teto LXYI PTa?ana * e<*o«"t / [Jubilant, v UelrleK, Sne 3. novembra 1931! ffev. 253 ' Sena 1.50 dlii ^sroi^vECi Uredništvo je v Vj^jft-^ |fflf jf f || J j ^ ^ U pra Kopitarjevi uL 6/111 ^^^ ^ . jeva ulica štev. 6. Telefoni nredniitva ln uprave: 404)1, 404)2, 40-08, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniki« Posvet v Niški banji V ponedeljek, dne 31. oktobra, sta se — brez predhodne napovedi in ne da bi bil evropski tisk mogel že prej o tem dogodku razbobnati kakršnekoli vesti — v krasni Niški banji sestala naš ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič in bolgarski ministrski predsednik dr. Kjoseivanov, Sprejem bolgarskega državnika v Nišu je bil nad vse prisrčen im v pravem pomenu besede ljudski, razgovori z našim predsednikom vlade so bili po besedilu službenega poročila zelo prijateljski, uspeh posvetovanj pa nad vse zadovoljiv. Opolnoči že se je dr. Kjoseivanov vrnil nazaj v bolgarsko prestolnico. Šele po bolgarsko-jugoslovanskem posvetu v Niški banji je evropski tisk prišel na svoj račun ter razpleta okrog tega sestanka svoje raznovrstne komentarje, ki v veliki meri potrjujejo naziranje, da je septembrska evropska kriza zares ustvarila zmedo, skozi katero še danes ni mogoče pravilno videti proti bodočim obzorjem. Kaj naj bo bolj naravno, kakor pa sestanek dveh odgovornih predsednikov vlad dveh sosednih držav, ki sta 24. januarja 1937 v Belgradu podpisali pakt o večnem prijateljstvu med obema narodoma? Kaj naj bo bolj samo po sebi razumljivo v zunanjepolitičnem življenju evropskega jugovzhoda, kakor ta posvet v Niški banji med dvema državnikoma, ki nista samo med seboj povezana z vezmi iskrenega prijateljstva, ampak nosita tudi oba skoraj enake zasluge, da se je Bolgarija s podpisom solunskega pakta 31. julija letošnjega leta neposredno vključila v balkansko mirovno ploskev, ko je slovesno izjavila, da se ne bo posluževala vojnih sredstev pri reševanju kakršnihkoli sporov, ki bi mogli nastati med njo in njenimi štirimi sosedami: Romunijo, Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo. Vsa Evropa je vedela, da je dr. Milan Stojadinovič nameraval obiskati bolgarsko prestolnico že spomladi, da je bil njegov obisk v Sofiji zopet na dinevnem redu po objavi solunskega pakta in da so razne napetosti, ki so Evropo prignale na rob prepada, oba državnika ovirale, da se sestaneta med štirimi očmi in pogovorita o vprašanjih, ki zadevajo obe sosedni in prijateljski državi. Zdaj je septembrska kriza mimo. Zapustila je za seboj kruta razodetja. Pokazala je, da oni dve zapadni velesili, ki sta 20 let veljali za varuhinji mirovnih pogodb, ki so zaključile sveitovno vojno, danes tej nalogi nista več kos. Še več, da sploh nista več v stanu soodločevati pri vprašanjih srednje in vzhodne Evrope, in da sta v skrbi za svoje lastne brige enostavno ta prostor prepustili Italiji in Nemčiji, ki sta 30. septembra v Monakovem pokazali, da nimata samo volje, marveč tudi sredstva, da srednjeevropska in vzhodna vprašanja rešujeta izključno le po vidikih svoje lastne zunanje politične koristi. Septembrska kriza je nadalje pokazala, da je danes ne samo mogoče, ampak kaj enostavno spreminjati celo meje, ki so jih potegnile mirovne pogodbe iz leta 19)9. Končno je septembrska kriza razodeta srednji in vzhodni Evropi, da mora biti pripravljena, da odslej v posebni meri računa z gospodarskimi potrebami velike Nemčije, ki stoji danes pred nalogo, da preživi skoraj 80 milijonov državljanov, in ki se za-tegadej pripravlja, da postane prvi kupec in prvi prodajalec v južnovzhodni Evropi. Sestanek med odgovornima državnikoma Jugoslavije in Bolgarije je bil torej ne samo naravna posledica zadnjih evTopskah dogodkov, ampak nujna stvar med dvema državama, ki sta si v paktu večnega prijateljstva med seboj obljubili sodelovanje, kot ga do sedaj v tej obliki ni uzakonila še nobena mednarodna pogodba. Službeno poročilo sicer ne govori o podrobnostih razgovorov v Niški banji, toda za vsakogar, kdor z dopadajemjem gleda na to ogromno mirovno delo, ki ga predstavlja zavezništvo src Bolgarije in Jugoslavije, je jasno, da sta oba državnika resno pretresla vse posledice, ki izvirajo iz septembrske krize, to je iz dejstva, da je bila Češkoslovaška za eno tretjino zmanjšana in da je popolnoma preusmerila svoje zunanjepolitično zadržanje, nadalje posledice dejstva, da bo Madžarska narasla skoraj za t milijon prebivalcev na podlagi spremembe meja, ki jih je določila triatlonska pogodba leta 1919, nadalje tudi posledice dejstva, da je politično vodstvo nad srednjo in vzhodno Evropo prevzela »os Rim — Berlin«, gospodarsko premoč pa velika Nemčija. Ker se niti Jugoslavija niti Bolgarija nočeta vmešavati v ideološke spore med velesilami, ker obe državi nimata nobenih drugih želja, kakor da živita v miru na prostoru, ki jima je dodeljen in kjer imata izpolnjevati svoje zgodovinsko poslanstvo, in ker je obema tudi mnogo na tem, da v okviru svojih navedenih zunanjepolitičnih načel v zavesti polne varnosti nudita gospodarstvi! svojih dežela čim več mož-nositi za razmah in napredek blagostanja, je samo po sebi razumljivo, da sta se oba državnika takoj znašla na isti ravni in da sta z lahkoto določila skupne smernice glede načina, kaiko je treba tolmačiti zadnje dogodke septembrske krize in kako se je treba njenim posledicam prilagoditi v interesu obeh držav. Končno je treba omeniti še eno točko. Preiskava o nedavnem umoru načelnika bolgarskega generalnega štaba Pejeva vedno bolj kaže, da se je tako imenovana macedonska teroristična organizacija zopet pojavila in da bo postalo potrebno, da se ta strup, ki ga trosijo očividno izven Balkana stoječe države, pravo- Razsodba na Dunaju Madžari so dobili vse, kar so zahtevati Dunaj, 2. novembra. TG. Nekaj minut po 19 sta razsodnika Ribbentrop in grof Ciano službeno proglasila razsodbo v madžarsko-češkoslovaškem sporu. Razsodba, ki še ni bila objavljena v obliki službenega poročila, določa: V češkoslovaški državi ostanejo od Madžarov osporovana mesta Bratislava, Nitra in S e v e 1 j u š. Madžarska pa dobi mesta Nove Z a m k y, Levenc, L u č e n e c , Košice, U ž h o -r o d in M u n k a č c v o. Nova meja se bo držala v glavnem te črte, upoštevajoč med imenovanimi mesti narodnostno razmere. Ozemlja, ki je o njih razsodišče odločilo, da pripadajo Madžarski, ho madžarska vojska zasedla med 6. in 10. n o v c m b r o m. Podrobnosti o zasedanju tega ozemlja bo določila posebna češko-slovaško-madžarska komisija. V krogih, ki stoje blizu razsorliščne konference. Izjavljajo, da so Slovaki in Rusini zelo slabo odrezali, ker izgube obsežna ozemlja, koder prebivajo Slovaki in Rusini. Slednji so izgubili sploh najvažnejši mesti in sedaj tako rekoč nimajo nobenih prometnih zvez. V istih krogih menijo, da je Madžarska od svojih prijateljev dobila navodila, kako naj postopa: naj zelo veliko zahteva, da se bo pri razsodišču lahko reklo, da je morala mnogo popustiti, dejansko pa bo dobila to, kar jo prav za prav hotela. Borba za skupne meje s Poljsko spada v okvir tega manevriranja. Madžarska sama ni verjela, da bi mogla to doseči, toda na konferenci je bilo razsodnikom delo Io olajšano, ko so imeli izgovor, da so Madžari žrtvovali večji del svojih zahtev in da se jim mora ustreči, v kolikor se tife Košic, Užhoroda in Munkafeva. Madžarska taktika sc jc izkazala zelo koristna. Na češko-slovaško-ukrajinsko delegacijo je proglasitev razsodbe napravila porazen vtis. Takšnega izida niso pričakovali, ker so bili prepričani, da