St. 80. V (iorici, Y soboto dne 6. oktobra 1906. LietniJk VIII. Izhaja vsaktorek in soboto ob 11 uri predpoldne za mesto ter ob 3. uri pop. za deželo. Ako pade na ta dnova praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Staue po pošti prejeman ali v Gorici na dom poäiljan celoletMoS K, polletno 4 Km četrtletno 2 K. Prodaja se v Gorici y to- bakarnan Schwarz v Solskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekalisßu po 8 vin. GORICA (fljutraiije Iz, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, rac"u- ¦ nijo se po pogodbi. kdaiatelj in odgovorni urednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Vtisi s praega zodniznega shodn. (Dalje.) Ako pa tu trdimo, da je poleg de- lavstva še najbolj sposoben kmet za socijalno delo, za sccijalni razvoj, mi- 8^o, da ne trdimo kaj neresničnega. Kdo ve bolje, kakor ravno kmet, kaj se pravi ljubezen in dolžnost do bližnjega? Kdo je bolj navezan na sopomoč in žrtvovanje bližnjega in bližnjemu, kakor ravno kmet? Zato ima poljedelsko za- drnžništvo največ vitalnosti v sebi, naj- ^eč spoaobnosti za nadaljni razvoj. In ta razvoj bo tem večji, tem vspešnejši, aim bolj prodre socijalni cut in ideja socijalne dolžnotti v . kmečki stan, čim bolj Be torej v njem razširi zadružniška zmisel. A tudi tehnična izobrazba mora pO8lati splošna, prilagodena posameznim kulturnim razmeram in zahtevam. Saj je ravno namen zadružništva, vzbujati v ljuahtvu zanimanje na modernejäe go- spodarstvo, naditi sredstva za izboljšanje poijedelske prodakcije, ako hočemo tu ravno pustiti iz oči obrtne in druge prodnkcijske zadruge, ki služijo bolj na- menom poedinskih interesov, A tadi za- drnžništvo samo potrebuje intenzivnejše izobrazbe. Vedno nove njegove oblike postanejo tako raznovrstne, z&htevajo tolik. specijalnega znanja v eni alt drogi ; etroki, da ena oseba ne more več so- ! delovati pri vseh teh raznih oblikah, ne more več zadoačati zahtevam raznih i oblik. Klic po spec'jalni, zadružniško- ' tfhniški izobrazbi se javlja vedno gla- j sneje, vedno pogosteje, in priti mora j čas, ko se bode moral ta klic vpoätevati ' todi od strani onih laktorjev, ki so po- J klicani priskrbeti 1 udstvu izobraževalna j sredstva. I Temu klicn, .temu tako važnemu ! vprašanja za nadaljni razvoj zadružništva . se je moral vsekakor pridružiti tudi I. ' poljedelski zadružni thod na Dunaju. Govoriti o tem predmetu pa je bila na- ; loga moža, ki zadružništvo temeljito j pozna in ljubi, kakor ljnbi temeljito in j refeno svoj narod, za katerega tndi dolgo j vrsto let deluje, namreč Jana Sedlaka, , ravnatelja Češke zadrnžne zveze v Pragi. Sedlak je izdelal krasni referat o za- družnem šolstvu, ia katerega hočemo j posneti naslednja, za zadruzniätvo tako , važiia izvajanja. Konstantira namreč najprej, da ima zadružna organizacija veliki vzgojevalni ! pomen za mali in srednji stan polje- delcev, ki so državotvorni temelj. Vzgo- jevalno delo zadrag ae kaže v tern, da VzRajajo kmečko prebivalstvo za boljše gOBpodarjenje, kajti kmeta pripravijo do tfga, da preiskuje blago, katero kupuje, od droge strani da prilagodi blago. ka- tero pripravlja za trg, zahtevam trga ; prisilijo ga, da si pridobi ono znanje, ki mu je potrebno pn izvrševanju svojega gospodarstva in pri prodajanju svojih izdelkov, in to sicer ne samo v lastno korist pri proizvajanju in pri prodajanju, nego tudi v korist konzumentov, ki ko vsled tega boljše, pravilnejše in cenejše postreženi. Zbdroge rešijo ob enem kmeta iz one zapuščenokti pri kreditnem gospo- darstvu, katera ga je svojčas izročevala na milost in nemilost izkoriščevanju, na- učijo ga pri potrebi kredita razločevati investicijski kredit od prometnega, raz- ločevati torej korist zemljeknjižnega kre- dita od ofeebncga kredita; naučijo ga točnosti pri plačevanju obresti in vra- čevanjn posojil, ekratka — naučijo ga vezi, ki spajajo gospodarstvo posamez- nika s splosnim gospodarstvom. Kdor hoče učiti, vzgajati, mora sam vzgojen biti. Ali mi danes S3 sami vzga- jamo in že učimo, to pa zato, ker je naša avstrij.ska organizacija še zelo ! mlada. Potrebne so pa resne in temeljite žtudije, obsežno znanje, mirno preso- jevanje in sreca pri izbiranju sredstev, sistemov in oseb, ako se hoče doseči pravilna asimilacija zadružnih oblik, pra- vilno prilsgodenje razmeram, obstoječim ! v naših krajih. Vse mora biti v redo, | toliko pri velikih, kolikor pri malih za- i drngah, kajti neuepeh najmanjše zadruge 1 meče še vedno zelo veliko senco v luči ! javnega mnenj«. ! Zato pa je potrebna vzgoja, in sicer ! vzgoja „celotnega kmečkega prebival- stva !". V tem ozirn se je do danes že delovalo. Pri uslanavljanja zadrug se je Dstanoviteljem pojasneval pomen in na- men zadružništva, poučevali so se za- i družni uprsvniki, vršili so se poučni te- ¦ čaji o zadružništvu, izdajala so se po- j sebna navodila, pouki in nanki za od- i bornike in nadzornike, pouöevalo se je vsestransko in kolikor mogoče — — a vse to ni dovolj. Potrebne so sposobne moči za vodetvo zadrog, še bolj potrebne pa mcči za vodstvo zvez, potreben je poleg dosedanjega praktičnega pouka j tudi šolski zadrnžniški ponk! ! NaBtati more le vprašanje, ali je ! pri nas v Avstriji tak pouk mogoč, brez velikih stroškov mogoč ? V Avstriji imamo 2 poljedelski vi- | soki šoli, 20 višjih in srednjih polje- I delskih šol, 40 poljedelskih šol b celo- letnim in 71 s poluletnim poukom, ne- oziraje se na posebne strokovne sole, kakor za gozdarstvo, vinarstvo, sadjar- stvo in vrtnarstvo, za varilco in žgalno obrt, za gospodinjstvo, itd. V vse te äole Be da zadružniški pouk prav lahko uvrstiti, brez velikih