NAVADNI BEGUNC
L Čeprav smo o narodnopolitičnem delu emigracije ?e dvakrat razpravljali, davno nismo izčrpali snovi..Ki nam če uspelo razsvetliti vse teme nezav Dihanja in malomarnosti,ki zakriva va*na vprašanja.Najprej smo razlili ne j utvar pri vrhu.Pokazali' smo, da drezanje v vladne kroge nikakor ni edi način političnega dela.Razmislili smo o vplivu na vodilnejše. osebe.Za= poučili smo z namigom,da morejo pri narodnem delu sodelovati mnogi begun ^»ki sicer ne čutijo posebnega veselja za politiko.
D -Ako hočemo priti do pravega ciljajmoramo ubrati pravo pot.Med tujci bo : 0 malokoga pridobili za na*e lastne slovenske cilje.Okoliščine moramo iz *Ghiti v svoj prid.V tem je umetnost in t.e*ava .Zapadnjake moramo po skusi= ^ prepričati, da imenio enake pojme o demokraciji, pravičnosti in takem in so nače težnje tudi. njim v prid.. To se pravi, da im^mo z Zapad.om iste ; 0^lje.Le tako.bomo uspeli,če bomo svoje,koristi spretno pridružili kori = atim Zgpada.	. •	. ’.	•	■
Po eni strani je la*je vplivati na vodilne osebe,ker jih je manj.Ke mo si privoščiti propagande, ki bi dosegla'zapadne državljane1 v mili;jo-^ih. Toda., po .drugi strani živimo v demokratičnih de*elan in ne v diktatu= Javno mnenje ima neprecenljivo veljavo .Nimajo oa-mo vodilne j ši sloji ^Pliva na široko- javnost,ampak v mnogo^em obratno.Povprečni državljani 1-7jo v splošnem mnogo več vpliva,kot morda kaže na prvi pogled.A njih šte ilnos-t otežkoča,da bi se jim približali.	;	L.i: '
. V naši emigraciji je mnogo navadnih'beguncev.ln prav to dejstvo nam .da upanja na uspeh .Kaj ti vsak begunec že.s. svojo prisotnO-St jo • v •-tujini? ^narodnopolitično delo.Tak begunec more pomagati pri delu vodilnih in ^§a more denarno podpreti. Brez njega bo texko Šlo. To -pa ni vse. Vsak be= 'lunec naj pridobi čim več prijateljev med navadnimi državljani,s katerimi ^ide v stik.To je njegova dolžnost,to je njegov del narodnopolitičnega :isla in od tega bo tudi sam imel koristi. Vodilne j *i morajo pri tem-pöma= |3ti predvsem s pripravo raznih prireditev, predavanj in podobnega ža splo občinstvo. V enem od .prejšnjih uvodnikov ome.\jeni pevski zbori in u= etniški koncerti so v tej zvezi zelo uporabljivi. ' -
Malo je danes vsaj v Vel.Britaniji Angležev,ki bi zamenjavali Češkoslo ^sk0 z Jugoslavijo.Tu je danes.mnogo navadnih Angle*ev,ki poznajo Slove= Ul3o in Slovence in nas ne zamenjavajo s Slovaki.In to je posledica njiho v®Sa stika z navadnimi begunci.	.<•	•--.luc
Vsak Anglež,ki pozna kakega Slovenca,verjetno ve nekaj o nas in mogoče je o nas ustvaril ugodno sodbo .Kadar vidi v časopisu kratko vest o ras, bo zanimala in pred drugimi Angle*i ,ki nas ne pozna jo s nastopa kot iz= ^edenec. Morda sicer ne razume samega jedra vpra*anja*toda' za začetek je doVoij,.da ve za naš obstoj in obstoj takega vprašanja.
belež povprečnega begunca pri narodnopolitičnem delu je zelo va*.en in trajno, vredno st. Je kapital,ki ga moramo izkoriščati že danes, a nam bo slu*ii tudi po osvobojenju.
Čeprav zapadni ljudski časopisi nimajo mnogo zunanjepolitičnih vesti, vendar ne smejo pisati o nas vsake neumnosti,kaj ti med navadnimi bralci Po zaslugi navadnih beguncev nekaj takih, ki nas poznajo.. Če bi ne bilo beguncev in njihovega vpliva na mnenje,bi m0gli ljudski časopisi napi 8sti brez strahu,da so v Jugoslaviji sami ljudožrci in milijonska mno*ica Povprečnih ljudi bi to sprejela brez pomisleka.