bo zmagalo narodnostno načelo. Češko-slovaško-ukrajinska država dobi sedaj meje, ki so nemogoče, izgubi nekaj stotisoč Slovanov, ki pridejo pod madžarski jarem, izgubi prometne zvezo med Češko in Ukrajinsko in izgubi tudi velik del železnih in premogovnih rudnikov v Karpatski Ukrajini. Nova čsl. država izgubi tudi neposredno zvezo z Romunijo. Madžari dobe: - v Žitni otok, Nove Zamky, Lučenec, Košice, Užhorod, Munkačevo • . • Dunaj, 2. nov. TG. Konferenca Italije in Nemčije, ki naj končnoveljavno razsodi o bodoči meji med Madžarsko in novo Češkoslovaško, se je danes dopoldne sestala v gradu Belvedere, kjer so bili v ta namen prirejeni prostori za sprejem obsežnih delegacij. Predsedstvo konference je v rokah nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa, ki mu stoje na strani kot izvedenci njegov osebni tajnik W o r m a n n in načelnik iz zunajega ministrstva G a u s s. Na čelu italijanske delegacije je zunanji minister grof Ciano, ki ga spremljata poslanik grof Magistrati in italijanski veleposlanik v Berlinu A 11 o 1 i c o z večjim številom strokovnjakov. Na konferenco sta bili povabljeni tudi madžarska in češkoslovaška vlada. Madžarsko delegacijo vodi zunanji minister Kanya, ki ga spremljata kot izvedenca grof T e 1 e k y in grof C s a k i. Češkoslovaško delegacijo vodi zunaji minister Chvalkovski, ki mu stojita kot izvedenca na strani poslanik Krno in general V i e s t. Slovaška in rusinska samoupravna vlada nista bili povabljeni, da se konfe-rece neposredno udeležita, pač pa je predsednik čekoslovaške delegacije Chvalkovski povabil dr. Tiso in msgr. Vološina — v slovaški delegaciji je tudi prof. Tuka — da kot predsednika samoupravnih vlad prisostvujeta konferenci v objemu čsl. delegacije. Ob 12.15 se je pričela konferenca s tem, da je nemški šef protokola prispel v apartement madžarske delegacije in prosil zunanjega ministra grofa Kanyo, naj se potrudi v dvorec za konference. Pet minut je prišel za Kanyo tudi češkoslovaški zunaji minister dr. Chvalkovski. Dopoldne Govorijo: Ribbentrop, Ciano, Kanya, Chvalkovski Kmalu nato je nemški zunanji minister von Ribbentrop pozdravil navzoče ter dejal: »Čast mi je v imenu Nemčije pozdraviti na Dunaju predstavnike Madžarske in Češkoslovaške, posebno pa predstavnika fašistične Italije, prijatelja grofa Ciana. Madžarska in češkoslovaška delegaciji sta se pozivali na arbitražo Nemčije in Italije. Vlada rajha in Italija sta se odzvali temu pozivu in mi smo sestali tukaj, da storimo sklepe o važnih vprašanjih. Lahko smatramo za ugodno znamenje, ker je današnja konferenca bila sklicana v dvorcu princa Evgena Savojskega, ki je že enkrat v jugovzhodni Evropi prinesel svobodo in mir. Naša naloga je, da najdemo rešitev na narodnostnih temeljih. Pravdorek bo končnoveljaven ter sta ga Češkoslovaška in Madžarska že vnaprej priznali. Stališči obeh vlad sta nam v glavnem znani, vendar smatramo za potrebno, da nam obe vladi še enkrat sporočita svoji stališči.« Nato se je zahvalil italijanski zunanji minister grof Ciano za sprejem in med drugim dejal: časno odstrani, da ne bi motil miru na Balkanu. Dr. Stojadinovič in dr. Kjoseivanov sta tudi temu poglavju posvetila vso potrebno pozornost. »Moja država bo vedno ostala iskreno in lojalno povezana z Jugoslavijo s politiko srčnega prijateljstva, bratskega sporazuma in mirnega sodelovanja,« tako je posnel bolgarski državnik vsebino in uspeh posvetovanj v Niški banji, čemur je naš ministrski predsednik dodal, »da podpisuje besede svojega prijatelja in da že dejstvo samo, da je do tegn sestanka prišlo, več pove, kakor bi mogle povedati še tako zgovorne besede.« Iz tega izvajamo, da je bilo na Balkanu storjeno zopet veliko mirovno delo, ki je tako čisto, da ne dovoljuje, dn bi okrog njega splet-karile kakšne intrige. V novo dobo gremo z zavestjo, da nam in Bolgariji ne bo neugodna. »Osišče Rim-Berlin si je stavilo za nalogo, da še dalje gradi mir v Evropi. Mi smo prepričani in se zavedamo, da bodo naši napori pripomogli k temu, da nastopi nova doba miru in pravičnosti.« Za grofom Cianom sta zaporedno nastopila madžarski zunanji minister Kanya in čsl. zunanji minister Chvalkovski, ki sta razvijala vsak svoje stališče. Za njima je v imenu Madžarov govoril še madžarski minister grof Teleky, ki mu je takoj odgovoril čsl. strukovnjak poslanik Krno. Za tem se je razvila zelo podrobnostna rnz- Srava in sta v debato večkrat posegla von Rib-entrop in Ciano, Na mizo so prišli zemljevidi o Čekoslovaški. Na njih so bile začrtane madžarske zahteve in češkoslovaške protiponudbe. Na mizi so ležali še drugi zemljevidi, ki razlagajo narodnostno stanje v spornih krajih na osnovi madžarskega štetja 1. 1910 ter zemljevidi, ki prinašajo narodnostno sliko teh krajev na podlagi ljudskega štetja leta 1930. Ribbentrop in Ciano sta se v debati podrobnostno bavila z zemljevidi ter od madžarskih in češkoslovaških strokovnjakov in izvedencev zahtevala pojasnila. Madžari so bili zelo napadalni. Prav mučno je bilo, ko je Madžar Ka-nya kar naenkrat vrgel v diskusijo pripadnost mesta Bratislave. Toda od italijanske delegacije je dobil migljaj, naj nikar ne gre predaleč, nakar je pogoltnil tisti del svojega govora, ko je hotel zahtevati, da naj Bratislava, kjer prebiva 18.000 Madžarov med 150.000 drugimi prebivalci, pride pod Madžarsko. Obed za 91 gostov Debata je trajala do 2 popoldne, ko je Ribbentrop razgovore prekinil ter goste povabil na kosilo, ki je bilo prirejeno v veliki slavnostni obednici Belvedera. Pripravljeno je bilo za 91 gostov. Iz tega sledi, da je dunajska konferenca vendar zelo obsežna in pomembna, da so 4 države pripeljale s seboj toliko število strokovnjakov in izvedencev. Pri kosilu je sedel na prvem mestu von Ribbentrop, ki je imel na desni strani grofa Ciana, na levi pa Madžara Kanyo. Njemu nasproti je sedel avstrijski namestnik Seyss Inquart, ki je imel na desni strani čel. zunanjega ministra Chvalkovskega, na levici pa slovaškega ministrskega predsednika dr. Tiso. Ugibanja nekaj ur pred odločitvijo Med obedom so časnikarji, ki se jih je nabralo več sto, ugibali o sklepu, ki ga bo konferenca sprejela na svojem večernem sestanku. Med časnikarji so krožila različna naziranja. Posebno oblegani so bili italijanski časnikarji, o katerih so njihovi tovariši bili prepričani, da jim je stališče Italije in Nemčije že znano. Italijanski kolegi so bili zelo zaprli, toda zastopnik »Stetani« je vendar dal vedeti toliko, da se mu zdi, da bo dunajska konferenca dala Madžarom mesta Košice, Užhorod in Munkačevo. Bratislava in Nitra ostaneta pod Slovaško, le Bratislava bo verjetno dobila ukaz, da izdela poseben pravilnik za zaščito svojih neslovaških narodnih manjšin (Nemci, Madžari in Zidje). Časnikarjem je bilo med obedom sporočeno, da bosta Italija in Nemčija izrekli svojo razsodbo v službenem poročilu, ki bo izšlo zvečer ob 18.15. Popoldne Ločena zasliševanja Čst in Madžarov v Belvederu Konferenca je svoje delo nadaljevala ob 16. Toda skupne seje ni več bilo. Češkoslovaška in madžarska delegacija sta imeli dopoldne priložnost, da obrazložita svoje stališče. Popoldne sta imela sejo samo obadva razsodnika, Ribbentrop in Ciano. Češkoslovaška in madžarska delegacija 6e te seje nista več udeležili. Takoj ob 16 sta bila poklicana k Ribbentro-pu in grofu Cianu slovaški predsednik vlade dr. Tiso in ukrajinski predsednik vlade msgr. Volo-šin. Ko sta odšla iz gradu Belvedere, je prišla k razsodnikom madžarska delegacija po,d vodstvom Kanye. Ob 16.45 je bila k