdč. Marija Z u p a n č i č. M učiteljico ročnih del na slovenski šoli za konjiško okolioo je imenovana nadučiteljeva soproga gospa Mar. P i r e h, rojena Kos. Umirovljena sta na lastno proš njo meščanska učiteljica g. Franja B u r g er v Mariboru in nadučitelj g. J. Troha pri Sv. Petru nad Laškim. š Iz Gradoa se nam poroča, da ta-mošnja akademična podružnica sv. Cirila in Metoda dne 9. svečana t. 1. priredi zabavo, Več jutri. Primorske novice. p Nenadoma opeial je v Gorici mizarski pomočnik Štefan Močilnik iz Loč-nika. Ko je šel po ulici, mu je prišlo slabo in je padel. Zdaj je v bolnišnici. p Predrzno tatico Gizelo Emperger iz Goric* so aretirali v Trstu. p Nerodnosti v okrajni bolniiki blagajni v furlanskem Tržiču so prišle pred sodišče in bodo imele najbrže neljube posledice. Začelo se je s tem, da so si začeli gospodje pri blagajni očitati goljufijo. Zdravnik dr. Lovisoni je imenoval tajnika blagajne »sleparja, ker je ogoljufal blagajno«. Pri tožbi, ki je vsled tega nastala, so pa prišle na dan take stvari, da je državno pravdništvo začelo tožiti nekega Fabrisa, ki je kot bolnik vžival podporo. p Baronica Ema Spaun, ki je umrla 22. jan. v Gorici, je bila šele nekaj let po ročena z admiralom Spaunom. Prišla je v Gorico, da se pozdravi. p Daleč po svetu je prišel Franc Vede. Pred dvema letoma je štl v Algirijo. Tu mu ni šlo po volji in prepotoval je Francosko. Nikjer mu ni bila sreča mila, in vrnil se je na Goriško. Ob meji pri Korminu si je kupil kruha za zadnjih pet soldov; po tem se je pa oglasil pri policiji sam in po-vedal, da se je odtegnil vojaški dolžnosti. In dobil je v Gorici, česar ni mogel najti po svetu: Stanovanje in hrano! p Drobne novice Alojzij Marušič v Opatjem selu se je pri delu vsekal v nogo. — Zaprli so Jožefa Mozetiča iz Vogrskega zaradi pohajkovanja. — Antona Simiča iz Košane so obsodili ra štiri mesece, ker je pretepel Figarja. Iz časnikarske torbe. čt Učitelji in liberalna stranka. •Domoljub« je piBal, da so liberalci učite ljem obljubili mnogo denarja. »Narod« pa pravi, da je ta trditev nepoštena in zlagana. Torej »Narod« trdi, da liberalci učiteljem ne cbljubujejo zvišanih plač. Dalje trdi »Narod«, da sa laže »Domoljub«, ki pravi, da hočejo liberalci doklade zvišati, da dobe denar za učiteljske plače. Iz tega pa ne sledi nič drugega, kakor da ima liberalna stranka učitelje za norce: Učiteljem v obraz obeta zvišanje plač, kmetom nasproti pa trdi, da ni nič obljubila! čt Afera g. župana Hribarja se za vija v veduo večjo meglo. Ni mogoče pri praviti g. župana, da bi odprl svoja inače t ko sijajno zgovorna usta in razjasnil, kaj ds je pravzaprav. Nemški listi trdijo, da ga častništvo družabno bojkotira, v častniških krogih se govori, da je podal neko izjavo. Mi pa vprašujemo, a ne dobimo odgovora. Ljubljana čaka pojasnila. čt Zvezani! »Slov. Narod« se huduje, da ni dr. Šusteršič zavrnil delegata Dober-niga, ki je priporočal zvezo z Nemčijo. A kako pride »Narod« do tega? Saj so slovenski liberalci zvezani z nemško stranko ! Najprej naj dr. Tavčar pretrga slovensko -nemško zvezo, potem naj šele govori! čt Neoporečno dejstvo, da Blovenski liberalci za denar prestavljajo brošure, ki jih razširja vsanemški »Gustav Adolf Verein«, in da jih »Narod« v obliki člankov priobčuje, ker je to ceneje za Vsenemce, katerim je kolportiranje brošur preveč nadležno in brezuspešno — je spravilo »Narod« iz ravnotežja. Odgovoril nam je: tBlagoslovljeni šufti«, »svojat«, »zavrženost in podlost«, »šuftarija« itd. Ti izrazi kažejo, da so »Na rodovi