stroäkov in brez obrempnjevanja učencev. Zadružni pouk pa moramo ločiti v dve kategoriji, namreč v ponk potrebnega uradništva za osrednje korporacije zveze, torej višji pouk, in v pouk za razume- vanje in vodstvo nižjih zadružnih orga- nizmov, torej nižji pouk. Viäji pouk za uradništvo zvez naj bi se vršil v polje- delskih visokih solan in kmetijskih aka- demijah, nižji pouk pa na nižjih kme- tijskih äolah in v nadaljevalnih šolah na deželi. Uradništvu zveze pripada agitato- rično zadružno delovanje, torej razširje- vanje zadtužne ideje na sploh in usta- ' navljanje zadružnih organizmov ter nre- jevanje njihovega poslovanja, skratka celotno zadružno organizatorično in nadzoro^alno delovanje. Za tako delo- vanje pa je treba obsežnega teoretiČnega in praktičnega znanja. Vzgoja takih uradnikov bi morala obsegati tri faze: 1. splošna predizobrazba, 2. strokovna izobrazba, in sicer a) sploana teoretično- I praktična strokovna izobrazba, in b) po- • sebna praktična učna doba. Splošna strokovna izobrazba je lehko za vse zvezne uradnike enaka, ker je nje namen uvesti le uradnika v splošne zadružno gospodarske razmere. Splošna izobrazba ne sme samo poznati i gospodarskih dejstev, nego tudi vzročno j zvezo istih; učiti mora razumevanje j pohlopkov in stikov gospodarskega živ- i Ijenja, mejsebojno zvezo posameznih atanov, pomen zadrnzniätva z ozirom na celotno narodno gospodarstvo, njegovo sposobnost in pravico do razširjanja ; prisvojiti si mora pre^lod čez vse sedanje J pravne razmere, nuditi vpogled v zvezo posameznih pravnih materij; raztolmačiti mora histvo knjigovodstva kot takega, potem v zvezi s celotaim pisarniškim znanstvom, in njegovo važnost za na- rodno gospodarstvo in pravoznanstvo. Kakor pridobiva duhovnik, učitelj, sodnik, ali zdravnik vsposobljenost za svoj stan še le v praks', a rabi kot temelj pouk v celi vrsti znanosti, in kakor ni mogoča kazuistika katere si bodi stroke, ki je povzeta iz življenja, a ne sloni istočasno na znanstvenim in sistematičnim pouku principov, tako potrebujejo tudi uradniki zadružnih osrednjih organizacij, ako ho- čejo res koristonosno delovati, z ene strani čisto praktično učno dobo, ki služi v dosego spretnosti v knjigovodstvu, pre- gledovanju, pisarnovodstvu itd., z drage fctrani pa splošni duševni izobrazbi slu- žeco izomiko na narodno-gospodarskem, jui'idicnem, zadružnem in trgovskern polju, tako da si pridobijo življenjapolno znanje, namenjeno praksi in razsodno prakso-prepojeno z znanstvenim duhom. To izobr»z"bo pa naj bi, kakor rečeno, pridobili na poljedelskih visokih äolah in akademijah, v pouku katerih bi se do lali predmeti, potrebni za tako izobrazbo. To je mogoče storiti, zato se tudi pri- čakuje, da se v doglednem času tudi 8tori. (Konec pride.) Dopisi. Z Otllce. — Vesel in pomenljiv dan smo imeli Otličani preteklo nedeljo, blagoslovila se je nova sola. Vsakdo, ki razume pomen Sold dandanes, ve tudi, kako važen dogodek je, če dobi vas novo äolo. Malo pred maäo sta dospela na Otlico visokorodni gcsp. dvorni svetnik grof Attems in gosp. nadzornik Finžgar. Pred maäo je imel naä g. župnik pri- meren nagovor v pravem pomenu besede, ki je zaslužil, da bi se zapomnil od be- sedice do besedice; naravnost vzorno razpredena ideja govora je bila: sola je podlaga naši prihodnosti. Sliäal seoi že tega in onega govornika, a reči moram, da takih govorov äe malo. Na tem mestu naj bo izrečena g. župniku zahvala, ki jo je po pravici zaslužil in iskreno želimo, da bi tudi nadalje slišali tako dovržene govore kot je bil ta : poln ljubezni do domovine, do domače grude in do Najviäjega vladarja. — Po rnaši se je vršilo blagoslovljenje novega äolskega poslopja, ki stoji na lepem in prijaznem kraju blizu cerkve. Otroci so Šli naprej, zadaj gospodje gogti in gosp. j župnik, naäe učiteljstvo in drugo občin- stvo, smo se napotili med zvonjenjem zvonov proti soli. Po blagoslovu je imel visokorodni gosp. grof nagovor, v kate- rem je zahvalil vse, ki so kaj pripomogli pri stavbi. Gosp. nadzornik je položil starišem na srce pomen äole in domače vzgoje. Naš g. učitelj Vrčon se je za- hvalil gospodom za trad, očrtal v sploänih potezah pomen sole, povdarjal vzajemno delovanje starišev in učiteljev in pripo- ročal otrokom redno obiskovanje sole, nakar se je oficijelni del zaključil s trikratnim „živio" na presvetlega cesarja. Gospodje gO8ti in občinstvo so si potem LISTEK. Povest iz doline. Pastuškin. (Dalje). Tedaj se je vzdramil Peter iz za- mišljenosti. Pograbil je na mizi lep bel list papirja, ga položil predse na knjigo, namočil pero v črnilo in se sklonil da bi piaal. Toda takoj ni vedel, kako naj začne pravzaprav. Zato je vtaknil konec peresnika med zobe in jel misliti. Konečno pravi: MDa tako!« in jame piaati : I „Moja oporoka. Jaz, Peter GoSčak, čutim, da se mi bliža zadnja ura in zato želim, da se mi vklešejo v nagrobni kamen sledeči stihi: Narodov želel sem le prospeh, kar pograbi roka me koščena - Ko po rajskih Seta! bom vrteh, moja, upam, želja bo spolnjena. ^ Brdo, 17. mal. srp. 18 . . Nato je odložil pero, prečital res- nega obraza Se enkrat, kar je bil za- pisal in zganil potem beli list. Poiskalje v miznici zavitek kakor za pismo, dejal ?anj svojo oporoko, zalepil pismo in je vtaknil v desni kot miznice, katero je takoj skrbno zaklenil in del ključ v žep. Medtem se je nevihta zunaj že po- polnoma razigrala in jela divjati z vso svojo neukrotljivo jezo in besnostjo. Toča orešje debelosti je jela butati v šipe in zdelo se je, da jih vsak hip raztreska. Peter je gledal ta prizor in vzdihnil z glasom, ki je razodeval neskončno dušno bol in strto