AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING DAILY NE57SPAPEB
AMERICAN HOME
LETO XLVIII—VOL. XL7III
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING. JULY 9, 1945
Tri salve je oddal iz strojnice ter ubil 8 Nemcev, 20 ranil.
Salina, Utah. — Ameriški vojak Pfc. Clarence Bertucci je bil včeraj na straži v tukajšnjem taborišču, kjer se nahajajo nemški vojni ujetniki. Na •stražo je šel o polnoči. Kake pol ure pozneje je slišal poročnik Cornell, ki je imel službo, tri salve iz strojnice. Skočil je iz svoje sobe proti vojaku, ki je v tem zaklical, naj mu prineso novo municijo, ker je že vso pop-streljal.
V 15 sekundah je Bertucci izpraznil pas z municijo v strojnici in oddal 250 strelov. Krogle so udarjale v šotore, kjer so spali nemški vojni ujetniki in si. cer kakih 30 korakov od stolpa, kjer je bil na straži Bertucci Krogle so ubile 8 Nemcev, ranile pa kakih 20.
Vojaka so takoj prijeli in ga bodo danes zaslišali. Nihče ne ve, zakaj je streljal v nemške ujetnike, ki so bili čez dan zaposleni pri okoliških farmarjih. Bertucci je služil osem mesecev v Angliji pri topništvu, toda bojne akcije ni videl nobene. Vojak je star 23 let in doma iz New Orleans, La. Kot poroča časopisje, je bil že dvakrat kaznovan zaradi nepokorščine v službi.
Vsi ujetniki so bili ustreljeni v spanju. Ranjencem so takoj mudili pomoč zdravniki in bolničarke.
Na Havajih so odpravili zdaj policijsko uro
Honolulu. — V soboto so odpravili za Havaje policijsko uro, ki je bila določena za 10 zvečer in ki je bila v veljavi od napada na Pearl Harbor. Ves ta čas ni smela biti zunaj na cesti nobena oseba, ki ni mela za to posebnega dovoljenja.
Z okupacijo Okinawe je ta del Pacifika popolnoma varen in policijska ura se lahko odpravi, je izjavila vojaška oblast.
Ji ne puste nobene asti Angležem in »erikancem
|rlin. — Ameriški častniki, ' pripeljali moštvo v Berlin, Sedejo del mesta, kot je bi-eJ dogovorjeno, se sprašu-lC Po kaj da so prišli v Ber-c-:o nimajo pa tam nobene be. e Ruska vojaška oblast še drži vso nemško prestolov rokah, dočim ameriške in ^■ške čete čakajo, kdaj bodo te oblast nad svojim delom
Naciji so potopili do 10,000 Nemcev v Berlinu
Berlin. — Zadnji akt nemških rsacijev pred polomom je bil, da so hladnokrvno pomorili do 10,-000 meščanov v Berlinu. Ti ljudje so bili v podzemskih predorih, kjer je speljana podzemska železnica. To bivališče je bilo pravcato peklo za ljudi, zato so zahtevali od nacijev, naj nehajo z brezupno vojno.
Poveljnik elitne garde se je za to maščeval s tem, da je ukazal napeljati vodo v te podzemske prostore. Do 70,000,000 kubičnih čevljev vode so naciji spu-stali pod zemljo in utonilo je do 10,000 meščanov.
Nekateri kraji so že zdaj pod vodo in številna trupla plavajo tam po vodi.
SANSovpiknik
NAŠA ARMADA JIH JE SAMO 102 OBSODILA NA SMRT
Washington. — Vojni tajnik poroča, da je biio v tej vojni usmrčenih samo 102 ameriških vojakov in razen enega vsi zaradi umora ali posilstva. Eden je dobil smrtno kazen, ker je dvakrat dezertiral iz bojne linije.
V tem času je pa zaprtih 33,519 ameriških vojakov radi manjših prestopkov. To število je v armadi 10,000,000 mož zelo majhno, je rekel vojni tajnik in je v kredit ameriški bojni sili.
'--o-
Ameriške in švedske firme kontrolirajo industrijo vžigalic
Washington. — poseben odsek poslanske zbornico, »ki preiskuje razne kartele, je poročal poslanski zbornici delovanje industrije vžigalic. Glasom tega poročila kontrolirajo ameriške in švedske firme produkcijo vžigalic v Angliji, Rusjji in na Japonskem. V Zed. ;državah ima kontrolo v izdelovanju vžigalic Diamond Match Co. v Barber-tonu, Ohio.
Preiskovalni odsek je, dognal, da je ta industrija ena najbolj monopoliziranih v Zed. državah ter je eden največjih trgovskih kartelov na svetu.
William A. Fairburn, pred-sedrtik Diamond Match Co. v Barbertonu, ki ima kontrolno večino pri tem podjetju, ima obenem tudi kontrolno večino delnic pri štirih drugih največjih izdelovalnicah vžigalic v Ameri. ki. Istočasno ta firma kontrolira zdelovalnice kemikalij, ki so potrebne pri izdelovanju vžigalic.
Pa ne samo to, ampak ta firma kontrolira ,tudi vso mašine-rijo, ki je potrebna za izdelovanje vžigalic v Zed. državah. S tstimi, katere ne kontrolira Dia. mond Match, Co., ima pa pogod. bo, da ne prodajajo stroje drugam kot tej firmi.
Preiskavo je vodlil poslanec Patman iz Texasa.
Poljska je zdaj kot hisa na kolesih, ki jo premičejo sosedje
Washington. — Jan Ciecha-r.owski, poljski poslanik v Wash-ingtonu od 6. marca 1941 do 5. julija 1945, se je poslovi) iz ura. da, ker njegova vlada v Londonu -ni uradno več priznana. Pri konferenci časnikarjev je podal izjavo, sicer polno močnih besed, vendar vljudno.
Izjavil je, da je Poljska zdaj kot hiša na kolesih, ki jo premičejo vzhodno ali zapadno, kakor to prija imperialističnim željam njenih močnih sosedov. Rekel je, da je vsilila Rusija Poljakom vlado ter politični, socialni in ekonomski sistem, ki jim je po-bo imenovala novega poslanika b oimenovala novega poslanika za Zed. države.
Včerajšnji SANSov piknik na vrtu SDD na Recher Ave. v Eu-clidu je bil dobro obiskan. Prišlo je do tisoč oseb. Po odzivu na govore je bilo videti, da je prišla velika večina ljudi iz ra. dovednosti in pa '— na mrzlo pivo v prijetno senco.
Glavna govornika sta bila Lojze Adamič in Etbin Kristan. Adamič je kot rojen in navdušen Slovenec govoril v — angleščini. Krona njegovega govora je bila izjava, "da je demokracija v Jugoslaviji zgled vsemu svetu," tudi Ameriki!
Nastopili so tudi pevski zbori in sicer v skupnem zboru. Kot se je glasilo vabilo bi imelo nastopiti kakih 7 pevskih zborov. No, na odru smo našteli vsega skupaj okrog 25 pevcev!
Od vseh povabljenih ameriških mestnih, okrajnih in državnih činiteljev se je odzval samo clevelandski mestni odbornik Križek.
Gmoten uspeh piknika je bil, sodeč po drenju pri barah, jako zadovoljiv.
Stavkarji so preprečili odprtijo Goodrich Co. v Akronu, 0.
Akron, O. 8. jul. — Piketne straže so preprečile danes odprtijo tovarne št. 4 od Goodrich Co., ki. je. bila zaprta en teden zaradi poprave strojev. Nekaj delavcev bi moralo pričeti o pol. noči z delom, da bi pripravili vse potrebno za jutranji šiht, ko so piketne straže preprečile delavcem vhod. Zakaj je stavka, nihče ne pove.
Stavka pri Firestone Co. se nadaljuje. Unij ski uradniki so bili pozvani v Washington na sejo pri vladnem delavskem odboru, ki se bo vršila v torek.
Kupujte vojne bonde!
Do 100,000 ljudi je zrlo manevre letailcev
Včeraj popoldne je gledalo manevre zračne armade na clevelandskem letališču do 100,-000 ljudi. Kakih 75,000 avtov je bilo parkiranih pri letališču. Vaje so bile zelo zanimive.
Pozdravi iz Kanade
Družina Hočevar iz 1172 Addison Rd. pošilja lepe pozdrave iz Kanade vsem sorodnikom in prijateljetn v Clevelandu.
-o-
Kupujte vojne znamke!
V podporo listu
John Prišel iz 15908 Park-grove Ave. je daroval $5 kot v podporo, ker pošiljamo list vojnim ujetnikom brezplačno.
Razne vesti od naših borcev v službi Sirka Sama
Mr. in Mrs. Michael Sile, 1237 Norwood Rd. sta prejela na 4. julija brzojav, Pjifo da je bil njih edini sin Pvt. Tony, star 20 let, (j	ubit 29. marca 1945 na
otoku Sebu. Prej je bil poro-čan med pogrešanimi na isti dan.
V armado je bil klican 10. avgusta 1943 in je bil preko morja od marca 1944. Eno leto se je nahajal na Bougainville.
Tony je bil rojen v Jugoslaviji in je dospel v Ameriko s svojo materjo, ko je bil star 5 let. Pohajal je v šolo sv. Vida in potem je graduiral iz East Tech višje šole. Med počitnicami je delal pri Warner Swasey. Bil je član društva Ribnica št. 12 SDZ.
Vojaška maša bo darovana za mirni pokoj njegove duše v cerkvi sv. Vida v sredo ob desetih.
Naj mladi slovenski junak mirno počiva v daljni tuji zemlji, preostalim pa naše iskreno sožalje.
M M M
T/Sgt. Frank L. Glavich, sin Mr. in Mrs. Anton Glavich iz 6308 Bonna Ave. se bo poročil v torek olb devetih v cerkvi sv. Vida z Miss Bernice Bryzek iz Ghicaga. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu. «w m m
Pvt. Albert A. Kurent je dospel domov iz Alabame na dopust za 10 dni. Stanuje na 1330 E. 68. St., kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
Kakih 200,000 ljudi je zrlo pri Niagarskih slapovih na drzno podvzetje
Queenston, Ont. 8. jul. — Danes se je spustil čez Niagarske slapove v nalašč za to napravljenem železnem sodu William Hill, star 32 let. Na obeh bregovih je stalo do 200,000 ljudi, | ki so čakali na izid drznega podjetja.	I
Policija je rekla, da bo stvar preprečila, toda Hill je spustil sod v vodo iz nekega skrivnega kota in sod je zaplesal preko brzic, ne da bi ga mogel kdo ustaviti.
