glasilo delovne organizacije Za dan republike iskrene čestitke straža pri novem mestu, leto XXIII 21. november 1986 številka 11, . Glasilo ureja uredniški odbor Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik)., Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Maister, Jadran Šnidaršič, Marko švent, Darja Horvat, Miha Srebrnjak in Vid Fajdiga Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n.sol.o. Novo mesto — Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3.300 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije z odločbo št. 421/72 z dne 31. januarja 1978 oproščeno temeljnega prometnega davka. Stavek in prelom v DiC tozd Grafika, tisk v tiskarni Novo mesto v Novem mestu. Dragi bralci! S to številko našega gla-. : ’ sila stopamo v praznično obdobje letošnjega leta. Pred nami je najprej veliki praznik, dan republike. Ob tem prazniku se naše misli povrnejo v preteklost, v leta, ko so izšli naši narodi in narodnosti zmagovito sredi vojne vihre kovali svojo bodočnost. Takrat je bila za naše narode in narodnosti izkušnja velika. Veliko krvi in gorja so morali prestati, predno je zasijala zvezda svobode. Ta dan je torej prelomnica v zgodovini naše dežele. S ponosom in veseljem zato obeležujemo ta naš veliki praznik. S samo svobodo in oblikovanjem socialistične državnosti pa boja še ni konec. Razvoj in ohranitev zahtevata nadaljni boj in angažiranost. Resda ni več boja s puško v roki, vendar se še nadalje bije bitka za doseganje začrtanih planov, za nadaljne^ izgrajevanje domovine. Se posebej zato, ker se v teh letih nahajamo ponovno v prelomnih obdobjih, ki zahtevajo od nas reševanje zapletenih gospodarskih in drugih problemov, ki tarejo našo družbo. Tudi Novoles se to leto nahaja v hudih težavah, v katere je zabredla celotna jugoslovanska lesna industrija. Pot iz zagat si najdemo lahko le sami z vztrajnim delom in znanjem. Svetel zgled za naša prizadevanja so nam ravno prizadevanja in napori naših narodov in narodnosti, ki so sredi najhujših težav gradili novo državo in novo družbo. samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, poslovodni organi, uredništvo r~ \ Vesti iz tozdov V_ Marjan Okroglič prejema priznanje Državna odlikovanja delavcem »Novolesa« V okviru aktivnosti 40. letnice Novolesa je komisija za odlikovanja delovne organizacije, oblikovala predlog za podelitev državnih odlikovanj združenim'delavcem Novolesa. Na podlagi predloga je Predsedstvo SFRJ podelilo državna odlikovanja naslednjim delavcem naše DO: Kregar Emilija — red dela s srebrnim vencem Judež Franc — medalja zaslug za narod Grubar Jožefa — medalja dela Podelitev nagrad in diplom za dosežke na področju inventivne in raziskovalne dejavnosti 30. 10. 1986 je bila organizirana deveta podelitev nagrad in diplom za dosežke na področju inventivne in raziskovalne dejavnosti v letu 1986. Podelitev organizira vsako leto Občinska raziskovalna skupnost, Novo mesto in to, predvsem v prostorih delovnih organizacij Novega mesta. Letos je bil gostitelj podelitve Novoles, kar pomeni tudi določeno priznanje za našo delovno organizacijo. Podeljenih je bilo 23 nagrad in diplom, med katerimi sta bili tudi dve za naše štiri inovatorje, ki so dosegli zavidljive rezultate na inventivnem področju v letu 1986. To so bili: 1. Černe Marinka in Peterlin Lidija iz Razvojnega centra, za dosežene uspehe na področju inovacijskih dejavnosti, predvsem pa za uspešno zaključeno raziskavo na področju razvoja visoko polnjenih akrilnih disperzij. 2. Zoran Mihael in Bukovec Stefan iz TOZD TPI in Žaga Soteska za dosežene uspehe na inventivnem predlogu čistilni transporter. Inovatorjem iz vsega srca čestitamo in upamo, da bodo priznanja, ki so jih prejeli, pozitivno vplivala na njihova nadaljnja prizadevanja na inventivnem področju. Pirnar Alojz — red dela s srebrnim vencem Strabič Stjepan — medalja dela red zaslug za narod s srebrno zvezdo Urbančič Marija — red dela s srebrnim vencem Sajevec Dušan — medalja dela Smolič Stane — medalja dela Bele Leon — medalja dela Okroglič Marjan — red zaslug za narod s srebrno zvezdo Prejemnikom odlikovanj od srca čestitamo. Košir Drago, umetnik samouk V majhni vasici Jelovec blizu Sodražice živi skromen prijazen mož, za katerega ne bi na prvi videz rekli nič posebnega. Vendar se skriva v tem možu velik ljudski umetnik. Košir Drago namreč rezbari umetnine na različno tematiko. Izpod njegovih spretnih rok se plemenita surovina les oblikuje v lepe figure, predstave, sporočila. Tematika njegovega ustvarjanja je, kot sam pravi, neomejena kot misel. Njegov opus. obsega od dogodkov iz življenja slovenskega naroda pa tja do portretov zamorčka ali indijca. Dela, ki jih je do sedaj ustvaril so obsežna, skoraj nepregledna in krasijo stanovanja, javne objekte in trge tako v domovini kot tudi izven njenih meja. Koširjeve rezbarije so vsebinsko bogate, imajo srce in dušo. Vredno si je ogledati npr. njegovo rezbarijo Solomove sodbe, ustoličenje slovenskih knezov, kmečke upore, revolucionarne dogodke ali pa nežne oblike ženskega telesa, ki izražajo pesniško nadahnjenost. Svoja dela je razstavljal po Sloveniji, Jugoslaviji in Italiji. Pot v širši svet so njegova dela našla preko predstavnikov FAO. Za svoja dela je dobil tudi več priznanj. Tudi za Novoles je • izdelal iz lesa lično umetnino, ki prikazuje soteški grad, ko še ni bil porušen, soteško žago, Krko in gozdarja. Na tem prostoru je bilo pred leti odbojkarsko igrišče, lepo obdano z zelenico, za razvedrilo delavcev. Nato je bilo »pribežališče« prikolic čez zimo. Nato so električarji prekopali igrišče za polaganje kablov in pripomogli k temu, da je nekoč lepo urejeno novolesovo dvorišče postalo v ljudskem žargonu rečeno »prašičji zaliv«. Delo v ambulanti V naši ambulanti se dnevno zvrsti okrog 60 ljudi. Obseg delaje širok saj zajema vse, od kurative pa do preventive. Poleg tega se opravljajo predhodni pregledi za sklenitev delovnega razmerja, živilski pregledi za tiste delavce, ki imajo opravka z živili in nekaj pregledov v smislu zgodnjega odkrivanja in preprečevanja bolezni. Tov. Robert Sotler nam je povedal: »Pri našem delu se je pojavilo nekaj nejasnosti v zvezi s pisanjem bolniških listov za nego otroka na domu in samega ordinacijskega časa. Naša ambulanta dela vsak dan dopoldne, le v četrtek popoldne. Delavci iz dela naj prihajajo od 8. ure do 10. ure. Ostali naj oddajo zdravstvene knjižice od 7. ure do 10. ure, v četrtek od 12.30 ure do 15. ure. Malica za ambulantne delavce je v dopoldanskem času od 10.30 ure do 11. ure. Bolniške liste prinašajte po možnosti sproti. Izven navedenih ur, namenjenih vpisom bolniških listov za nego, boste težko opravili vpis, ker smo v drugem času močno obremenjeni z redno dejavnostjo in nas vpisovanje ovira prh delu. Zelo se trudimo, da upoštevamo vrstni red čakajočih, vendar zaradi izrednih prilik (delavci iz proizvodnje) ga vedno ne moremo upoštevati. Zato prosimo za razumevanje. Upamo, da bomo z vašo in našo pomočjo vedno našli skupen jezik, da ne bo nepotrebnih nesporazumov. Glede na pomanjkanje časa, prostora in kadrov se trudimo, da bi čimbolj ugodili vašim željam in skrajšali čakalno dobo. Poleg dela v naši ambulanti, delamo tudi v ambulanti Gotna vas in Dvor, ki so razmeščene v samih tovarnah. To nam vzame tudi nekoliko časa, zato prosimo, da to upoštevate.