mladeniäko na- vduäenost: „Ta nevihta v naravi jenja zopet in se pomiri. Oblaki ae porazgubijo in razjasno sinjino neba sine zopet toplo solnce, bleda luna, migotajoče zvezde. Ploha se vstavi in bujno zelenje požene zopet s še hitrejšo rastjo od prejSnje. Vsa narava oživi in omladi, kakor da je vstala ravnokar iz groba. Medtem pa ne jenja besneti nevihta v mojem srcu nikdar, nikdar ! Besnela bo in besnela do groba, da, do hladnega groba, brez konca in kraja, brez počitka, brez od- mora, kakor ljuta zver, ki postaja od trenutka do trenutka bolj divja. Se-le ko stopim skozi temna grobna vrata v . ,aiin hišo večnosti, še-le tedaj se vrn.n boj v mojih prsih, öe-le tedaj izgine vsak dvom, vsaka negotovoat kakor srebrna slana pod pritiskom zlatih solnčnih pra- menov. In ta öas, slutim ni več daleč. Bliža se mi od dne do dne in dozdeva se mi, da je že pred vrati, da trka ie na duri z rešilnimi prsti in mi kliče s tolažilnim glasom : Potolaži se, duäa trpeča ! Glej, že prihajam, da te rešim, poln usmiljenja, da se popneš s prostim duhom v rajske višave, vedno svetle prostore k neskončni sreči, k brezmejnem aživanju". kjer sprosteniin bo vseh težav telesa 1 se 'zvoljenim spolnila želja vsaka. Te vznemirja morda skrb za narod, za ljubljeni narod? Potolaži se trpeča duša, tudi v tem! Zakaj tarn koristiš brez- dvomno več milemu ti rodu nego tu na zemlji, kjer se lahko vsak hip spotakneš in zabredeš, morda tako zelo v stran, da potem svojemu rodu več äkodiä kakor koristiš. Zato ne trepeöi pred menoj in ne boj se me ! In jaz ne trepečem pred njim in se ga ne bojim. Nasprotno, želim si, da bi prišel čim prej, da za- gledam čim prej toli zaželjeno pot res- nice in življenja..." Mrje mi v ječi srcc vbogo. S. G re gorL ič. Pomladansko solnce je spuščalo 8vetel čopič svojih žarkov skozi majhno, zamreženo odprtino v tesno celico Pol- jakovega Jože. V tej avetlobi se je dala razločiti kolikortoliko borna notranjščina revne sobice. Po stropu, po kotih in na oknu je viselo vse polno pajčevine. Stene so bile začrnele in hladne. Razen nad- vse ubožne in trde postelje, ki je stala v kotu, ne bi moglo opaziti oko nobene druge oprave. Na postelji je sedel Joža. Desnico je imel naslonjeno na koleno, z levico pa si je podpiral klonečo glavo. Zdelo se je, da opazuje z največjo pozornostjo zabrisani ätirikot, ki so ga risali na umazanih tleh solnčni prameni. A to se je samo zdelo, v istini pa ni bilo tako, v istini ni videl Joža ničesar, zakaj bil je zamiäljen, globoko zamiäljen. Njegov duh je letal po domačih krajih, po poljih, livadah in pisanih travnikih, obiskal je- drage svojce, zletel k Ijabljooi Marički, pomudil se pri nekdanjih tovariših in se razgovarjal z njimi dolgo, dolgo... (Dalje pride.) ogledali šolsko stavbo in popoldne po obedn so odrinili proti domu. Naj bi besede goHp. župnika, gosp. grofa in dragih gg. govornikov ostale trajno in neizbrisno v spominu ter plo- donosno vplivale na srce mladine in starišev in naj bi bil dan šolskega bla- goslovljenja začetek nove dobe, novega življenja in gibanja na naši gorski planoti! Politiöni pregled. Državni zbor. V torkovi aeji državne zbornice so posl. Hueber, E'nspinner in tovariši in- terpelirali ministra za železnice radi že- lezniške nesreče na poataji jažne železni- ce Judendorf. Minister je odgovoril, da je toliko nesrečo v Krumpendorfu koiikor v Ja- dendorsu pripieati protivnosti uslužben- cev. Minister je naglašal, da niso naprave jnžne železnice času primerne ter da imajo take nesreče svoj izvor v globoke- jih vzrokih. Obljubil je, da odredi po- trebno, da se na jažni železnici avedejo potrebne investicije. V to svrho se mi- nister takoj obrne na glavno ravnatelj- stvo južne železnice. Minister za trgovino je odgovoril na interpelacijo posl. Hofsmanna in Böheima glede uradnega postopanja proti poštnim uradnikom ter je izjavil, da se državni priboljäki, ki se jih je obljubilo poštnim uradnikom, izvedejo v obrokih. Zbornica je na to razpravljala o noj- nem predloga poslancev Haeber-ja, Ein- spinner-ja in tovariäev glede postopanja zavarovalnic proti nezgodam. Na to je zbornica nadaljevala debato o lekarniäkem zakona. Vladni zastopnik je rekel, da so v Avstriji zdravilske pri- stojbino v obče ceneje nego drugod. Vladni zastopnik se je izjavil proti po- državljenju lekarn. Ko so govorili posl. Fresl in Wagner ter oba glavna govor- nika Kleeveiu pro in dr. Ofner proti, je zbornica sklenila preiti v specijalno de- bato, nakar je bila razprava prekinjena. Minister za deželno brambo je od- govoril na interpelacijo posl. Steinerja in tovariäev o artilerijskem vprašanja in o U8tanovitvi deželnobrambovskih topni- čarskih polkov ter izjavil, da so naši to- povi atari že 30 let in da |jih je nado- mestiti z novimi, modernimi topovi. Usta- novi se 15 topničarskih polkov in sicer 8 za avstrijsko, 7 pa za ogrsko deželno brambo. Koncera seje je äe govoril poal. Pi- tacco o dogodkih v Dalmaciji, ki jih je v zadnji seji opisal poslanec dr. Ivčevič. Dr. Pitacco je rekel, da so hrvatski So- koli provocirali, čemur je pa odločno ügovarjal posl. Biankini. Volilna refcrma. V svoji pondeljkovi seji je razprav- ljal volilni odsek o volilni dolžnosti. Po- slanec Schlegel je namreč predlagal, naj se uvede volilna dolžnost, ki naj jo do- ločijo posamezni deželni zbori. Kdor ne bo hotel voliti bo kaznovan. Ta predlog so podpirali v prvi vrsti krščanski soci- jalci, ki so zagrozili, da bodo glasovali proti dvetretjin8ki večini, ako se volilna doižnost ne uvede. Proti volilni dolžno- sti pa so govorili socijalni demokrati in liberalni Nemci, katerim se je pridružil