. Sod je napravil 7 milj vožnje, ki je trajala kaki dve uri. Pod slapovi je čakal na drzneža čoln, ki je potegnil sod na varno. Ljudje so pomagali pogumnemu človeku iz soda, ki je tehtal 750 funtov in v katerem se je njegov oče spustil že trikrat čez te slapove.
Ko je zlezel Hill iz soda, je rekel, da ga je samo enkrat tekom j vožnje nekoliko zaskrbelo. To j je bilo takrat., ko je sod zadel v veliko skalo v vodi, da mu je pretreslo vse kosti.
-o-
Sončni mrk
Danes zjutraj od 7:07 do 9:05 smo imeli sončni mrk, ki se je lahko videl tudi s prostim očesom. Mesec, ki je prišel ob tem času med zemljo in sonce, je za-kril dve tretjini sonca. Ljudje v
-	Ohio niso videli nobene spre-
-	membe v dnevni svetlobi. Po-•1 polen sončni mrk so pa lahko vi-.' deli danes v državah Idaho in
' Montani,
1 ^ H ^^^ jjf^L
Kupujvno vojne BONDE in
ZNAMKE
DOMOVINA
/ojak je streljal v speče ujetnike
Veliki trije bodo gotovo razpravljali o vstopu Rusije v vojno
London. — Dejstvo, da je kitajski premier Soong obiskal Moskvo, je dalo povod govoricam, da bodo veliki trije na prihodnji konferenci razpravljali o sodelovanju Rusije v vojni proti Japoncem. To zelo potrjuje tudi dejstvo, da vzdržuje tako Rusija kot Japonska močno armado na sibirski meji.
Londonski Chronicle piše: "Mnogo znamenj kaže, da :bo Rusija spremenila svojo nevtralnost napram Japonski ter Ibo dala svojo bojno silo v pomoč Angliji in Zed. državam, da vojno z Japonsko čim prej končajo. -o-—
Seja demokratov
Jutri večer bo imel sejo Slovenski demokratski klub iz Eu-clida. Seja bo v SDD na Recher Ave. članstvo naj pride v velikem številu.
Senator Burton ima priliko pstati član najvišjega sodišča
Washngton. — Tukaj so se pojavile govorice, da bo predsednik Truman morda imenoval članom najvišje sodnije Zed. dr. žav senatorja Harold H. Bur-tona, bvišega župana v Clevelandu in poprej pravnega direk. torja prj mestni administraciji v Clevelanlu.
Da se kaj takega lahko zgodi, je več vzrokov. Eden je ta, da sta Burton in Truman služila skupno pri Trumanovem preiskovalnem odseku in znano je, da je Truman, ko je bil še v senatu, zelo visoko čislal Burtona.
Drugi vzrok bi bil ta, da je pri najvišji sodniji republikanec samo predsednik sodišča Harlan Stone, odkar je odstopil Owen J. Roberts. Vseh drugih sedem je imenoval predsednik Roosevelt in so vsi demokrati. V Washingtonu se splošno govo-| ri, da bo predsednik imenoval na Robertsovo mesto kakega | mlajšega republikanca in Burton bi odgovarjal vsem zahtevam.
-o-
Važna seja nocoj
Podružnica 25 Slovenske ženske zveze ima nocoj važno sejo, ■ zato naj se članice udeleže v ve-
-	likem številu. Zglasijo naj se , tudi tiste, ki se nameravajo ude.
• ležiti skupnega zleta v Lemont. , Vožnja bo stala $13.50. Podrob-
-	nosti bodo poročane na seji, ki bo v sobi št. 6 v novi šoli sv. Vi-
i da. Tajnica bo pobirala ases-I ment od šestih naprej.
Vojaki, ki so doma na začasnem dopusiu, lahko volijo
Columbus, O.—Državni tajnik Edward Hummel razlaga postavo, ki dovoljuje vojakom v državi Ohio udeležitev pri volitvah, sledeče:
Vojak, ki je doma na dopustu na volivni dan, lahko voli do opoldne pri volivnem odboru. Glasovnice takih vojakov morajo biti poslane za štetje v njih precinkte isti dan do šestih zvečer.
Ako pa hoče tak vojak oddati svoj glas popoldne na volivni dan, to lahko stori v svojem precinktu kot drugi civilisti.
Vojak, ki mu je bila poslana glasovnica, pa še ni nanjo glasoval, lahko voli v uradu vo-livnega odbora dopoldne, popoldne pa v svojem precinktu, kot v prvem gornjem slučaju.
Civilist dobi $450, vojak pa $65 za isto delo
Calcutta. — Ameriški vojaki, ki omogočajo, da se vrši promet s truki iz Severne Burme na Kitajsko, ne dobe za to nič več kot svojo vojaško plačo $65 na mesec, a narednik dobi $115. Zdaj iščejo za isto delo civilne mehanike, katerim obljubujejo na mesec od $450 d0 $550.
Ko so ameriški vojaki to zvedeli, ki so večinoma že vsi na listi za odpust iz armade, so rekli, da bodo prosili na podlagi svojih točk za odpustitev od armade, nato se bodo pa takoj zapisali za isto delo tam za plačo, kakor jo obljubujejo civilistom.
igantne nemške žene grozijo, be bodo njih sinovi maščevali
zdaj na Danskem. Danci se pri. tožujejo, da morajo zdaj prehranjevati te ohole Nemce, namesto da bi poslali živež v sestradano Norveško ali Holandijo. "Prehranjevali smo jih pet let," pravijo nevoljni Danci, "in to je več kot dovolj. Pa ne samo to, ampak ti nemški otroci pohajajo zdaj tudi danske šole na naše stroške."
lonhagen, Danska. — Nem-*tere, ki so pribežale na J> iz Vzhodne Prusije pred grmado ošabno grozijo, da -'Jih sinovi, ko bodo dora-
|fali čast Nemčije v novi
pmške begunke se obna-ft bi bila Danska njih takih 300,000 dobro pre-^h_nemSkih beguncev je
/i Tedenski koledar za racioniranje
t^KVE — Plave znamke T-2 do N-l so v veljavi zdaj.'
au> sir sirovo maslo itd. — Rdeče znamke K-2 do E-l iljavi zdaj.
f .ADKOR — Znamka 36, za 5 funtov, je veljavna do 31.'
S"" Z"amke 1- 2 in 3 "airplane" iz knjige 3 so velja-
P'a7ot txt' Ja znamka pride v veljavo 1. avgusta.
- Znamka A-16, vsaka za 6 galon, je veljavna ^Ptembra; B-7 in C-7 ter B-8 in C-8, vsaka za 5 galon.
NOVI GROBOVI
Joseph Zgajnar
Po dolgi in mučni bolezni je umrl Joseph Zgajnaf (Ganor), star 56 let, stanujoč na 1599 E. 43. St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary rojena Men-cin in dva sinova pri mornarici: MMM l/C Joseph v Columbus, O. in CMMM Albert v Shoemaker, Kalif., brata Louisa ter sestre: Caroline omož. Glavič, Hermina omož. Gnido-vec, Mildred omož. Seaman in več drugih sorodnikov.
Rojen je bil v vasi Grdodol, fara Sodražica, kjer zapušča sestro Rozalijo in več sorodnikov. Tukaj je bival 41 let; zadnjih 30 let je bil zaposlen v Wellman Bronze livarni. Bil je član društva Carniola Tent 1288. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:45 iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev Brez-madež. Spočetja, Superior Ave. in 41. cesta ter na Kalvarijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri popoldne. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje.
Diana Zegarac
•Staršem George in Anna Zegarac je umrla dve leti stara hčerka Diana. Družina živi na 658 E. 130. St. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 10:15 iz Želetovega pogrebnega zavoda v grško katol. cerkev sv. Janez na Scovill Ave. in 22. cesta in na Kalvarijo.
Pogreb Louise Cinkole
Pogreb za pokojno Louise Cinkole bo jutri zjutraj ob devetih iz Svetkovega pogrebnega zavoda in ob 9:30 v cerkev Marije Vnebovzete ter potem na Kalvarijo.
—--o-.
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
*bolj mučno je pa za fran-11 častnike, ki morajo biti "v "h" pri Amerikancih, do-'•te ne določi, kateri del Ber-i »odo zasedle francoske čete. briškim četam je celo stro. tročeno, da ne smejo ustav-ruskih trukov, če bi odva-isivila in skladišč v okraju, idoločen za ameriško okupa. itiAmerikanci ne smejo od fl voznikov niti zahtevati, kažejo poverilnice. -o--
3fki vojaki bodo postali angleški fljani
-*don. — Dočim je nova iJa vlada v Varšavi pova-Womov vse one poljske vo-i fki služijo zaveznikom'v ^ostvu, izjavlja poljska si«v Londonu, da je vsa eV armada zvesta tej vla-r pe pa oni, ki se je zdaj ^zirala v Varšavi, pleska vlada je pa ponu-©>nim poljskim vojakom, { bodo hoteli domov, an-m državljanstvo in da se ■ahko naselili v eni iz-Pigleških kolonij.
Jf -0-
}0)bisk iz Minnesote
•^oboto je obiskala naše >£štvo Mrs. Mary Maršič iz £Jm, Minn. Prišla je na V k svojim hčeram: Mary ' Mrs. Eddy Baznik in > Marsič. Obiskala bo tudi H ^evilne prijatelje v Cleve--4n okolici. Onim, katerih nogla obiskati v tem krat-asu> pa naroča najlepše ve. Mrs. Marsič nam je 12.-la da na Chisholmu ljudje .,,/ajo Ameriško Domovino.
j 157
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEO, Editor) 6117 St. Clair Ave.	IIEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do Doitl. celo leto 17.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti. pol let« $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta «2.00. Za Cleveland, po po&tl Četrt leta $3.35. Za Cleveland In Euclid, po raznaSalcih: Celo leto $8.60. pol let« $3.60.
četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. s. and Canada. $3.50 lor 0 month*. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $3.35 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year: $3.50 for 8 months. $3.00 for 3 months. Single copies 8 cents.
Entered as second-class matter January 5th, 18 Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1878.
I. at the Poet Office at
No. 157 Moil., July 9, 1945
Naš novi državni tajnik
Kot je bilo splošno pričakovati, je predsednik Truman imenoval svojim državnim tajnikom svojega nekdanjega tovariša iz senata, James F. Byrnesa.
Državni tajnik Byrnes je star 66 let, doma iz Spartans-burga, Južna Carolina. Bil je 14 let v poslanski zbornici in kak ducat let v senatu, kjer so ga smatrali kolegi za enega najbolj sposobnih legislatorjev.
Predsednik Roosevelt ga je vžel iz senata in posadil v najvišjo sodnijo Zed. držav. Ko je izbruhnila vojna, ga je predsednik Roosevelt vzel iz sodnije in postavil za vojnega mobilizatorja. Malo pred Rooseveltovo smrtjo se je pa odpovedal in šel domov, da se posveti odvetniški praksi. Takrat se je govorilo, da, je za vselej opravil z Washingtonom. Vzrok za to je bil, ker ni bil lansko leto na demokratski konvenciji izbran za podpredsedniškega kandidata, kot mu je bilo obljubljeno. Fakt je, da je šel takrat na konvencijo senator Trumarvz namenom, da Byrnesa nominira za podpredsedniškega kandidata. Toda Sidney Hillman od CIO ni maral Byrnesa in nominiran je bil T/uman, ki je postal" po Rooseveltovi smrti predsednik Zed. držav. Ako bi bil takrat imenovan za podpredsedniškega kandidata James Byrnes, bi bil on danes naš predsednik. Tako se usoda igra s zemljani.
Toda Truman ni pozabil na svojega zmožnega kolego iz senata, pa je takoj prvi dan, ko je zaprisegel kot predsednik Zed. držav, poslal letalo po Byrnesa, "ker je njegovo obširno znanje v mednarodni politiki skrajno važno pri vladi," kot se je Mr. Truman izrazil.
Ob času, ko je bil Byrnes vojni mobilizator pod Roose-veltom, so ga navadno nazivali "pomožni predsednik Zed. držav." Zato so se začele takoj širiti govorice, da ga namerava Mr. Trudan postaviti v urad državnega tajnika namesto sicer prijaznega in sposobnega businessmana Stettiniusa, ki je sicer veščak v jeklarski industriji( kot predsednik U. S. Steel Corp. je imel letne plače $100,000), ki mu je pa mednarodna politika popolnoma tuja.
Predsednik Truman je izbral ob' tem času v resnici najbolj sposobnega moža za državnega tajnika. Mr. Byrnes se ie udeležil s predsednikom Rooseveltom konference velikih treh na Krimu in ker je vešč stenografije, si je lahko zabeležil vse važne dogovore med Rooseveltom, Churchillom in Stalinom. On je eden tistih redkih oseb«v Ameriki, ki mu je mnogo znanega iz mednarodne politike predsednika Rcgsevelta, kar mu bo zdaj v uradu državnega tajnika gotovo dobro služilo.
V	veliko pomoč pri njegovem državnem tajništvu mu bodo gotovo tudi dobri odnošaji, v katerih je bil s kongresom. Marsikatero Rooseveltovo idejo je Byrnes spravil skozi kongres samo s svojo popularnostjo.
V	svojih mladih letih je bil Byrnes poročevalec za ča-stopise pri sodnih obravnavah. V tistih letih se je tudi naučil tesnopisja ali stenografije. Iz tistih let mu je tudi ostalo svojstvo, da pazno posluša razprave, potem pa naglo odloči za to ali ono stran. To, pravijo, bo prinesel zdaj tudi v državni urad v diplomacijo, kjer ne bo dovolil cincanja sem in tje, ampak po treznem razsojevanju — naglo odločite v to ali ono smer.
Medtem, ko je imel predsednik Roosevelt veliko pomoč od državnega tajnica Cordell Hulla, je bil poznejši državni tajnik Stettinius samo figura in Roosevelt je bil obenem predsednik in državni tajnik. Byrnes bo zdaj predsedniku Truman u desna roka in njegovo veliko znanje v mednarodni politiki bo samo v korist ameriški vladi.
Byrnes je demokrat iz juga, nikakor pa ni novi dealer, kot ni predsednik Truman. Zato bosta pa predsednik Truman in državni tajnik Byrnes mnogo bolj lahko orala skupaj, kot sta pa Byrnes in Roosevelt. Oba, Truman in Byrnes, dobro poznata trdo delo, ker oba sta se povzpela kvišku od preprostega državljana, dočim je brl Roosevelt rojen z zlato žlico v ustih. .
Byrnes živi v Washingtonu zelo tiho življenje. S svojo soprogo presedita večere največ doma in poslušata radio. Redkokdaj gresta kam na večerjo, ali da včasih povabita par prijateljev k sebi. .
Byrnes bo zdaj dobival kot državni tajnik $15,000 letne plače, dočim je dobival kot član najvišjega sodišča $20,000 na leto. Toda Byrnes živi skromno. Nekčo je rekel, da je popolnoma zadovoljen, če je trikrat na dan in če ima včasih kozarček žganja, ki si ga od, časa do časa zaželi njegovo irsko grlo. Na leto, pravi, ima rad po dve novi obleki, katere mu napravi po meri vedno njegov krojač v domačem mestu Spartansburgu.
Od takega para, kot sta predsednik Truman in državni tajnik Byrnes, lahko pričakujemo zdravo politiko in vlado, ki bo res vlada za narod. Zdaj ni nobene nevarnosti, da bi iz te vlade pognal korenine kak diktator ali samozvane'e.
Mr. Truman je imel polno zaupanje v Byrnesa, ko je vztrajal na čikaški demokratski konvenciji, naj bo Byrnes, obenem z Roosveeltom na volivni listi. Šele, ko je Byrnes sam umaknil kandidaturo, videč, da ne bo nominiran, je Truman odnehal, ne sluteč takrat, da bo prav on izbran na Byrnesovo mesto. In zdaj, ko se mu je ponudila prva prilika, je Mr.. Truman poklical zmožnega državnika Byrnesa k
Profesor N. S. Timasheff piše:
"Ko je v juliju 1920 bilo podobno, da je Rdeča Armada stala tik pred svojo zmago nad Poljsko, je Lord Curzon ponudil Sovjetom demarkacijsko črto tako, da bi bili zapadna Ukrajina in Belorusija na sovjetski strani. Sovjetska vlada je odklonila ponudeno črto in je izjavila, da bi sama lahko dala Poljakom mnogo ugodnejšo ponudbo pod pogojem, da se ustanovita v Warsavi "delavska" in "kmečka vlada." Primeren uspeh svetovne revolucije je torej bolj zanimal Moskvo nego interesi pridobitve dveh dežel. Na Poljskem ni prišlo do "delavske" in "kmečke" vlade, Rdeča Armada je doživela poraz in prišlo je do
mirovne pogodbe v Rigi (19Ž1) _t>
Iz tega sledi, da Sovjetom takrat ni bilo nič na tem, če "kozo krade" Poljska ali kdorkoli, samo da bi se komunizem razširil proti zapadu. Poljska ni hotela ustreči, ker komunizma ni marala. O kakem slo-vanstvu se takrat Sovjetom še sanjalo ni. Od takrat do danes je USSR poskušala že z vsemi mogočimi taktikami, da bi ne doživela poloma, na katerega so bili njeni voditelji sprva vedno pripravljeni. Po raznih drugih več ali manj uspelih poskusih je končno prišla do — slovanstva in ustanavljanja "slovanskega bloka." Tako, viš! Tudi to pojde, dokler se ne bo našla kaka bolj naravnostna pot.
* * *
Ukrajinec, ki je zastopal v San Franciscu sovjetsko Ukrajino, je izjavil, da se Ukrajina lahko odtrga od Moskve, kadar se hoče. Moskva ji ne bo nikoli branila. Vendar se Ukrajina ne bo odtrgala od Moskve, ker se noče.
Stalin je bil s to izjavo seveda zelo zadovoljen in oni Ukrajinec je šel lahko domov in obdržal glavo na vratu.
Oglasil se je neki drugi Ukrajinec, ki zastopa (ali vsaj misli, da zastopa) Ukrajino, ka-koršna je bila pred prihodom Sovjetov. Ta je skoraj istočasno izjavil, da se Ukrajina ne samo more, ampak tudi hoče odtrgati od Moskve. Torej je le za spoznanje več povedal kot oni prvi Ukrajinec.
Naj ta drzni človek skuša nesti svojo glavo pred Stalinovo obličje! Ne bo mu ostala
dolgo na vratu.
* * *
Lepo vsa prosim, čislane bralke in cenjeni bralci, nikar ne mislite, da je igrača pisati to kolono. Vselej kadar sedem, da bi pisal, me skrbi, če bo Ameriška Domovina čez par dni še izšla. Saj je vendar Adamič tako odločno napovedal v "E." da bo Ameriška Domovina in vsa njena dnuhal kmalu "splahnjena v obcestni kanal." Vidite, zato me skrbi. Ko napišem eno stran, grem vselej posebej k telefonu in vprašam Jakata, če je že "splahnjen." Ker mi vselej pove, da še ne, si drznem napisati eno nadaljnjo stran.
In tudi posebej za mojo kolono je bilo v Prosveti prerokovano, da bo kmalu nehala. Zato vselej, ko kličem Jakata na telefon, tudi vprašam, če je Qioji koloni že zavil vrat. Pa mi pove, da še ne. In ker Ja-katu dosti ne verjamem, odkar nas je vse tako namazal s tistim "Herr Blanom iz Meniši-je," mu naročam vselej sproti, naj mi pošlje vse proteste, ki prihajajo iz vrst naročnikov.