« II I T = Iz razstave inovacijskih dosežkov I 1. Delegatske vesti "1 I Drevesa umirajo Rezultati popisa umiranja gozdov v novomeškem gozdnogospodarskem območju Redno spremljanje zdravstvenega stanja gozdov, vse pogostejši pojavi različnih škodljivcev gozdnega drevja, vidni pojavi škode v gozdovih okrog nekaterih industrijskih središč v Sloveniji ter splošno spoznanje o slabem zdravstvenem stanju gozdov v Srednji Evropi zaradi onesnaženja zraka, je bilo resno opozorilo celotni družbeni skupnosti, da je potrebna temeljita analiza razmer v gozdovih. Po daljšem molku se zopet oglašamo z vestmi s samoupravnega področja. V mesecu oktobru smo bili kot samoupravljala precej aktivni kar je za kvartalno obdobje značilno in sicer: 17. 10. 1986 je bila v sejni sobi DSSS ob 12.30 uri sindikalna konferenca DO. Na konferenci smo obravnavali poslovanje v preteklem obdobju in plan za IV. kvartal, tematiko osebnih dohodkov in podprli predlog, da se omenjene spremembe dajo v 15 dnevno javno razpravo, podprli stališča KPO da se 22. 11. dela za združevanje sredstev za zdravstveno opremo za požarno varnost in RTV, ter podprli strokovno službo v predlogih za reševanje problematike alkoholizma. Delavski svet DO je bil 30. 10. 1986 ob 8. uri v sejni sobi DSSS. Poleg omenjene problematike s seje sindikalne konference je delavski svet delovne organizacije obravnaval in sprejemal sklep, da se sprejema predlog o razširitvi zunanjetrgovinskega prometa tudi na maloobmejni zunanjetrgovinski promet, pod pogojem, da se pridobi soglasje pristojnih organov in imenoval komisijo za podpis terjatev in obveznosti. Na delavskih svetih TOZD ki so bili od 20. do 29. 10. 1986 seje obravnavala omenjena problematika poleg ostalih za posamezne tozde pomembnih zadevah. Pa poglejmo nekatere: V TOZD BLP je bila predlagana in sprejeta sprememba pri obračunavanju faktorja težavnosti za serviserje in sprememba faktorja težavnosti glede na fizično preseganje plana prodaje, potrdili dve pogodbi o delu, potrdili 650,30 nadur, pristopili k samoupravnemu sporazumu o vključitvi v JUBMES ter sprejeli aneks k SaS o združevanju sredstev za dajanje potrošniških kreditov. V TOZD SIGMAT je delavski svet odobril štipendije za profil strojni tehnik in ekonomski tehnik in odločal o zahtevi za varstvo pravic tov. Lešnik Karla, kateremu je disciplinska komisija izrekla najstrožji ukrep prenehanja delovnega razmerja. Delavski svet je izrekel ukrep pogojne izvršitve prenehanja delovnega razmerja za dobo enega leta. V TOZD TDP so ob odločanju v zvezi s solidarnostno soboto prisotni sprejeli sledeče sklepe: — ali je možno, da popoldanska izmena dela iz petka 21. na soboto 22. 11. ponoči namesto 22. 11. popoldan — delavce TOZD BLP bomo 22. 11. razporedili po potrebi v obe izmeni Odločali so še o prenosu osnovnih sredstev na TOZD TKO, TVP in TPI ter odobrili opravljanje popoldanske obrti tov. Novinec Slavku. V TOZD TPP so sprejeli spremembo opisa del in nalog vodje splošne službe, odobrili denarno pomoč tov. Petriču Tešu in Plut Mariji, sprejeli spremembo pravilnika in razdelilnika o zaščitnih sredstvih s katero naj bi 1 x letno nabavili delovne majice in ustrezna pokrivala za vse delavce TOZD-a, se odločili, da za nastalo škodo v zvezi z napako na izvoznih izdelkih plačata s TOZD BOR vsak 1/2 zneska iz razloga kooperacije s TOZD BOR. V TOZD LIPA so odobrili štipendijo za V. stopnjo lesar — tehnik in finančno pomoč oz. šolnino za izobraževanje ob delu. Sprejeli SaS o ustanovitvi LB TPB KRŠKO, SaS o vključitvi v JUBMES ter za potrebe briketirnice nabavili dozirno napravo. To je bilo nekaj značilnosti, ki so poleg že omenjenih generalnih zadev bile obravnavane po delavskih svetih TOZD. Doltar Janez V lanskem juliju in avgustu je bil na področju vse Slovenije izveden popis umiranja gozdov. V območju je bilo na osnovi metodologije inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, ki pomeni izpopolnjeno metodo v primerjavi z že uporabljenimi v Evropi, ugotovljeno zdravstveno stanje dreves v območju na skupno 102 stojiščih. Stojišča so bila v predelih, kjer so bile že opazne večje poškodbe (področje roškega masiva, Brezova reber, Radoha, Mirna gora), postavljena v kvadratni mreži 2x2 kilometra, v ostalih gozdarskih enotah (pretežno zasebni sektor) pa v mreži 4 x 4 kilometre. V popis je bilo zajetih 2087 dreves. Statistični izračuni potrjujejo, da je bil vzorec toliko reprezentativen, da na osnovi rezultatov popisa lahko sklepamo o splošnem zdravstvenem stanju gozdov. Kaj je pokazal popis umiranja gozdov v območju? Iz priložene tabele je razvidno, da je v območju 53,3 odst. dreves (gozdov) še zdravih (neogroženih), 36,5 odst. malo ogroženih, 3,8 odst. ogroženih, 3,4 odst. zelo ogroženih in 3,0 odst. v propadanju. Tabela: Stopnja ogroženosti dreves v območju Med drevesnimi vrstami je najbolj prizadeta jelka, katere je še samo 19,1 odst. zdrave (neogro-žene), nato sledi smreka, katere je še 21,8 odst neogrožene. Ostali iglavci so v glavnem neogroženi, zdravstveno stanje listavcev pa je bolj rezultat sekundarnih škodljivcev in ostalih bolezni (kostanjev rak, holandska brestova bolezen), kot pa onesnaženja zraka. Zelo zaskrbljujoče je stanje jelke, saj je v kategorijah ogroženih, zelo ogroženih in sestojev v propadanju, s katerimi ni možno več normalno gospodariti, kar 56,4 odst. vse jelke. Zadovoljivej-še je stanje smreke, saj spada v kategorijo neogroženih in malo ogroženih sestojev 81 odst. te drevesne vrste. Glede na področje so najbolj ogroženi gozdovi roškega masiva, kjer je delež jelke največji, smreke v nižinskem delu območja, brez izrazite lokacije, in strnjeni kostanjevi sestoji na področju Bele krajine. Kje so vzroki umiranja gozdov? Dosedanje analize in poznavanje pojava kažejo, da je najhujši povzročitelj onesnažen zrak (kisli dež). Analiza vsebnosti žveplovega dioksida v enoletnih in dvoletnih iglicah uvršča območje v prvi (zelo nizka vsebnost) in v drugi (nizka vsebnost) razred z ozirom na koncentracijo. Raziskovanje zraka v Sloveniji na osnovi prisotnosti lišajev pa kaže, da je koncentracija žveplovega dioksida v zraku nad območjem taka, da že vpliva na rast in slabše uspe-vanje nekaterih drevesnih vrst. Trenutno še ne razpolagamo s podatki »bilance« emisije onesnaževanja zraka v območju in bi bilo zato vsako sklepanje o konkretnih povzročiteljih onesnaževanja zraka preuranjeno. (prikaz) Nedvomno smo na proces umiranja gozdov vplivali tudi gozdarji sami. Ti vplivi se kažejo predvsem v premajhnem upoštevanju naravnih zakonitosti razvoja gozda, v preveliki meri »industrializacije« nekaterih faz proizvodnje (spravilo, gradnja cest in vlak), pa tudi v zanemarjanju preventivnih ukrepov za preprečevanje najrazličnejših bolezni gozdnega drevja. In kakšne bodo posledice ugotovljenega stanja? Najbolj ogrožena drevesna vrsta, jelka, predstavlja z bukvijo najmočnejši proizvodni potencial gozdnega gospodarstva. Delež jelke predstavlja 7 odst. celotne zaloge gozdov v območju. Ogroženih ,zelo ogroženih ali v propa- danju je okrog 1600 ha (reducirano na površino) sestojev, ki zahtevajo postopno ali takojšnjo sanacijo. Prioritetno je potrebno sanirati okrog 900 ha gozdov, kar bo imelo za posledico: — trenutno povečanje etata iglavcev in zmanjšanja etata zaradi uravnoteženja zalog v območju; — predčasna povečana dinamika obnove sestojev bo vplivala na zmanjšanje zalog, prirastka in etata, kar bo vplivalo v bližnji prihodnosti na normalno oskrbo porabnikov lesa s sortimenti iglavcev; — povečal se bo obseg gozdnogojitvenih del, ki bo vplival na povečanje sredstev za vlaganje v gozdove; — zaradi sušenja jelke se bo povečal delež slučajnih pripad-kov, kakovost sortimentov bo sla- bša in povečali se bodo stroški pri pridobivanju lesa; — okrnjene bodo posredne funkcije gozdov; — povečali se bodo stroški varstva gozdov; — lesa iglavcev za predelavo bo manj, bo pa dražji. In kaj lahko z ozirom na ugotovljeno stanje naredimo v delovni organizaciji? Predvsem moramo preveriti