tudi dr. Tavčar. Predlog se je izročil po- eebnemu pododsekn, ki naj ga prouči in o njem poroča. V sredo je odsek nadaljeval razpravo o predlogu poal. Tollingerja. Posl. Pastor je izjavil, da podpira predlog u najgloboke- jega prepriöanja. Posl. Choc se je pa po- vsem odločno izjavil proti nvedbi plu- ralne volilne prance. Posl. dr. Vogler in dr. Locker sta predlog Tollingerjev od- ločno pobijala, nakar je povzel besedo ministerski predsednik baron Beck rekši: Volilna reforma uvažuje v gotovi meri davčno silo. Razdelitev volilnega okrožja in mandatov ne bodo nikakor imela za pOBledico brezobzirno majoriziranje mi noritet ; uvedba pluralnega zistema po kateremkoli zistemu bi več ali manje provzročila, da bi se razmerje glasov, kakor je je določil odsek, znatno spre- menilo. Vsled davčnega cenila bi bil bist- veni pomen volilne reforrae, namreč uatvaritev pravne enakosti na polja vo- lilne pravice, znatno oddaljen. Prednost stopinje omike, ki bi koristila le malemu delu, bi imela komaj praktičen upliv na volilni izid. Tako tudi ni noben praktičen | vspeh prednost starosti in oženjenosti, ki imajo pri pluralitetnih momentih brez- dvomno gotove dobrote. Tudi ni priča- kovati od pluralitetne pravice vpliva na volilni rezultat, izvzemäi, da se otežijo volilne predpriprave in kontrola volilne pravice. Dragače bi bilo seveda, ako bi hila raožna osnova pluralitetne volilne pravice, ki bi pustila temelje reforme či- ste, da bi se pa pri tem vendar doseglo jasne, politično koristne vspehe. Vlada pa ni zamogla vzlic natančnemu priza- devanju najti takega pluralitetnega volil- nega zistema. Tudi predstojeöi predlog ne odgovarja zahtevam, ki se jih mora sta- viti z ozirom na raznovrstnost naäih go- spodar8kih, političnih, narodnih in kul- turelni^ razmer. Ako pa odobri odsek kak predlog, ki bo povspeäevsl dovräitev vo- lilne reforme, tedaj ne bi vlada prigovar- jala taki spopolnitvi. Reforma ne služiza novo oboroženje in za poostrenje na- rodnostnega boja, marveč služiti mora za razoroženje socijalnih in narodnih strank ter postati miroljubno delo. Za ministerskim predsednikom se je dr. Tavčar v daljšem govoru izjavil za predlog, nakar je bila razprava do 3. ure popoludne prekinjena. Na popoludanski seji se je poslanec Kaiser v daljših izvajanjih izrekel za pred- kg Tollingerja. Posl. Kramaf je obširno polemiziral proti izvajanjem predgovor- nika. Posl. Adler je izjavil, da je namen Tollingerjevega predloga preprečiti volilno reformo. Govornik je napovedal, za slu- čaj da zbornica vsprejme pluralni zistem, riajostreji in brezobzirni boj socijalne de- mokracije. Socijalna demokracija hoče, da se boj za volilno reformo zvrši. V četrtek je odsek za volilno re- formo nadaljeval razpravo o paragrafa 5. volilne reformo. Predlog poslanca Tollingerja za uvedenje pluralitetne vo- lilne pravice je bil odklonjen. Včeraj je volilni odsek vsprejel predlog posl. Hrubyja, da se prepusti uvedba volilne jlolžnosti deželnim zborom. Prihodnja seja volilnega odseka bode v torek. Odsek se bo bavil z razdelitvijo volilnih okrajev na Češkem in Morav- skem. Dvetretjinska večina za spremembo volilnih okrajev. Kakor je znano se Čehi in Jago- slovani kakor tudi nekatere drnge par- lameatarne stranke odločno upirajo proti določitvi, ki naj se vsprejme v novo vo- lilno preosnovo in po kateri bi bila za vsako spremembo kakega volilnega okraja potrebna dvetretjinska veöina. To dve- tretjinsko večino zahtevajo namreč Nemci, ki hočejo za vse večne Case kodificirati vse krivice katere Be bodo vsled nove volilne preosnove godile nenemškim in posebno pa slovanskiua narodnostim. Vla- da se trudi, da bi dosegla tudi v tem po- gledu kak kompromis in da bi na ta na- čin prej ko prej spravila volilno reformo pod streho. Nasvetovala je baje strankam naj bi se vsprejela določba vsled katere bi moralo ostati pri sedanji razdelitvi volilnih okrajev vsaj osemnajst let, Nemške stranke so se te dni s to zadevo bavile, a sklenile so, da odklanjajo vsak kom- promis. Nemški krščanski socijalci se pa baje še niso odločili. 0 Poljakih pa se govori, da se ne protivijo takemu kom- promisu. Zasedanje delegacij. Otvoritev delegacijsfceg» zasedanja je določena na dan 27. t. m. Cesar otvori zasedanje satn s prestolnirn govorom. Cesar v Pragi. Kakor javljajo iz Prage, pride cesar v Prago 3. iiovembra t. J. Odstop načelnika generalnega štaba grofa Becka. Te dni se je urednišlvo l/sta „Neue freie Presse" brzojavnirn potom obrnilo na načelnika generalnega štaba grofa Becka, ki se nahaja nekje na lovu ter ga vprašalo, koliko resnice je na tem, kar pišejo listi, namreö da že v kratkem času odstopi. Grof Beck, ki mora biti v pri- jateljskih odnošajih z omenjenim židov- Bkim listom, je uredništvu takoj in sicer tudi brzojavnim potom odgovoril, ter mu na/inanil, da bode v resnici odstopil ker služi že 60to leto. „Neue freie Presse" pt: je nadalje izvedela, da je grof Beck vže vložil svojo prošnjo za upokojenje in da je cesar v to upokojenje tudi vže privolil. Vodstvo generalnega Štaba bode pa 'zročene földmaräallajtnantu Oskarjn Potloreku. Nekateri ogrski listi pa hočejo vedeti, da se je nadvojvoda Fran Ferdi- nand o priliki zadnjih vojaških vaj v Dal- maciji grcfu Becku zameril, ker je pri neki priliki baje rekel, da je naäa vojna mornarica v svoji vojni izobrazbi zadnja leta mnogo bolj napredovala, nego pa naša vojska na kopnem. In to da je dalo povod, da se je grof Beck odločil prositi za vpokojenje. Spremembe na namestnisWih. V parlementarnih danajskih krogih se govori, da postane baron Handl naj- brže tirolski namestnik. Drugi pa menijo, da