Jaka mi tudi res ustreže in1
mi pošlje razna—pohvalna pi sma, ki pravijo, da je Ameriška Domovina tako zanimiva, da komaj čakajo njenega prihoda. In so med hvalilci tudi kaki taki ljudje, ki so vsaj nekoč tudi pri Prosveti precej veljali.
* * #
Ima pa človek pri pisanju kolone še druge skrbi. Še pred malo tedni so razni sopotniki na ves glas očitali tej koloni in celi Ameriški Domovini, da partizanom v starem kraju veliko veliko preveč slabega pripisuje. Ne, tega niso zmožni! Ne, tako ne delajo! Ne, to ni res!
Tako so pravili in ko slišiš take ugovore, se ti včasih oglasi skrb, če nisi res kdaj kaj preveč zapisal ...
Zdaj se j';e naenkrat skrb obrnila v dr(igo smer. Zgodilo se je takole:
Odkar imajo partizani s Titom nesporno v rokah našo staro domovino, so isti ljudje začeli prišpetavati vsom onim, ki ne časte Tita: Bodite pametni in podajte se! Saj si lahko mislite, da bodo v domovini vse zved'eli, kdo .je za Tita in kdo je proti. In ko bodo zvedeli, se bodo kruto maščevali nad sorodniki vseh tukajšnjih partizanskih nasprotnikov. Saj si lahko mislite, da partizani ne poznajo nobenega špasa. Kaj je njim, če pade nekoliko glav več ali manj . . .
Tako torej pridejo človeku skrbi, če ni morda doslej kaj premalo pavedal o "zmožnostih" partizanov. Ako celo njihovi prijatelji priznavajo, da so zmožni loviti "talce" radi "grehov" njihovih ameriških sorodnikov—ali je mogoče pretiravati, ko pišeš o partizanih?
Ta kolonar ne bo trdil, da najnovejša "šepetajoča kampanja" nima ničesar na sebi. Kdo ve, kdo ve? Ampak eno je s to kampanjo ugotovljeno, namreč to, da tudi tukajšnji partizanski sopotniki vedo, kakšni so partizani. Dozdaj so tajili, da vedo. Zdaj jim je naenkrat ušlo iz žaklja. Se bodo počasi
že še bolj razodeli.
* * *
Nevarno je darovati kaj za nesrečne begunce iz Slovenije, ki so zdaj izročeni na milost in nemilost tujini . . . Da, tudi to se sliši in tudi to je kos one "še-patajoče kampanje." Ta kolonar pa upa, da se usmiljena srca tem strašilom ne bodo uklonila. Saj je dosti ljudi med nami, ki ne porajtajo, če so njihova imena in darovane svote objavljene ali ne. Darujejo tako, da levica ne ve, kaj je dala desnica. Tako bodo darovali še nadalje. In tako jih tudi nihče ne bo mogel "reportati" tja v deželo titovščine. Tako ravnajte. Bog bo vedel, toda on se bo nad vami in vašimi sorodniki v starem kraju "znesel"
čisto po svoje!
* * *
Brali ste poročilo o strahotah v Sloveniji ob prihodu partizanov. Brali ste o tragičnem begu tisočev iz Slovenije. Srce se vam je stiskalo, kakor se je meni. Morda že tudi berete od druge strani, da so pač bežali, ker .so — izdajalci . . .
Tudi morda berete, da se ni uresničilo, kar je bilo napovedano, namreč da bodo Slovence po tisočih masakrirali. Saj ravno zato so bežali, da se to ne bi moglo zgoditi, toda masa-kriranje je preprečilo le deloma. In to imejte pred očmi, da so tisoči bežali zato, ker so bili na smrtni listi že davno pred nastankom vaških straž in domobrancev. V vse poznejše o-bupne korake so te ljudi potis-
nili partizani, ki so dobro ve-' deli, kaj delajo.
Da! Vsega kriv je — tuji meč! Toda tudi koipunrzem je bil doslej Slovencem tako "tuj" kot jim je bil tuj nacizem s fašizmom vred. Danes jim je komunizem — žal — bolj znan (Nadaljevanje z 2 strani) -0-
Vojak piše iz Nemčije
Mrs. Mary Novak, 3626 E. 82. St., je prejela od sina Pa-tricka, ki služi pri ameriški armadi v Nemčiji, sledeče pismo, ki je zlasti zanimivo radi tega, ker piše o naših rojakih, ki jih je srečal tam.
Pismo se glasi takole: "Draga mama in ata!
"Dozdaj je šlo z menoj še vse' posreči in upam, da ste tudi doma vsi zdravi. No, zdaj je tukaj bojna vihra končana in ne morem vam povedati, kako smo tega vsi veseli. Kar bi rad vedel je samo to, kdaj nas bodo poslali domov. Kot veste mora imeti vsak vojak 85 točk, da je upravičen do dopusta iz armade. Jaz jih imam zdaj 81, torej sem prav blizu, kot vidite.
Kot vse izgleda, vsaj tako se nam zdi, se bo tudi Japonec kmalu podal, morda še letos.
Prosim vas, ne pišite več na moj prejšnji naslov, ker se vedno premičemo in bi vzelo preveč časa, predno bi prišlo pismo za menoj. Počakajte, da vam pošljem novi naslov.
Dozdaj sem videl že skoro
nekaj rekli po slovensko. Po čudnem naključju je njegovo ime prav tako kot moje—Novak. Spodaj prilagam njegovo pismo, ki ga on sam piše.
Dal sem jim čitat Ameriško Domovino, katere so bili zelo veseli, ker niso že dolgo čitali nobene slovenske besede.
Rojaki so imeli pri sebi nekaj finega žganja, katerega so dali pokusit tudi meni. Pili smo na vaše zdravje.
Najbolj opasno je bilo, ko sem vodil truk po Nemčiji. Seveda, vozili smo največ ponoči. Pa so nas nemška letala dostikrat našla in včasih je samo za las manjkalo, da me ni pogodila kaka svinčenka ali bomba. Res, bil sem prav srečen, da sem iz vsega tega odnesel zdravo kožo. Prepričan sem, da me je varovala Vaša svetinja, mama, ki ste mi jo dali in ki jo vedno nosim na sebi.
Zdaj vas pa vse skupaj iskreno pozdravljam ter ostajam vaš zvesti sin
Patrick.
*
Naslednje pismo je priložil Patrick ki ga je pisal k&petan Novak: "Dragi rojak!
V tem kraju, kjer se začasno nahaja Vaš sin, nas je 10 Slovencev, kateri smo bili v to pro-kleto nemško zemljo na razne načine na prisilno delo privlečeni. Dva izmed nas sva bila prvotno * vojaška ujetnika v Nemčiji, potem v Italiji, nazadnje so naju v Trstu zaprli
vso Nemčijo in mnogo mest je porušenih do taJ. Bil sem skozi sledeča mesta: Monakovo, Darmstadt, Augsburg, Worms, Franketal, Mosbach, Wirst-burg in mnogo drugih. Mnogokrat sem prešel reko Reno. Samo Berlina še nisem videl, pa saj tam menda zdaj ni dosti videti, ko je vse razbito. Naši bombniki in pa ruski topovi so tam opravili dobro in temeljito delo.
Prišel sem prav do Avstrije in rad bi bil stopil še naprej do Jugoslavije, kjer je bil naš ata rojen.
Tukaj v Nemčiji sem se sestal z jugoslovanskim kapeta-nom, ki so ga Nemci pripeljali v ujetništvo. Povedal mi je, kako so Nemci kruto ravnali z ujetniki. Bil je neznansko vesel, ko je našel med ameriško armado Slovenca. Poklical je še druge slovenske rojake in kmalu sem bil obdan od njih. Razume se, da smo jih kmalu
ter prepeljali v koncentracijsko taborišče v Dachau, kjer smo krvavi pot potili. Zatem so naju odpustili ter oddali sem na prisilno delo. Sva že 5. leto od domačega ognjišča.
To vse ne bi bilo tako težko, samo ko bi vedeli, kako in kaj je z našimi družinami. Že več mesecev ne vemo, kaj je ž njimi. Upamo pa, da bo ljubi Bog tako milostljiv in nam družinice čuval vsega zla do naše vrnitve
Ko so Amerikanci to zemljo zasedli, nismo mislili, da bomo med njimi srečali našega rojaka. Včeraj se nam pa je sreča nasmejala in obiskal nas je vaš ljubljeni sinko, kateri nas je tudi z ameriškimi cigaretami pogostil. Bog mu daj še naprej zdravje. Je korenjak, pač korenina našega naroda in zemlje. Ponosni smo nanj, ker govori tako lepo naš materni jezik. Ponosni smo pa tudi na vas, da ste nam sina naučili na-i-_
vladi, ker ve, da Zed. države potrebujejo prav takih mož.
Sidney Hillman je s tem dobil že drugo klofuto. Bil je proti Byrnesu in bil je proti Trumanu, pa sta zdaj oba na prVih mestih pri vladi. To so vam politikarji!
Kdaj bo konec vojne z Japonci?
Ako uganete, dobite lepo denarno nagrado!
Da se bomo nekoliko motili in lažje čakali na konec vojne, razpisuje Ameriška Domovina tri denarne nagrade onim, ki bodo najbližje uganili, kdaj bo uraden zaključek vojne z Japonci.
Nagrade so $100, $75 in $25
Kdor bo najbližje uganil konec vojne, dobi prvo nagrado, drugi najbližje drugo in tretji najbližje tretjo.
Kaj vam je treba storiti, da dobite nagrado? Prečitajte pazno sledeča pravila:
1.	Pravico do nagrade imajo samo naročniki Ameriške Domovine, ki morajo imeti takrat, ko bo nagrada določena, list tudi plačan.
2.	Napišite na papir uro, dan, mesec in leto uradnega konca vojne z Japonsko, kakor vi mislite, da bo. Denite v kuverto ter zapečatite. Pošljite ali prinesite v urad Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. Zunaj na kuverto zapišite v levi kot: V-J. Tako bomo videli že na naslovu, da je v pismu naznanilo o koncu vojne in ne bomo pisma odprli.