Ne smo podcenjevati vrednosti spomenic;tudi ne vrednosti propagande O br 8 ž eni mi slo ji.Toda nespametno bi bilo trditi, da navadni begunci irh tff^bjo nič storiti.Ne smemo podcenjevati velike vrednosti narodnopoli= dela povprečnih emigrantov. Vse troje se medsebojno dopolnjuje. \&,f*#na je razdelitev dela in medsebojno podpiranje,
POD TO GORO ZELENO
• • •
Pisali smo o srLskih emigrantih,ki obtožujejo hrvatske komuniste in hrvatskih emigrantih,ki obtožujejo srbske komuniste, oboji pa še slove# ske,da se v Jugoslaviji okoriš*Rj0 na račun drugih. Potrebno je dodati Š« slovensko begunsko mnenje,ki krivi "komunizem in z njim združeni srbski centralizem",đa je Slovenija zapostavljena na račun Srbije,Bosne in Hercf govine,Makedonije itd.(SLOVENSKA DRSAVA 20.5.52)
Zavrnili smo že Hrvate in jih opomnili na njihove lastne rdeče brat0 ki s Titom na čelu sede Jugoslaviji na vratu (KT 94).G.in*.Tabakovida(KT' 96) moramo popraviti, da niso samo Slovenci in Hrvati tisti, ki imajo v ro* kah odločilna mesta Jugoslavije - razen "policije in pandurskih batin", da je ostalo Srbom. Evo nekaj primerov:
Načelnik generalštaba je Srb Koča Popovič,šef zunanjepolitične komi^ sije CK KPJ pa Srb Vlado Dedijer. Zvezno finančno ministrstvo je vseskozi v srbskih rokah in s tem tudi reparacij e;podpredsednika zvezne vlade sta dva Srba - Rankovič in Neškovič.Visoke politične položaje zavzemajo srb^ komunisti Dugonjič,Babovideva,Mitrovičeva,Minic,Markovid,Penezič,Stambo * lid,Petrovid-Šane,Kovačevid; v diplomaciji so -znana imena V«Popovid,Lju^ vid, Sto jnid,Ilid,Djurid, Jovanovič itd. Res- da včasih ni jasno,kje se za-Č* ne srbska in kje konča črnogorska zavest, toda.po vseh znakih sodeč bo §' Tabakovid vse stavil pod isto oznako.Öe tudi mi temu sledimo, po te-m ge spe mnimo admirala Mi^unovida, generale Kladarina,Lekiča,DapČevLda (ki je "0f svobodil" Slovenijo),G^vevida, dalje ministre Vukmenovida,Vlahoviča,Stefs no vi da, Ivi če vi da itd. Zanimivo je, da ni vojaški komandant zone B Tržaške* ga ozemlja kak Slovenec ali' Hrvat, ampak Srb Stamatovidi'
Tako bi mogli nadaljevati po mili volji. Vendar to ni dokaz,da je "komunizem" enako "srbski centralizem". Nič nismo ponosni na Slovence,ki so enako vneti komunisti* kot danes našteti Srbi in zadnjič navedeni Hr:* vati.S temi so postregli srbski in hrvatski listi* Tako obtoževanje drug drugega je enako neumno kot pes,ki lovi lastni rep* Srb Hrvata,Hrvat Slo* venca,Slovenec Srba... Kot v tisti pesmi,ki se zmeraj končuje "...mačka mi.Sko, miš pšenico pod goro,, pod to goro zeleno."
Take vrste očitanje je edino primerno za šolarčke,ki zaključijo -z ^ šilnim a rgumentom: "Moj ata pa tvojega nabijejo11. Ne bi pričakovali, & imajo odrasli,ki pišejo v časopise, enake popadke. Vse skupaj zaudarja P0 poceni demagogiji.	“	c
Kdor resno - ocenjuje današnjo Jugoslavijo, bo vzel kot politično gospodarsko celoto. Ni razlike med komunizmom Srbov,Hrvatov ali Slovenc^ Pri vseh so se pokazali odlični komunisti,ki 'enako pijejo kri Slovencem, Hrvatom in Srbom. Nobeden ne more biti tega vesel. Pri gospodarskem izko5* riščanju nacionalni občutki nimajo prednosti. Čustveni pisci v begunski*1 . ali izseljeniških časopisih pa bi menda selili srbske ravnice v Sloveni* jo,bosanske rudnike v Srbi jo, Dravin padec v Vojvodino,hrvatske daljnovod brez elektrike v Sumadijo,morje bi vozili v Bosno,riževa in makova poljs pa na Hrvatsko.