pisači popolnoma kvalifioirani za pose), ki smo jim ga očitali, slednjič nam groze, da nas bodo s pasjim bičem pretepli. Mi si usojamo vprašati: Ali je tudi ta pasji bič plačan od vsenemške propagande ? Govorili bomo še jasneje o priložnosti, zlasti o b volitvah! čt »Slov. Narod" napada Koroice, ker prinaša odslej »Mir* za prilogo domoljuba". Ali naj bi prinašal morda »Rodoljuba", ki sramoti slovenske duhovnike, ki so v borbi z nemškimi nacionalci ? Ali naj bi po > naprednem« zgledu prinašal cd vse nemške protestantovske propagande plačane članke ? Kaj pa so »Narodovci« še storili na Koroškem ? Nekaj jih je, ki so pri čaSi piva ob zaprtih durih strašno radikalni, a kdo dela med ljudstvom, kdo se trudi, kdo žrtvuje vse svoje moči ? Tam, kjer je treba nastopiti na bojnem polju in prenašati udarce nasprotnikov, tam teh radikalnih narodnjakov, ki se širokoustijo po »Narodu«, nikjer ni videti. Smejati se moramo, ako »Narod« piSe, da je »v vseh resnično narodnih krogih na Koroškem zaradi tega (»Domoljuba«) zavladalo pravo ogorčenje«. Kdo pa so tisti, ki so tako »ogorčeni« ? Naj se vendar po kažejo! To so kaki trije, ki se niti na noben javen shod ne upajo. Ti naj bodo »ogorčeni« in naj pišejo v »Narod«, kolikor hočejo! Falzifikatorji papeževih enciklik so tudi zasramovalci cerkvenih dogem. Podlo se norčuje »Slov. Narod« iz dogme brezmadežnega spočetja. In taki ljudje hočejo biti še kristjani? 0, ti »divji Amonitje"! Iz Bele Krajine. Nedavno nam je »Učit. Tovariš« prinesel imena tistih belokranjskih junakov, ki so se odzvali klicu »na boj na divje Amo-nite!« Našteli smo 17 imen p. n. gg. nad učiteljev in učiteljev. Z vso gotovostjo smemo trditi, da bi ti gospodje ob takih nevarnih Časih, kakor so bili turški časi za našo krajino, pustili velikodušno vso brambo dežele »divjim Amonitom«, sami pa bi bili pobegnili v nedostopne kraje. A dandanes stopajo z odkritim vizirjem na plan, ker ni nobene nevarnosti več, in si tolmačijo moralno kakovost dež. šol. sveta na način, kakor sta ga slavnoznana učitelja Salberger in Novak. Ko bi bila taka odkritosrčnost in ju naštvo, ki je uganjajo b svojimi podpisi gg. belokranjski učitelji, res kaj vredno, bi mi prav nič ne štedili s pohvalo in priznanjem, a tako se moramo le posmehovati tem pre klavrnim junakom. Njihovo junaštvo, ki izvira iz tistega nesebičnega hrepenenja, obrniti nase poglede merodajne liberalne go spode v dež. Sol. svetu, katero hrepenenje je rodila neutešna želja, ki klije v srcih teh gospodov — priti vendar enkrat preko Gor jancev — ni prav nič nevarno »divjim Amo nitom«. A lepo ni tako junaštvo in tudi občudovanja ni vredno, toda ako si ogledamo to junaško gospodo nekoliko od bližje in pregledamo njihovo zgodovino, so nam pa to »junaštvo" pokaže se v čisto drugi luči Med njimi so junaki, ki imajo svojo eksi stenoo zahvaliti edino »divjim« Amonitom, ali so pa iz rok »divjih« Amonitov že toliko sprejeli, da bi že čut dostojne hvaležnosti jim narekoval ne spuščati se v tak oduren boj. Nam gg. junaki ne bodo zamerili, ako jih tudi javno karakteriziramo. Med njimi so junaki, ki so junaško oblegali Jeranovo dijaško mizo, Kadunc in Primožič sta živela ob denarju pref. g. Kr žiča. Strehoveo... Ah, pa pustimo tako junaštvo za sedaj! Pri pogledu na belokranjske junake pa se domišljamo ogromnega števila teh ljudij, katere so izvečine preredili ob času dijaštva »divji Amonitje« ! Dobro je, zapomniti si imena vseh učiteljev, ki se zdaj oglašajo v boju proti »divjim Amonitom". Prišel bo čas, ko bodo isti gospodje