cilje gospodarenja z gozdovi v območju in opredeliti naloge za sanacijo ogroženih sestojev v dolgoročnem programu razvoja. V letnih programih gojitvenih vlaganj moramo prioritetno načrtovati obnovo sestojev v propadanju, kar že izvajamo. Nujno bi morali preveriti tehnologijo sečnje, spravila in gradnje gozdnih cest in vlak ter odpraviti negativne vplive na razvoj gozdov. Izboljšati kaže na- črtovanje in izvedbo pri vseh delih v gozdni proizvodnji in več pozornosti nameniti preventivnim ukrepom varstva gozdov pred najrazličnejšimi škodljivci gozdnega drevja. STOPNJA OGROŽENOSTI DREVES V GOZDOVIH NOVOMEŠKEGA GOZDNOGOSPODARSKEGA OBMOČJA PO ŠTEVILU IN DELEŽIH (%) neogroženi malo ogroženi ogroženi zelo ogroženi v propadanju smreka 73 6,6 198 26,0 40 50,0 21 29,2 3 4,8 335 16,1 21,8 59,1 11,9 6,3 0,9 100,0 jelka 44 4,0 56 7,4 33 41,3 41 56,9 56 90,3 230 11,0 19,1 24,3 14,3 17,8 24,3 100,0 rdeči bor 8 1,1 1 1,2 2 3,2 11 0,5 72,7 9,1 18,2 100,0 ostali iglavci 18 1,6 18 100,0 100,0 bukev 579 52,1 317 41,7 1 1,2 1 1,4 1 1,6 899 43,1 64,4 35,3 0,1 0,1 0,1 100,0 hrast, kostanj 197 17,7 51 6,7 1 1,2 8 11,1 257 12,3 76,7 19,8 0,4 3,1 100,0 plemeniti listavci 63 5,7 46 6,0 109 5,2 57,8 42,2 100,0 ostali trdi listavci 112 10,1 52 6,8 164 7,9 68,3 31,7 100,0 ostali listavci 26 2,3 33 4,3 4 5,0 1 1,4 64 3,1 40,6 51,6 6,3 1,6 100,0 VSOTA 1112 100,0 761 100,0 80 100,0 72 100,0 62 100,0 2087 100,0 53,3 36,5 3,8 3,4 3,0 100,0 Za preprečevanje škod v gozdovih zaradi onesnaženega zraka potrebujemo gozdarji pomoč širše družbene skupnosti, saj so vzroki za umiranje gozdov v glavnem izven našega neposrednega vpliva. Zato od družbenopolitičnih skupnosti v našem območju pričakujemo, da bodo načrtovale tak razvoj, ki ne bo vplival na povečanje onesnaževanja zraka, da bodo pripravile programe zmanjševanja onesnaženosti zraka v skladu s sklepi skupščine SR Slovenije, da bodo pripravile kataster onesnaževalcev zraka v območju in zagotovile redno spremljanje onesnaženosti in da bodo zagotovile poostren nadzor izvajanja zakonskih predpisov, ki kompleksno urejajo to področje. Gozdovi v novomeškem gozdnogospodarskem območju spadajo trenutno med manj ogrožene gozdove v Sloveniji. Okrog 90 odst. je neogroženih ali malo ogroženih in bi bilo z njimi možno normalno gospodariti, če bi zmanjšali stopnjo onesnaženosti zraka. Pred širšo družbeno skupnostjo. predvsem pred sedanjo generacijo, so zahtevne in odgovorne naloge. Od našega umnega početja je odvisno, ali bomo ohranili gozdove z vsemi njihovimi funkcijami in si s tem zagotovili zdravo okolje, oz. pitno vodo, delo, hrano, socialno varnost, srečo in zadovoljstvo. Če umiranja gozdov ne bomo preprečili, bomo morali imeti veliko, zelo veliko srečo, da bomo sploh preživeli. STANE ŽUNIČ, dipl. inž. 10 G«S>IJ(1S 5 Strokovna ekskurzija s področja lesarstva in obdelave podatkov Ekskurzije seje udeležilo 29 delavcev iz 22 OZD lesarstva. Prvi dan, 30. 9. smo obiskali kot prvo OBIR — Tovarno celuloze, s približno 200 zaposlenimi, od tega 93% slovenske narodnosti. Izvažajo v Jugoslavijo, poslujejo rentabilno. Surovine nabavljajo v Avstriji in Čehoslovaški. Naslednji postanek je bil IPH — Žitara vas, s 83 zaposlenimi. Obseg poslovanja v letošnjem letu je 600 milijonov šilingov. Težave v zvezi s padcem ZDA dolarjev bodo prebrodili z zmanjšanjem izvoza v ZDA. Poslujejo brez akreditivov, solventnost in spoštovanje rokov sta izjemnega pomena. Ukinili so vse opise del in nalog in uvedli avtokontrolo. Kazni za nekvalitetno delo so stroge, za dobro delo je nagrada. Ta princip ima izjemno stimulativno moč. V računovodstvu delata 2 osebi, vse podatke, ki jih zajemajo na diskete, pa obdeluje fa. Hauser v Celovcu. Vsakega 10. v mesecu imajo znan rezultat poslovanja. Tretja postaja prvega dne ekskurzije je bila že imenovana firma Paul Hauser v Celovcu, ki opravlja na računalniku IBM storitve za več firm, med njimi tudi za IPH. V tem računskem centru je zaposlenih 9 ljudi, v centrali na Dunaju pa 60. Programe delajo sami v sodelovanju s strankami. V hiši imajo 30 terminalov. V Beljaku še 20. Ogledali smo si praktičen potek zbiranja naročenega blaga v ustrezne pošiljke, ki jih dnevno 3-krat z lastnimi avtomobili dovažajo naročnikom. Vsako naročilo avtomatično zmanjša zaloge, prav tako so naročila za nove zaloge avtomatska. Delež napak pri izpolnjevanju naročil je pol promila. Drugi dan, 1. 10. 1986smov Rosenheimu, ki je evropski center za izobraževanje lesnih delavcev, obiskali: 1. Lehrinstitut der Holzvvir-tschaft und Runstofftechnik e. V., kjer nas je sprejel g. Loh-mann, šef prodajne funkcije. Lehrinstitut je privatna ustanova, ki ne sme imeti ne izgube, ne dobička in zato tudi ne plačuje davkov. Vključuje 6 IMmiS 400 članov, ki plačajo letni prispevek po velikosti celotnega prihodka oziroma obsegu proizvodnje. Znesek določijo člani sami, najmanjši znesek pa je 100 DM. Ti prispevki seveda ne zadoščajo za redno poslovanje in morajo praktično vse zaslužiti. Vsaka akcija mora dati pozitiven finančni rezultat. Program dela instituta je zasnovan v 3 smereh: — izobraževanju učencev ža-garstva (šolanje traja 3 leta, učenec je 34 tednov na leto v firmi!.), mojstrov (žagarski in mojstri za obdelavo lesa) za lesno industrijo in prekvalifikacije (v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje); — izpolnjevanju (\Veiterbil-dung, Fortbildung). To področje je najširše, poteka v obliki seminarjev, — organizaciji strokovnih potovanj Na institutu je 8 učiteljev, ki so tudi organizatorji in sodelavci na seminarjih. Poleg teh je še 20 zaposlenih. 2. Fensterinstitut, ustanovljen pred 20 leti vključuje 450 proizvajalcev. Ti plačujejo prispevek, ki pa predstavlja pod 10% predračuna. Institut je privatna ustanova, katere cilj so bile zmeraj raziskave, ki so blizu praksi. Zaposlenih v laboratorijih in upravi je 37. Preizkušajo okna, vrata in predmete, ki pridejo na fasade. V različnih oddelkih preizkušajo vlago, mraz, vremenske spremembe na površinski obdelavi, ugotavljajo izgube toplote, prehod zvoka, tesnost fasade proti vetru in dežju itd. Je edini institut za okna na svetu. 3. Fachhoschschule Fach-berich Holztechnik — Visoka šola za lesarstvo. Še pred 20 leti je bila na tej šoli ena sama smer in sicer tehnična lesarska. Pred 15 leti se je spremenila v visoko strokovno šolo s tehnično in gospodarsko smerjo. Kasneje so se lesni usmeritvi pridružile še druge: predelava umetnih snovi, gradnja lesarskih strojev, notranja arhitektura, od letos naprej tudi informatika, lesarski ekonomist in čista podjetniška smer. Šolanje traja 8 semestrov: 1. in 2. semester: osnovni predmeti (matematika, fizika, kemija) 3. semester: praktikum (kdor je končal poklicno šolo, presk- oči 3. semester in gre direktno v 4. semester) 4. in 5. semester: že specializacija (2/3 teorija, 1/3 praksa) 6. semester: spet praktikum, ki ga mora opraviti vsak, tudi bivši učenec poklicne šole 7. in 8. semester: težiščne usmeritve (3/4 teorija, 1/4 praksa) Ob koncu 8. semestra se odda diploma. Študij je brezplačen. Študent si mora kupiti le knjige, ki si jih ne more izposoditi. Povprečna štipendija je 600 DM, po končanem študiju je treba vrniti 1/3. Prejemnikov štipendij je 60—70% vseh študentov. Pripravništva uradno ni. Študija ob delu ni. Presenetil, navdušil in prevzel nas je ogled laboratorijev in delavnic z najnovejšimi stroji. V teh delavnicah so na razpolago najnovejši stroji, ki sploh še niso instalirani v tovarnah. Podjetja, ki izdelujejo stroje za obdelavo lesa, tekmujejo med sabo, katero bo smelo svoje stroje namestiti na tem mestu. Študentje imajo enkratne možnosti, da vso teorijo preizkušajo sproti v praksi. Še