In ko bodo z rešeti nakladali morje na vozove,naj premišljajo tudi; kako so se Slovenci med obema vojnama okoriš-ali na račun Srbi je.Oboje 100 sta enako umna opravka.
Iz poročila na 5.strani vidimo,da obstoje tri časnikarske organiza51 cije,ki družijo večino slovenskih časnikar jev.Ker je razumi ji vo, da si VSfJ tri društva prizadevajo za mednarodnim članstvom,bo Mednarodna zveza svo* bodnih časnikarjev, brez dvoma v zadregi, katero naj prizna ..Težko je n.amrejj tu govoriti o večinskem društvu, poleg tega, da. naj bi pri takem stanovske0, združevanju osebni,lokalni ali celo politični nameni ne igrali posebne^ vlöge.Kot je mogoče zaznati, obstoje pri mnogih vplivnih časnikar jih. moč*16 težnje,da se vsa tri društva združijo v skupno zvezo,ki bi naj po eni strani družila (lokalne) organizacije,po drugi strani pa jih predstavlja la v Mednarodni federaciji. Ta zamisel ne vredna oolne ■Dodnore.Omne-očil9
NAŠ SVOBODNI TISK
stopali solidarno, da se bo na medi^ rodnih prireditvah čul enoten sl° ^ venski glas,da bom© v medn.feders0 ji močno stali in, predvsem, da bo®?^ združeno zastopali nasproti total^ tarnemu. slovenskemu tisku v do mo17'1
KLIC TRIGLAVA
53»Bucks Hill,Chapel End Nuneaton,Warwickshire
Izhaja l.in 3.ponedeljek v mesecu
ni idejo svobodnega tiska
C5RKEY Y JUGOSLAVIJI
(Dopis)
Ostrina komunistične gonje proti katoliški Cerkvi prav nie ne pojenji je.Ob mednarodnih dogodkih okoli Trsta so komunistični oblastniki predložili protestne resolucije v podpis tudi mnogim slovenskim katoli^kim du.= hovnikom; eni so jih podpisovali,drugi pa odklonili,čes, da bodo njihovi podpisi izkoriščeni pred tujino v smislu, da tudi katoliška duhov cina podpira rešim. To pa je seveda povzročilo ostre izpade komunističnega tiska, ki je v isti sapi zamigal na grmadi veleitali jenskega tržaškega ( Santina, newyorškega kardinala Spellmana in ''protinarodno izdajalsko slo vensko duhovščino. -Komunisti so tudi preprečili,da bi m0gel ljubljanski škof Kovk birmati na Jesenicah,kjer ga je čakalo 500 birmancev.Neka j dese tin razgrajačev mu je preprečilo vstop v jeseniško cerkev,nakar se je vr= nil škof v Ljubljano. Poleg rednih časopisnih napadov na posamezne.šupni= ke je mogoče opaziti v tisku tudi "preklice krsta". Pokomunistični logi-ki je namreč mogoče razveljaviti ^e prejeti krst otroka? ce njegov oce ali Varuh izjavi v časopisu,da takega krsta ne prizna.
Nedavno pa se je rdeči rešim spravil tudi nad pravoslavno Cerkev.v Ni šu je Tito obenem 3 katoliško duhovščino omenil,da "celo pravoslavna du = dovščina" zapada v reakcionarne občutke.
"Cerkev v Cerkvi"
Pravoslavni Sv.Sinod je s 14 glasovi proti.4 odklonil priznanje Zveze srbskih pravoslavnih duhovnikov,ki je bila lani ustanovljena na pobudo ko munistične vlade. Patrijarh Vikentije se je glasovanja vzdršal.
‘Ta odločitev pravcäavnih škofov je povzročila,da je BORBA ostro napad la pravoslavno hierarhijo,ki je'S' tolikšno večino- odklonila ofibialno pri znanje duhovniške zveze. BORBA govori o "reakcionarnem razpološ.enju škof or In sovraštvu do nove Jugoslavije ter njenega sisteme". Ugotavlja,da ni.mo Soče tolerirati te akcije reakcionarne duhov* xj_ne, ki jo vodi črnogosrki Metropolit Arsenije,k^jti ta akcija ni v "interesu niti države niti ne v interesu pravoslavne Cerkve.Naše delovno ljudstvo ne more dovoliti take sovrašnosti od. strani skupine- škofov".