pri »divjih Amonit h« kljuke pritiskali in zagotavljali, kako so vneti za vse dobro in blago. In takrat sc jim bo reklo: Leta 1903., pod vlado barona Heina in Tavčarja, ste bili taki! . Dnevne novice. V Ljubljani, 26. januarja. S kamniške železnice Prejeli smo naslednji dopis: Da kamniška železnica vozi, kakor voznik lončeno robo, to je obče znano. Godi se baje iz varstvenih ozirov. Dobro, to bi še prenašali. A včeraj zjutraj se nas je okoli 400 oseb vozilo na semenj v Ljubljano. Bili smo tako natlačeni, kakor slaniki v sodu. Mnogim je bilo slabo, neka oseba je morala celo izstopiti mej vožnjo. Ali je tudi ta varčnost iz varstvenih ozirov? Vsled pomanjkanja sedežev smo morali večinoma stati zunaj na mrazu, dasi pravijo napisi, da je to prepovedano. Ako nima uprava dovolj voz, naj jih preskrbi, ker ljudje plačajo za sedeže, katere morajo dobiti, ali pa cene znižati in vpeljati četrti razred. Sprevodnik pa tudi ne moro v takem drenju pregledati vozovnic. Prometno ravnatoljstvo v Beljaku — in to je obče znano — sploh prezira slovenske pokrajine v vsakem oziru in morda-misli, da je za »kranjske kmete« vse dobro, da le plačajo. V Ljubljani na državnem kolodvoru smo zahtevali »pritožno knjigo«, a je nismo dobili, kakor že dvakrat preje ne. Zato javno vprašamo : Zakaj se nam pri- kriva pritožna knjiga in zakaj je gosp. kontrolor iz Beljaka slep in gluh za vse pritožbe? Naše potrpežljivosti je konec. Varčnost je lepa čednost, toda štedite drugod, ne pa na troške revnega ljudBtva. Gospode državne poslance pa poživljamo, da enkrat podregajo velemogočno ravnateljstvo v Beljaku, katero nam je tudi v narodnem oziru jako neprijazno in nasprotno. Iz Mengia, 25. jan. (Predavanje.) V »Katoliškem izobraževalnem društvu« je v nedeljo tu predaval gospod dr. Lampe. Po-vdarjal je tri stvari, ki delajo narode mogočne in imovite: delavnost, zmernost in organizacijo ter to pojasnjeval zlasti z angleškimi razmerami. Nato je govoril o naši »inteligenci«. Ko se je vozil v vlaku, je neki financar v kupeju na glas bral okoli stoje čim neko svinjarijo iz »Naroda«. Taka je ona »inteligenca«, ki se pri nas nad ljud stvo povzdiguje. Ne vprašajo, ali je res ali ne: da je le umazano, pa imajo svoje veselje. A bilo je dovolj, pogledati odkrito v obraz do tičnega rmenega mladeniča, in utihnil je ter jo pri prvi priliki odkuril proč. V katoliških izobraževalnih društvih se naj goji prava prosveta, ki dela ljudstvo sposobno za delo, za gmotni umstveni napredek. »Straža« na Dunaju. K poročilu o I. izrednem občn.zboru »Straže« moramo še dostaviti, da je cdbor prejel, žal, žela po občnem zboru brzojavni pozdrav iz Št. Pavla na Koroškem: Bog daj „Straži" rok stotero, da prežene vse sovrage, ki jemljo Slovencem vero in pa jezik majke drage! — Skoda, da brzojavka ni dcšla pravoiasno ! Za prijateljski večer 14. februarija se vršijo že živahne priprave, tudi lepše prostore bomo imeli na razpolago, zato upamo, da bo ta večer nudil izborne zabave in mlademu društvu pridobil še več prijateljev in novih udov. Društvo šteje že sedaj 123 rednih članov; pristopil je tudi 1 ustanovni član. Prepričali smo se, da slovenska »Straža« ob Donavi v cesarskem mestu, ki sa po vsi pravici sme imenovati Avstrija v malem, da »Straža" uživa simpatije vseh pravih Slovencev! Da bi bila bodočnost temu velevažnemu društvu zagotovljena, zato mu želimo se več ustanovnih članov, morda tudi v slovenski domovini. Ustanovnina — 40 K enkrat za vselej ali v dveh obrokih po 20 K — se bo namreč nalagala kot glavnica, od katere