Ribbentropu in grofu Cianu poklicana češkoslovaška delegacija pod vodstvom Chvalkovskega. Z Madžari so se srečali na pragu palače S Čehoslovaki sta šla tudi dr. Tiso in msgr. Vološin Ob 17 sta se usedla k odločilni seji oba razsodnika Ribbentrop in grof Ciano, obkrožena od svojih izvedencev. Uradno poročilo: Nekoliko po 7 uri zvečer je bilo prebrano uradno poročilo o razsodbi v češkoslovaško-mad-žarsikem sporu. Uradno poročilo navaja vsebino protokola, ki pravi, da sta se Madžarska in ČSR obrnili na Italijo in Nemčijo, da razsodita v njunem sporu. Italija in Nemčija sta povabili čsl. in madžarskega zunanjega ministra, tla jima predložita svoji stališči, nakar sta zunanji minister Nemčije in zunanji minister Italije proglasila razsodbo, ki se nahaja v dodatnem protokolu. Razsodba se glasi: Na osnovi prošnje, ki sta fo kr. madžarska vlada in vlada češkoslovaške republike dostavili nemški in italijanski vladi, naj razsodita glede ozemelj, ki se naj vrnejo Madžarski, nadalje na podlagi diplomatske note, ki je bila izmenjana med nemško in italijansko vlado dne 30. oktobra, sta zunanji minister Nemčije von Ribbentrop in zunanji minister Italije grof Ciano določila sesta- nek v sredo, dne 2. novembra, in sta tam v imenu svojih vlad in po ponovnem zaslišanju madžarskega zunanjega ministra Kanye in čsl. zunanjega ministra Chvalkovskega, proglasila naslednjo razsodbo: 1. Ozemlje, ki ga mora Češkoslovaška vrniti Madžarski, je popisano na priloženem zemljevidu. Razmejitev in točna določitev meje pa bo delo posebnega mešanega madžarsko - češkoslovaškega odbora. 2. Čsl. vojska bo začela izpraznfevati to ozemlje dne 5. novembra in ga bo izpraznila do 10. novembra. Madžarska pa bo v istih dneh dotična ozemlja zasedla. Podrobnosti o izpraznjevanju odnosno o zasedanju bo sklenil zgoraj omenjeni mešani odbor. (Nadaljevanje na 2. strani) Uu S i, ^ S ^ MAD2M5 K.A ao/M Nl Nova n>eja v glavnem sledi narodnostni meji na Slovaškem. Toda pri Košicah udari proii severu, zajame Košice, Užhorod in ve« južni del Rusinskc deželo. (Nadaljevanje s 1. strani) I S. Češkoslovaška vlada se obveže, da bo pazi- la na lo, da t izpraznjenih okrajih ne bo povzročena kakšna škoda. 4. Raina podrobnostim vprašanja t ivezl z določitvijo narodnosti prebivalcev na omenjenem ozemlju, kakor tudi vprašanja o pravici prebivalstva do opcije, bo rešila prav tako imenovana mešana komisija. 5. Ista komisija ho izdala tudi vse potrebne zaščitne ukrepe za Madiare, ki ostanejo r češkoslovaški državi, in in nemndiarsko prebivalce, ki pridejo pod madžarsko oblast. Posebno bo ta komisija izdala ukrepe v tein smislu, da bodo imoli Madžari, ki prebivajo v Bratislavi, iste pravico kakor druge narodnosti. (i. Madžarska vlada se od svoje strani obveže, da bo olajšala vso gospodarske ln prometne težave, ki bi nastale za češkoslovaško državo »aradi odstopa ozemlja. 7. Ako bi nastale noTe težave med obema državama, se bosta obe vladi skušali najprej sami med seboj pogoditi, ako pa bi to ne uspelo, bosta spor predložili v razsodišče Italijanski In nemški vladi.« Razsodnika Ribbcntrop in Ciano sta protokol o razsodbi predala madžarskemu in čsl, zunanjemu ministru, ki sta oba izjavila, da to razsodbo sprejmeta kot končnoveliavno in da se abvežeta, da jo bosta takoj in brez pridržkov izvedla. Nato sta Ribbentrop in Ciano sprejela tisk, ki sta mu izročila besedilo razsodbe ter sta prebrala izjavo, v kaleri padčrtaVata, kako zgodovinsko in težko nalogo je morala opraviti os Rim-Berlin, ko je z uspehom nastopila kot razsodnik v zelo zamotanem in nevarnem vprašanju. S tem je ponovno dokazala, da predstavlja močnega činitelja miru in reda v Evropi. Razsodba jc nepristranska in sloni na podrobnostnem proučevanju vsega vprašanja in na globokem preudarku. Upamo, da se bodo sedaj ojnosi med Češkoslovaško in Madžarsko razvijali v prijateljskem duhu. Nova meja Časnikarji, ki so dobili v roke tudi zemljevid ozemlja, ki gn je italijansko-nemška razsodba prisodila Madžarski, so mogli ugotoviti, da bo bodoča meja med ČSR in Madžarsko tekla takole: Nova meja se pričenja takoj južno od Bratislave in gre nekoliko severno od ravne črte med Bratislavo in Novimi Zamki. Tam so obrne proti severu ter gre v ravni črti do Levenca. Od tam se obrne proti vzhodu nekako 30 km severno od dosedanje meje. Nato navpično proti severu do Lučenca in do Stepbensdorta, kjer se obrne proti severovzhodu, Irko da pride Jolšva še pod Madžarsko, Pri Roš-nagi se nova meja dotakne nemško naselbine, nakar se obrne proti severu, zajame Košice in se vrne spet proti jugovzhodu do 30 km severno od železniškega križišča Satoral-Jevheli, nakar se obrne v ravni črti proti vzhodu, zajame ijlžhorod in gre severno od Munkačeva dalje proti romunski meji, ki jo doseže pri Almeigu. Madžari bodo zasedli nove kraje do torka Dunaj, 2. novembra. A A. Reuter: Češkoslovaško ozemlje se odstopi Madžarski v petih eta-pan. Te etape so razdeljene taktftte: 1. Otok Zltna-Calokez se odstopi Madžarski v soboto 5. t. m.. 2. Berešovn- Beregsaz se odstopi tndl v soboto. 3. Lučenice-Losonc se odstopijo v ponedeljek 7. t. m. 4. Košice-Kassa v torek 8. t. m. 5. Užhorod in Munkačevo pa dne 9. In 10. t. m. Chvalkovsky: »Odslej po zgledu Jugoslavije« Rim, 2. nov. c. Dopisnik »Giornale dTtallat v Pragi je imel razgovor s češkoslovaškim zunanjim ministrom Chvalkovskim. Češkoslovaški zunanji minister je izjavil dopisniku, da se bo nova češkoslovaška zunanja politika popolnoma naslonila na os Rim—Berlin in delala v skladu z zunanjo politiko te osi. Nova Češkoslovaška bo stremela za tem, da vzpostavi čim ožje stike z Italijo. Češkoslovaški zunanji minister je nato poudaril, da hoče v tej smeri korakati za zgledom J u g o s i a v i j e. Zbližati hoče na ta način Češkoslovaško in Italijo ter si želi med Italijo in Češkoslovaško prav takih prisrčnih stikov, ki že vežejo Italijo in Jugoslavijo. Grof Ciano mU je v Rimu obljubil prijateljstvo Italije, ko se lio češkoslovaški problem popolnoma uredil. Sedaj bo jamstvo Nemčije in Italije tudi jamstvo za češkoslovaško zunanjo politiko. Nova Češkoslovaška si bo izvolila kmalu novega predsednika republike ter si prikrojila novo ustavo. Komunisti in njihovi tovariši bodo iz nove češkoslovaške notranje politike popolnoma izključeni. JRZ se živahno pripravlja na volivni dan Beltfrad, 2. nov. m, Davi ee je večina članov političnega odbora JRZ sestala in je nadaljevala delo pri urejanju volivnega gradiva za sestavo vsedržavne kandidatne liste JRZ, katere noeilac je pri vsedržavnih decembrskih volitvah dr. MIlan Stojadinovič. Dosedaj je ta odbor že pregledal in v glavnem uredil vallvnl material za pet banovin in sicer za vardareko, donavsko, moravsko, dravsko in primorska Zadnji dve imenovani banovini sla bili na dnevnem redu današnje seje, ter je zaradi tega pri pregledu volivnega gradiva za odobritev kandidatur na kandiatni listi dr. Stojadinoviča v dravski banovini, prisostvoval tudi ban te banovine dr. Marko Natlačen. Politični odbor ministrov JRZ bo vollvno gradivo iz ostalih banovin pregledal prihodnjič, nakar bo tako) pričel sestavljat! kandidatno listo. Prava volivna borba se bo zaradi tega pravzaprav mogla razviti šele potem, ko bodo znana imena strankinih poslanskih kandidatov, Kljub temu pa so že vse strankine organizacije, ne oziraje se na paslanske kandidate, razvile povsod zelo živahno delovanje Povsod se prirejajo dnevno shodi, na katerih poleg krajevnih strankinih funkcionarjev nastopajo tudi posamezni ministri ter dajejo