Podobno kot se je med katoliško duhovščino v Jugoslaviji našlonekaj duhovnikov,ki so se povsem vdinjali komunističnemu režimu, pa če je bilo Ineba ob tem zatajiti tudi moralna ali etična načela, tako je tudi majhna skupina pravoslavnih duhovnikov lani pričela z ustanavljanjem duhovniških društev. Ta društva so stremela-, da mimo Patriarha in mimo obstoječe cerk= ^ehe organizacije (torej mimo škofov) povedejo kolikor je mogoče veliko Pravoslavne duhovščine ter tako ustvarijo "Cerkev v Cerkvi" ali pa nekako sd škofov neodvisno "hierarhijo",ki bo uredila odnošaje z državo.( Covore 3 s bilo celo o vol j en ju ^upnikov in podobno.) S spretno propagando, pa .tudi s silo je komunističnim duhovnikom uspelo vključiti v Zvezo 1500 duhovni= ^ovjkar predstavlja 80^ vse pravoslavne duhovščine.Vsakomur je jasno,da je Zveza v popolni oblasti komunističnih duhovnikov.
Doklej ni bilo točno odrejenih odnosov med Sv.Sinodom in Zvezo.Daši duhovniška zveza ni bila’ uradno -odobrena od strani škofov, je vendar pa= ^rijarh pošiljal na različna zborovanja te Zveze svoje odposlance.Toda y’se bolj jasno je postajalo, da bo slejkoprej treba	določiti medse =
odnošaje,-ker je za tem stremfel komunistični re^im in ker . je po dru= Si strani prisotnost patrijarhovege odposlanca na Zvezinih zborovanjih u= stv-rjala zmedo med verniki, saj so prav to prisotnost odposlanca komunisti označevali kot zbli*-anje med srbskimi škofi in duhovniško zvezo.
Sredi maja se je Zveza obrnila na Sv.Sinod,da bi jo uradno priznal.Ko i-o tega ni storil, se je zaxel prošiti komunistični plaz.
UPRAVNE- SPREMEMBE v Sloveniji so močno zmanjšale upravni aparat in zničgie administrativne stroške.Medtem ko je bilo 1948 v ljudskih odborih 9575 uslužbencev, bo odslej zaposlenih okrog 5600 ljudi. Kot je bilo prej letno izdatkov za prejšnje število uslužbencev okoli 762 milijonov, bo 0(3.siej 4o5 milijonov.
NOVO ÖUD0 so iznašli komunisti:, oficirji bodo odslej pred napredeva = ^jem morali polagati sposobnostne,izpite.Podobno bo tudi pri dr^avnih na= peščencih. V starih časih se je to razumelo samo po sebi,komunisti pa so Morali vladati sedem let,da so prišli do tega.Seveda so pa zato imeli di= lektorje,ki niso znali pisat in generale,ki niso znali brat...
JM^AWA ViRNOST GRE V Gl VIL (Ropis)
Uprava državne varnosti (UDV), UivSa OŽILA, je prevedena Hz vojažke formacije na'civilnoH in tov.Rankovic,njen gazda, je napisal dolg članek. U-e gre za kake globlje spremembe v načelih.,na katerih temelji UPV,ker ta načela popolnoma ustrezajo..." opomni Rankovid naivneže, ki bi mislili, da bo z uniformo UDV slekla tudi ostale lastnosti Gestapa.
Rahkovidev članek je primer pisanj a,k^krčno je našim domačim redna hrana.Ne moreč se ubraniti pomilovanja do~tistih,ki nimajo drugega bra = nj a.Konprebereš članek od začetka do konca, komaj zveš, da organi UDV ne bodo več uniformirani. Vse drugo je obilno premlevanje stare slame.
Prevedba UDV "na civilno formacijo" je eden od "dolge vrste ukrepov na poti nadaljnje demokratizacije celotne dr^vne uprave..." Samemu Ran kovidu pride na misel resnica, ki je vsebovana: v tej izjavi, zato hiti za= trjevati,da tega "...ne smemo razumeti tako, da Vsebuje.. .(Italta organiza cija) sama'na sebi... v vsakem primeru značaj in oblike nedemokratičnost in nedemokratičnih metod pri delu."