se bodo uporabljale vsako leto obresti. Potem bi »Straža« stala na trdni podlagi — neomahljivo! Dal Bog! Slovensko akademično društvo »Slovenija" na Dunaju nam piše: slavno uredništvo »Slovenca" ! Akademično društvo »Slovenija" prosi uljudno, da blagovolite sprejeti sledeče pojasnilo. Z ozirom na do-pi; z Dunaja v 16. številki »Slovenca", po katerem bi bilo možno sklepati, da »Slove nija" nI poverjenica družbe sv. Mohorja, si usojamo konstatiraii, da je »Slovenija" fak tično poverjenica omenjene družbe. — Odbor akad. društva »Slovenija« na Dunaju. — Iz Smartna pri Litiji: Več de lavk se je odpeljalo v tovarne na Bsdensko v Wiesbadtfu, Oi tam nam poročajo, da se jim vsiljujejo brošure, pisane v protestanškem duhu. Izdaja jih znani lutrovski pridigar Chraska. Opozarjamo delavke, naj ne hodijo v one kraje, kjer je v nevarnosti nj hova vera in je tudi zaslužek jako boren.— Ponesrečil Be je mladenič Jožef Poglajen iz Salšeka. V gozdu je sekal drva, debela bukev je padla nanj in ga nevarno poškodovala. — Sajenje tobaka v Dalmaciji. V okraju Ioootsk so v minlem letu zasadili 3985 rastlin. Uradu za odkupovanje je bilo oddanih 502 666 kg, za katere je bilo izplačanih 771.559 kron 47 v. S.mo vas Run kovic je prejela 201.419 K 10 v. h teh številk je razviden gospodarski pomen gojenja tobaka za ubogo prebivalstvo Dalmaci|e. — Konkurzi v letu 1903. V h tu 1903 je bilo naznanjenih v Avstriji 1133, na Ogrskem 332, v Bosni in Hercegovini pa 17 konkurzov Ako jih razdelimo po krono-vinah, jih je bilo na Nižje Avstrijskem 242, od teh 192 na Dunaju, na Moravskem 118, na Češkem 332, v Sleziji 39, na Solngraš-kem 15, na S t a j a r s k e m 80, na K o -r o š k e m 23, n a K r a n j s k e m 27, na Tirolskem 82 na Predarlskem 11, na Primorskem in v Dalmaciji 61. — Volitev župana s« je vršila daneB pri Devici Mariji v Polju. Zupanom je izvoljen dosedanji g. župan Jakob Dimnik s 23 od 26 oddanih glasov. Svetovalci so: Janez Dovič iz Sneberja, Janez Štele iz Za- . loga, Andrej Avšič iz Sneberja, Jan Jamšek iz 2?. Kašlja, Andrej H ebš iz Sp. Zadobrove, Anton Robida iz Zg. Kašlja, Franc Plevnik iz Vevč, Janez Trilar iz Studenca. Volitev se je vršila mirno, ker so bili odborniki prepričani o sposobnosti in vestnosti gospoda Jakoba Dimnika. — Novo rešilno sredstvo. Namesto rešilnega pasa bodo sedaj rabili na ladjah rešilni telovnik, katerega se obleče in napihne z zrakom. — S spečim kitom trinil je skupaj na morju p«rmk »Wdrtcemberg«. Parnik se je močno pretresel in sunil kita, ki je s svojo krvio pobarval m^rje daleč na okolu. — Rasširjenje ženskih študij Na-učno ministrstvo je določilo, da smejo ab-solventinje raznih liceiev, ako so napravile zrelostni izpit, na podlagi dopolnilne skušnje takoj vstopiti v tretji ali četrti letnik učiteljišča. — Razpisane službe. Na državni realki v Ljubljani je razpisano mesto lup-1 e n t a za zemljepisje in zgodovino. — V statusu politične uprave na Kranjskem je razpiaano mesto višjega okrajnega zdravnika. — Službi okrajne babice v Ratečah in Begunjah na Gorenjskem sta razpisani z letno plačo po 100 kron. — Slovensko planinsko druitvo. Občni zbor »Savinsse podružnice« se bo vršil dne 2. iebr. t. 1. ob 2. popoldne v sobi okrajnega zastopa v Gornjem gradu. — Občni zbor » Z i 1 j b k e podružnice« se bo vršil v nedeljo, 7. Iebr. t. 1., ob pol treh popoldne v O.čji vasi v Zajezerski dolini v Regarjevi gostilni. — O Izseljevanju v Ameriko je izdal naš rojak , pod&onzul I. S v e g e I, brošuro, v kateri pravi, da je od I. 1776 do 1. 