3.	Izbrana bo posebna komisija, ki bo odpirala ta pisma takoj zatem, ko bo predsednik Zed. držav uradno po radiu naznanil konec vojne z Japonci, kot je to storil ob koncu vojne z Nemčijo.
4.	Vsa ta pisma morajo biti v uradu Ameriške Domovine do SOBOTE 1. septembra. Lahko odgovor pošljete takoj ali kadar hočete do 1. septembra. Na "pozneje došla pisma se ne bomo ozirali.
5.	Pišite razločno, da se bo lahko čitalo. Napišite uro, dan, mesec in leto konec vojne, ter podpišite svoje polno ime in naslov.
6.	Vsak naročnik Ameriške Domovine sme napisati samo en odgovor.
7.	Ako se pa primeri, da jih bo več, ki bodo dali natančno isti odgovor, se bo nagrado med nje enakomerno razdelilo.
Torej zdaj pa le na delo in ugibajte! Trije naročniki bodo gotovo dobili nagrade, vprašanje je samo kateri. To je pa od vas odvisno.

Čez tri gore, čez tri vode. .
šega jezika. Najbolj sf jaz nanj ponosen, ker enak priimek.
Ako bomo dlje časa s se še oglasim.
z. Nt!
Kako se ta svet čudi
Vrti se tako, da priplavi
mo človeka zopet in zop1-
dogodki, čez katere je k
napravil križ in jih sfi
skrinjo pozabljenja. Tot
da ne smemo nikdar 5
mostov za seboj, ker M
vemo, če bomo tiste mos£
pet potrebovali. Po tem •
se ravnali tudi nemški j»
se jim to slučajno ni |
Ko so bežali čez reke,
niso podirali mostov Zi
meneč, da bodo zopet k"
za j. Pa so bili naši fa"r
gačnega mnenja in so
naci j i preko nepoškf f
mostov, katerih »potem -t
teli več posoditi Nemceil;
zopet privedlo do zatrt^
je za vsako pravilo tu&
i j
Te dni sta me prav ; potipala dva dogodka, ^ ra sem že davno naprij. Oni večer s6m ravno s«1; dvorišču in skušal iz'' pet važnih del naenkra^ reši hlapčevskega dela-John Vrh iz Euclida. S^ se dobro razumeva. T< vi, jaz ga visoko spoštl je res mož, da malo 1 prav takega kova kot C ši stari očanci, ki niso' ' vere v pisano besedo, seda je bil pečat, ki se ' mil, pa če bi gla za krava iz hleva. Kadar ^ nekaj reče, ko je st| pretuhtal od vseh str? j je to tako in ne druga',](
Doma je tam pod š1,, šest ur je od njegovi' Reke. Naše kraje po^ nekajkrat fural mrvo'U" parizarjih doli v Rek,e ni, kot smo jim rekli' ( žili široke vozove, da 1 skoro čez yso cesto. 21.0 ši furmani godrnjali,111 cesta narejena samo še drugo ga veže na111' tranjsko stran.
Ož*1"
namreč pri GornikoVful vnici in ta pridna žeft,c'£ danes komandira hiš"ra dinjstvo. Pri njem P!i vi dosti, ker je John f ški kremenec in nje^u kniti od izrečene bes^1') prav toliko, kot bi sč'vi z eno roko upreti nje?1' mom, ki ju je John P^J'1 prodal, da mu ne botas letje razbijali po hleV.e pali muh, ko služi |ki sinko bojno mornari$>r Pacifiku.	ps
Torej Vrhov John 11 sil oni večer na naš^r Njegovega prihoda s< znansko vesel, ker se|, ko tehten vzrok, da hal z delom. Drug4';i> prestolonaslednik ta*al če denem iz rok motiK'"P; čnim zahodom: "At^o že naveličal?" Naj lepi že tudi on iskal senc" To so takole ob poletniljpo vih, ko se bo nad to božje sonce, da
bi!a]
kot se stopi žlica sin'v' kadar bo skušal loci'kc rož ii) solate in podila sto funtov, žive vagefa za rezanje trave, gof'ki in dol, po trikrat da bi mu kdo dal v =llj cesarsko podobo, da il, za tobak. To se bo ^ š'.
Zato ni čudno, če A j iska prijatelja Vr^il. znansko vesel, da |v; motiko s tako ihto Wi spusti mestni delav^icj ga je že dvignil, da ^i ž njim, ko zavizla p^jzn
Važni opravki s°ieš Johna k meni, kot s: Da bi mu Bog dal j-i njegovi ženi, da bij opravkih še prišel k 1

er
Vetloba in senca
SPISAL DR. FR. DETELA
"O, Tone," se je zagovarjala Mana, "to je pa druga. Tukaj je treba govoriti natančno, resnično in brez zvijač."
"Kadar se izpoveduješ svojih grehov, seveda," je menil Tone; "ampak ti si pripovedovala tuje."
Tone je hodil nekaj časa zamišljen po delavnici, pospravljal orodje, pogledal proti zapadu in menil, da pojde malo k Bricu, ker se že večeri.
"Jaz pridem za teboj," je dejala sestra, "ker moram z Ro-zalo nekaj govoriti."
"Pa orehov vzemi s seboj za otroke," je- dejal Tone in šel. da bi pregnal svoje misli.
Po meji nad cesto je pasla mala Brieova Rozalka domačo kravico. Z dolgo šibo je stala zraven nje in pela na vse grlo: "Ko v jasnem pasu primig-lja."
"Dober večer, stric!" je prekinila petje.
"O, dober večer, Rozalka!" je odzdravil Tone. "Ti boš pa dobra pevka, ker imaš žd zdaj tak glas. Kaj Pa tvoja sivka, ali rada je?"
"Mora," je dejala Rozalka, "drugače jo pa natolčem." In krava je res tako pridno mulila travo, da si še kvišku pogledati ni upala.
"Kako si pa huda, Rozalka," je menil Tone "Kaj pa delajo oče?"
"Čevlje!"
"Kratkih besed si pa tudi. Rozalka. Meni si ti všeč," jo
je pohvalil Tone.
Bric je sedel na svojem stolcu,
»cpo žvižgal in nezaupljivo o-
gledoval in obračal en razbit
čevelj.
"Bog te živi, Tone!" je dejal. "Kar sedi! Jaz samo še ogledujem tale šlebeder, ki ne vem, kam bi ž njim. Takšen je, kakor če bi ga bil rajnega Miha duh dve leti po Stegnah šve-dral."
Janezek, Anka in Francek so pridrli v sobo, obkolili Toneta in ga izpraševali, če je kaj prinesel. Francek je pristavil pru-čico in lezel na njegova kolena.
"Oh, sitni otroci," je karala mati, "pustite strica pri miru, ki je truden."
Bric je sunil čevelj pod klop, vstal in si prižgal pipo. Med-tem je prišla Mana ter porož-Ijala z orehi. Otroci so se o-brnili zdaj k njej, in Francek je lezel s Tonetovih kolen zopet doli. Mana je vprašala takoj, če je bil gospod Župnik pri njih. Zanašala se je, da ga ni bilo iii neprijetno bi ji bilp slišati, da se moti. Kakšna čast pa je to, česar je vsak deležen? Prav potolažil jo je odgovor, da ga ni bilo.
"Pri nas je pa bil," je ljubeznivo poudarjala in pripovedovala, koliko časa se je zamudil kako po domače se je ž njo me-"nil, ker se je pričel tako rekoč Š njo posvetovat.
"Oh, Mana, pustiva, kar naju nič ne briga!" ji je segel brat v besedo, ker se je bal. da ;e zasuče razgovor zopet na tisto stran, od katere se je on 1 namenoma s težkim trudom o-I bračal.
"Gospod župnik bo vse v red spravil," se je vnemala Mana; "zakaj jaz sem mu vse natanko razložila. Saj ni Gašper tako hudoben, kakor ga dolže ljudje."
Tedaj se je začulo odzunaj vpitje ter glasen jok, in po vasi je pribežala brez rute, v raztrgani kočemajki Jerica.
"Moj Bog, kakšnega moža imam! Oh, ubil me bo," je plakala in se opotekala proti cerkvi. Za njo je prirohnel i mož, Gašper, pijan in divji. ; Tone in Janez sta se spogle-! dala. Tone je bil ves bled v o-braz in siv plamen mu je gorel v očeh; Bricu je gnala jeza kri v lice.
(Dalje prihodnjič.)
I	i
3?tu je bilo vprašanje j a- l frijetno; povedal pa je j efvici, da ne ve gotovega c P' se ne briga; sliši pa, c pfl.ie marsikaj govore. / ojaz pa vem, gospod žup- i ;k prihitela v delavnico s !ki je poslušala za dur- c obrisala si je s predpas- j S usta, poljubila gospodu i n začela pripovedovati elr Je videla in slišala, in ; sf še več. Tone jo je u- > 3,1 > da najbrže ne bo vse ! |a brez uspeha, in ko je h 9|il, da bo rekla amen in Klala Bogu, je začela iz-k'"Pa še to, gospod župnik .
bi imela še povedati!" sinila je župnika, ki se je ^Toneta poslovil, do vasi, Ji. je še kaj padlo v
•ilkonih ni tako lahko go-' * Je poudarjala, "ni ta-! dolžiti moža ali ženo, »a navadno oba kriva —. epa."
1' kc,J ti to veš, Mana?" ifml župnik in se ji tako VJWo in poslovilno „a-1 V. da se je res priporo-n® sla.
g Pa je bil razgovor zelo ? Upal je sicer, da fajo ljudje; a če je bi-^>vica resnice vmes, je bi-e|ca prava mučenica. In Ji ni mogel pomagati, ni-1! ^novati brezsrčnega mo-! ' piti bi jo mogel samo smrt.
l/1 je 0ponesel, da govori c
Ko se je vrhovni poveljnik zavezniških armad, general Divight D. Eisenhower, vrnil iz Evrope so ga povsod navdušeno pozdravljale velikanske množice .ameriškega naroda. Y Neto York se je zbrala nad 4,000,000 kroječa množica, ki je navdušeno pozdravljala junaka. Na sliki je videti del 250,000 b roječe množice, ki je v mestnem parku slišala govor generala Eisenhowerja, katerega je videti na govorniški tribuni (mali krog) v velikim krogu pa je slika pometa ob priliki njegovega govora na banketu v hotelu Waldorff-Astoria.