Naloge UDV so "v glavnem varovanje pridobitev ljudske revolucije in borba proti vsem poskusom izpodkopavanja jljudske oblasti in' graditve so cializma..." pri čemer je UDV "dosegla velike uspehe". Najbrže se s pono som ozira na grobarje in kaznjenske paznike,katerim je tako uspešno pre= skrbovala delo.
Rankovid piše,da"j e UDV...za tirala v svojih vrstah sleherno-težnjo, da bi postala' nekaka sila nad družbo... V tem so.. .razlike...( s) sovjetdco birokracijo..." kjer "specialne organe državne varnosti idealizirajo kot take in jih ovekovečajo kot nekaj nespremenljivega in za vedno danega.."
V Jugoslaviji pa ni tako. Sledi dokaz: "...merilo demokratičnosti organcv notranje uprave kakor tudi metode njihovega dela (sta odvisna), predvsem od tega,koliko je demokratična oblast na sploh, zlasti pa družbeni sistem iz katerega izhaja in čigar nosilec je."
Sijajno se mu je posrečilo dokazati resnico še' enkrat kasneje. "Sov jetska birokratska praksa", kar pomeni titovcem ^ivega- vraga oziroma vse tisto,kar je nam značilno za komunizem sploh, "je ne le značilna,marveč tudi neizogibna za državo, v kateri oblast nima opore širokih ljudskih množic." Tega Unenja smo tudi mi.
Boj za "ohranitev pridobitev ljudske revolucije" in za "zgraditev socializma" kuje "lik komunista borca na področju državne varnosti".Zmot no««je mnaje, "da ima UDV večjo avtoriteto, .. .če njeni organi pri uprav = Ijanju uradnih nalog nastopajo kot častniki oziroma v uniformi." Brez te ga si po Rankoviču "dobiva tudi zaupanje in ljubezen širokih ljudskih množic." Za UDV bo veljal sedaj zakon o državnih uslužbencih in "vsi po go ji,ki so predpisani glede plač,periodičnih poviškov,položajnih dodat= kov in razvrščanja uslužbencev v določene plnčne razrede,šolskih kvalifi kačij,strokovne izobrazbe, let službe,napredovanja,sistemizacije,položaj = nih doklad" in kaj še vse! To celotno zmes ne bodo kaj dobro prebavili "kadri,ki so zrasli iz ljudske revolucije kot popolnoma preizkušeni... toda nezadostno sposobni... Vsi častniki...so morali napraviti najmanj malo maturo... Del (osebja) pa se je...izučil v praksi."
"Tisti,ki bi iz teh sprememb sklepali,da lahko kršijo naše zakone in se organizirajo ter bore proti dani notranji ureditvi...države, bi se kruto zmotili," zaključuje tovariš notranji minister.
BE0CtR.AD, - BAR
Zvezna skupščina v Beogradu bo razpr-vljala o predlogu za izgradnjo normalnotirne proge Beograd-Bar.Predvidevajo,da bodo načrti izgotovljeni še letos, naslednje leto pa bi naj zaxeli z. gradnjo dveh delov: od Beogra da do Valjeva in od Kolašina do Bara. Skupno bo treba, zgraditi 70 kolodvo rov,prebiti 80 km predorov ter dograditi nasip preko Skadrskega jezera,po katerem bo tekla progo(to delo je v okviru izsuševalnih" del na jezeru.) Proga bo tekla predvidoma skozi Valjevo,Uxičko Poxego,Užice,Pribor,Prije=. poljeBijelo polje,Kolašin,Podgorico( Titograd) in Virpazar. V Baru bodo mo rali zgraditi veliko luko, da bo mogla razbremeniti Reko in nase prevzeti promet iz Srbije,črne gore,pa celo Makedonije,kot pravijo.
SLOVENSKI ČASNIKARJI
Kot smo *e porogali (KT 93)? De na aprilskem časnikarskem kongresu v Berlinu prodrlo načelo9 da morejo "biti časnikarske organizacije. vcl8nje=. . ne v Mednarodni zvezi svobodnih, časnikarjev (IIW) le na etnični osnovi.