1903 priselilo se v Ameriko 21 milijonov oseb in sicer 19 milijonov oseb samo iz Evrope. Največ izseljencev je iz Angleške, 7 milijonov, iz Nemčije 5 milijonov, nato pridejo S medija, Avstro Ogrska, Norveška, Italija in Rusija z 1 in pol milijona. Posebno zanimanje vzbujajo Dodatki o izseljevanju v upravnem letu 1902 — 1903 Iz Avstrije in Italije je v tem letu največ izseliencev in sicer Poljakov 37 499, Slovakov 34 412 Hrvatov in Slovencev 32 892 Madjarov 27.113, Nemcev 23 597, Židov 18 795, Rusinov 9819, Čehov 9577, avstrijskih Bolgarov, Srbov in Črnogorcev 4227, avstrijskih Romunov 4173, avstrijskih Lahov 2170, Dalmatincev, Bošnjakov in Hjrcegovcev i. t. d 1723. — Hrvatske novice 9 0 1 e t n i e a rojstva biskupa Strossmayer-j a bo 4. februarja. Tem povodom bodo velike slavnosti. Vsa Hrvatska se ga bo spominjala. — Mandat odložil je dalmatinski deželni poslanec dr. Ruževič. — Hrvatska dramatika. Dne 4 febr. bodo v Zagrebu igrali veselo igro Dimitrije-vičavo »Domači proizvod«, ki je dobila nagrado. Meseoa februarja bo,uprizorjen tudi »Ban Pavao", spisal Milan Sanoa in »Erira Gubara«, delo brezimnega pisatelja — J a -roslavKocian je predvčerajšnjim kon certoval v Zagrebu ie četrtič pred razprodano hišo. Včeraj je Kocian imel koncert v Varaždinu, danes pa koncertuje v Karlovcu. — Madjaron8ki dnevnik nameravajo izdajati v Oseku — Kruh 54 let star ima Andrej Zeininger v Zagrebu, ki zbira zbirko domačega kruha in peciva za razstavo v Petrogradu. — Zabranila je oblast skupščino v Babinji gredi. — Bogoslovec Š k r i n j a r , ki je bil v Zagrebu obsojen radi tega, ker so ga dolžili, da je razširjal puntarske spise, na tri mesece ječe, je v soboto popoldne nastopil kazen. Ljubljanske novice. Ljubljanske predpustne zadrege. Pre teklo soboto je pisat »Slovenec«: »Doba predpustnih zabav je tudi doba predpustnih zadreg. Odbor trgovskega društva „Merkur" je sklenil, da povabi na svojo zabavo Nj. cesarsko visokost nadvojvodo Jožefa Ferdinanda. Odbor ljubljanske »Čitalnice« je pa sklenil kakor sa po Liubljani govori, da ga na svojo zabavo ne povabi, ter motivira svoj sklep s tem, da je nadvojvoda baje pač član nemške kazine, ne pa tudi kakega slo venskega društva«. »Narod« sedaj taji glede čitalnice to, kar govori vsa Ljubljana, in psovke meče okolu sebe, iz česar se vidi, da s psovkami hoče zakriti resnico. Ako so se nekateri gospodje pr stavili pri čitalnici na stališče, da je čitalnica vsaj toliko vredna, kakor kazina, zakaj se \endar radi tega razburjate? Ako sami sebe tako nizko cenite, svobodno vam. Sicer pa mi toliko časa vztrajamo pri svoji trditvi, dokler odborniki čitalnice ne napravijo novega sklepa in ga razglasu po časopisih. — V današnjem uradnem listu smo brali izjavo »Ljubljanske čitalnice«, ki se nam zdi nasprotna trditvi »Narodovi«. Izjava se namreč glasi, da je odbor sklenil pred novim letom, da v tej sezoni ne priredi nobenih elitnih plesov, ampak samo majhne plesne večera, iz katerega vzroka — je opustil vsako posebno vabljenje honoraoijorjev. Torej v uradnem listu so se izognili glavnemu vprašanju, kaki nagibi so bili za to, da letos ne bo elitnega plesa. Vabilo na izredni občni zbor C e c i 1 i-j i n e podružnioe za stolno cerkev sv. Nikolaja v Ljubljani, v četrtek, dne 28. jan. 1904 ob 5. uri popoldne v prostorih orglar-ske šole na Vodnikovem trgu št 5. Spored: 1. Poročilo predlagatelja pravil. 2. Konstitui ranje novega odbora. 3. Pogovor glede nabiranja novih članov. 