več, tu npr. namenoma izdelujejo iverne plošče z različnimi napakami. Ob tem seveda nismo mogli mimo grenkega spoznanja, da naša lesarska fakulteta, ki jo že nekaj let s težavo gradimo, ne more dajati enakovrednih strokovnjakov rosenheimskim. Razlika v študiju je tako velika, osvojena znanja tako različna, da nujno vodijo k poglabljanju vseh vrst razlik med našo proizvodnjo in nemško. In kakšen je gospodarski položaj sedaj, lahko brez pesimizma pričakujemo, da bodo minila desetletja, preden se bodo pogoji študija pri nas spremenili na bolje, če se sploh bodo. Tretji dan naše ekskurzije smo bili na obisku v firmi GORENJE-MUNCHEN, ki nam je ponudila po posredovanju fa. Lesko iz Mtinchna, možnost ogleda računalniške obdelave nabave gospodinjskih strojev iz matične tovarne GORENJE-TGO Titovo Velenje in distribucijo v ZRN. Vodja firme, g. Will, je tudi prijazno odgovarjal na vprašanja v zvezi z investicijami, davčno politiko itd. Četrti, zadnji dan nas je sprejela fa. Vertriebszentrum Mtinchen, po posredovanju Intertrada iz Ljubljane. Program je trajal 3 ure, vsako uro smo imeli drugega predavatelja z drugo temo. Okvirje seveda predstavljal IBM PC — osebni računalnik (personal Computer). Za PC obstaja na tisoče programov. Rezultat tega je množiča podatkov. Pomembno pri tem pa je, kako iz te množice podatkov priti do prave informacije, to je take, ki je na razpolago v pravi obliki, ob pravem času in na pravem kraju. Praktično so nam s PC predstavili racionalizacijo pisarniškega dela, kar uporabljajo že v vseh IBM centrih, sicer pa v ZRN le v 20—25 firmah. Po mnenju udeležencev je ekskurzija v celoti uspela in razširila obzorje na več področjih, najglobljo sled pa je vsekakor v slehernem od nas zapustila rosenheimska lesarska fakulteta s svojimi laboratoriji in delavnicami. Po poročilu Darje Rauter priredil: Jože Fink jBf ' S g| s H: pPL P ■ Ir ■n »V *. m m Ut Montaža izdelkov učencev tretjega letnika SŠTZU v učnih delav nicah Proizvodnja v DO Novovoles in izvrševanje zastavljenih planskih ciljev S planom, ki smo ga v začetku letošnjega leta sprejeli, smo si v Novolesu zastavili zelo visoke proizvodne cilje, ki so izraženi v 21% povečanju proizvodnje, 19% povečanju produktivnosti in kar 39% povečanju konvertibilnega izvoza. Do zaključka leta nas loči le še polovica zadnjega kvartala in poraja se nam vprašanje na kakšen način in predvsem v kolikšni višini nam je uspelo realizirati zastavljene cilje. Iz naslednje tabele je razvidnih nekaj ključnih fizičnih parametrov našega poslovanja po posameznih TOZD in sicer: Skupna proizvodnja (I — IX) v letu 1986 je sicer večja za 12 ob 4% več opravljenih efektivnih urah kot v letu 1985 (I — IX) ter ob visokem porastu števila opravljenih nadur. TOZD TVP: Zaradi prenešene proizvodnje plastificiranih predalov je indeks pod 100, proizvodnja masivnih predalov pa ni realizirana v tolikšni višini kot predvideva plan. TOZD ŽAGA: Plan proizvodnje je kumulativno presežen za 2%; večji del predstavlja to proizvodnjo, ki je bila opravljena v nadurnem delu. TOZDTPI: Proizvodnja je bistveno višja kot predvideva plan, dosežena je bila ob maksimalnem angažiranju vseh zaposlenih v TOZD ter ob velikem številu opravljenih nadur. Pri proizvodnji predelav smo v letošnjem letu v Novolesu dosegali najboljšo dohodkov-nost, kar se odraža tudi v izkazanih rezultatih TOZD TP1. TOZD BOR: Fizična proizvodnja je kar 80% večja kot v lanskem letu, letni plan proizvodnje in izvoza je dosežen v obdobju I — IX z indeksom 94. V prvi polovici leta'so se v TOZD bavili predvsem s problemi površinske obdelave miznega programa, kar jih je tudi močno oviralo pri doseganjih planov, doseženi proizvodni rezultati v zadnjih mesecih pa potrjujejo, da so velik del problemov v zvezi s površinsko obdelavo v TOZD že rešili, zato upravičeno pričakujemo, da bodo tudi v bodoče proizvodni plani visoko realizirani. Kot odgovor na različna tolmačenja v TOZD, v DO in v širši družbeni skupnosti o doseženih rezultatih v TOZD BOR lahko rečemo, da seje proizvodnja stabilizirala in da v zadnjem času beležimo dobre proizvodne rezultate. TOZD SIGMAT: Dosežena proizvodnja je sicer višja kot v enakem obdobju lanskega leta, toda bistveno nižja kot jo predvideva plan. Vzrok je jasen — namerno zmanjševanje proizvodnje zaradi premajhne prodaje. Proizvodnja na zalogo je namreč nesmiselna zaradi visokih stroškov obresti. V zadnjih mesecih temelji proizvodnja v TOZD predvsem na zunanji kooperaciji. TOZD TPE: Proizvodnja je v TOZD v letošnjem letu šele stekla, pr- oizvodni plani, ki so bili sestavljeni kot neka ocena, so kumulativno realizirani, dejansko pa je v TOZD v tem času stekla druga faza v proizvodnji — furniranje. TOZD TDP: Proizvodni plani so kumulativno realizirani 90%, plan izvoza pa 84%. Osnovni problemi, s katerimi so se v proizvodnji srečevali, so povezani z uvajanjem proizvodnje modernih stolov kot kompletacija garniture za izvoz v Ameriko. TOZD TSP: Proizvodnja je bistveno višja kot v lanskem letu, tudi letni plan je visoko realiziran s 96%, toda z velikim deležem opravljenih nadur. TOZD TPP: Na osnovi aktivirane investicije in v zadnjem času velikega vključevanja zunanje kooperacije sta proizvodnja in izvoz bistveno višja kot v lanskem letu, proizvodni plan za leto 1986 pa je realiziran z 96%. TOZD LIPA: Proizvodnja struženih in kopiranih elementov je v letošnjem letu potekala brez večjih težav, kar se odraža tudi v realizirani proizvodnji, ki je nad dinamiko letnega plana. V drugi polovici leta pa je v TOZD stekla tudi proizvodnja briketov iz lesnih ostankov. TOZD TAP: Proizvodnja je v obravnavanem obdobju za 14% višja kot v letu 1985, in se odvija skladno s planom. TOZD TKO: Proizvodnja sanitarne opreme je dosežena nad dinamiko letnega plana, medtem koje proizvodnja pomivalnih korit v Radatovičih realizirana le v višini 50% glede na zastavljen plan. TOZD TGD: Dosežena proizvodnja je 19% večja kot v lanskem letu. Proizvodni plan za leto 1986je kumulativno skromno realiziran s 86%. Vzroki so predvsem v tem, da smo z letnim planom preveč in prezgodaj ocenili efekt aktivirane investicije, na drugi strani pa se tudi tu odražajo problemi uvajanja modernih stolov, podobno kot v TOZD TDP. Z razstave v Beogradu, SKAND program, TPP GWSfl(l@ 7 Mednarodni sejem pohištva, Vhod na razstavo Unilesa V obdobju od 10. do 16. 11. 86 je potekal v Beogradu mednarodni sejem pohištva. Na sejmu je nastopilo več kot 360 domačih in 100 tujih razsta-vljalcev. Zastopana je bila skoraj celotna jugoslovanska industrija pohištva, ki je prikazala svoje najnovejše proizvode. Razstavo so dopolnili stroji za obdelavo lesa in moderni reprodukcijski materiali. Na sejmu je bilo lahko videti veliko novitet od t. i. »bio pohištva« do vsega ostalega: raznih garnitur in kolekcij lepega dizajna in kvalitete. Sejem je predstavljal izrazito izvozno naravnane programe, kar pomeni, da je bil domači kupec nekoliko zapostavljen. Sejem pohištvene industrije, v kateri je v Jugoslaviji zaposlenih okrog 100 tisoč delavcev, si je ogledalo več kot 100 tisoč obiskovalcev. Veliko je bilo poslovnežev, veliko pa tudi direktnih kupcev. Čeprav je bil sejem zelo lepo pripravljen in organizacija zgledna, bi vseeno veljalo pripomniti, da na sejmu ni bilo cen posameznih artiklov, prospektov itd. To vse govori v prid že navedeni ugotovitvi, da je bil sejem pretežno namenjen izvozu. Kljub temu, je bila poslovna plat plodna. Sklenjenih je bilo za več kot 16 milijard din aranžmajev za I. 1987. Na beograjskem sejmu pohištva je nastopal tudi Novoles. Predstavili smo novitete iz pohištvenih programov in Kolpa-san program. Obisk novolesovega razstavnega