pristašem tudi potebna navodila za uspešno vodstvo volivnega boja. Prihodnjo nedeljo bo imela stranka »pet celo vrsto velikih shodov. Govoril bo tudi predsednik vlade, tokrat v Petrovgradu. To bo njegov tretji volivni govor. Prihodnjo nedeljo bo imel shod tudi notranji minister dr. Korošec ln sicer v Paračlnu. Za govore obeh državnikov vlada v političnih krogih že danes veliko zanimanje. V nedelja bo poleg ostalih ministrov govoril tudi minister dr, Krek, ki se je davi vrnil iz Ljubljane v Belgrad. Ttidl dr. Krek bo govoril v Srbiji in sicer v Prištini. Razen shodov, ki so napovedani, je strankina propagandna sekciia pripravila tudi 14 brošur o triletnem uspešnem delu sedanje vlade. Teko,m včerajšnjega dne je bilo Izvršeno spet mnogo poslanskih kandidatur za bližnje volitve. Med drugim ie strankina krajevna organizacija v Nišu poverila kandidaturo v niškem okraju ministru za socialno politiko in narodno zdravje Dragiši Cvet-koviču. Od važnejših strankinih sestankov pa Je bila včeraj konferenca, ki jo je imel minisler dr. Spaho v Sarajevu. Pri tpj priliki je imel dr. Spaho tudi daljši govor, v katerem je poudaril, da gre JRZ mirno v volivni boj s polno zavestjo, da je vestno izpolnila vse svoje naloge v korist naroda in države. Narodu je v zadnjib zunanjepolitičnih dogod- kih ohranila prepotreben mir, ljudstvu pa je preskrbela delo in vsakdanji kruh. Zato ji tudi ni treba negati po onih metodah, ki se jih je vedno posluževala pri volitvah JNS. Za volitve s« pripravljajo z vsem elanom tudi ostale politične skupine, ki so napravile volivni sporazum z JRZ. Zaradi kandidature na listi JHZ bivSih pristašev JNS iz savske banovine in ostalih pokrajin v državi, ki so stranko raznesli ln razpršili zaradi političnega sporazuma z dr. Mačkom, sta spet prišla v Belgrad bivši minister dr. Hanžek in bivši poslanec Cvetič. Iz njunih krbgov se sliši, da sta se z merodajnimi strankinimi činiteljl sporazumela, da bosta sprejeta kot posameznika na kandidatni listi JHZ. O tem bosta dr. Hanžek in Cvetič prihodnje dni dnla izjavo za javnost, v kateri bosta ponovno udarila po še preostalem drobcu JNS. Preostali generali JNS so zaradi razpada stranke v izredno težkem položaju. Vsi bi radi kandidirali. Ker je pa stranko zapustila večina pristašev v posameznih krajih, so se sedaj vsi vrgli na delo ter si po državi iščejo okraje. Za najugodnejšo smatrajo vrbasko banovino, v kateri se ljudje naravnost ne morejo otresti teh političnih vsiljivcev. Bivši član vodstva JNS senator Glušac Je po-dnl o tem Izjavo, v knteri pravi, da je pritekel v Jajce tudi Banjnnin ter se postavil za kandidata. Slično kot Banjnnin prihajajo v vrbasko banovino tudi ostali JNS ter prosijo za okraje. Tako med drugimi tudi dr. Mirko Došen, za katerega poročajo, da se mu še do danes ni posrečilo najti mesta, v katerem bi lahko postavil svojo kandidaturo. Dosti na boljšem niso tudi ostale srbljanske opozicijske stranke, ki se še naprej koljejo med seboj, dostikrat za smešno majhne stvari. Bivši demokrati in zemljoradnikl so se na primer zaradi poslanske kandidature za decembrske volitve pričeli že knr javno napad,iti po časopisih. Vse te skupine ne drži ničesar drugega skupaj razen sovraštva in nnsprotstva proti dosedanji vladi, ki jih je s svojim uspešnim triletnim delom razkoreni-nila med ljudstvom. V svoji politični sestradnnosti po oblasti mislijo, da bodo mogli kaj opraviti z denarjem, ter zaradi tegn pritiskajo na svole ljudi, d« morajo prispevati večje zneske v volivni sklad. Sem spada seveda tudi LjotiS, katerega glavni financler je znani Milan Vapa, lastnik tovarne papirja v Belgradu. Vnpa je po informacijah Ljo-tičevega kroga dal v LJotlčev volivni sklad 100.000 dinarjev. Ljotičev pnkret je denarno podpiral tudi vse ostale strankine organizacije v notranjosti države, slovenske privržence na primer po svojem ljubljanskem predstavniku dr. Kandareju. Predsednik vlade bo prišel v šabac Po izredno uspelem shodu v Negotinu, kier je predsednika vlade dr. Stojadinoviča poslušalo nad 20.000 ljudi, bo 8. novembra velik shod v šabcu. Ob tej priliki bo dr. Stojadinovič v Sabin stopil v stik z gospodarstveniki Šnbea in Posavine, obenem pa bo slovesna otvoritev velike nove kemične tovarne »Zorka« v šabcu. Za sprejem predsednika vlade so že zdaj v teku velike priprave. Dr. Maček sestavlja kandidatno listo Zagrebški »Obzor« poroča o volivnih pripravah in pravi, da se.na vseh straneh pridno sestavljajo kandidatne liste. Poroča tudi o sestavljanju dr. Mačkove kandidatne liste in pravi: »Postavljanje okrajnih kandidatov na listi dr. Mačka gre nekoliko bolj počasi od rok kakor pa na listi predsednika vlade dr. Stojadinoviča. To pa je razumljivo, ker na listi dr. Mačka kandidirajo mnoge stranke in skupine. Paralelnih okrajnih kandidatur na listi dr. Mačka ne bo več. V črni gori bo na njegovi listi ob kandidatih združene opozicije kandidirala tudi skupina dr. Sekule Drljeviča in g. Pelra Pla-n.enra, tu in tam pa tudi kandidati JNS. V srednji Dalmaciji so tudi delavci postavili svoje kandidate za mesto Split in Spllt-okoliea, ki imata skupno tri poslance. Govori se, da bodo postavili svojega kandidata tudi v makarskem Primorju. Tako bodo v nekaterih dalmatinskih okrajih na listi dr. Mačka kandidirale HSS, SDS, JNS, združena opozicija in delavci.« Dr. Spaho o JM0 in JRZ V ponedeljek zvečer je imel prometni minister dr. Mehmed Spaho v Sarajevu shod JRZ, ki se ga je poleg odličnih predstavnikov muslimanskega sveta udeležilo veliko pristašev JRZ iz občinstva. Dr. Spalio je ob tej priliki govoril o bivši jiigoslovansko-muslimanski organizaciji in o JKZ. Dejal je: »Reči moram, da je program jugoslov. muslimanske organizacije j>opolnoma prešel v program JRZ. Preberite program JMO in program JRZ, in če najdete v njih kakšno razliko, sem pripravljen 12 letno dekle - tatica in požigalka Polzela, I. novembra. Občiina Slovenj Gradec je poslala v letošnji jeseni na Polzelo 12 letno dekle Francko Vein-zerl, ker je ]>o starših tja pristojna. Županu občine Pol/.ele g. 1'ongracu Turniku se je dekletce smililo in ker je nihče na Polzeli ni hotel sprejeti, jo jo sprejel on, dasi o dekletu ni bilo slišnti nič dobrega. Pri Turnškovih so deklico oskrbeli, opravljaln je le lažja dela. V zadnjem času ie. pasla živino, vendar tudi pri tem delu ni bila zanesljiva. Za delo ji sploh ni bilo, zato je kmalu pobegnila in se pehala v .Šoštanj, kjer je nn nekem stanovanju ukradla kovčeg in HO din gotovine. Toda tntvino in tatico so kmalu izsledili iu dekletce je moralo vrniti ukradene predmete, nato pa jc bilo spet nekaj časa pri g. Turšku na Polzeli. Ko pa se kmalu zatem deklica mudila v .