4. Slučajnosti. Obrtno gibanje. V mesecu decembru 1.1. so priglasili na novo obrte: Leopold Jeran na sv. Petra cesti, trgovina z mešanim blagom; Aleksander Gruber, Mestni trg, pro daja kartonaž; Alojzij Zvan, na Prulah, kro-jaštvo; Jakob Štrukelj, Francovo nabreije, prodaja črev; I. Pyrker, Dunajska cesta, pleskarstvo; Franc Cisoio, Cesarja Joiefa trg, prodaja živil; Uršula Vider. Delenjska cesta, gostilna; Anton Černe, sv Petra cesta, izdelovanje štampilij iz kavčuka; Franc Markič, Florijanske ulioe, pekarija; Moric Sohvvarz, Sodnijske ulice, trgovina z raznimi stvarmi; Terezija Dolenc, Kolodvorske ulice, prodaja živil; Nikolaj Pastal, Rmska cesta, čevljarstvo; Mihael Štrukelj, Francovo nabrežje, prodaja črev; Ivan Traven, Tržaška cesta, prevozništvo; Jerica Kune, Gosposke ulioe, poprava modrocev; Apolonija Letnar, Poga-čarjev trg, prodaja sadja. Odpovedali so obrt: Frančiška Golob, Karolinška zemlja, trgovina z mešanim blagom; Breskvar & Irkič, sv. Petra cesta, ključavničarstvo; Ivana Grajzer, Martinova cesta, branjarija; Terezija Lampert, Kolodvorske ulice, prevozništvo, prodaja goriva in apna, Terezija Wilser, Tržaška cesta, trgovina z mešanim blagom; Anton Dermastja, Kongresni trg, krojaštvo; Lucija Majhen, Pogačarjev trg, trgovina s sadjem; Frančiška C »jhen, Mestni trg, branjarija; Frančiška oblak, Stari trg, sejmarstvo; Franc Cascio, Vegove ulice, trgovina z južnim sadjem. Ženski oddelek krščansko-socialne zveze je imel v nedeljo v »Katoliškem domu« svojo 2. obletnico. S kratkim pozdravom je otvo-rila gospa predsednica Manfredo družinski večer. Nato je v daljšem nagovoru g. dr. Krek opisoval lastnosti delavske žene, namreč živo vero in razum, ter navduševal občinstvo za to društvo, ki dosega ie sedaj lepe uspehe. Deklamacija »Meta in Jaka« in dvedejanska igra »Potujoča torta« sta povzročili med občinstvom mnogo smeha. Dvorsna, ki je bila okrašena s slovenskimi trobojnicami in cvetjem, je bila polna občinstva. V deželno bolnišnico so pripeljali včeraj 75 let starega hlapca Janeza Babška iz Pod-molnika. Pretepla sta ga njegov gospodar Anton Dolinšek in posestnica Marija Lenče tako hudo, da je na glavi in na levi roki težko poškodovan. Istega dne je prišel v bolnišnico zidarski pomočnik Anton Aviin iz Škofje Loke. Dne 24. t. m. zvečer mu je nekdo vrgel kos lesa v glavo in ga precej ranil. Hrvatje za »Družbo sv. Cirila In Metoda"! »Glasbena Matica« in »Družba sv. Cirila in Metoda« vabita kot pokroviteljici na veliki koncerts plesom, kojega priredi dne 3. febr. t 1. v veliki dvorani „Narod. doma" v Ljubljani »Mladost«, pevski in tamburaški klub hrvatskih vseučiliščnikov iz Zagreba, na korist slovenski »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Vspored koncerta: 1. F. Hofbauer: » V n i z po matuškč«, poje celi zbor. 2. Lisinski Procbazka: Izvod iz opere » P o r i n « , izvaja tamburaški zbor. 3. St. Stražnicky: »Dodji zlato...«, za klavir, harmonij in čelo, ožji zbor s tenor-solom (stud. iur. gosp. Zvonimir J e r e t i n) in bariton-solom (stud. pharm. g. Lav. V o d v a f k a). 4. Smetana-Macbač: » D a 1 i b o r « , izvaja tamburaški zbor. 5 a) N. Rosenberg Ružič: » S a n « ; b) A. Nsdvči: »V ljubem si ostala kraji«, poje oiji zbor. 6. Mubvič ■ Horvat: »Slovenec in Hrvat«, šopek narodnih pesmi in zborov hrvatskih in slovenskih. Izvaja tamburaški zbor. 7 A Foerster: »Slovo«, poje celi zbor. Pevske zbore vodi stud. iur. g, Stanislav Stražnicky, tamburaške zbore stud. iur. g. Marijan Horvat. Ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Sadeži po 4, 3 m 2 K, stojišča po 1 K se dobivajo od srede naprej v trgovini g. Lozarja na Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajni. Pre plačila se hvaležno sprejemajo. Telovadna društva v Ljubljani. Telovadno društvo n^okol« je imelo včeraj svoj občni zbor, katerega se je udeležilo 80 članov Tekom leta je vsega skupno telovadilo 8588 članov. Telovadcev je društvo imelo 103. Dohodkov je bilo 9605 K 4 v., stroškov 9048 K 20 v. Dr. Tavčar je dejal na dr. Kušarjevo interpelacijo, da se bo v prihodnji seji bavil dež šolski svet s prepo ved)o ravnateljstva I. državne gimnazije, ki je prepovedalo dijakom udeleževati se so-kolskih telovadnih vaj. V odbor bo bili izvoljeni : dr. Tavčar, dr. Ravnikar, dr. Mur-nik, Janko Bleiweis vitez Trsteniški, Bojan Drenik, Avgust Jagodič, Henrik Lindtner, Matko Prelovšek, Pavel Skale, Oskar Ter- glav, dr. Franc Windiseher in dr. Miljutin Zamik. Izšla je prva številka novega lista »Slovenski &okol*. — Nemški „T u r n-v e r e i n" je imel občni zbor, katerega se je udeležilo 144 članov. Tekom leta je skupno telovadilo 8447 članov. Telovadcev je društvo imelo 120 in 40 gojencev. Dohodkov je bilo 16.085 K 4 vin., izdatkov 15.801 K 4 v. Premoženja je 15 853 K 45 v. Podstarostom je bil izvoljen prof Biader, častnim članom pa Tavčarjev politični prijatelj, dr. Schsffar, katerega je starosta „So-kola", dr. Tavčar, kot zastopnika slovenske dežele poslal v deželni šolski svet Heil! Nesreča vsled električne železnice. Pred Kramarjevo gostilno na Djienjs&i ce^ti se je včeraj popoldne splašil električnega voza konj posestnika Frančiška Pavčiča iz Gotine in ušel. Pavčič je mej vožnjo padel pod voz in ga je konj vlekel precej daleč za seboj. To je videl posestnik Josip Mikolič s Hudega pri Višnji gori in je stekel pred konja ter ga ustavil. Pavčič sicer ni imel težkih zunanjih poškodb, pač pa je tožil o budih notranjih bolečinah. V Ameriko. Včeraj zvečer odpeljalo se je z južnega kolodvora v Ameriko 5 Slovencev in 8 Hi-vatov. Javno predavanje je danes v prostorih »Slovenske krščdnsk i-socialne zveze« v Se lenburgovi ulici št. 6, IL nadstropje. Predava g. dr. Krek. Začetek točno ob '/»8. uri zvečer. GoBtje dobro došli! Semenj, Včeraj, dne 25. t. m. bilo je na sejm prignanih 1508 konj in volov, 330 krav in telet, skupaj 1838 glav. Kupčija je bila pri govedi kakor tudi pri konjih prav dobra, ker so prišli po govejo živino Korošci, Nemci in Miravci, po konje pa Lahi. Za Makedonce. Slovensko pevsko društvo >L pismo generala Confteva, ki potuje po E rovi v zadeli mikedonake re voluoije. V pismu pravi C inrtev, d* prinaša iz Londona vtisek, da Makedonci ne morejo raAunati na kako aktivno pomoč od strani AngU-fike. Pomcč more priti samo od Rusije, zato potuie ša v Petrograd. Petrograd. O angleški ekspediciji v Tibet sa poroča iz Dargilinga, da med T.betaisci vhda velika razburjenost proti Afigletem, Tibetsnci izjavljajo, da ako pojdejo Angleži dalje, se bodo obinili za pomoč U't Rusijo. Skoro prida do bojev. Meteorologldno porodilo. ViSins nad morjem 3; 6'2 m, srednji zračni tlak 736 Omm 1 I StAttj* 0 Cas opa- ; bf.ro-6 zovanju metra. r ain. Temp«,! ratara po ! Vetrovi. C«l>Ijn Nebo «•5 ■s e b (3 N f 25j 9. zvfifi. | 74.-J 4 —a 6 1 si. szah. | obl. 00 21' „fil 7,gzjut.r. | 743-1 1—381 si. jug j2.popoi.| 742-5 | — 3-0 | Srednja včerajšnja temperatura —3 2* n B normale — Dunajska borza dnč 25. januarja. Skupni državni dolg v notah .... 100-70 Skupni državni dolg v srebra Avstrijska zlata renta 4% . . .... 12066 Avstrijska kronska renta \°fo Avstrijska inv. renta 3'/«% • .... 93 25 Ogrska kronska renta 4<£ . . . . 