DELO DOBIJO DELO DOBI JO
ČEZ TRI VODE, ČEZ TRI GORE. . .
(Nadaljevanje na 3. strani)
kot vsako drugo tujstvo. Poprej so ga poznali zlasti iz papeževe okrožnice, zdaj ga siromaki sami doživljajo.
sK * *
Adamič je pisal v "E" da nihče ne bo mogel preprečiti sodelovanja Amerike z Rusijo. To se nam je zdelo tako samo po sebi umevno, da smo se čudili, zakaj je bilo treba za to ugotovitev posebnega "pisma." Ameriki smo vedno toliko zaupali, da se nismo bali za njeno sodelovanje z vsakim, kadar gre za pametne reči. Na primer za vzdrževanje svetovnega miru.
Nekaj tednov pozneje se je oglasil Vincent Cajnkar, dober Adamičev vernik, in je v Prosveti povedal, da Adamiču več ne verjame. Piše:
"Kot moder in dalekoviden državnik se je Roosevelt trudil, da ohrani prijateljstvo z Rusijo ter utrdi ameriško-rusko-angleško zvezo . . . Uradno naši državniki sicer še zmeraj | podajajo lepe izjave in imajo! laskave besede za Rusijo, dejstva pa govore drugače."
Nismo tako zelo radovedni,' da bi hoteli videti dotična "dej-1 stva." Pa morda je med tem| Cajnkar že kaj povedal o njih. j Amerika se gotovo zelo čudi: Vincentu, ko si slika na steno' strašilo. Bolj zanimivo pa je,! kako si upa Vincent Cajnkar! pisati drugače kot Adamič.
• i
* * *
i
Amerikanski Slovenec je ob-' javil nekaj na naslov "Kriti-! kom Fathra Trunka." Se stri-j njamo. Saj poudarja samo ta-1 ke reči; radi katerih po naši ( vednosti še ni moža nihče kritiziral. Sicer pa "dopis" ni to-; liko kritika kritikov Fathra; Trunka, zakaj niti ne loti se1
ne točk, radi katerih so se oglašali "kritiki." Kaj šele, da bi katero ovrgel. Dopis se je iz-prevrgel v zagovor Fathra Trunka. Če je bilo to potrebno ali ne, res ne vemo. Samo toliko vemo, da človek, čigar pisanje opravičuje razvoj dogodkov sam, ne potrebuje javnega zagovornika, pa naj bi ta prišel iz Pittsiburgha ali bil "Sin Notranjske" iz Regerče vasi.
"Sin Notranjske" sprašuje: "Ali . . . Father Trunk hvali komunizem? Čemu zavijati?"
Namesto odgovora opozarjam "Sina Notranjske" na svojo kolono z dne 19. marca tega leta. Tam sem prosil za dokaz, kdaj se je možu v Ameriški Domovini kaj takega očitalo. Pro-| šnja je bila tiskana, toda Aškerc bi dejal: Potem pa vse tiho je bilo . . .
* * *
Brez notranje zveze s kritiko Fathra Trunka me "Sin Dolenjske" vpraša: "Torej svojemu rodu se boš odpovedal, če je v tvoji slovanski družini nekaj vrtoglavih komunistov, ki trenutno obvladujejo položaj v domovini?"
Ne, tega nisem ne mislil ne zapisal. Svojemu rodu se niti malo ne mislim odpovedati. Odklonil sem samo tisto vero, ki jo tako zvesto oznanja Amerikanski Slovenec, namreč da prihaja "slovenska bodočnost" lavno po teh "vrtoglavih komunistih." K tej veri se bom prav tako težko spreobrnil, kakor bi bilo težko narediti iz Slovenca in Slovana — Culuka-fra! Obžalujem, da "Sin Dolenjske" take primere n.e razume.
* * *
Zlatomašniku Fathru Trun-ku ta kolonar lepo čestita za njegov krasni jubilej. Želi mu vse najboljše. Vrhu tega pa še to, da bi mu odslej ne bilo treba več nobenega takega javne-
ga zagovornika, ki skuša zagovarjati, pa se le zagovori.
-o—--
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
MALI OGLASI
Truk naprodaj
Naprodaj je 1934 Chevrolet thruk v dobrem stanju. Ogrodje ima prenosljivo (stake body). Zglasite se na 5367 St. Clair Ave.	(158)
Rodney Adams Heating Service
Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike
in termostate Za točno postrežbo pokličite
KE 5200
550 E. 200. St.
(x)
Peč naprodaj
Proda se peč na premog, 2 leti stara. Zglasite se med 5 in 8 uro zvečer na 1019 E. 66. Place.	(158)
Klavir naprodaj
Proda se player piano v ja-ko dobrem stanju; proda se po nizki ceni. Vprašajte od 3 do 6 popoldne na 6210 Edna Ave. ali pokličite EX 2317. (157)
Na tisoče Slovencev
se je poslužilo Asthma Nefirin zdravil za naduho in dobili so olajšavo. To zdravilo . dobite pri nas,
Mandel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10. Ohio
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za hišno oskrbovanje
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
'»•Now don't forget to pay tli« inilkmnn, put out the cat, feed tlio goldfish and buy the War Moudst"
Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4215
i
j ANY BONDS TODAY?	By Ding Crosby {
Illustrated by Jeff Keate
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta' 'dan ob sredah.
Plačajte
račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave.
(2. & 8. each month)
Popravljamo
Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. ,•
St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave.
EN 7215.
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists
Sprejme se
dve ženski za čiščenje, obe za ponoči. Zglasite se v uradu na 842 E. 79. St. ali pokličite HE 2000.	(x)
Kupujte vojne znamke!
MATlOGHSF
Kuhinjska peč naprodaj
Proda se kuhinjska peč na plin in premog, v dobrem stanju in po nizki ceni. Zglasite se na 1087 E. 71. St. zadej. (159)
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
Tovarniški delavci
PRESS HANDS MACHINE OPERATORJI GALVANIZERS
Delavci za splošna tovarniška dela
Dobra plača od ure in overtime
J & L Steel Barrel Co.
8806 Crane Ave.
En blok južno od Union
(162)
Globoko potrti naznanjamo, da nas je 80. aprila vojni oddelek obvestil, da je podlegel sovražni krogli naš ljubljeni soprog, sin in brat
Pvt. Rudy Koren
Padel je nekje v Nemčiji 23. septemrba 1944. Rojen je bil v Clevelandu 18. januarja 1916.
Naj prvo se želimo zahvaliti Msgr. Vitus Hribarju za oprvaljeno sv. mašo zadušnico, kakor tudi Rev. Joseph Celesniku in Rev. Victor Tomcu za asistenco pri sv. maši. Najlepša zahvala tudi organistu Mr. Martin Rakarju za tako lepo in ganljivo petje pri sv. maši.
. Prisrčna hvala Mr. Harry Mann-u, ki je pre-skrbel veterane za udeležbo in častno stražo pri sv. maši. Gloiboko hvaležni se želimo zahvaliti vsem, ki ste v blag spomin mojemu edinemu sinu v tako obilnem številu darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove blage duše.
Prav lepa hvala vsem, ki ste nam izrazili so-žalje, .osebno in s pismi ter sožalnimi kartami.
• Še enkrat: prav lepa hvala vsem, ki ste nam na en način ali drugi pomagali in nas tolažili ob naj'bolj žalostnem času.
Žalujoči ostali:
MARY KOREN, soproga; ROSE KOREN, mati; MRS. ROSE M AC KEN SEN, MRS. VERONIKA POTOČNIK, sestri.
Cleveland, O. 9. julija 1945.
Globoko hvaležni se želimo zahvaliti vsem, ki ste se v tako velikem številu udeležili sv. maše. Sprejmite srčno hvalo delavci od Apex Electrical Mfg. Co., ki ste se udeležili sv. maše ter s tem pokazali, da ste bili res njegovi zvesti prijatelji.
Ti pa, prisrčni in ljubljeni moj sin, prelil si svojo nedolžno kri in dal svoje mlado življenje za domovino.' Dragi Rudy, kako prazno je življenje brez Tebe, ki smo Te vsi tako ljubili. Spo. min na Tebe, dragi moj sin, nam bo vedno ostal v naših srcih do konca naših dni. Počivaj mirno v daljni tuji zemlji, pri Bogu pa vživaj večno veselje, kjer se enkrat veselo vsi združimo.
j(covi so dobro čutili, o gja ne smejo z njim govori-•■čja težava je bila s sestro | ki ni mogla pozabiti in jieti, ki je nobena reč ni Jf potolažila kakor teme-jizgovor s sočutnimi duša-Brici so imeli prav, ko "lili, da Jerica ni za Gaš-i* da bi marveč ta potrebo-%ne in odločne žene. S ftim očesom je spremljala Gašperjev zakon in nekako tako kakor presna pred mestom Ninive, ia se izpolni Bricovo prednje, in ker je rada po-)Sa, je mnogo slišala, u-11 a, če ne bo sreče v zako-11 bo kriv samo Gašper. — ske razmere, je dejala, trte in zapletene; prena-z'ne sme soditi. Da so dol-{1 napadali ljudje samo 1 fja, da ni vstal v vsej vasi moški in nobena ženska ■sopivcev za Gašperja in Mo stran, se ji je zdelo 3\nsko. Ta dobra duša se ^pdala, kako jo prevzemala čuvstva tihe zlorado-
JTonetu je naročil župnik g(klopi za župno cerkev. "z,iaročila se je Tone tem-'^zveselil, ker mu je bilo ayalo, da je ohranil pri g ljudeh dobro ime. Ka-ptno je tudi izvrševal na-t( delo! Nabavil si je biJ tpresušene zdrave hxas-?in žagal in stružil in mežikal in vrtal in loščil od > mraka. jef.si prav premeril, To-'t,a je opozarjal Bric, ki je J nadzoroval delo. "Do-tvbilo, če bi prišlo posku-debelih dedcev in par ai boter, če se bo dalo zatožno dremati v tvojih
Pa je pogledat, kako }Iuje delo, tudi župnik.
razkazal' les in zago-lii stakne vse tako trd-iatudi najokornejši ljudje zrahljali sklepov in i, p če bi bila v cerkvi no-
aPk se je obotavljal, ^efiekaj bi vas rad vpra-1 Jančar," je dejal. "Ali' 3#a se Žagarjeva dva sla- j gjrazumtvata, da je začel! p? piti in zanemarjati
M. Jacoby - R. Leigh:
POROČNIK INDIJSKE BRIGADE
ROMAN
Vick&rs se poslavlja.