prostora je bil razveseljiv. Iudi poslovna plat je bila po prvjh ocenah uspešna. Andrej ŽNIDARŠIČ, direktor sektorja za prodajo lesnih izdelkov BLP: Na beograjskem sejmu pohištva smo letos razstavili v lesnem delu iz izvoznega programa: spalnico DOHA (TPP), jedilnice Barcelona, Hongkong in Quin Anne. Razstavili smo tudi domači dizajn SKA-ND programov: jedilnica in dnevna soba in prvič predstavili polfinalne izdelke iz lepljenih elementov: masivni predali, letve, nastopne deske. Iz nelesnih programov smo razstavili kopalniški program in kerakril. Beograjski sejem je po moji oceni in po oceni drugih, s katerimi prihajamo do stikov, eden najlepših po dizajnu, ureditvi, organizaciji itd. Zato smo tudi toliko bolj zadovoljni, da smo bili v hudi konkurenci mi med najbolj obiskanimi. Letos smo imeli enkrat več obiskov kot lani, sklenili smo že tudi več poslov- nih pogodb. Najbolj obiskani so Kolpa-san programi. Svetislav KELER, direktor Šumskog gazdinstva iz Sveto-zareva Moji vtisi iz tega sejma so impresivni. Kot potrošniku se mi najbolj dopade Kolpa-san, lepi in funkcionalni so tudi lepljeni elementi, ki omogočajo boljše izkoriščanje lesa, kar me kot gozdarja veseli. Novolesovega razstavnega prostora si še nisem dovolj ogledal, zato ne bi rad dal prehitrih izjav. To, kar pa sem uspel videti, me impresionira. V zadnjih dveh letih smo začeli z Novolesom poslovno sodelovati. Novolesu dobavljamo bukovo hlodovino, ki sedaj dosega nekaj tisoč m5. To je šele začetek. Naša intencija je, da se sodelovanje razširi. Sedaj smo že v tej fazi, ko lahko razširimo sodelovanje tudi na drugih področjih, ne samo na surovinah. Slobodan MITROVIČ, predstavnik Novolesa za stike z zveznimi organi v Beogradu Na tem sejmu smo se srečali z različnimi poslovnimi partnerji iz vse države. Prišlo je do stikov tudi med ponudniki surovine in uporabniki te surovine. Bilo je sklenjeno več poslovnih aranžmajev. Menim, daje Beograjski sejem izvrstna prilika za prezentacijo novole-sovih programov kupcem. To smo tudi dosegli, zlasti kolpa-san program je kljub visoki ceni zelo popularen. Tudi izvozni programi so postali zanimivi za naš trg, tudi pri nas se najdejo kupci, ki hočejo za dober izdelek seči globoko v žep. Stike smo vzpostavili tudi z bankami, zavodom za cene, zunanjo trgovino in drugimi. Sejem je bil uspešen. Uaki KURŠUMLJIJA, referent nabave in prodaje Lux-Comerc, Titova Mitroviča Novoles spremlja dosežke na svetovnem tržišču, predvsem na zahodu. Njegovi izdelki so lepi in elegantno izdelani, na svetovnem nivoju. Tudi kvaliteta je na visokem nivoju. Cene so sicer precej visoke in deloma vplivajo na prodajo, vendar je kvaliteta izdelkov tako visoka, da cene ne predstavljajo večjega problema. Z dosedanjem sodelovanju z Novolesom smo zado- opreme in notranje dekoracije voljni, odlično sodelujemo z vašim zastopnikom za Kosovo in z vašimi komercialisti Pure-brom in drugimi. Upam, da bomo 1. 87 naše sodelovanje še razširili, ker smo zgradili nov skladiščni prostor, kar nam omogoča skupno nastopanje. Če nam bo uspelo doseči sporazum o skupnem nastopanju, se bo Novolesova blagovna menjava s Kosova bistveno povečala. Murati MUSTAFA, šef salona Jadran v Titovi Mitroviči Sejem se mi zelo dopade. Z Novolesom smo že do sedaj dobro sodelovali. Pričakujem, da bo naše sodelovanje v prihodnjem letu še boljše. Največ možnosti pričakujem s prodajo Kolpa-san programa. Do sedaj smo z Novolesom sodelovali samo na podlagi naročil, v I. 87 pa upamo, da bomo uspeli v našem salonu organizirati razstavo, kjer bodo zastopani tudi novolesovi artikli. Tako se bo kupec laže odločil. Interes za novolesove proizvode je pri nas velik. Vaš servis je odličen, v kolikor je sploh potreba. Cene vaših proizvodov so sicer visoke, vendar je blago kvalitetno. V bodoče pričakujem več stikov z Novolesom, predvsem na Kolpa-san programih. Rla-o VUKIČEVIĆ, zastopnik Novolesa za SR Makedonijo in SAP Kosovo, sedei v Skopju Področje Makedonije in Kosova je zelo specifično. To je področje z najnižjimi osebnimi dohodki, zato je tudi plasma izdelkov otežkočen. Novoles je v glavnem zastopan v vseh salonih na tem področju. V primerjavi z drugimi proizvajalci sem s prodajo Novoleso-vih izdelkov zadovoljen. Največ gre v prodajo stilno pohištvo, ker je to področje, ki težje akceptira novitete. S 1 sodelovanjem s tovariši iz BLP s^m zelo zadovoljen. Predvsem me veseli, da kljub veliki razdalji, informacije hitro dobivam, enako tudi pomoč. Morda bi le pripomnil, da naj v odpremi malo bolj pazijo, ker prihaja do reklamacij najpogosteje zaradi človeških napak. Letošnji sejem je zlasti za Novoles izreden, iz leta v leto boljši. Pohvaliti moram službo, ki opremlja sejme s tov. Hacinom na čelu. Novolesov »stand« je vsako leto lepše urejen, dobil je vrsto pohval tako od indivudualnih kupcev kot tudi od trgovcev iz terena. Života PANTIČ, zastopnik No-volesa za področje SR Srbije, sedež v Kragujevcu Kot zastopnik delam že deset let. V tem obdobju sem delal največ na prodaji pohištva in kopalnic. V preteklosti so bili na pohištvu večji uspehi kot sedaj. Mislim, da je program stilnega pohištva že v dobršni meri presežen. V zadnjem času smo v primerjavi z drugimi proizvajalci drastično povečali tudi cene. To nam dela težave pri prodaji, še zlasti, ker druga podjetja vedno kasnijo z dvigom cen. Kolpa-san program se dobro prodaja, čeprav je cena visoka. V zadnjem času smo opravili tudi dosti velike posle za SIG-MAT. Že sedaj je dogovorjen posel s Crveno zastavo za okrog 2 milijardi din. Za SIG-MAT pričakujemo še nadaljne povečanje poslov, zato naj bo bolj dosleden v rokih dobave izdelkov. Naj ocenim še sejem. Po obisku sodim, daje Novolesova razstava izvrstno uspela. Po mojem mnenju pa je najboljša med zelo dobrimi na tem sejmu. Letos je bilo daleč več obiskov kot leta poprej. Službo tov. Hacina je treba resnično pohvaliti. Milivoj MALAŠEVIĆ, zastopnik Novolesa za SAP Vojvodino in Beograd Kot zastopnik Novolesa delam šele pol leta. Prodajam kopalniški program in pohišt- vo. Čeprav imam o Novoleso-vih programih le najboljše mnenje, bi vseeno podal oceno o Madalen stilnem programu spalnic in jedilnic. Menim, da bi treba program nekoliko estetsko spremeniti, izboljšati. Na mojem področju se očitno pozna pomanjkanje izdelkov, ki gredo v izvoz. Ravno tukaj na razstavi je mnogo vprašanj, kdaj in kje lahko kupijo te izdelke, ki pa so namenjene izvozu. Poseben interes je zlasti za spalnico DOHA. Mirjana KNEŽEVIĆ, honorarna uslužbenka Na sejmih v okviru Novolesove razstave delam že tri leta. Zaradi narave mojega posla sicer ne vem kako so stekli posli, vem pa, da je bilo obiskov zelo veliko. V torek in sredo so nas obiskali tudi Arabci. Vsi v glavnem razstavo zelo hvalijo: dober dizajn, kvaliteta in ljubeznivost osebja. Veliko interesov je tudi za prospekte, ki jih vaši prodajalci z vso ljubeznivostjo posredujejo. Sploh menim, da so vsi Novolesovci zelo prijazni in uslužni. Zelo hitro vzpostavijo stike z vsemi, kijih prosijo za nasvet. Čeprav sem od velikega navala obiskov utrujena, sem vseeno zadovoljna in srečna, da sem v taki sredini. Dokončnih poslovnih efektov in podrobnosti analiz o uspešnosti Beograjskega sejma še ni. Te bodo v kratkem narejene. Kljub temu se tudi mi iz Novolesa, ki smo v četrtek 13. 11. 