To je povzročilo,da je večina slovenskih članov pariške jugoslovan* ■ ske časnikarske zveze ustanovila "Slovensko časnikarsko društvo v emigra ciji" ter ga prijavila pri Mednarodni federaciji. .Društvu do rednega ob enega zbora predseduje publicist g.E.Erjavec. Ker je bilo v^nekdanji slo venski sekciji pariške jugoslovanske zveze včlanjenih malo časnikarjev.-ostala večina pa sploh nikjer ni bila organizirana z izjemo nekaj časni= kar jev v New Yorku - je novo društvo stremelo, da povede čim več časnikar jev. Tako so tekom maja in junija pristopili v novo časnikarsko društvo Slovenci iz Anglije,Argentine in Združenih dr^av. .	“
31.maja pa so se zbrali v Buenos Airesu nekateri tamkaj živeči čas=. likarji in so ustanovili "Slovensko časnikarsko društvo".Enako kot zgoraj omenjeno društvo so tudi ti stremeli,da vključijo v novo društvo čim več slovenskih novinarjev. Med drugimi so poslali povabilo tudi g.Erjavcu,ki *e predseduje istoimenemu društva. Buenosaireškemu društvu predseduje g. B.Jurčec.Pridružili so se mu tudi nekateri časnikarji iz Anglije in od drugod. To društvo je tudi zaprosilo za sprejem v Mednarodno časnikarsko 2vezo.
Poleg teh dveh društev pa od julija 1951 obstoja v Sev.Ameriki še "Društvo svobodnih srbskih,hrvatskih in slovenskih časnikarjev v Združe« nih državah Amerike", v katerem zastopata Slovence gg.dr.A.Kuhar in dr.B. Ribnikar. To društvo smatra,da-je včlanjeno v Mednarodni zvezi.
Kljub trem društvom, v katerih so včlanjeni svobodni slovenski čas= likarji in publicisti,pa iz različnih vzrokov nekateri časnikarji še ved= niso organizirani ter čakajo,da se "vremena z jasne".
SVOBODNA ZNANSTVENA AKADEMIJA
Lansko leto je bila ustanovi jena -Svobodna mednarodna akademija zna= hosti in umetnosti s sedečem v Parizu. Izšla je ostankov tistih ruskih, beloruskih in ukrajinskih znanstvenikov, ki so po boljševiški revoluciji Opustili Rusi jo.Po drugi svetovni vojni so se jim pridružili številni V2hodno in srednje-evropski intelektualci,ki so nato pod predsedstvom komunskega akademika prof.Antoniada izvedli priprave za ustanovitev -skup be begunske Akademije.Francoske oblasti so jo dovolile pomladi 1951.
T Tedaj so bili imenovani od Slovencev ađaj že pokojni J.Turk,dalje, R. Dožarsji#j]rjavec,M.Rebek,F.Žajdela kot redni člani ter F.Mihelčič in L.Za= Sar kot dopisna člana.
Nedavno pa je akademski svet imenoval nove redne člane,med katerimi Slovenci: msgr.Alojzij Odar,dr.TJ.Vošnjak in dosedanji dopisni član dr.
^.Mihelčič.
DiLomenik Nikoli Tesli so 29.junija odkrili na dunajskem tehničnem muze Ju.Doprsni kip je delo hrvatskega .kp^rja Ivana Meštroviča, muzeju pa kip podarila jugoslovanska zvez= ^ vlada. Leta 1908 je bil Nikola kesla promoviran za častnega doktor dunajske tehniške fakultete.
S^dovan Zogoviđ.nekda1 toliko opeva komunistični književnik, je bil aradi kominformisma izključen iz
druženja književnikov Srbije. Doto .0 bo tej mili kazni sledila še ka-ka hujga.
’a let ap je skrival Jo^e oma y sinovici pri Sodražici,pre = so ga miličniki odkrili. Z dve=
ma br-toma je bil med vojno pri do= mobrancih, mn ja 1945'pa ni mogel več doseči Koroško.Vrnil se je skrivaj domnvjkjer so mu pripravili 3 m^ ve liko podstrešno luknjo,v kateri, je skrivač prebil sedem dolgih let.N-e= davno je bil odkrit."Poročevalec" komentira,da se je pač sam obsodil na 7 let ječe in da je druga kazen nepotrebna.