št. Petru v Sn-vinski dolini, je ukradla na stanovanju g. Sre-botn.jaka zlato uro, toda tudi to pot so ji ukradeno uro poprej vzeli, preden jo je mogla prodati. Ker je g. župan Turnšek videl, da je deklica nepoboljšljiva, je naredil prošnjo za sprejem dekletu v poboljševalnim. Prošnji pn zavod ni mogel ugoditi, ker ne sprejema otrok izpod 14. letfi. Francka je bila zaradi tegn žalostna, vtepla st je namreč v glavo, da bo v poboljševalnih poštnin mestna gospodična, kjer ji ne bo treba delati. Ponovno je prosila g.Turnškn, rla jo spravi v zavod, ker pa tega ni mogel storiti, je deklica v nedeljo, ko jc bil g. Turnšek v Ljubljani, med časom, ko so bili drugi domači pri delu v hlevu, zmaknila v kuhinji vžigalice in zažgala velik kozolec, last n jenetra dobrotnika. V kozoru je bilo naloženo dva okna koruze in janogo se.ua zato je nastal velik požar, okrog katerega se je zbralo veliko ljudi in tudi mnogo gasilcev. Ker je bil kozolec na mah ves v pfnT menu, niso mogli rešiti drugega kakor vozove, škode je okrog 60.000 din. G. župan Turnšek so je vrnil iz Ljubljane šele z zadnjim vlakom t. j. okrog pol desetih zvečer. Požar gn je hudo zadel, zaslutil pn je takoj krivca. Prihodnji dnn t. j. v ponedeljek so orožniki deklico zaslišali. Med zasliševanjem je bila popolnomn hladnokrvna, še celo prepevalo jo, vsako krivdo pa seveda tajila. Šele ko so oro/.niki dejali, da jo je hlnpoc videl, ko je zažgala, se je ustrašila ter odvrnila, da je prav nihče ni videl. Ko se je tako izdala, je končno priznala vse in povedal«, da je zažgala zato, ker je niso sprejeli v poboljševalnico. K zverinskemu umoru pri Celju Celje, 2. novembra. Pri preiskavi, ki Jo je Izvršilo Orožništvo v Storah, je bilo ugotovljeno, da je bila umorjonka v1 nedeljo zvečer v gostilni »Amerikac v Gaberjn z nekim moškim, ki je pripeljal žensko v gostilno in se malo čudno vedel proli natakarici. Oba sla bila po pričevanju natakarice zelo potrta, fant pa je bil Se posebno zmeden. Najprej je vprašal, če imajo kaj večerje, nato le večerjo odklonil ter vprašal 1K> harmoniki, ki jo Je prav tako odklonil. Izpila sla pol litra vina, nalo pa odšla. Moški je govoril dolenjsko narečje. Je močne postave in preprost kmečki fant. Natakarica je izpovedala, da ima veHUo črne brke ITpnnio, da bo zverinski umor kmalu razjasnjen ln da bomo kmalu zvedeli, kdo je umorjenka iu kdo zverinski morilec, izvajati posledice. Če la program ne bi dajal možnosti, da izvedemo vse ono, za kar smo se l>orlli tudi v JMO, bi izvajal posledice. Torej ni res, da bi mi izdali program JMO. Z nekih strani nam ugovarjajo, da ni dosti svobode, in nekateri bi še radi rekli, da se bodo volitve izvajale pod nasiljem. Mi smo tu imeli dva sestanka, opo/.ieionalne stranke pa so jih imele do 20, pa jih nihče ni motil. Neki opozicionalni govornik dr. Milan Jojkič je dejal: »Če bo v Bosni nasilje, bo zanj odgovoren dr. Spaho.« Toda zakaj dr. Spaho, ne pa Bogoljun Ku-iiindžič. saj je tudi on iz tega kraja! O dr. Mačku pa je dejal: »Tu bom napravil častno izjemo in morem javno priznati, da ima pristaše, dočim Roško Jevtič, Miša Trjfunovjč in tovariši nimajo nobenega.« Ob koncu je dr. Spaho navzočim še dejal, naj se ne boje za izid volitev, ker je »naša zmaga gotova, pa ne zato, ker smo na vladi, ampak zato, ker smo ljudstvu dali mir, delo in kruh.« Nevolja proti dr. šuteju Zagrebška »Nesavlsnost« vali krivdo, da se Je sklenil sporanum med dr. Mačkom in Živkovičem s strani Hrvatov, na dr. šuteja, ki ca je dr. Maček postavil z« voditelja njegove volivne pisarne. V zadnji številki pa poroča: »Znano Je, da je pred nekaj dnevi 16 Mačkovih poslancev zahtevalo od dr. Mačka, da prekine zveze s sovražniki hrvatskega uaroda, da se dr. Šutej odstavi kot voditelj volivne pisarne, kjer odloča o kandidaturah, in da se vzpostavi sloga med vsemi Hrvati, da bo potem mogoče s skupnimi silami bratsko iti po drugih potih. Dr. Maček Je to odbil.« Hov senator Po umrlem senatorju Aslm Ali BegoviSu iz Dervente je na njegovo mesto prišel njegov namestnik Kosta Dimitrijevič, trgovec iz Banjeluke. Nekdaj je pripadal radikalni stranki, sedaj pa je član JRZ. V ponedeljek dopoldne je novi senator obiskal podpredsednika senata in predsednika kluba senatorjev JRZ dr. Djuro Kotura in mu prijavil svoj vstop v klub senatorjev JRZ. Velika tatvina zlatnine Maribor, 2. novembra. Mariborska policija Je dobila telefonsko obvestilo, da je iz železne Wertheim blagajne odvetniku dr. Francu Majerju iz šoštnnja na do sedaj še nepojasnjen način izginila razna zlatnina, kakor: damska zlata verižica, damska zlata ogrlica z obeskom z briljanti in smaragdom, zlata zapestnica z enakimi motivi z briljanti in smaragdom, zlata starinska broša t briljanti, zlata moška ura z monogramoin S. M., zlata stara moška ura, ki bije in igra, zlat prstan z rdečim kamnom, obrobljen z briljanti, in razen drug zlat nakit. Odvetnik dr. Majer, ki je šele danes opazil to tatvino, je javil, da je vse to moralo Izginiti v zadnjih 6 dneh. Skoda, ki jo trpi, znaša okrog 30 do 40.000 dinarjev. Pred nakupom svarimo I Slovesnosti na grobovih v Belgradu Belgrad, 2. novembra, m. Na včerajšnji ln današnji praznik so bila vsa civilna in vojaška pokopališča izredno obiskana. Vsi vojaški grobovi so bili lepo okrašeni. Na grobove padlih vojakov v svetovni vojni so položili vence zastopniki naših vojaških oblasti in inozemski vojaški atašeji. V Krunski ulici je bil danes dopoldne za padlimi vojaki rekviem. Prisostvovala sta mu med drugimi zastopnik naše vojske general Mnrič in zastopnik nemške vojske vojni ataše Faber voti Disur. Osebne novice Na predlog predsednika ministrskega sveta je v imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kraljevih namestnikov postavljen za člana diržavhega sveta v 2. pol. skup. 2. stopnje g. Svetlslav Jačovič, advokat iz KruŠevca. * Belgrad, 2. novembra, m. V današnjih >Služ-benlh novinah« je državni odbor kot najvišji volilni orgnn objavil imena predsednikov volilnih odborov za posamezna volišča. ,, .. Občinske volitve v Angliji London, 2. novembra. AA. (Havas.) Včeraj so bile občinske volitve v 389 občinah, deloma v mestnih, deloma v podeželskih. Do 2 ponoči so bili znani sledeči izidi: konservativci so dobili 57 odbornikov, liberalci so jih dobili 14, zgubili 16, delavska stranka 39, izgubila 79, neodvisni pa so dobili 40 in izgubili 41 odbornlšklh mest. Chamberlain spet pomirjuje Nemčijo »V južno vzhodni Evropi nikdar nismo hoteli iztisniti Nemčije« London, 2. novembra, m. Na včerajšnji seji angleške poslansko zbornice so opozicijski poslanci, med njimi voditelj delavske stranke major Atlce, hudo napadali predsednika vlade Chamberlaina zaradi angleške zunanje politike. Predsednik vlado je na napade odgovarjal ter med drugim dejal: Mi vsi zdaj opazujemo popravljanje ver-sajskih meja. Dvomim, da bi bili tisti, ki so v Versaillesu delali mir, verjeli, da bodo te meje večno ostali tako, kot so zdaj. Ni.kdo se ni nikdar vprašal, dn bi bilo treba te meje popravljati. Vprašati se je bilo samo treba, ali se bodo te meje popravile s pogajanji in razgovori, ali pa na drug način. Chamberlain je nato govoril o delovanju nemškega gospodnrske.ga ministra dr. Funka in je izjavil, dn obžaluje, da so za tem delovanjem opazili neke temne politične cilje. Pri vsem tem gre zmeraj za isto stališče, da namreč drug drugega sumničijo, da ima pri svojem delovanju neke mračne in zlohotne namene. Najbrž je to ravno pravi vzrok za nezaupanje v Evropi. Po svojem zemljepisnem položaju mora Nemčija zavzemati obvladujoč položaj v srednji in jugovzhodni Evropi. Ta gospodarska stremljenja pa se Inhko v teh delih Evrope razvijejo v medsebojno gospodarsko izpopolnjevanje. Zato ne vem, znknj bi ravno mi morali pričakovati kakih temeljitih Izprememb v tem delu Evrope. V teh krnjih nismo nikdar hoteli Iztisniti Nemčije in je tudi nismo hoteli nikdar gospodarsko obkoljevati. V teh krajih imamo tudi mi gospodarske interese, ki si jih hočemo ohraniti, vendar pa moramo pri tem zmeraj pokazali dobro voljo napram tistim državam, ki v teh državah tudi žele svobodno konkurenco. Te države tudi same žele uvažati blago iz Nemčije. Jn/. ne maram verjeli, da bi kdo med nami in Nemčijo želel gospodarsko vojno. Ni v našem interesu, da bi katerikoli del svela obubožal, če hI se nn gospodarski položaj poboljšal s trgovino med Francijo, Nemčijo