pride za namestnika na Tirolsko biväi trgovinski minister baron Gill. Tudi na nižjeavstrijskem namestništvu pride baje kmalu do sprememb. Za nižjeavstrijskega namestnika bode la;e imenovan biväi minister za notranje zadeve grof Bielandt- Rheidt. Rešitev zakona o kongrui. Z Dunaja poročajo. da je minister Pacak neki deputaciji dahovnov obljubil, da bo zakon o kongrui kmalo ugodno rešen. Za Dalmacijo. Zaderski „Narodni List'' poroča z Dunaja, da je vlada zagotovila dalma- tinske poslance, da stavi še v prihodnji proračun več milijonov kron za zbolj- šanje gospodarskih razmer v Dalmaciji. Nagodbena pogajanja. Te dai so se vršila na Dunaju m.'d zastopniki tostranske državne polovice in med ograkimi zastopniki pogajanja o nagodbi. Razprava je bila le splošna, n pokazalo se je da so nasprotstva jako velika. Za zdaj so se pogajanja prekinila in podrobna razprava se bo vršila vBu- dimpešti äe le čez nekaj dni. Ta podrobna razprava pa bode trajala mogoče mesece in mesece, tako, da se sedanja zbornica skoro ne bode bavila z nagodbenimi vpra- šanji. Akcija proti ministru za zunanje zadeve grofu Goluchowskemu. Iz Budimpešte javljajo, da name- rava na programa iz 1. 1848 stojeca stranka vprihodnjem zasedanju delegacije uprizoriti velik naskok na ministra zu- nanjih del grofa Golachowjkega. Stranka upa, da izsili Goluchowskega odstop, zlasti ker tudi v Cislitvanski ni nihöe zadovoljen s tem ministrom. Ogrsko. Zatrjuje se, da pride cesar v Bu- d mpešto sredi meseca novembra Dne 26. novembra se zberejo delegacije, ki jih dne 27. sprejme cesar v kraljevskem gradu. Vlada je začela razdeljevati odäkod- nine nadomestnim rezerristom, ki so za časa ex lexa morali aktivno služiti. V skupnem se izplača teh odškodnin 1,500.000 K. Avsiro-Ogrska in I tail j a. Italijanska vlada je prepovedala, da se v Rimu vrši naraeravani shod proti Avstro-Ogrski radi dogodkov na Reki in Zadru. Radi tega je bila v torek vrlo burna demonstracija proti Avstro-Ogrski. Dogodki na Ruskem. Zatrjuje se, da car takoj po po- vratku iz Finske izda ukaz, vsled kate- rega bo kmečki stan enakopraven z drugimi stanovi. Gar ne je s svojo dražino povrnil v četrtek v Peterhof. Ministerski predsednik Stolypin je v svojem staiiovanju naäel listek, na kaleretn je bilo zapisano : „Bilo nas je 18 ; eden je prišel prtd vojno sodišče in je bil usmrčen ; eden je radi umora generala Kozlova v jeßi ; trije so umrli na apotekarskem otoku (pri groznem atentatu na Stolypinovo vilo) a — 13 nas je äe vedno". Vstaja na Kubi. Ameriäka vlada je imenovala za začasnega gubernatorja na Kabi Ma- goona. Tajnik vojnega minislerstva Zje- dinjenih držav, Taft, se vrne v prihodnjih dneh v Washington. Domače in razne novice. Sinrtua kosa. — V Sv. Križu na Vipavskem je umrl vÖeraj v 71. letu svoje dobe po dolgi in mučni bolezni posestnik gospod Filip Trpin. Pokojnik je bil mnogoletni župan, častni meačan Sv. Križa, častni stotnik meščanske straže, načelnik cestnega odbora ajdovskega okraja, član pomnoženega c. kr. okr. ä. Bveta. Bil je odlikovan zzlatim križem. Bil je 8ploh jako spoštovana oseba, blagznačaj in vnet rodoljub. Pogreb se bo vräil jutri ob 4. uri popoludne. Svetila mu večna luč ! V Gorici jeumrl v 78. letu svoje • dobe zdravnik dr. Jakob Gentilli. Osebna vest. — Gosp. dr. ALeksij Rojic se je te dni zopet vrnil v Gorico. Za „Šolski Dom" je doälo naäemu upravniätvu : Giril Zamar, kaplan v Ko- baridu 1 K 50 v. Predsedništvu so plačali: Stefan Kafol, stolni korar v Gorici 20 K; dr. Andrej Pavlica, stolni vikar na račun ustanovnine sedmi obrok 20 K; Davorin Černetič, trgovec v Gorici, nabral v družbi goriških slovenskih trgovcev 10 K 08 h; dr. A. Gregorčič v Gorici 20 K. Srčna hvala ! Preplačila za „Šolski Dom" za dr. K. Ozvaldovo knjigo „Naši kulturai delavci v zrcalu Prešeruovih poozij" : Iv. Fon, c. kr. profasor v Gelju 20 v.; Ant. Pipan, c. kr. katehet vojne mor- narice SO v.; Ant. Kutin, učitelj v Tol- minu 50 v. TJbogl „Trgovskl Dom'4! — Tako naslovljena notica v zadnjem listn je „Sočo" hudo spekla ; kajti „veliko be- Bedo" pri „Trgovakem Djmu" ima sedaj njen lastnik. Mož pa zna vec kot „hruäke peči", zato zvrača krivdj „velikodoäno4* na trgovca in krčmarja v „Trg. Domuu, kar ni lepo, ako bi tudi odgovarjalo resnici Ta dva pač ne vodita „Trg. Doma", ampak vodi ga načelništvo „Trg. obrt. zadrage", in tu menda gospodari „Sočin" lastnik! Tu, tu tiči krivda! Ako si upa vodstvo luk. laškega gledališča zahlevati od nemških gledal. družb, da imajo njih nemški lepaki na čelu laäko ime gledališča, ima po naäem mnenju vodstvo „Trg, Doma" tem večjo oblast, terjati od hiänih strank, da ne zataju- jejo na svojih vabilih slov. imena po- slopja. In pa, ali se dotični plakali z za- tajenim slov. imenom niso še nikoli tiskali v „Sočini" tiskarnü? — in še veČ, ali niso taki lepaki nikoli priporoöali trgovino „Sočinega" lastnika samega ! ? Ali si „Soča" res ne more ogledati bolje svojega lastnika! ! — To vendar ni lepo, da kaže s prstom le na druge, ko ve, da jim s tem gmotno škoduje. Ali ima pred očmj edino le koristi svo- jega gospodarja. Čs je temu tako — in vse kaže, da je tako — potem naj ne zlorablja nadalje gesla dr. Lavriča, ka- tero ji že itak pristoja kot kravi sedlo, in naj si raje postavi na čelo: Vse za trgovino mojega gospodarja ! „Soča" kaže s prstom po stari na- vadi tudi pri tej priliki na „Kro;. Z*d- rogo", rekoč : „Saj tudi „Krojaäka Z*id- ruga" vabi Nemce in Lahg pod imenom „Teodoro Hribaru. Da, iskala je celo po laških listih uslužbence, od katerih je zahtevala v prvi vrsti znanje laäkega, še le potem slovenskega jezikau. — Drugega nič? Je