9905 Ogrska inv renta 3'/»% • .... 91 (6 Avstro-ogrske banfiae delnice Kreditne delnice..... .... 673 25 London vista...... .... 239 70 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž, v. 117-07'/i 2u mark....... .... 23 42 Italijanski bankovci . . , Tržne cene v Ljubljani dn6 17. januarja K h K h Goveje meso I. v. kg 1 40 Pšenica . . 100 kg 16 80 Telečje meso Prašičje » sveže > 1 80 Rž ... » » 12 60 » 1 70 Ječmen . . » > 13 — Kožtrunovo meso » 1 — Oves . . . > a U 40 Maslo . . . . » 2 50 Ajda . . . » » 17 — Mast prašičja . . » 1 70 Ptobo, belo, » » 16 40 Slanina sveža » 1 60 Koruza . . » » 14 40 > prekajena » 1 80 Krompir » » 4 -0 Jajce, jedno . . — 8 Drva, trda, m" 8 50 Mleke, liter • . — 18 » mehka » 6 oO PiSčanec . . . 1 40 Seno, 100 kg . , — — — 40 Slama, > > . — — Fižol, liter. . . — 24 PSenična moka St 1 28 40 Grah, > . . . 40 Koruzna > 19 50 Leča, » . . . — 28 Ajdova » St. 1 134 50 Vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, odprto. y.\v. ■A<-A. --.v- -/-.v;- , J N>> m i 'eta. 123 3—1 ?Kdo proda? Bkiweisovo in Slomškovo = sliko v barvah. = Ponudbe na uredništvo »S ovenca«. Parni motor za dve konjski sili v dobrem stanu se prav po ceni proda. Leepcld Trotnil^, ^ v Ljubljani, 121 ?—i sv. Petra cesta 27. Poskusite pristni rastlinski liker ,Florian' Varstvena znamka. Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogrevajin oživlja tel6, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: Edmund Kavčič v Ljubljani. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. 1741 20 Gospodična, katera bi bila tudi sama zmožna Voditi trgovino z matiufaktufrn. blagom sprejme se takoj v službo! Več o tem pov6 upravništvo „Slovenca*. 30 15 Tamburice kakega razpuščenega društva takoj kupi neko društvo. Več pove upravništvo „Slovenca". 113 3-3 —^——B^^^^^^^^—BBa^^mmmm^mi^mmmmmmmmmm^^m^mmmmi^mmmmmm 2 dijaka 2 se sprejmeta takoj na stanovanje, če treba tudi na hrano. Natančneje sa izve na Francovem obrežju št 7, III. nadstr. 125 3-1 trgovina železnin in kovin LJubljana, Valvasorjev trg št. 6. Največja zaloga železnih peči vseh sistemov Velika izbera posod za premog, pečnih ; okrilj, pečnih predstav z galerijo in brez galerije, kovinastih stojal = kovinastega orodja v različnih izpeljavah. -- 1537 12-8 L ^^ 1537 12-8 >/ V Naznanilo. 117 3-2 Podpisanec usoja si gg. hišne gospodarje, kakor tudi stranke uljudno prositi, da pripravijo zaboje smeti o pravem času in jih ob pravem času blagovolijo postaviti pred da se vsake pritožbe onemogočijo. Prosim, da se vsi nedostatki naznanijo meni, nakar se bo nedo-statkom takoj opomoglo. Ivan Turk, podjetnik sv. Petra cesta 74. Zavod za mebliraiye in dekoracije T71TD A AT/^ no D U D T Xprp IJubljana, Frančiškanske Jo JTLAlIN U ±JKJj3lltri±_jJli X 5 ulice št. 10. # Telefon it. 97. pohištvo vsake vrsfe od najnavadnejšega do najfinejšega. Zaloga tapet, rolet, karnis za"okna, zagrinjaL 1608 11 ^ preprog. Največja izbera mmm^ blaga za pohištvo Enostavne in*luksuriozne ženitbene oprave, solidno in poceni izvršene. Dekoracije. Oprava celih stanovanj, hotelov in kopališč. Ako ste bolni na želodcu pijte vsako jutro malo čašico petnajst let stare slivovke, katera je bolja kot vsak konjak. Z mlekom najbolj redilna pijača Z encianom gotovo najbolji pripomoček proti vsem želodčnim katarnim boleznim. Pošiljanje po pošti proti povzetju RUDOLF ZORE, Jesenic« (Gorenjsko). 108 39-2 Liter stane K 3'60. Liter stane K 3 60. Udajalelj ia adcavaral »redmk: Pr. igaa«IJ Zitslk, Tuk .Katoliike Tiikaroe" v Ljubljani.