in Anglijo, tedaj rimo mi prepričani, da bo to tudi nam koristilo. Jaz sem prepričan, da je na svetu dovoli prostora za nas in za Nemčijo, in da se ni nikomur treba truditi za to, da bi mi imeli kje posebne prednosti. Sicer pa je treba tudi to npošlevnti, da imnnio ml v teh krajih močno orožje, ker mi plnčufemo v denarju. medtem ko Nemčija plačuje le v blagu. Nikdar ni«em predlagal razgovorov o Španiji. vendar pa bi bolel rrči samo (o. da se mi_ zdi, da Atlee prečrno gledn v bodočnost. Kitajska so ne more razvijati in ne more postati zanimivo tržišče brez kapitala. Ko se bo pn tam vojna končala, bodo tam zopet potrebovali sredstev »a obftovo držaje. Izmeta!! so ogromno denarja za vojno. Zato Japonska ne bo mogla sama urejevati Kitajskej 'bi če to- rej kdo sodi o bodočnosti, ne morem verjeti, da bi pravilno upošteval dejstva, če govori o kakem gospodarskem monopolu samo za eno državo na kitajskem trgu. Mislim, da zdaj jasneje vidimo ves položaj nego poprej. Prepričani smo, da je zdaj obramba pred zračnimi napadi popolnoma urejena. Chamberlain pravi, da je novemu ministru Hendersonu, čuvarju državnega pečata naročil, naj organizira obrambo pred zračnimi linpadi. O vojaški obrambi angleškega imperija Chamberlain še ni mogel dajati obširnejših pojasnil, pnč pa je poudaril, da bo imel tekom novega zasedanja parlamenta dovolj prilike, da pred parlamentom razčisti to vprašanje. Chamberlain je rekel, da hoče dodati samo te splošne opombe. Prav tako no vem, kako bi mogli mi izrabiti to naše oboroževanje. Že 5. oktobra sem kar najbolj jasno podal stališče vlade ln zato obžalujem, da se tukaj med nami in v tujini najdejo ljudje, ki dvomijo o naših izjavah, češ da te izjave o oboroževanju niso v skladu j. istočasnimi izjavami, v katerih zagovarjamo mir. Jaz ne vem, zakaj bi naša država morala biti manj oborožen« kot druge države, vendar pa hočem odločno ponoviti, da nimamo nikakih napadalnih namenov proti Nemčiji ali pa proti katerikoli drugi državi. Chamberlain: »Moramo priznati Abesinijo...« Txmdon, 2. novembra, c. Danes popoldne se je nadaljevala v spodnji zbornici debata o angleški zunanji politiki. Zopet je govoril Chamberlain. ki je rekel, da mora Velika Britanija priznati italijansko cesarstvo v Abesiniji, ker bo samo na ta način mogoče doseči pomirjenje Evrope. Chamberlain je poudaril, dn je treba verovati v Mussolinijevo dobro voljo. Mussolini mu je v Monakovem obljubil, da bo odpoklical lft.000 mož Iz Španije in da ne bo veS pošiljal tja novih čet. To je Mussolini tudi storil. Hitler in Mussolini sta mu v Monakovem zatrdila, da nimata nikakih teritorialnih zahtev v Španiji. Mussolini je bil tisti, ki je uslišfll mojo proS-njo, da naj posreduje pri Hitlerju, in tako je prišlo do znanega sestanka štirih velesil v Monakovem. Zagrebška vremenska napoved. Oblačno in nekoliko topleje. Zemtinska vremenska napoved. Pretežno vedro z jutranjo meglo na zapadu. Oblačno z dež|em bo v ostalih krajih, le v severnem delu države bo od časa do časa vedro. Dež ho padal v vzhodnih In južnih krajih^ ponekod tudi sneg. Novo poohla-cenje bo naslupilo v teku dneva v zahodnih krajih. Toplota ho padla v vsej kraljevini, razen na zap^du, kjer bo ostala brez znatnih sprememb, Praznik Vseh svetih v Ljubljani Ljubljana, 2. novembra. Po večini smo imeli zadnja leta na dan Vseh svetih, ko gremo na pokopališče poklonit se svojim rajnkim in pomolit za njihove duše, lepo vreme. Letos pa je bilo vreme izredno lepo. Zato je umevno, da se je skoraj vsa Ljubljana preselila ta dva dni na pokopališče k Sv. Križu ter na druga pokopališča, kakor k Sv. Krištofu, kjer je občudovala novo »Navje« ter se klanjala spominu naših velikih mož, v Štepanjo vas, na Vič in v Dravlje, koder so ljubljanska pokopališča. Preceniti ogromno množico, ki je v strnjenih vrstah na praznik ves dan romala na pokopališča k Svetemu Križu, je nemogoče. Nekateri jo cenijo na 60.000. Novi tramvaj je prevozil nešteto ljudi, številni vozovi so bili nabito polni, tako tja grede kakor vračajoč se. In vendar se avtobusni podjetniki niso prav nič pritožili. Tudi njihovi številni vozovi so bili polni. Organizacija prometa je bila letos res na višku, čeprav je imela policija polne roke dela. Akcija mestne občine, naj prebivalstvo daruje ob tej priliki za mestne reveže, je uspela zlasti v gmotnem oziru. Točne številke nam zaenkrat še niso znane, toda po naših današnjih informacijah že sedaj presega nabrana vsota 100.000 din. Zanimivo pa je, da se ljudje v svoji ljubezni in pieteti do pokojnikov le niso hoteli odpovedati malemu razkošju na grobovih ter da so svoje grobove skoraj vsi okrasili s krizantemami in z drugimi cvetlicami ter zelenjem. Malo pa je bilo videti letos na grobovih dalij, ker je vse pobrala slana. Letošnji praznik Vseh svetih je pokazal, da se kultura na ljubljanskih pokopališčih stalno dviga. Gasilci svojim pokojnim tovarišem Po starem običaju so se na praznik Vseh svetih spomnili svojih pokojnih tovarišev tudi ljubljanski gasilci. Prostovoljna gasilna četa Ljubljana-mesto se je korporativno pod vodstvom svojega poveljnika g. Leopolda Zupančiča ob pol osmih zbrala v stolnici, kjer je daroval službo božjo za pokojne gasilce kanonik g. Vole. Popoldne pa je imela gasilska četa stalno častno stražo na grobu pokojnega staroste g. Josipa Turka. Spominska svečanost na Dolinarjevem grobu Na praznik Vseh svetnikov se je slovenska katoliška mladina lepo spomnila našega mučenika Rudolfa Dolinarja. Njegov grob je bil lepo urejen in okrašen, dasi mladina še bridko pogreša spomenika. Včeraj dopoldne je večja skupina akademikov in akademičark odnesla krasen venec iz belih krizantem in s slovensko tribarvnico in napisom: »Tovarišu Rudolfu Dolinarju —- Danica, Zarja, Savica«. Akademska mladina je pomolila na grobu in počastila pokojnikov spomin s kratkim molkom. Akademski klub »Straža« je imel včeraj ob 2. popoldne spominsko svečanost na grobu narodnega mučenika Rudolfa Dolinarja, katere 6e je udeležilo 39 članov kluba. Predsednik »Straže« je imel kratek spominski govor, v katerem je govoril o pomenu, ki ga ima Dolinar za tovariše akademike in za ves slovenski narod. Nikdar ne smemo pozabiti na njega; saj nam je dal zgled borbenosti, ki jo terja naše slovenstvo in obenem zgled take ljubezni, ki prinaša tudi krvave žrtve za našo idejo. Ob njegovem grobu mora rasti v nas samozavest in neomajna vera v zmagoviti pohod slovenske katoliške ideje. Nato so akademiki še molili za pokoj njegove duše. S trikratnim »Slava!