Ni preteklo niti dobrih deset minut, kar je general Warren-ton, poveljnik indijske brigade, odšel iz svoje pisarne in že se je urno po vsem taboru vz dignil hrup in nemir . . .
Vojaki so drug drugemu klicali novico, da je treba vsak trenutek pričakovati povelja za napad. Novica o tem se je bliskovito naglo širila od šotora do šotora, od ene gruče vojakov do druge.
Nekateri niso hoteli verjeti na prvo besedo in so jezno šli naprej, če jim je kdo ves razburjen pravil o napadu. Kolikokrat so se po taboru širile take novice, pa ni bilo nikdar nič.
Nekateri se sploh niso zmenili za nemir in hrušč in so še naprej posedali po starih zabojih, da bi si na jesenskem soncu malo pregreli' stare in bolne kosti. Sonce po toliko sivih, deževnih dneh je človeku vendar tako-4obro storilo!
Toda čez čas so tudi ti never-niki in lenoibneži spoznali, da gre zares in da se tisti, ki so širili po taboru novico o naskoku, ne šalijo. Ko so videli, da častniki nemirno begajo sem in tja, od šotora do šotora, od barake do barake in od tam spet do hišice, v kateri je domoval Sir Warrenton, so vedeli, da gre zares.
Kmalu nato so začeli trobentači so na vseh koncih tabora klicati indijsko brigado na zbor.
Torej je bila resnica. Nazad-
V SPOMIN
SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE
Barbare
f% • v* v
brimsic
ki je zatisnila svoje mile oči dne 8. julija 1938
V grobu tam spavaš sladko, .nam je pa. v srcu hudo; veseli v nebeški se slavi, kjex enkrat se združimo vsi.
žalujoči ostali:
MARTIN GRIMŠIČ, soprog;
FRANK, sin,
Cleveland, O., 9. julija, 1945.
nje, po tolikem čakanju in po toliko razočaranjih vendarle enkrat resnica! Prišlo je povelje za naskok na Balaklavo!
Vse pa je prepričanje o tem, da gre zares, prevzelo, ko je pri jahal major Vickers v bojni opravi. Poleg njega je jaha) trobentač, ki je trobil v zbor.
Vickers je nepremično sedel na svojem lepem konju in gledal v daljavo, kakor da nečesa pričakuje. Oči je imel napol zaprte, da je bil videti še bolj zamišljen in kar nekaj tuj vsemu temu tekanju in hrušču.
In medtem ko je trobentač poleg njega z nemirnimi sunki iz roga klical sedemindvajseti polk indijske brigade na zbor, se je major Geoffrey Vickeri poslavljal ... od življenja . .
Nič ni videl, kako so se okoli njega zbirali konjeniki, ki sc, drveli od vseh strani na glas roga. Ni videl njihovega napetega, razburjenega pričakova nja, ni slišal njihovih vzklikov in pogovorov, bil je kakor gluh in slep za vse," kar se je kratke trenutke godilo okoli njega Če bi ga bil sedaj poklical sam guverner, bi ga najbrž ne bi slišal.
Pred njegovimi očmi so vstajale slike iz preteklosti, iz bližnjih in iz daljnih dni, porajali so se spomini. Zdelo se mu je [kakor da te trenutke še enkrat preživlja vse svoje življenje.
Vse se mu je zdelo zdaj tako daleč, tuje, megleno, l^akor da ni bilo nikdar njegovo. Vse je bilo neresnično, podobno sa njam. —
Kljub tem sanjam ob polod prtih očeh se je zavedal, da zdaj prav za prav ni čas za to da je vsaka minuta zdaj, ko jih čaka pohod v Dolino smrti, prav za prav dragocena. Čutil je, kako teko trenutki in minute, kako vsak nov hip z neizogibno gotovostjo njega in vse ljudi, ki so vrveli okoli njega, privlači vse bližje in nagleje v usodni rdeči krog, v območje smrti . . .
Kaj bo čez pol ure z njim, kaj bo z vsemi temi bojevitimi, veselimi ljudmi, ki so zdaj stiskali z nogami konje pod seboj, da so živali nemirno in podjetno hrzale? Ali ne bo on, Vickers, kriv, če bodo čez pol ure možje in konji sedemindvajsetega postali plen usode, ki preži nanje na Balaklavskih j višinah . . . ?
V teh zadnjih trenutkih pred bitko ni več čutil ne bolečine, ne žalosti, ne osamelosti, ni se bal smrti, čeprav mu je srce prajvilo in ^prepričevalo, da se s tega naskoka ne bo več vrnil. Čutil je v sebi nekako pomirje-nje, vse se je v njem jasnilo in urejalo, obhajala ga je nekaka, velika radost, kakor da se odpravlja na veliko slovesnost, na največjo pot v svojem življenju.
Klicanje trobentačev je zvenelo v njegovih ušesih kakor veličastna pesem pozavn.
"Trobite, le trobite!" je sam pri sebi pozival trobentače in zdelo se je, da se ravnajo po njegovi tihi želji, zakaj njihovi klici so postajali vse močnejši in so pretresali vse ozračje.
Čisto jasno se je zdaj sam pri sebi zavedal tudi, da je prekršil zapoved svojih poveljnikov in da je ponaredil ukaz vrhovnega vojnega sveta. S tem je samovoljno prevzel nase strahotno odgovornost za življenje šeststo ljudi, ki so bili v njegovem polku. Vseh teh šeststo vojakov bo čez nekaj trenutkov zdrvelo za njim v Dolino smrti — koliko izmed njih
L -.....-J.____X______
se jih bo vrnilo od tam živih?
Toda drugi glas v duši mu, je prav te trenutke dopovedoval, da mora biti tako. On je bil živa, krvava priča pokolja v Chukotiju, to mu je nalagalo dolžnost, da 'se maščuje za nedolžno kri, ki je pojila pesek o-coli indijske trdnjave. Moralo je tako biti, kakor se je namenil storiti zdaj. To pot ga ne bo ustavilo nič, da izpolni to svojo veliko dolžnost do mrtvih iz Chukotija: do polkovnika Campbella, do prijatelja Randalla, do mladega Pearso-na, ki leže pod žgočim peskom indijske puščave, žrtve podlega izdajstva in zahrbtnosti. Tam spi mali junak Prema, ki je tako rad jezdil na tem, prav tem konju . . . Zdaj se Geoffrey ne bo več obotavljal, tudi če mora prelomiti povelje.
Prepričan je bil, da je njegov načrt za naskok dober. Vedel je, da utegne biti napad indijske brigade odločilne, usodne važnosti za vso to vojno, ki se je začela obračati za zaveznike na slabo.
Govoril je sam pri sebi:
"Morda bomo vsi izginili v Dolini smrti . . . Toda s tem bomo omogočili drugim, da napadejo Sebastopolj . . . Torej j moj greh le ni tako velik. Z njim bom več koristil, kakor bi. če bi poslušal . . . Da, Surat kan je imel morda prav: naše življenje pri takih velikih rečeh ne šteje nič in ne pomeni nič . . ."
Potem se je domislil Elizabete in Perrya . . .
"Elizabeta bo srečna z njim . . . Jaz sem ji ga ohranil žive-j ga in ji ga dal . . . Morda bo Perry kdaj uvidel in spoznal, zakaj sem bil danes tak do njega, zakaj sem ga poslal s pismom na glavno poveljstvo in mu onemogočil, da bi .se udeležil naskoka na Balaklavo? Morda bo spoznal in se me bo spomnil? Kako je že rekla V j Kalkuti Elizabeta . . . : "Spo-[ roči Perryu, da je njegov brat najboljši človek, ki sem ga kdaj, srečala na svetu ..." Ah, da j ... In kaj potem ... 11
Zbal se je, da ga bodo čustva, premagala in da se bo ves po-greznil v ta meglena, uspavajoča razmišljanja. Stisnil je zobe in se iztrgal iz zamišljeno-1 sti. Bilo ga je sram, da bi sc zdaj, med klici trobent in med zbiranjem vojakov raznežil kakor sedemnajstletno dekle!
Vzpodbodel je konja, da se je vzf>el in se pognal v dir.1 Geoffrey je drvel v skoku nai veliko ledino, kjer se je razvrstil njegov polk v bojno posta-] vo.
(Dalje prihodnjič.)
— Tekom zadnjih 2500 let je bilo 900 vojska na svetu.
v blag spomin
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOPOKOJNE MATERE
Jennie Pust
!ki je Bogu vdana preminula dne 9. julija 1940.
Pet let je že minulo, kar odšla si Ti od nas, ni kb dneva ne noči, da ne bila bi nam pred očmi.
Počivaj mirno tam v grobu, v tihem tam kraju miru, duša pa večno naj plačilo uživa tam pri dobrem Bogu.
ŽALUJOČE HČERE.
Cleveland, O. 9. julija 1945.
Naznanilo in zahvala
1879
S iugo in žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt posegla s svojo koščeno roko v našo sredo, in da je za vedno nas zapustil naš predragi 21 soprog in ljubljeni oče	h
Valentine tEurfe
n
Pokojni oče je umrl dne 18. maja ob 6:45 uri zjutraj na posledicah iežke operacije. Star je bil 66 let in ic je bil doma iz fare Bloke, vas Hudi Vrh. K večnemu počitku v naročje matere zemlje na Calvary pokopališču d i smo ga položili dne 21. maja po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida.	b
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so v dneh britke žalosti, nam izkazali svoje sočutje in nam bili v veliko tolažbo in pomoč. Posebno zahvalo naj sprejmejo: Mr. in Mrs. Jack Turk in družina; Mr. in Mrs. George Turk in družina; Mr. John Beber; Mr. in Mrs. John Sieklasa; Mr. in Mrs. Louis Kirsch, ter Stella Bra-nizel.