SOCIALNI SKLAD-
Upravnica Socialnega sklada ga.Zden ka Fabijanova ima naslednji naslov: 2 Elmhurst,Grove Lane,Bayston Hill, nr.Shrewsbury,England. Darove za Sp ci^lni sklad pošiljajte ra ta naslov.
NOVA PESNIŠKA ZBIRKA
V	s^niozalo^Toi Dimitrije Jemce je iz^la pesniška zbirka pod naslovom "Večerne pesmi". Na 64 straneh prinačo 40 pesmi in 5 ilustracij.
...če se mi vzame zemlja, se mi je vzelo tudi čivljenje...
V	tem Tavčarjevem izreku iz "Visoške kronike",ki ga je Jemc postavil kotVmotto svojim "Večernim pesmim.", je podan ves smisel Jerucove pesniške in življenjske tragike. Jerucove pesem je pesem nas vseh,ki nas je Gospod ohranil,do pojemo slavo "vsem tisočim, ki spe v domači njivi", Jemc ni ra zumski pesnik; ves se predaja čustvu,kot, mu ga narekuje razpoloženje v trenutkih ustvarjanja.To je razlog,da bo njegova pesem,vsaj delno, uvršče na v literaturo pesnikov,ki se po sodbi nekaterih vse preveč vdajajo sa= njarjenju o nepovrnljivi prošlosti in se ne m0rejo znajti na novih potih širnega.sveta. kislim,da je t^ka sodba o naši begunski poeziji preostra. Kako naj vendar človek,ki ljubi svojo zemljo in svoj rod,pa ju izgubi,mol či o tej svoji bolesti, zlasti še, če ga je narava obdarovala z darom in dol^nostjo poeta!?“ Treba je le stopiti v tuji svet med raztepene slovenske begunce ter opazovati njihovo življenje sredi med njimi in ne izpred domačega praga, pa se nam odkrije vsa tragika na smrt obsojenega sloven =* stva v begunstvu ter^veli^ina onih,ki jih ni sram izpovedati svojo bol in obup nad izgubo dompče zemlje. In Jemcovo hrepenenje po daljnji domovini je prav tako iskreno,kot so iskrene njegove čisto osebne izpovedi.
To je vzrok,da pesnik, bolan na duši in telesu, poln "blaznega nemira" nenehno sanja o prelesti "zelenih logov in zorečih njiv", da se mu misel vrača k dekletu na 'Spodnje Bitnje in da 'ga boli ob misli na "sinka,ki se ®u ni rodil." Kljub vsemu temu pa najdemo v Jerucovi pesmi tudi mnogo sve msti in pristne gorenjske šegavosti;zato nam je nemogoče označiti zbirko kot pesimistično objokovanje preteklosti in mladosti. Ves cikel "Ptičke pojejo" obsega pesmi, ki po svoji vedrosti,razigranosti in preprostosti obenem pomenijo novo mladiko slovenske poezije, zgrajene v duhu narodne pe smi,kar je prvi prinesel v naše slovstvo Josip 'Jorn-Aleksandrov.
Pk.
... o o Q o o ««.
SPET SO JO ODKRILI
v ^m9riko namreč -v Jugoslaviji. Tam gospodarski in trgovski veleumi poučujejo, da potrošnika zanima,koliko trgovec rakuna,ne pa kakšne stroš ke_ims."Slovenski Poročevalec" namreč če "četrti,mesec opaža kaj značilen pojav. .potrošniki zahajajo, bolj in bolj k privatnim obrtnikom,ki imajo do volj dela, medtem ko so socialistični obrtni obrati iz dneva v dan boli v zadregi."	■ ...•	■	0 .