« slovenskemu mučeniku je bila ta tako lepa in iskrena svečanost zaključena. Stražarji so nato še pomolili na grobovih velikih Slovencev dr. Kreka in vladike dr. Jegliča. Šempetrski bojevniki tovarišem padlim Zvesti svoji dolgoletni navadi so tudi letos šempetrski bojevniki počastili spomin svojih tovarišev, padlih v vojski. Na dan Vseh svetih so položili pred spomenik ob cerkvi sv. Petra krasen venec z napisom: Združenje šempetrskih bojevnikov — umrlim tovarišem«, poleg tega pa so spomenik okrasili še z manjšimi venci in cvetjem. Ob pol 11 dopoldne je bila v cerkvi služba božja s petjem, ki se je je udeležilo mnogo občinstva, ki je napolnilo cerkev. Takoj po službi božji se je zbralo občinstvo pred cerkvijo pri spomeniku. Navzočni so bili skoraj vsi člani krajevne skupine šempetrskih bojevnikov. Mestno občino in g. župana dr. Adlešiča sta zastopala prof. Dermastja in g. Musar, navzočni pa so bili za Zvezo bojevnikov referent g. Wagner in nadsvetnik g. Pire, odbor krajevnega bojevniškega združenja s predsednikom g. Leopoldom Zupančičem na čelu, cerkvena ključarja višji inšpektor Zaje in g. Žan ter drugi. Združeni pevci šempetrske fare so pod vodstvom g. Baloha zapeli »Usliši nas«. G. župnik Košmerlj je nato ob asistenci gg. Cudermana, Novaka in dr. Kuharja opravil cerkvene molitve ob spomeniku. Nato je imel g. ravnatelj Stoje v imenu bojevnikov lepo zasnovan govor, v katerem je slavil zasluge pokojnikov, obnavljal spomin nanje ter naglašal tehtnost žrtev, ki so jo pokojniki dali za našo domovino in narod. Pevci so nato zapeli še »Oj Doberdob«, s čimer je bila ta lepa in prepričujoča žalna slovesnost zaključena. Cerkveni obredi na pokopališču Ob treh popoldne je v kapeli pokopališča Sv. Križa opravil cerkvene molitve za vse pokojne pokopališki upravitelj g. Legat, ki so mu asistirali zastopniki vseh ljubljanskih župnij in pa bogo-slovci. Nato so duhovščina in občinstvo odšli do groba nadškofa dr. Jegliča, kjer so molili molitev za nadškofovo dušo in za duše vseh duhovnikov, ki tam počivajo. Zatem so odšli do križa sredi pokopališča, kjer je duhovščina molila »Libero«. Združeni ljubljanski pevci so pod vodstvom g-Venturinija zapeli žalostinki »Poljana toži« ter »Usliši nas«. 2alna slovesnost pri judenburških žrtvah Kmalu po štirih je bila običajna vsakoletna žalna slovesnost na grobovih vojakov iz svetovne vojne in žrtev judenburškega upora 1917. Ta del pokopališča je občinstvo obkolilo v gostih množicah. Navzočna je bila častna vojaška četa v čeladah, enako tudi vojaška godba. Mestno občino in mestnega župana 6ta zastopala gg. prof. Silvo Kranjec in Musar, invalide ves osrednji odbor z gg. Matkom, Štefetom, Mlekužem, Tomcem in Mi-kličem na čelu, Zvezo bojevnikov gg. VVagner, Pire, Stoje in Košir ter zastopniki vseh ljubljanskih skupin, legijo koroških borcev polkovnik Andrejka in več odbornikov, dalje številni rezervni častniki in drugi odličniki. Vojaške oblasti je zastopal major Muslovič, cerkvene oblasti pa kanonik dr. Žerjav. Na grobove pokojnih vojakov so bojevniki ter druge skupine položili okoli 20 lepih vencev, pred spomenikom pa je plamtel ogenj, simbol zvestobe in ljubezni. Pretresljiv je bil pogled tudi na gospo v črnem, ki je stala s sklonjeno glavo tik pred spomenikom — bila je vdova narednika Hafnerja, ki je bil vodja judenburškega upora in tedaj tudi ustreljen. Ga. Hafnerjeva živi stalno v Ljubljani. Žalna slovesnost se je pričela z žalno koračnico, ki jo je igrala vojaška godba. Pevci združenih ljubljanskih zborov so nato pod vodstvom g. Premelča zapeli »Vigred se povrne«. Bivši vojni kurat g. Lavrič je ob asistenci opravil cerkvene molitve. Vojaška četa Je oddala častno salvo. Nato je imel ginljiv govor g. župnik Cegnar iz Trnovega, ki je poveličeval nepozabne žrtve svetovne vojne ter naglašal vzvišeno misel miru in spravo med narodi ter zaupanje v božje usmiljenje. Pevci so za tem zapeli pesem »Oj Doberdob«, vojaška četa pa je ponovno oddala častno salvo. Vojaška godba je zaigrala še drugo žalno koračnico, s čimer je bila ta prisrčna žalna slovesnost zaključena. t Inž. Ciril žnidaršič Včeraj 2. novembra je nenadoma umrl gospod inž. Ciril Žnidaršič, redni univerzitetni profesor na tehniški fakulteti univerze v Ljubljani. Vest o njegovi smrti je bolno odjeknila med njegovimi kolegi in slušatelji pa tudi v krogih hidrotehnikov, s katerimi ga je družilo tesno in prijateljsko sodelovanje. S pokojnim profesorjem Žnidaršičem je izgubila naša univerza odličnega znanstvenika, kateremu je bila poverjena stolic.a za vodne zgradbe na tehniški fakulteti in kjer je vzgojil naš mlajši hidroteh-nioni naraščaj. Rojen je bil v Ilirski Bistrici dme 3. avgusta 1882 kot sin gimnazijskega profesorja. Po končanih srednješolskih študijah se je posvetil tehničnemu študiju ter bil diplomiran leta 1906 z odliko na gradbenem oddelku visoke tehnične šole v Gradcu. Po krajšem službovanju pri kranjskem deželnem odboru je nastopil 1009 leta službo pri melioracijskem uradu za Dalmacijo. Leta 1925 pa ga je kot šefa oblastnega hidrotehničnega oddelka v Splitu povabil profesorski zbor tehniške fakultete za izrednega profesorja stolice za vodne zgradbe ter mu s tem poveril znanstveno organizacijo dela na tej sto-lici. Poleg intenzivnega znanstvenega udejstvovanja je n jegovo ime javnosti dobro znano tudi [xi prizadevanju za ost varite v hidrotehničnega laboratorija v Ljubljani. Z njim lega v grob človek blagega in kre-menitega značaja, ki ga bodo profesorski zbor, slušatelji in njegovi bližnji ohranili v najlepšem in trajnem spominu. Tramvajski promet o Vseh svetih Kako potrebna je bila nova tramvajska proga k Sv. Križu, se je izkazalo že meseca oktobra, ko so se ljudje v množicah vozili na to pokopališče. Na dan Vseh svetih pa je ta proga dosegla promet, kakor nikdar nikoli nobena tramvajska proga v Ljubljani. Na pokopališče so vozili prav iz vseh smeri neposredno, tako z Viča, dolenjske proge, kolikor je je še. iz Most in iz sredine mesta. Na pokopališče je dovažalo ljudi 37 motornih voz s 7 priklopnimi. Skoraj redno so bili vsi vozovi tja i:n nazaj nabito polni. Natančno število potnikov k Sv. Križu je težko ugotoviti, ker jih še štejejo. Seveda gredo ta števila v velike desettisoče. Kljub temu pa so bili tudi avtobusi vsi nabito polni. Tramvajski sprevodniki so imeli seveda zelo naporno delo. ki pa so ga opravili naravnost sijajno in zaslužijo vse priznanje Zverinski umor v Bukovžlaku pri Celju Hlapca našla ob Voglajni truplo zadavljene ženske Celje, dne 2. nov. Po vseh javnih lokalih v Celju, v bližnji in daljni celjski okolici je te dni govora o zverinskem umoru, ki se je odigral v noči med ponedeljkom in torkom. Žrtev dosedaj neznanega morilca je postala okrog 35 letna ženska, ki jo je brezvestnež zadavil z puloverjevo vrvico, nato pa jo vrgel ob Voglajno z namenom, da bi, če bi žensko utopil, popolnoma zakril sled za sabo. V ponedeljek okoli 7. zvečer je slišala neka gospa, ko se je pravkar vračala iz mesta in šla proti hiši za \Vestnovo tovarno, 'kjer stanuje, od strani Bukovžlaka glasno klicanje in kričanje na pomoč. Ker pa se večkrat ob poznih urah ob Voglajni sprehajajo ravno v tem kraju številni pari, prav tako radi gredo ob lepih nočeh tja tudi fantje iz Gaberja, kjer kričijo ali pojejo, je mislila, da pač ni nič hudega. Klicanje na pomoč so slišali tudi otroci, ki stanujejo v hiši za Westnovo tovarno. Grozno in obupno klicanje na pomoč je otroke taiko prestrašilo, da so bili, ker so bili sami doma, vsi zbegani in prestrašeni. Včeraj zjutraj sta našla Westnov in Rav-niharjev hlapec, ki sta peljala voz ob Voglajni, ženski dežnik. Eden od njiju ga je pobral, na vse presenečenje pa je, ko se je sklonil, zagledal v grmovju ležati žensko. Takoj je stopil bliže. Bila je mrtva. Sporočila sta orožnikom v Štorah, ki so se pripeljali na kraj umora in zastražili umorjeno, medtem pa obvestili tudi državno tožilstvo, ki je odredilo komisijo. Novica o groznem umoru se je z vso naglico razširila po Celju, bližinji in daljni celj,-siki okolici. Ljudje so kar v trumah drvela v Gaberje in povpraševali, kje se je dogodil umor. Ob ovinku Voglajne, nekako 400 m od Westnove tovarne, v kraju, kjer je Voglajna precej globoka in se v poletnem času v vodi kopljejo ljudje, se je ob levem bregu Vo-glajne zbralo veliko ljudi, ki so hoteli videti umorjeno, da bi zvedeli njeno ime. Ženska je ležala olj grmovju ob Voglajni. Njena glava je visela navzdol proti vodi, noge pa so bile zavite v grmičevje. Ležala je na obrazu