pač ubogo malo ! Ali se ni I „Sočin" lastnik äe nikdar podpisal j Andrea ali Andreas G.? Ia zakaj bi ne emel „Kroj. Z^druge" poslovodja iskati odjemalcev med svojimi laškimi znanci, ko si še več dovoljuje „Sočinu lastnik, ki se ima celo za poglavarja slov. stranke! Ali ne zahteva tadi on od uslužbencev v svoji trgovini treh jezikov? ! Ali ni imel v prodajalnici v „Trg. Domu" I pri prvem začetku ualužbenca Lah*? In - da dene laski časnik najprtaj laški jezik, potem slov., je pač nekai nevadnega Da bo pa „SoCau bolje ins minnaiM, koga : naj „okrca", ji svetujemo, naj prirnerja nadpise na prodajalnici „Kroj. Zidr." z nadpisi na prodajalnici svojega lastnika v „Trg. Doiuq"1, in potem izvestno okrca svojega gospodarja. Pa prav dobro naj ga! Začetek shod.i v Tolraiau, ki ga priredi „Trgovsko in obrtno druätvo za Gori^ko" je ob 2. popolaJne in ne ob 3. — Člani in prijatelji „Trgovskega in obrtnega draätva'4 sa sestanejo v so- boto zvečer v gostüni „Pri Kranjeu'' k stanovskemu pogovoru. Vabijo ae aljadno vsi slovenski trgovci m obrtniki. Družt- veni odbor 86 je spopolnil in so se volili v trgovski odsek gg. : A. Zijec, A. Bisail, A. Kregau, M. Hddžet, F. Crnetič, A. Drašček, A. Katrin, J. C goj, J. Dd- kleva in Jeretič. V obrtni odsek gg.: J. Kopač, K. Drašček, A. Breščak, A. Jaki), I. Snunig, J. Moz^tič, P. Cotič, J. Kravos, A. Černigoj, E. Čuk in A. Živic. V pravni pa, ki je že sklenil v zadnji seji med dragim daj>»ti društvemm članom potom društvenegd urada bre^plačna pojasnila in nasvete v titanovsko pravnih zadevah gospodje : dr. Treo, A. Gabršček, dr. Pac, dr. Drumstja, dr. Lsvpušček, dr. Podgornik m Fr. Kocjančič, ta odsek si je izvolil se earn g. dr. Pavletiča. Naroduonapreduo - socijalistlčnl «hod v Ccrkium. — V nedeljo so imeli v C^rknem shod. Sklicdli so ga tamošnji naprednjaki, a prisii so jim na pomoč poieg Konjedica, dr. L^vpuščeka, dr. ^aca in A. G^bräeeka jz Gone« tadi mokraci iz lirjje pjd komttndo Kristana. Snod je bil glede uJeležbe klavern, kar Je z ozirorn na to, da se je vršil v Cerkneui, popolnoma naravno. Napredni '!sti «ami pnznavajo, da se je teg» fchoda udeležiio le kakih 200 oseb. Ako se pomisli, da «u pri takih pnlikab ste- vilke glede udeležencev vedno pretirane, potemiakem je m^rala biti udeležba na ten) fahodu res neznatna. Nashodoje rentačil neki Rojc iz Carkna proti neljabernn ma cerkljanskema žapanu g. Kosmaču. A. Ga- bräcekje davil kierikalnega zinaja, Kristan paje laaal napiednjake in njih voditelje. Da, Tavčarja je, kakor poroca sarn „Sl. Narod" imenoval norca. Ronec caJe komedije je biia baruftt. Parnetni Cer- kljani se ahoda niso udeležili, baje za to ne, ker äe ni nastopil predpustni čas. Vcteranska slavuodt. — Kakor že naznanjeno, vršilu se bode jutri ob 10. un predpjludao v Kabijah odtcritjö spominske ploSce rntjorju baronu F ii 1- lerju Karlovcanu, vitezu reda M*nje Teiezije, Iri jeprel 100 id Francjzov na tu stran moöta iu to loJiKo ea-a, dokier je bila naša ar- mada na vuniein. Tj bitko je posnemal naä peäpolk si. 47. lanslij letj na islein moälu s posebno vuj-j. V spornin njegove hrabrosü niu je postaviio veterandko druätvo za Goriäko-Gradiscansko spo- minsko ploäeu tik rub.jsfceg,* minta in sicer na procelju hiäo mlinskega oakrb- nikh. Piosca je okoli V/2 raetra visoka in 8/< metra široka ia syit.eg* mrdmjrj*. .Napi* na njej, kanor se čuje, je uemiko- slovenski. S.avnost priönö ob 10. un do- poludne a nv. inaio na prostern Pj maži bo odkritje ploäce in razni govori. Pri Blavnotiti bo sodelovalo b^je tadi vo- jaätvo iz Gjricd ter bodü bijö tadi s topovi streljali. Kakor jim kaže. — MSočaM je pred nekHj dnevi pnaesla nazuanilo, da priredi prvo hrvatt.fco tainburasko društvo koncert v restavraciji ,.Trgovskega Doma". Prineala je restavraterjev velik reklamni oglas, v katerein se je povzdigovalo omenjene tambaraše kot umetnike. „Sjča ' pa je med novicami se po^ebej naznanila ta koncirt in s tem ga nekako pnporo- öala. „Sjöa" od minüle srede pa pravi, da so prirediii v „Trgjvakem Djma" koncert neki hrvatski tamburaski ä * r i P a č i. In zakaj so postah omenjoui tamburaäi, kar na jeden fcrat sknpaöi, to na.n pove zopet „Soöa- aama, ko Pravi, da plakate za omenjeni koncert j« tiakala nek» Jaška tiskarna m ne kaka slovenaka (prav za prav bi morala röci GAbrščekovo). Trgatev. — Iz vaeh krajev narn porocaju, da se je letos trgatev slabäe sponeala, nego se je pričakovalo. Suža je povtoi pu Gjrisüein in tnJi v tržasfci okoiici viela cetrtiiiü pridölKa, poneküd •ceJo poiuvico. Kar ae tiöo djbrote, je ta na sploh boijša, nego dru^a leta. Na splob ae raOuni, da je bilo Mod za tretjino pridelka ruanj, nego lansk> ieto. S iv^ia «e je zmanjätu pndüleü puiiökoil tudi na polovicj. Nekawn pose-itmki, Ki unajo vinograde v uiocai zemlji, dJbili so lotos pa tuJi več pndelka, nego lani. „Sodue" laži. — „Soča" je že dvakrai pogrela neke dogodü« o nekmn fiamo&tanu v Oitrogouu (Gran). Vsi ,Sj- 6inia izbrabi hq od zacetka do koiica izmiäljotine, khr natancno pojasnjujo v aredo zv.