Najlepšo zahvalo izrekamo sledečim, ki so s krasnimi venci, šopki in cvetjem okrasili krsto pokojnega:
Mr. in Mrs. Jack Turk in družini; Mr. in Mrs. George Turk in družini; Mr. John Beber; Mr. in Mrs. Joseph Modic in sinovom, E. 62 St.; Mr. in Mrs. John Steklasa in hčeri Josephine; Mr. in Mrs. Louis Kirsch in sinu Robert; Mrs. ICatherine Domaszewski; družini Regal; Mr. Rudolph Zupančič in družini, E. 72 St.; Mr. in Mrs. Ray Stuerzenberger; družini Barendl; Mr. in Mrs. Bud Carr; Mr. in Mrs. John Centa; Mr. Harry E. Fuller; Mr. in Mrs. Walter Illiff, St.; Mr. in Mrs. Walter Illiff, ml.; družini Krejci; Mr. in Mrs. Joseph Kraiger; Mr. in Mrs. Frank Knafels; Mr. in Mrs. A. Korošec; Mr. in Mrs. Louis Krivacic; Mr. Ernest Maxey; Mr. in Mrs. Joseph Marzlikar; Mr. in Mrs. Louis Novak; Mr. in Mrs. John Podrzaj; Mr. Dick Proudfoot; Mr. in Mrs. Ralph Ricksocker; Mr. Martin Štrukelj in družini; Mr. Stephen Williams; Dr. Carniola Tent, št. 1288, The Maccabees; Dr. Lipa, št. 129 SNPJ; Henry P. Boggis & Co. Employees; Cleveland Graphite Bronze Co.; Athletic Club; Bridgeport, Ohio plant; Foreman's Club; Department Heads Plant 4; Old Guard Club; Diesel Dept. Night Shift; Personnel Dep't; Personnel Dept. Plant 4; Silver Plating Dep't; Waltonians Club; National Acme Co. Employees.	,
Hvala lepa tudi Mrs. Mary Langenfus in Mrs. Mary Znidaršič, ki so obiskale sosede in zbrale za krasni venec in darove za sv. maše. Najlepša hvala sledečim sosedom za prispevke:
Mr. in Mrs. Plavcan; Mr. in Mrs. Babic; Mr. in Mrs. Urbiha; Mr. in Mrs. Hannibal; Mr. in Mrs. Korošec; Mr. in Mrs. Markolia; Mr. in Mrs. Sustar; Mr. in Mrs. Fink; družini Pozelnik; družini Sire; Mr. in Mrs. Cevka; MrJ Frank Cevka, ml.; Mr. in Mrs. Kolegar; Mr. in Mrs; Legan; Mr. in Mrs. Pajk; Mr. in Mrs. Zbasnik; Mr. in Mrs. Znidarsic; Miss Eleanor Znidarsic; Mr. in MrsJ Lokar, Mr. in Mrs. Bogovich; družini Goegge; Mr. in' Mrs. Podrzaj; Mr. in Mrs. Krivacic; Mr. in Mrs. Turkman; Mr. in Mrs. Piles; družini Skully; Mrs. Langenfus; Mr. in Mrs. Mramor; Mr. in Mrs. Mlakar; Mr. in Mrs. Auth; Miss Theresa Beck; Mr. in Mrs. Brezar; Mr. in Mrs. Poklar; Mr. in Mrs. Jancigar; družini Trcek; Mr. in Mrs. Walters; Mr. in Mrs. Zupančič; Mr. in Mrs. Kodric; Mr. in Mrs. Kikel; Mr. in Mrs. Duilo; Mr. in Mrs. En-, gert; Mr. in Mrs. Centa, Addison Rd.; Mr. Frank Kerze.1
1
Prisrčno zahvalo izrekamo vsem, ki so darovali za1 sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnega soproga in očeta. Zahvalo izrekamo sledečim:
•
Miss Mary Alich; družini Bogovich; Mrs. Stella Branizel; Mr. in Mrs. Bud Carr; Mr. in Mrs. Joseph Centa; Cleveland Graphite Bronze Employees of Bridgeport, Ohio; Mrs. Katherine Domaszewski; družini Mr. Frank Faletich; Mrs. Anna Garvas; Mr. in Mrs. John Gornik; Mr. in Mrs. John H. Gornik; Mr. John Gornik (C. G. B.); Mr. in Mrs. Wm. Greenwald; Mr. in Mrs. Gregorac; Pvt. in Mrs. Frank Grchar; Mrs. Theresa Gruden; Mrs. V. Greczanik; Miss Bernice Greczanik; Mr. in Mrs. Wilbur Helm; Mrs. Josephine Hrovat; dru-
Žalujoči ostali:
žini Ivančič, E. 61 St.; Mr. in Mrs. John Javornik; Mr. in Mrs. A. Jersan; Mr. in Mrs. Louis Kirsch; Mr. in Mrs. Frank Knafels; Mr. in Mrs. A. Korošec; Mr. in Mrs. Louis Krivačič; Mr. in Mrs. Frank Lach, E. 71 St.; Mrs. Katy Lah; Mrs. Edward Lampert; Mrs. Mary Langen-^ fuss; družini Mr. Henry Laurich; družini Leskovic^ Madison, Ohio; Mrs. Elizabeth Ludvig; Pfc. Frank Mar-olt; Mr. in Mrs. Anthony Meklan; Mr. in Mrs. V. Miklavž; Mrs. Mary Misič in družini; družini Mramori Schaefer Ave.; Mr. Clyde McKeon; Mr. in Mrs. Stanley^ Oster; Mr. in Mrs. Rudolph Otoničar; Mr. Vic Opaskarij Mr. in Mrs. John Paulin; Mr. in Mrs. Matt Pakiž; Mrs.
Mary Palčič; Miss Mary Palčič; Mr. in Mrs. John Pate,',
t
Mr. in Mrs. Anton Petkovsek; Mrs. Theresa Petkovšeki Mrs. Petrovčič; Mr. in Mrs. Jos. Pikš; Mr. in Mrs. John,
Podržaj; Mrs. Antonia Prebil; Mr. John Renko; MisS^ Mary Sajovec; Mr. in Mrs. Jack Serak; Mr. in Mrs. A-Selan; družini Bogovich; Mr. John Simončič; Mr. Leo-5j pold Simončič; Mrs. A. Skanderr Miss Jean Skander.\j Miss Ann Skully; Mr. Frank Skully; Mr. in Mrs. August^', Skully; Mr. Herman Skully; Mr. in Mrs. Frank Sober!], Mr. in Mrs. John Steklasa; Miss Josephine Steklasai| Mrs. Ray Sternot; Mr. Alois Sustar; Miss Iva Trškan!^ Mr. in Mrs. Jack Turk in družini; Mr. in Mrs. Franco Shega; Mr. in Mrs. Anthony Urbas; družini Wenzel! } Mr. Will Wenzel; Mr. Rudolph Zupančič; Mr. in Mrs. A-Zupančič; Mr. in Mrs. Louis Zorc.	p.
Najlepša hvala vsem, ki ste prišli pokojnega pokro-P' piti, ko je ležal na mrtvaškemu odru, kot tudi vsem, k>° ste ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče«
i
Nadalje se želimo lepo zahvaliti pevcem Glasbenflj Matice, ki so zapeli tako ganljivo žalostinko ob krsti V j pogrebnemu zavodu.
Hvala lepa duhovnu cerkve sv. Alojzija, ki je po-e' delil zadnje sv. zakramente pokojnemu v bolnišnici, tefv Rev. Baragi pri cerkvi sv. Vida za opravljene pogrebne'1 obrede v pogrebnemu zavodu, darovano sv. mašo pri pogrebu in za obrede ob grobu na pokopališču.
u
Zahvalo naj tudi prejmejo častni pogrebci ter JoS>e Žele in sinovi pogrebni zavod za izvrstno voden pogrebx in vsestransko najlepšo poslugo.	j(
Dalje najlepša hvala Mr. John Tavčarju in Mr-1' Joseph Trebeč za lepa ganljiva govora v poslovitev pO-1' ko j nega ob odprtem grobu, ter društvu Carniola Tent> št. 1288 T. M. in društvu Lipa št. 129 SNPJ za vso pomoC.* in hitro izplačitev posmrtnine.
li
Našo zahvalo tudi izrekamo vsem onim, ki ste dal>r svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, in sicer: n
Mr. Les Daily; Mr. Louis Kirsch; Mr. Louis Novak!a Mr. A. Selan; Mr. John Steklasa; Mr. R. L. Shubert; Mr-Anthony Urbas; Mr. Jos. Voltman; Mr. Ed. Zupančič-in drugim, katerih imena slučajno nismo dobili.	j*
Torej, še enkrat vsem skupaj, prejmite našo najpri-'^ srčnejšo zahvalo za vso tolažbo in pomoč, ki ste jo narrt^ na en ali drugi način izkazali v teh dneh. Ako smo slučajno pomotoma izpustili ime katerega, ki je kaj prispeval, prosimo, da nam oprostite, ter se vam vsem skupaj enako najlepše zahvaljujemo.	"i
Dragi, nepozabni soprog in ljubljeni oče! Odšel si1 iz naše srede v kraj večnega spanja. Težave tega sveta u si prestal in zdaj počivaš v hladni ameriški grudi. Brit- ^ ko nas je zadelo, ko Te je kruta smrt iztrgala iz naše . srede, a spomin na Te bomo ohranili v naših srcih do J konca dni, dokler se enkrat vsi skupaj ne snidemo tai» ^ nad višavami, kjer vlada večni mir in pokoj!
FRANCES, soproga; VALENTINE, EDWARD, FRANK; S 2/c STANLEY in VICTOR, sinovi; FRANCES ZORC, hči; JACK ZORC, zet; JENNIE in MARGARET, sinahi; LARRY* vnuk; FRANCES MARIE, vnukinja.
Cleveland, Ohio, dne 9. julija, 1945.
1945