tako, da je ni bilo mogoče spoznati. Oblečena je bila v lep kostim, pod katerim je imela zelen pulover, pod njim pa še rdeč sviter. Na eni nogi je imela čevelj, druga noga je bila brez njega, čevelj pa je ležal malo više v grmovju. Okoli poldneva ie prišla na kraj umora komisija z g. s. o. s. Detičkom, zdravnikom dr. Bregantom, gg. Burgerjem in Dolencem. Ob tem času se je zbralo tukaj še posebno veliko ljudi, Umorjenkino truplo so dvignili in položili na hrbet. Ženska je izredno velike in močne postave s širokim obrazom in svetlordečka-stimi lasmi. Obraz je imela rdečemoder, na ustnih je imela strjeno kri, kar je dalo revici še posebno grozen videz. Na vratu ima temno- Velik shod predsednika vlade dr. Stofadinoviča preteklo nedeljo t Negotmo. modre in globoke vtise od vrvice zelenega puloverja. Komisija je dognala, da je bila ženska zadavljena z debelo vrvico, ki jo ima na puloverju. Morilec, ki je dekle napadel ali morda šel z njo na sprehod, je dekle najbrž nenadoma zgrabil, potegnil puloverjevo vrvico in jo zadavil. Te domneve potrjuje dejstvo, da je vrvica le z enojnim vozlom. Ker je ženska zelo močna in so njene r\/milo t S. M. Mateja Fakin V četrtek, 27. oktobra je umrla na Golniku kot žrtev svojega poklica s. M. Mateja Fakin. stara šele 38 let. — Leta 1925 je prišla v zdravilišče Golnik kot bolniška strežnica in je kol taka opravljala svojo službo 13 let z vso vestnostjo in požrtvovalnostjo. Bila je plemenitega in blagega značaja, polna ljubezni do bolnikov, katerim je vedno delila dušno in telesno tolažbo in poguma. V svoji službi pa si jc slednjič sama nakopala zavratno bolezen, ki pa ji je kljubovala vse do zadnjega in opravljala svojn službo do zadnjih svojih moči. Lcgia je v bolniško posteljo, iz katere pa ni več vstala. Po mnogem in mučnem trpljenju je izdihnila svojo dušo. Pokopali so jo v soboto nn pokopališču v Križali. Pogrebne obrede je opravil križki župnik g. llartman ob asistenci župnika g. Mer-šola in g. Leilerja. Ob odprtem grobu se jc od pokojne s. Mateje poslovil zdraviliški duhovnik g. Leiler, njene sosestre pa so ji zapele pesem v slovo. Tih in skromen je bil njen pogreb, kakor je bila vedno tiha in skromna pokojna s. Mateja. Saj svet ni poznal n jenega velikega dela ljubezni in žrtve, videl pa ga je Bog, ki ji bo tudi neizmeren Plačnik. Poleg njenih rodnih sester, sosester redovnic, domačega ljudstva se je udeležil pogrebu tudi zdraviliški upravitelj p. Čeplak z gospo, blagajnik g. Zidar in knjigovodja g. Napokoj. Opazili smo tudi nekaj bolnikov, ki so s hvaležnim srcem in pieteto spremili s. Matejo do njenega groba. Potrti družini iskreno sožulje, prav tako tudi kongregaciji šol. sester iz Slov. Bistrice, ki je s pokojno s. Matejo izgubila tako zgledno redovnico. Naj počiva v miru njeno izmučene in izčrpano telo v lepi gorenjski zemlji, njen' duši pa naj sveti večna luč. Strašna smrt očeta petih otrok pod vlakom Ljutomer, 1. nov. Pred dvema dnevoma smo doživeli strašen dan, ko je vlak povozil na glavnem kolodvoru kretnika Josipa Horvata. V ponedeljek zvečer ob osmih pa smo doživeli v Ljutomeru šc nekaj strašnejšega. Ko so ljudje čakali na večerni vlak, ki vozi iz Ormoža proti Ljutomeru, so bili priča groznemu prizoru. Večerni osebni vlak je imel skoraj polurno zamudo. Ko je minilo pol ure, so ljudje opazili, da drvi osebni vlak proti predpisani brzini proti postaji, ne da bi opazili, da kdo vlak zavira. Vsi so se temu čudili. Z besno naglico je vozil mimo postaje. Pri postajališču pa križa železniško progo pešpot, ki vodi iz Cvena proti Ljutomeru. Tisti hip, ko je vlak drvel mimo postaje s tako naglico, je privozil po tej pešpoti s kolesom iz Cvena proti Ljutomeru viničar Matija Vogrinec, oče peterih otrok. Uganka je, kako kolesar ni videl drvečega vlaka. Tudi on jc vozil zelo naglo, četudi je pot proti progi precej strma. Mogoče je mislil prehiteti vlak. Toda drveči vlak je trčil s peklensko silo v kolesarja naravnost v glavo, kolo je vrglo v stran, kolesarja pa nekaj metrov naprej. Vlak se še ni ustavil. Kolesar je ležal na tračnicah in lokomotiva mu je odrezala obe nogi, ga vsega polomila in strašno razmesarila, tako da je bil ves v mlaki krvi. Vlak je vozil potem čez njega približno kakih 30 metrov, kjer sc je ustavil, da so mogli ljudje izstopiti. Na postajališču in v vagonih je nastala nepopisna panika in strah je obšel vse navzoče, ki so videli ta strašni prizor. Ljutomerčani ne pomnijo, da bi se kaj enakega zgodilo kdaj v naši bližini. Kolesar je še nekajkrat vzdihnil in umrl. Na kraj nesreče je prišel naglo zdravnik dr. Po-rekar, k: je ugotovil smrt kolesarjevo. Ponesrečenca pa navzoči niso mogli sponati, kdo je. S seboj ni ime ne legitimacije ne kakega drugega izkaza, le po kolesu so sodili, da je kdo iz ptujskega okraja. Mrtveca so pozneje spravili v ljutomersko mrtvašnico. — Na praznik Vseh svetih zjutraj, ko so ljudje šli gledat ponesrečenca, je bil med radovedneži tudi brat Matijev, ki je takoj po obleki spoznal, da je to njego\ brat. Ta je namreč šel v ponedeljek na Cven k svojemu gospodarju ter se je v mraku vračal s kole som domev. Gospodinja ga je še vabila, naj ostane čez noč na Cvenu, toda on je šel ter mislil, da pride še zvečer, dasi pozno, domov k ženi in svojim peterim otrokom, pa ga jc med potjo dohitela tako strašna smrt. Komisija bo še dognala, kje je krivda, da je vlak vozil tako naglo. Običajno stoji oh pristanku na postaji tako, da lokomotiva ni na cesti. Ko bi vlak obsta na pravem mestu, bi ta nesrečni kolesar ne našel smrti pod kolesjem vlaka. Matija Vogrinec. oče peterih nedoraslih otrok star 45 let, viničar, je bil dober in vesten delavec, ki je delal čast svojemu stanu, doma v Hermartcih, far.i Sv. Miklavž pri Ormožu. Matija je bil v apostolstvn mož in še pri sv. obhajilu na praznik Kristusa Kralja Na praznik Vseh svetili ga je šla kropit velika množica ljudi. Med njimi tudi njegova žalostna žena s svojimi nedoraslimi otroki, ki so bridko jokali za svojim dobrim očetom. Drobne Koledar Četrtek, 3. novembra: Viktorin, škof; Venefriti devica; Hubert. Petek, 4. novembra: Karel Boromejski, škof; Vi-tal; Modesta, devica. grobovi t Gospod Jože Rus, ravnatelj zemljiške knjige v pokoju v Ljubljani, je včeraj zjutraj po kratki bolezni izdihnil svojo dušo. Pokopali ga bodo v potek ob 4 popoldne. "t" O. Rudolf Persclie, dvorni svetnik v pokoju, je dne 1. novembra zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Pokopali ga bodo danos ob pol 3 popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. "f" V Ljubljani je dne 1. novembra t. 1. nenadno umrla, zadeta od kapi, gospa Marija Cesar. Pogreb nepozabne pokojtiice bo v četrtek, 3. novembra t. I., ob 14 iz splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. -f- Ga. Uršula Derganc, roj. Kapsch, mati g. primarija dr. Franca Dorganca, je umrla v 84. letu svojega življenja. Zapušča štiri sinove, štiri hčerke in številno vnuke in vnukinje. Pokopali so jo včeraj popoldne. Naj sveti blagim rajnim večna luč! Žalujočim naše gioboko sožalje! Osebne novice = Poročila sta se na Brezjah gdč. Mirjana Hinterlechner in prof. Stanko Rune iz ( Maribora. — Novoporočencema naše čestitke! — Veljavnost poljskih potnih listov. V zvezi z dejstvom, da je bilo pred nekaj časom objavljeno, da morajo po odločbi ministra notranjih zadev rep. Poljske biti predloženi vsi potni listi v enkratno kontrolo generalnemu konzulatu rep. Poljske v Zagrebu, se objavlja, da potni listi, ki niso bili opremljeni s konzularnim kontrolnim ži-_