čer list „Vaterland", ii s točko za todko razkrmkava dotiöne laži raznih cerkvi «ovražnih, nanprotnih Intov. JN*J bi And. Gdbržček raje o raznih svojih „dogodkih-1 piaal, nhmestu, da wboca pobira laži iz obsfcurnih listov. Kubelik v Gorici. — Slavni Češki violinist Jan Kubelik pride prihodnji mesec v Gorico kjer priredi jeden sam konjert. Javni koncert prirede jntri po- polndne v Rabijah pod lipami krčmarja g. Pelicona pevsko draätvo „Zvezda" iz Sovodenj-Rubij v dražbi s tHmburaškim draštvom „Št. Andrež" iz Št. AndreŽa. Vstop je vsakemu prost. Vabilo na občni zbor „Kmet. draštva" v Št. Petra pri Gorici, ki se bo vräil v nedeljo dne 14. okt. 1906 po blagoslovu v lastnih prostorih. Dnevni red po pravilih. Odbor. Ponesrečeua tatvina. — V torek je še neznani tat ukradel kolo gospoda Ivana Pjtočnika, ki se je nahajalo v veži tak. Monta. Ko je g. Patočnik za- pazil, da ma je bilo kolo akradeno podal se je koj na policijo, ki je koj obvestila trgovce s kolesi o ti tatvini. In res je prišel nekdo k trgovca s kolesi g. Tabaju, ter ma ponajal nn prodaj kolo. G Tabaj je navidezno kupil kolo ter rekel prodajalcu, naj ne- koliko počaka, da gre po denar katerega ima v blagajui nahajajoči se v dragem prostoru. Ko se je pa Tabaj odstranil izginil je tadi proJajalec pa^tivši kolo, ker se ma je zdelo, da g. Tabaj ni sei po denar, ampak po redarja. In tako je tudi v resnici bilo. Ko je pa redar priäel ni bilo o tata ne daha ne slaha. Neprijetcn gost. — Liaren^ek Marija, stara 26 let, doma s Krškeg* je stanovala dlje öasa pri nekem Kicel|a v Rabatišču, kjer je dobivala tadi hrdno. Te dni pa je izginila iz stanovanja, ostavši dolžna Kicalja nad 100 krön, a poleg tega pobrala am je še iz noke omare ženako obleko in seat zenäkih 8rajc. — Pevsko iu tainburaško društvo ,,St. Andrež*4 v Št. Audrežu priredi v nedeljo dne 21. oktobra koncert v go- stilni pri Molarja. Iz Kamenj nam piäejo : Stare- šinstvo v Kamnjah je v svoji seji 29. sept. t. 1. sklenilo protiviti ao izpeljati prepoved c. kr, okr. glavarstva radi točenja novega vina. * To pa vsled tega, ker bila bi to nezmisel prepovedati krčmarjem tooiti novo vino v občini, ko ima slednji doma novo vino in je tadi pije ; in brez v*akih slabih poslodic. Trditev, da bi bilo fikrop- Ijenje z modrogalico zdravja škodljivo je že davno ovrženo; zlasti sedaj, ko so jemlje in. äkropljenje večinorna */2 kg na hl. vode. To vpliva pa hudo na prodajo vina. Krömarji inorajo iskati zastaranega vina pri raznih veletrgovcih, kojitn je prilika dana dvigati cene sta- rern a vinu, mud tem mora naä vinöar s cenami odnehorati. — To p* je premnogo knva ta prepoved. Cas je, da se tudi druga žapanstva oglase proti tej prepovedi, koja prav za prav nima pomena. Zakaj bi imela biti ta prepoved veljavna le za našo vinorödno deželico. Skrajni čaa je, da se vinogradniki vprejo takej prepovedi, ki jim je v občutljivo škodo. Razstavc govcje živiae. — V srednjem gevedorejskem ozemlju se pri- rede sledeče razstave : a) Razstava v Ka- nala dne 8. novembra t. 1. z>i oböine Bodnega okraja kanahkega. b) Raz^tava na Cisii pri ajdovskem sv. Križa dne 10. novembra t. I. za občine sodnega okraia ajdovskega. c) Rizstava v Gorici dne 12. novembra t. 1. za občine sodnega okraja goriškega (torej tudi za mesto goriško) lzvzemši občino Ločnik in prištevši ob- čine Dolenje, Kožbana, Medana in Biljana. d) Razstava v Sjžani dne 14. novembra t. 1. za občine sodnega okraja sežanskega. e) Rizstava v Komnu dne 16. novembra t. 1. za občine sodnega okraja komon- skega, prištevši obeine Davin in D >ber- dob. Pri teh razstnvah nakažejo se da- rila v denarju v skupnem zneska K 2300. Kdor namerava vdeležiti se teh razstav, naj se prijavi potom županstva na de- želni odbor do 25. oktobra t. I. Natačni vsporedi razstav se dobe pri županotvih, pri koinisijah za dopažčanje bikov v Se- žani, v G %rici (tnagistrat) in v Podgori (Attemsova palača), pri c. Kr. kmetijsk.jm društva, pri slovenskofn kmetijskem drašt- va in pri deždnem odbora. V planinskem govedorejskem ozem- lju se pnredö sledeče raz-itave; a) Uaz- stava v Tolmina dao 25 oktobra t. I. z* občine sodn^ga okraja tolminskega. b) ; Razstava v G >rknem dne 27. oktobra t. j 1. zi občine sodnega okraja cerkljanskega. c) Riustava v Koüaridu da-i 29 oktobra t. 1. za občine aodnega oiraja koband- skega. d) Rizstava v I3jvcu dne 31. okto- ; brd t. 1. za občine soinegi okraja bov- äkega. Pri teh razstavah naiažejo se da- rila v denarju v Hkupnem zuesku K 2000. Kdor namerava vd^ležiti se teb razdtav, naj se prijavi potom žapaustva na de- želni odbor do 15. oktobra t. I. Natančni vsporedi raz9tav se dobc pri žapanstvih, pri komisiji za dopu5čanje bikov v Tol- minu, pri c. kr. kmetijskem draštvu v Gorici, pri slovenskem kmetijskem draštva v Gorici in pri deželnem odbora. Z ozi- rom na važnost teh razstav, katere tvo- rijo prvi praktični korak do izvräitve de- želnega zakona za pospeäevanje gove- doreje, pričakuje se, da se živinorejci polnoštevilno vdeleže razstav. Veliki koncert s petjem, godbo in srečkanjem na vrednostne dobitke priredi „Slovensko bralno in podporno draštvo" v Gorici jutri zveSer v dyorani pri „Z'atem jelenau. Z»četek ob 7 ari in pol zvečer. Vstopnina 40 v, srečke pa po 20 vinnrjev. Kuietijsko guspodarstvo. — Za kmetijske Sole in praktične gospodarje spiaal Viljem Rjhrmann. Gelje, 1906. Zj- ložila Zvezna trgovina v C-^lja. To je draga, a čisto predelana izdaja znane popularne knjigs o kmetijstvu. V tej knjigi najde kmetovalec poaka in navo- dila za vse gO3podarstvo. Cena 1 K 60 v. Der Pauslavismus. — Eine na- tionalpoliti8ch9 Bitrachtung. V založbi Zvezne trgovine v Celju je izäla vele- zanimiva politična brošura. G 3na brošari 60 v, po pošti 70 vin. Duuajski župau dr. Lueguor bolau. — Listi poročajo, da je danajski žapan dr. Lueger še precej hudo obolel. Nevarna stava. — V Illinoisa v Ameriki so stavili trije mladeniči, kdo bo pojedel največ sira. kid te stave je bil ta, da je jeden od mladeničev amrl, drugi je na smrt bolan a tretji pa nevarno bolan. Prvi je pojedel jeden kilogram sira, a je koj potem obolel in tadi km*tu umrl. — Draghija zivil. — V nedeljo je bilo v Lvovu več javnih ljadskih snodov na katerih je bilo