86 obiskali ta sejem, pridružujemo ocenam obiskovalcev in menimo, da je bil zelo uspešen. Reportažo pripravil: Sterbenc Alfonz Spalnica DOHA Riše in piše Dr. I. Balog Vnetje srednjega ušesa Gre za primer, ko je potrebna Poleg tega so prisotne tudi bol-bolniška, ker obstoja nevarnost ečine in človek res ni sposoben komplikacij zaradi prepiha ipd. za delo. a. normalen boben-ček svetlobni refleks b. perforirani bobe-nček ni normalnega svetlobnega refleksa c. vaš bobeniek je zaradi vnetja počen in omogoča gnoju, da pride ven. Če se to ne bi zgodilo, bi morali narediti paracentezo (prebodenje). Nekaj veselih ... nekaj veselih — Pas si bom zategnil. — Kdaj? — Ko bom vsega sit... — Ali veš kakšna je razlika med delavcem in koruzo? __ — Koruzo obirajo enkrat letno, delavca pa vsak dan. — Jože, kako boste letos končali v vašem podjetju? — V redu, s pol litra vina in eno klobaso... — Oprostile, vas lahko nekaj vprašam... 10 OMOtes — Ja, prosim. — Večkrat zamudite slutbo? — Ja, kakor se vzame, dvakrat, trikrat na teden. — In kaj pravijo na to odgovorni? — Nič, saj oni pridejo vedno za menoj... SNAŽILKA MICA SPOROČA 7. čiščenje Zaradi vse večjih življenjskih stroškov in vse slabših OD čistim honorarno še pri dveh strankah, zato nimam časa da bi kaj več napisala! vaša Mica £ Rešitev nagradne križanke pošljite najkasneje do 15. decembi V današnjem članku bomo spregovorili o nalogah pripadnikov NZ, sestavi NZ, oznakah, oborožitvi, uporabi orožja in usposabljanju. Pripadniki NZ opravljajo naloge v skladu z varnostnimi in obrambnimi razmerami zlasti z: — obhodom in opazovanjem določenega območja ali objekta; — množično izvidniško obveščevalno dejavnostjo; — opravljanjem stražarskih dolžnosti na določenih mestih; — preiskava določenega območja in nenaseljenih objektov; — odkrivanjem subverzivnega delovanja; — določenimi oblikami in sredstvi oboroženega boja; — spremljanjem določenih oseb ali vozil; — zasedbo; — zadržanjem oseb (do prihoda organov za notranje zadeve). Delovni ljudje med opravljanjem nalog narodne zaščite nosijo na levem rokavu širok rdeč trak z vdelanim modrim belo obrobljenim kro- gom, v katerem je petokraka zvezda, nad zvezdo pa je bel napis »NARODNA«, pod njo pa »ZAŠČITA«. Načelnik NZ ima na obeh straneh trakov rumeno obrobo, modri krog pa je rumeno obrobljen. Namestnik ima enako rumen rob z obeh stani, modri krog pa je belo obrobljen, dočim ima pomočnik načelnik rumen rob le na zgornjem delu traku, modri krog pa je belo obrobljen. Ko pripadnik NZ opravi svoje naloge mora trak vrniti tistemu, ki mu ga je dal ali osebi določeni za hrambo oznak, to je načelniku NZ oz. pomočniku načelnika. Med opravljanjem nalog so pripadniki NZ oboroženi v naslednjih primerih: — kadar varujejo objekte in drugo premoženje, ki je posebnega družbenega pomena; — kadar so ogrožena življenja ljudi ali družbeno premoženje zaradi kriminalne dejavnosti skupin ali posameznikov; — kadar grozi nevarnost sabotaž in drugih terorističnih dejanj; — v neposredni vojni nevarnosti in vojni. Praviloma so pripadniki NZ oboroženi s pištolami, lahko tudi s puškami, o oborožitvi pa odloča organ, kije pristojen za aktiviranje, to je komite za SLO in DS in načelnik narodne zaščite. Pištolo pripadniki NZ nosijo v toku (torbici) s prekoramnikom, vendar morajo v primerih ko so oboroženi imeti pri sebi izkaznico za nošenje orožja. Orožje in strelivo pripadniku izda načelnik NZ, njegov pomočnik ali oseba, ki jo določi načelnik. Pripadnik NZ mora za nošenje orožja izpolnjevati določene pogoje, ti pa so: — da je polnoleten; — da je duševno zdrav; — da ni v kazenskem postopku, da ni bil kaznovan za kaznivo dejanje ali prekršek zoper javni red in mir in da ni pričakovati da bo orožje neupravičeno uporabil; — da je usposobljen za ravnanje z orožjem. Orožje sme pri opravljanju nalog uporabiti le, če ne more drugače: 1. zavarovati življenja ljudi; 2. odvrniti od sebe neposrednega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje; 3. odvrniti napadov na objekt katerega varuje. Pogoje za uporabo orožja bomo zaradi eventuelnih nejasnosti razčlenili in sicer: 1. Orožje lahko uporabi če je v neposredni nevarnosti življenje ene ali več oseb in da odvrne ali prepreči napad napadalca. Kdaj je kdo v neposredni nevarnosti se presoja po načinu in sredstvu napada ter po fizični moči in številu napadalcev. 2. Kadar je napaden s strelnim orožjem, nevarnim orodjem ali drugim nevarnim predmetom ali če je napaden od ene ali več oseb pa ne more pričakovati pomoči in če je napaden od osebe, ki uporablja borilne veščine (karate, judo) 3. Kadar je napaden objekt katerega varuje in je namen napadov, da se objekt poškoduje ali da se uničijo sredstva v njem. Turizem smo ljudje Slovenija 1 Moja deieio. Na predlog SZDL je bilo tudi v Straži ustanovljeno TURISTIČNO DRUŠTVO. Odbor je pripravil vso dokumentacijo, ki je bila potrebna za registracijo društva. Krajevna skupnost Straža ima vse možnosti, da se vključi 12 Delo turističnega društva v Straži tudi v turistično ponudbo (izdajanje sob, kmečki turizem, vinske kleti, domača obrt). Bližina Dol. Toplic, Roga, Krke nam daje tudi druge možnosti razvoja turizma (čolnarjenja, izletov na Rog). Turistična ponudba ni samo izdajanje sob »A kategorije«. S ponudbo pa je istočasno tesno povezana tudi: založenost trgovin, ljubeznivost prodajalcev, delovni čas uradov, ponudba domačih jedi v gostilni, čisto okolje, avtobusne zveze, zdravstvene usluge, kulturno življenje. Na predlog našega Turističnega društva je prodajalka KZ Straža tov. ŠPORAR Pepca za svojo prijaznost v 30-letih njene službe, prejela naziv »TURISTIČNI DELAVEC« za leto 1986 pod parolo leta 1986: »TURIZEM SMO LJUDJE«. Vabimo vse, ki se zanimajo za lepše in zdravo okolje naše Krajevne skupnosti, da se včlanijo v društvo. (Prijave v članstvo sprejema: DAROVEC JUSTA Straža). Društvo vabi tudi na naše prvo predavanje priznanega strokovnjaka dr. Bogataja iz Ljubljane. Tematika predavanja: »VLJUČEVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE V TURISTIČNO PONUDBO« Predavanje bo v torek 25. novembra 1986 ob 19. uri v prostorih Krajevne skupnosti Straža (spremljano z diapozitivi). Vsak bo na tem predavanju našel nekaj, kar ga bo zanimalo in bo to lahko koristno Pred uporabo orožja v miru mora pripadnik NZ napadalca opozoriti z vzklikom »STOJ STRELJAL BOM« in z opozorilnim strelom v zrak, vendar samo takrat kadar okoliščine to dopuščajo. Orožje lahko uporabi tako, da s tem ne ogroža življenja in ne spravlja v nevarnost drugih delovnih ljudi in občanov. O vsaki uporabi strelnega orožja mora pripadnik NZ takoj obvestiti načelnika ali pomočnika načelnika NZ, ta pa mora obvestiti komite za SLO in DS, ki nato obvesti o uporabi orožja pristojno postajo milice. Še nekaj besed o usposabljanju pripadnikov NZ. Zakon o Splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti namreč govori o tem, da so vsi delovni ljudje dolžni organizirati narodno zaščito, v njej delovati in se v zvezi s tem tudi usposabljati. Kdor se izmika delovanju v NZ ali v njej ne deluje, je odgovoren po L točki 296. člena Zakona o SLO in DS, za kršitev pa je zagrožena kazen od 2.000 do 20.000 din ali zaporna kazen do 60 dni. Torej, kakor vidite iz prejšnjega in današnjega članka, so naloge narodne zaščite zelo obširne in kot take zelo pomemben faktor v konceptu splošne ljudske obrambe in družene samozaščite v DO in TOZD, tako v miru, elementarnih nesrečah, neposredni vojni nevarnosti in vojni, zato si moramo vsi prizadevati, da bo narodna zaščita v naši sredini še bolj zaživela. B. P. uporabil doma (izdelovanje spominkov, preureditev starih hiš, ureditev prostorov za kmečki turizem...) Turistično društvo Straža si je za leto 1987 zadalo sledeče naloge: 1) Pridobivanje novih članov 2) Ureditev okolja, sodelovanje s hišnimi sveti, delovnimi organizacijami, KS 3) Vključevanje v program v mesecu turizma Dolenjske 4) Ureditev spomenikov 5) Organiziranje tekmovanj: najlepša okna, balkoni, okolice hiš, vrtov 6) Čolnarjenje na Krki 7) Sodelovanje