govora o vedno na- raščujoči draginji živil. Vsprejetih je bilo več resolucij. Tako se je zahtevalo, da se odstrani zaprtje meje proti Ra- muniji in Rusiji, da se odpravi canna na uvoz živil, da se znižajo potrošarinski davki, da se zniža najemninski davek ter koneCQO da se določijo naivižje cene, katere smejo trgovci zabtevati za živila, ki so öloveku neobliodno potrebna. Narodno gospodarstvo Okrožuica. vsein občiusklm u prav um dežele.' (Koncc.) C) Ako uniöi lastnik po trlni uši okužene vinograde proatovoljno popol- noma ter odmeni potične povräine stalno ali začasno za draga obdelavne vrste, plača se zemljiški davek za novo obde- lavno vršto (§ 8. zakona z dne 27. junija 1885 drž. zak. ätev. 3 ex 1886). V to svrho je treba vložiti dotično naznanilo pri c. kr, davönem aradu ali pri razvidnostnem zemljemercu tekom stirih tednov računajoc od dneva, ko se je menjala obdelavna vrsta. Temu naznanila treba je priložiti potrdilo občinskega urada spnčujoče, da je dotična parcela okužena po trtni uši. Ako se ne vloži naznanilo pravo- časno, predpiše st nižji davek le za dobo po vložitvi naznanila in ne tadi za prejänj dobo. Ako se zemljäce, katero je ;bilo za- časno nameujeno drugi obdelavni vrsti, zopet nasadi z amenkanskimi trtauii, ima seveda dotiern posestnik pravico zahtevati s posebnim nazuatjilom, (gloj pod črko A te okrožnice), da se doticno zemljsče oprosti davka za dobo 10 let. Kone^no se še opaža, da ao ozna- čene prosnje in naznanila koleke proste. II. Da se more trina aš aspeüno za- treti ter tako obrarovati trtoreja, ki je za našo deželo najvažnejši vir dohodkov, podcljUJeU država in dežela vsako Ieto velike «vote kot brezobrestua posojiia onim vinorejcem, ki obnavljajo po trtni uäi okužene vinograde z amerikansfcimi trtami. Za sličua posojiia morejo se po- tegniti posetftniki vseh onih oböin, v kaieriu je napravila trtna us äkodo, vsled katere tie je ekonomično alanje dotiön.h pusestnikov oucutno omdjalo in je vse eno, ah se po trtni uši uuičeni viuograd obnovi z amerikuiiükimi trtami na is}i parceii ah na drugi povräini, ki je pnpadala prej drugi obdelavni vrsti. frosuja za brezobrestno posojilo He mora prediožiti c. kr. okrajnemu glavarstvu (v niddtu gonäkem [iiuuicipiju). Pridjati je treba proracun troskof za obnovitev in načrt obnovittreuega dela pri cemur se imajo navedti leta, na ka- tera se porazdeh djlo. Naveati je treba tndi, kako jarnstvo nudi prosilec zs(. IHetelsg. 78, St. Si'lmstlnngasst' -Jd. Zulapatclj (•. kr. driavnih nrndnikov. lliistrowtui ceuik ur In /lntiiliio gratis. Zastopniki se iščojo. Slično anoceno so ponurejeno. I Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. I. Prim ožič, slorasli optifcar v Gorici, ulica Murini 3, priporoča čč. duhovščini in si. ob- činstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo optičnih izdelkov in sicer vsake vrste očal, baro- metre, toplonierje, zdravniške to- plomcrje, daljnoglede, vage za vino, žganje itd. Sprejeina naročila in po- prave ter pošilja na «loin. Anton Kustrm, trgovec v Gorici Gosposkaulicast. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. 'Mokp St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Vcč vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob i/2 kila in od onega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & ValenČič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Jocli- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. ,CentFaIna posojiluiea, rcgistrovana zadruga v Qoriei, uliea Ycttupini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 no mesečna odplačila v pctiti lciiti in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakib 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 no menice pa 512"i()1 no vhnjižbo po S°|o zW upravnega prispevka za vsaeega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. ^ i ^ >C * Naznanilo. Kdor hoče imeti res dobro, za- nesijivo, trajno in trpežno uro, naj se z zaupanjem obrne do Ign. Lapanja, urarja v Podmelcu. Poprava ur trpežna in po nizki ceni. > Ceniki se razpošiljajo brezplačno na ,^k dom. Postrežba strogo pošlena. Na prodaj je pod vipavskim Sv. Križem lepa, z vsem preskrb- ljena ! kmetija, obsežna za veleposeslvo. Natančneje se izve pri g. Iv. Makaroviču na Sv. Gori pri CJorici. prazdroj« iz sloveče češke ».Meščanske pi- vovarne«, in. domačega žganja I. vrsto v steklenicali, kojega prislnost se jamüi. Zaloga ledu katorega se oddaja le na debelo po 50 kg naprej Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 1 naproj. Cene zmerne. Postrežba poš- te a in točna. m m m m m m Peter Skerbic, Borica, Riva Corna h. št. 13 (nasprotl zaloge vina gg. bratov Bolaffijo) Priporoča svojo zalogo edino le marcnega piva iz prvc clomaco pivovarno g. Auer- jevih dedieev v Ljnbljani v sodili iu pastariziranega v stekleuieah. Franc Podberšič avtorizovan kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška cesta štev. 17. priporoča slavnemu občinstvu za bližajoči se praznik vseh vernih duš dan svojo bogalo zalogo natjrobiiih spomenikov bodisi priprostih,ali finihiz kraš.ega kamna najboljše vrste za 15 K in vise. V zalogi ima razne kamenite plošče, žlebe, umivalnike za kuhinje, itd. itd. I Sprejema in izvršuje vsakovrstna v kamnoseško stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah. SODE j za bela in črna vina, nove in stare, izvrslno | ohranjene, kakor tudi ogrske sode, debele ocl od 6—7 cm. od 56 1. do 20 hi. in še več, ima v zalogi in nove izvržuje ter stare popravlja } Franc Rusjan, sodar v Gorici, Via Cappella št. 8. Kjiko se predrznes mi kaj driigega prinesti, kakor dobro izkušeni