z. ostalimi turističnimi društvi s ciljem za hitrejši napredek turistične dejavnosti. ODBOR: Bili smo na orgelskem koncertu v Ljubljani Naša komisija za kulturo si je za letošnjo sezono zastavila precej ambiciozen načrt kulturnih dogodkov. Poleg internih obeležij in proslav smo se odločili še za vsaj štiri obiske Cankarjevega doma v Ljubljani. Ker je vsak začetek težak smo tudi pri nas imeli malo težav z animacijo orgelskega koncerta Huberta Berganta, vendar smo nekaj dni pred koncertom le prodali vseh petdeset vstopnic. Tako smo se v torek, 28. oktobra zbrali na novomeški avtobusni postaji in se s turističnim avtobusom DO Gorjanci odpeljali v Ljubljano. Kljub izredno gostemu prometu smo pravočasno zasedli svoje prostore v polno zasedeni veliki dvorani Cankarjevega doma. Že prvi pogled na neskončni register piščali impozantnih orgel nam je dal slutiti, da bomo uživali ob res mogočnih akordih. Mojster Hubert Bergant nas s svojim izvajanjem ni razočaral. V večeru ob 100-letnici smrti Franza Liszta (1811 — 1886) predstavnika romantike, nas je popeljal skozi devet skladb od Uverture preko Ave Marije, Preludija, Zbora romarjev do finalne Drago Košir: JAZ IN NARAVA Ljubim te, narava, ko na pomlad z radostjo, s prelestjo vse razveseliš — VIKEND Naš vikend že stoji zanj smo se trudili vsi, zdaj si bomo oddahnili in v miru se napili. Ljubim te, narava, ko v poletju s točo, z grmljavino, z ujmami groziš — Ljubim te, narava, ko jeseni radostno dari vse svoje podeliš — Ljubim te, narava, ko v zimi s snegom lice svoje bremeniš! Težko bi v kratkem razložiti, kaj vse vanj smo vložili, zato kozarce dvignimo in vikendu nazdravimo. Nekdo zunaj se sprehaja in pred vrati že razgraja le kaj bi rad ta huligan, hitro ga spodite stran. Vidim da je z občine, zato mi pri srcu vroče je, brez gradbenega ste zidali, to boste drago plačali. Kakršna si že, narava, v vsakem času vsa prelestna se mi zdiš! Ne vzdržim več od togote, srce mi kakor tank ropoče, zgrabim palco pa za njim, pa če prav to ni več tv trim. Oh, težko, težko te bom zapustil, ko spet bitje moje vase spremeniš! Nekaj mescev po tem, videli smo na ekranu, kako se je buldožer zagnal in naš vikend je zravnal. skladbe Ad nos, ad salutarem udam kateri je sledil dolg, spontan aplavz s katerim smo se zahvalili enemu najpopularnejših jugoslovanskih poustvarjalcev, profesorju na ljubljanski Akademiji za glasbo, Hubertu Bergantu. Iz razgovora z udeleženci koncerta sem razbral, daje bila večina zadovoljna z organizacijo in s samim koncertom, tako da se bodo takih prireditev še udeleževali. Zato bomo poizkusili v letošnjem letu organizirati še dva obiska Cankarjevega doma. Za Verdijevo opero NABUCO 17. decembra imamo prodanih že vseh petdeset kart. Zbiramo pa še prijave za obisk koncerta ljubljanskega BIG BENDA, ki bo 15. decembra. Prijatelji Jožeta Privška in BIG BENDA javite se tajniku komisije za kulturo na telefon 362! Za vse ljubitelje ubranega petja bomo v petek, 28. novembra ob 19. uri organizirali KONCERT narodnih in umetnih pesmi v domu svobode v Straži. Poleg Novolesove-ga DOLENJSKEGA OKTETA bo kot gost nastopil tudi simpatični mešani zborček SVOBODA iz Duplice, katerega pokrovitelj je »STOL« Kamnik. Obeta se nam prijeten večer v počastitev DNEVA REPUBLIKE. DRAGO MEDIC Težko prenašaj spremembo vremena! — Ne, ampak cen!! ( 'N Izlet V soboto pred zoro šli smo na pot, z Dolenjske čez Ljubljano, tja na Primorsko. Carino kar malo smo s strahom prešli, v Gorici, tam smo se pa oddahnil. Nabava razno razna in mesta ogled, ura odhoda je kar hitro prišla. Gremo smo vsi, glas zazveni, a glej, posadka petih ljudi ni jih ni. Ura bla dolga, ura skrbi, končno čez 3 carine so prirajžali. Z veseljem šli smo spet na pot, po lepi pokrajini Beneške Slovenije. V Ratečah mejo nazaj smo prešli, v Jugoslavijo našo, ki tudi je lepa. Zaključku izleta prišel je kraj, naprej še do doma, bla pesem je vneta. AŠ Anton, TVP \____________________ J — Kako naj gradim socializem, ko pa sem brezposeln! PIVSKI VEČER Kocka je padla spet grem na pir, ne smem zamudit lep pivski večer, napravil sem strateški plan, ki me pelje tja za šank. Lep pogled na ženska bedra, dobra družba, polna steklenica, vzdušje pravo, pivska klima. Kozarci že lete po zraku, pijanci pa sede pri šanku, še eno steklenico šnopsa, saj veselju ni še konca. KADROVSKE za mesec oktober 1986 TOZD TVP: prišli: Gorše Niko, Zupančič Brane, odšli: Koporec Borut (sporazumno), Zupančič Adolf (sporazumno), Pate Marija, Snedec Ana, Rojc Marija, Pajk Slavka in Pekolj Franc (v TOZD TPE). TOZD ŽAGA: prišli: Šime Vinko in Avguštin Alojz (iz TOZD TPP), Bašelj Franc, Honsič Hajro, Muratovič Šemo, Bučič Jožo, Bjeloševič Mira, Komljanec Vladimir (iz JLA), Ivanetič Branko, Muhič Jernej, Pejič Ilija: odšli: Muhič Branko (sporazumno), Bašič Mirko (prestajanje kazni), Pa-hinger Rudi, Bučič Slavko, Brezar Jvlojca, Petan Milan in Kobe Štefan (disciplinska izključitev), Pečjak Stanislav (smrt), Gačnik Leon in Kump Bojan (v JLA); Gracar Marija, Pajk Marija in Lipar Ivan (v TOZD TPE), Uršič Jože in Trivič Milja (v TOZD TDP), Sajevec Dušan in Križe Slavko (v TOZD TSP). TOZD TPI: prišli: Kuhelj Franc; odšli: Glavan Martin (sporazumno). Število zaposlenih delavcev po TOZD 31. 10. 1986 OZD M Ž Skupaj TVP 120 158 278 ŽAGA 211 34 245 TPI 77 28 105 BOR 95 54 149 SIGMAT 107 36 143 IGK 53 36 89 TDP 217 238 455 TSP 188 183 371 TPP 144 67 211 LIPA 111 37 148 TAP 68 58 126 TKO 127 62 189 TES 122 31 153 TGD 65 73 138 BLP 90 43 133 DSSS 119 100 219 SKUPAJ 1914 1238 3152 14 robote TOZD BOR: prišli: Nara-glav Roman; odšli: Kodrič Roman, Bizjak Majda, Kovačič Tanja (izjava delavca), Štojs Nada in Golob Hema (sporazumno), Bizjak Cvetka, Šte-fanič Marjan in Žarn Brigita (delovno razmerja za določen čas). TOZD SIGMAT: prišli: Ma-rkušič Tomo, Markušič Jasna, Kopren Spasoja; odšli: Žabkar Marta (sporazumno). TOZD TPE: prišli: Slak Tomaž, Blažič Janez (iz TOZD TAP), Zaletel Srečko, Fortuna Alojzija, Smolič Viktor in Logar Milena (iz TOZD TSP), Lipar Ivan, Pajk Marija in Gracar Marija (iz TOZD ŽAGA), Krese Irena, Mežan Metod, Povhe Jožica, Turk Ljiljana, Anžiček Tatjana in Novak Darinka (iz TOZD TDP), Pekolj Franc, Pajk Slavka, Rojc Marija, Snedec Ana in Pate Mari- ja (iz TOZD TVP), Pajk Zdravko, Starič Jožica, Drčar Marija, Krajšek Mirko in Janežič Marija; odšli: Jeraj Frančiška (upokojitev), Klemenčič Franc (izjava delavca). TOZD TDP: prišli: Uršič Jože in Trivič Milja (iz TOZD ŽAGA), Jerše Jože (iz JLA) in Florjančič Stanko; odšli: Te-kavec Zvone in Longar Anica (sporazumno), Novak Darinka, Anžiček Tatjana, Turk Ljiljana, Povhe Jožica, Mežan Metod in Krese Irena (v TOZD TPE). TOZD TSP: prišli: Marin Marija (iz TOZD TKO), Novak Branko (iz TOZD TPP), Sajevec Dušan in Križe Slavko (iz TOZD ŽAGA), Dragišič Nenad. Fras Anei, Foršček Živko; odšli: Vujanič Milorad, Kraševec Marija in Brudar Ivan (izjava delavca), Logar Milena, Smolič Viktor, Fortuna Alojzija in Zaletel Srečko (v TOZD TPE), Kneževič Milan (v TOZD TPP). TOZD TPP: prišli: Kneževič Milan (iz TOZD TSP), Šašek Jože, Kobe Martina, Turk Anton, Kastelic Jože; odšli: Mihelčič Marjan (sporazumni), Krajj Dragica (izjava delavca), Šime Vinko (v TOZD ŽAGA), Avguštin Alojz (v TOZD ŽAGA) in Novak Branko (v TOZD TSP). TOZD LIPA: prišli: Krašovec Jože; odšli: Jarkovič Andreja (sporazum TOŽD TAP: prišli: Sladič Helena, odšli: Lavrič Mojca, Šalehar Darinka in Cesar Tomaž (sporazumno), Slak Tomaž in Blažič Janez (v TOZD TPE). TOZD TKO: prišli: Badovinac Nikola, Žučak Željko, Nemanič Franc, Vinski Denis, Gajski Milan, Nemanič Boris, Peričak Marica, Grubačevič Vesna; odšli: Pretnar Janez, Slobodnik Cvetka (izjava delavca), Žugelj Marija (sporazumno), Vraničer Aleksander (delovno razmerje za določen čas), Marin Marija (v TOZD TSP). TOZD TES: odšli, Mišmaš Franc (sporazumno). TOZD TGD: prišli: Jarc Maja, Komljanovič Olgica, Radič Gorana, Delič Marija, Longar Antonija, Jarc Andrej, Travnik Silvo; odšli: Murn Metod, Zaman Robert in Špelko Ignac (izjava delavca). TOZD BLP: prišli: Šiška Mitja, Drobnič Venčeslav. DSSS: prišli: Blatnik Venčeslav. Zahvale Ob smrti moje mame Tončke Košir se zahvaljujem za podarjena venca in izrečeno sožalje OOS NOVOLES DSSS in sodelavcem razvojnega centra. Tone Košir Ob smrti mojega očeta Škoda Antona se iskreno zahvaljujem OOS iz TOZD TSP za podarjeni venec, sodelavcem pa za denarno pomoč in izrečeno sožalje. Škoda Franc Ob boleči izgubi naše drage mame Fabijan Marije se iskreno zahvaljujem OOS TOZD TDP za podarjeni venec in sodelavcem za izrečeno sožalje in denarno pomoč. sin Jože Fabijan Ob boleči izgubi moje drage mame JULKE TEKAVČIČ, se iskreno zahvaljujem OOS TOZD TVP ter sodelavcem za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Francka Janežič Ob smrti sina Staneta Pečjaka se zahvaljujemo IO OOS TOZD Žaga za pomoč pri organizaciji pogreba, finančno pomoč, podarjeni venec in izrečena sožalja. Prav tako se zahvaljujemo govorniku in pihalni godbi Novoles za zaigrane žalostin-ke. mati Terezija Pečjak sestrična Marija Mirtič in ostalo sorodstvo Razpis zimske počitniške sezone 1987 KJE IN KDAJ V času zimske sezone razpisujemo v počitniškem domu »Zoisov grad« v Bohinjski Bistrici naslednje enotedenske termine: 27. 12. 1986 3. 1. 1987 10. 1. 1987 17. 1. 1987 24. 1. 1987 31. 1. 1987 7. 2. 1987 14. 2. 1987 21. 2. 1987 28. 2. 1987 7. 3. 1987 14. 3. 1987 21. 3. 1987 28. 3. 1987 — 3. 1. 1987 — 10. 1. 1987 — 17. 1. 1987 — 24. 1. 1987 — 31. 1. 1987 — 7. 2. 1987 — 14. 2. 1987 — 21. 2. 1987 — 28. 2. 1987 — 7. 3. 1987 — 14. 3. 1987 — 21. 3. 1987 — 28. 3. 1987 — 4. 4. 1987 — šolske počitnice — šolske počitnice Izbirate lahko med 2-3 ali 4 posteljnimi apartmani z možnostjo kuhanja, s kopalnico in WC. Poleg tega je na voljo tudi 18 skupnih ležišč. V času šolskih počitnic je na voljo tudi 5 apartmanov DO LESNINA v Kranjski gori in sicer v času od: 17. 1. 1987 — 24. 1. 1987 Apartmani so štiriposteljni z možnostjo kuhanja ter kopalnica in WC. CENE Cene zimovanja v sezoni 1987 so naslednje: 1. Člani skupnosti — v apartmanih 400 din po osebi — na skupnih ležiščih 300 din po osebi — pomožno ležišče 150 din po osebi — otroci od 6 — 10 let polovično — otroci do 6 let imajo zastonj 2 Zunanji člani — v apartmanih 900 din — skupna ležišča 600 din V ceni ni vračunana turistična taksa. PRIJAVE: 1. Glede na to, da so nekateri delavci izrazili željo, da prežive novoletne praznike v Zoisovem domu, opozarjamo delavce, da imajo prednost v terminu od 27. decembra 1986 do 3. januarja 1987 delavci, ki bodo preživeli v Bohinjski Bistrici vseh sedem dni. V kolikor bo prijav za sedemdnevni termin manj, kot je razpoložljivih kapacitet, se lahko prijavijo tudi delavci, ki žele preživeti v Bohinjski Bistrici samo novoletne praznike. 2. V času šolskih počitnic ŠD Novoles organizira v Bohinjski Bistrici tudi enotedenske začetne in nadaljevalne smučarske tečaje — odvisno od števila kandidatov. Cena tečaja bo 1.500 din. Interesente prosimo, da izpolnijo anketni del prijavnice. 3. Čitljivo in pravilno izpolnjene prijavnice oddajte do 5. 12. 86 referentu za oddih in rekreacijo v KSS. Zakasnelih prijav v razpisnem roku ne bomo upoštevali. 4. Seznam letovalcev bo objavljen najkasneje do 13. 12. 1986 na oglasnih deskah TOZD. 5. Vse informacije dobite pri referentu za oddih in rekreacijo v KSS. Tekmovanje za najboljši športni tozd leta 1986 v DO Novoles V letošnjem letu smo prvič uvedli ekipno tekmovanje za najboljši športni TOZD DO Novoles. Tekmuje se po principu seštevanja uvrstitev po posameznih tekmovanjih. Točkovanje poteka tako, da prvouvrščeni TOZD osvoji 16 točk, drugouvrščeni 15 itd. Mesto: TOZD smuča- nje keglja- nje nogo- met or. pohod vedra rekr. skupaj točk 1. DSSS 15 16 n 13 13 68 2. TKO 11 15 0 16 16 58 3. BI.P 16 0 8 12 15 51 4. TES 8 0 12 8 11 39 5. TGD 0 10 0 15 12 37 6. TAP 10 12 14 0 0 36 7.-8. TPP 0 0 16 9 9 34 7.-8. Sigmat 0 0 6 14 14 34 9. TPE 0 0 13 10 10 33 10.-11. Žaga 13 0 15 0 0 28 10.-11. TSP 13 8 7 0 0 28 12. TDP 14 0 10 0 0 24 13. TVP 9 14 0 0 0 23 14. TPI 0 0 0 11 8 19 15. LIPA 0 0 9 0 0 9 16. BOR 0 0 0 0 0 0 Po rezultatih lahko sklepamo, daje v nekaterih TOZD veliko zanimanje za šport in rekreacijo, ekipe TOZD se tekmovanj v okviru DO redno udeležujejo, manj razveseljivo pa je to, da v nekaterih TOZD sploh ni posluha za tovrstne aktivnosti in se vsa športna aktivnost omejuje le na nekaj posameznikov. Do zaključka letošnjega tekmovanja sta ostali še dve disciplini. Šah in streljanje. Termini in propozicije tekmovanj bodo objavljeni na oglasnih deskah. Uradna razglasitev rezultatov in podelitev nagrad za sezono 1986 bo v začetku prihodnjega leta na skupščini ŠD Novoles. Prve tri uvrščene TOZD prejmejo pokale, prvouvrščena TOZD pa še prehodni pokal. Prijava za letovanje 1. Ime in priimek ...... 3. Želim letovati v od do rezervni termin v TOZD ..................... datum rojstva 2. Kriteriji: a. Leta zaposlitve v Novoles — do 5 let +5 točk — 5 - 10 let + 10 točk — 10-15 let + 15 točk — 15-20 let + 20 točk — 20 - 25 let + 25 točk — nad 25 let + 30 točk od do Z mano bodo letovali še: 1 ...............................sorodstvo: 2 ..............................sorodstvo: 3. .............................. sorodstvo: b. Vezan sem na kolektivni dopust DA NE 4. + 25 točk 5. sorodstvo: sorodstvo: c. Število nepreskrbljenih družinskih članov 6. sorodstvo: (Vsak nepreskrbljen družinski član se točkuje z 10 točkami) d. Imam šoloobvezne družinske člane DA NE + 25 točk (kriterij se upošteva le, če želi delavec letovati v času šolskih počitnic) Smučarski tečaji: (velja le za termine med šolskimi počitnicami) Na smučarski tečaj prijavljam: ime in priimek začetni nadaljevalni 1..............................1 2 e. Zakonec je zaposlen v DO Novoles DA NE + 30 točk (velja tudi za upokojence DO Novoles) f Samohranilci samohranilec-ka z enim otrokom + 15 točk samohranilec-ka z več otroki + 25 točk g. Delavcu ati članu družine zaradi zdravstvenih razlogov letovanje priporoča zdravnik (zdravniško potrdilo) + 20 točk h. Uporaba počitniških kapacitet: Kolikokrat ste zimovali preko DO NOVOLES v zadnjih petih letih (velja le za termine med novoletnimi prazniki in šolskimi počitnicami). — nisem zimoval - 0 točk — zimoval 1 x - 0 točk — zimoval 2 x - 5 točk — zimoval 3 x - 10 točk — zimoval 4 x - 15 točk — zimoval 5 x - 20 točk 2..............................1 2 3..............................1 2 4..............................1 2 5..............................1 2 (obkroži ustrezno številko) 6. Tedenske smučarske vozovnice: Sem interesent za ................ tedenskih smučarskih vozovnic. (velja le za Bohinjsko Bistrico). 7. S podpisom izjavljam, da sem podal točne podatke in se obvezujem, da bom stroške letovanja poravnal v največ treh obrokih pri izplačilu OD. Prav tako izjavljam, da sem seznanjen z aneksom k »Pravilniku o koriščenju počitniških kapacitet" ki pravi: — delavec, ki odpove letovanje zaradi subjektivnih vzrokov, mora le-to odpovedati najmanj 14 dni pred začetkom letovanja. 8. Prijavnice do 5. 12. 1986 oddajte referentu za oddihin rekreacijov KSS. i. Zimoval v zadnjih dveh letih Kraj ............... dne.............. (velja za iste termine kot v točki h) DA NE - 15 točk Podpis: ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M Cene Moznik vzgaja svoje vnuke i*a»