. . „ Tok° t.i obrati odpuš-0jo delavstvo,ga pošiljajo na brezplačne' dopuste ^ jedo kaj,početi z v-jenci,ki jih imajo na . pretek. "Poročevalec" se veda odklanja ljudske govorice na račun socializacije,ampak na jde vzroke ^o^čijska ura je v socialističnem sektorju dražjo 0d ure v privat= nem; družbeni prispevek (za socialno zavarovanje) socialističnega podjet= 3a je večji od_privatnega; privatni podjetnik ne potrebuje posebnega knii govodstva, docim morajo imeti socialistična podjetja "verziranega knjigo= o-.jo,ki seveda ni ^poceni in podjetja hudo obremen ju je", četudi " mor sika teri _bralec, celo laik ve, da se socialistični obrati ž.e leta brezuspešno onjo za nove predpise,ki bi naj poenostavili sedanjo finančno-knjigovod in ?vldenc° 3”. te31 Podjetjih". Potem še pravi, da privatnik dela tudi po 12 ur dnevno, docim podru^abljeno podjetje ne,četudi "nekateri vestni poslovodje po svoji prizadevnosti za skupnost ne zaostajalo zn ori i	vS0 tuaj V8*1 Po^oSniki.ki v socialistiSnih obratih Sez
enn31^0? Zv’e"®r ?° delu gredo pa po®agat privatnim obrtnikom.Privatnih ^udi varčuje z^materialom,bol j.kot podružabljeni konkurent( primer:Menze). ^Potrošnik je m bo hodil sedaj še bolj pač k tistemu,ki je cene jši.Tržiš
“ "kdor ima boljše stroje, dela lahko ceneje!" poudarja list.Po= treba ^j e.ustvariti za oba sektorja obrti enake konkurenčne pogoje,da bo
VTls^e'-e^kl Sf daje skupnosti socialistični sektor obrti, merilo za obre^. eni tov privatnikov, ki so sedaj v očitno prednostnem položaju".
sru0-ne zador0l;3iteV Potrošnikov,ki si brez dvoma strašno -ele poce nih principih! PRk Vztra3an;]e na neformalnih in neživljenjskih doktrinär
' .''tev^
•______
RAZGLEDI
Od "Kl^uoa11 do "Alternative11
Prav mo^no je?da. je g.Farkaš mislil: in pisal eno pod_gornjim na sl c » vom,jaz pa drugo.Toda v Listva se ots problema - "ključ" in alternativa"
- pač ne moreta nasprotovati,ampak korakata slojno. Brez "ključa" ni alte Oative,pa tudi ne predstavništva - pravega,širokega predstavništva.teDno Pa je predstavništvo, ki ga, je nakazal g.Parka«(KT _95), namreč, da se ustva= ri tako predstavništvo, v katerem Lodo sedeli ljudje, ki so po rodu Sloven** ci-, Srbi in Hrvati, ki bodo po eni strani zagovar jali kontinuiteto Jugosla= vije, po drugi strani pa bodo generali brez voj ske • Takih, predstavništev mp re imeti emigracija na kupe. Efekt pa zato ne bo.nič boljši,niti se bo ; kdo nanje oziral.
Dobro in uspešno predstavništvo more biti le-ono-,ki zajame čim več’ sil v emigraciji in katerega "ključ" najbolje odgovarja prilikam v domovi ni; to je "ključ",ki bo našel široko podporo v pripadnikih, jugoslovanskih Narodov doma in na tujem. Prav zato sem tudi trdil,da "Poruka" ne.more bi tak "ključ", ker je nekonkretna in v gotovem pogledu tudi nejasna. Na b-ejasne programe se pa noben ne bo limal - še manj pa na ljudi, to je na o seTänosti, kot da bi te same še bile dovoljna garancija srečne bodočnosti.
Predstavništvo po zamisli g.Farkaša je mo^no hitro ustvariti.Podpis= biki pariške "Deklaracije" bi si na tak način zlahka lastili pravico pred stavništva.Temu pa še zdaleka ni tako. Vzemimo Panirane v francoski upra = deš ele,“domorodce v kolonijälni službi itd. - ali oni predstavija= 3o tamkaj živeče narode? Najbrž ne.
Potrebna je platforma odnosno "ključ do alternative".Na podlagi "kiju Ča" je možno prittedo predstavništva.Öe temu ne bi bilo tako,bi srbski, slovenski in hrvatski politiki že davno sedeli za isto mizo.Tako pa ne se jo,ker manjka osnova.Strinjam se, da je brezsmiselno dosegati•dalekosež ne sporazume v emigraciji,kar je verjetno jasno i dr.Mačku i srbskim poli tikom.Toda ne gre samo za sporazume,detajlno izvedene (recimo, razmejitev), ^erveč za načelne ugotovi tv.e, na katerih je mošno razvijati dal je, odnosno bazvijati šele doma. Na žalost,v emigraciji nimamo niti načelnega sporazu ba v pogledu akcije proti Titu niti v pogledu obstoja_Jugoslavij e (pri te bislim na uraden načelen sporazum med političnimi ^efi). Brez jasnih na'= delnih idej o bodoči ureditvi Jugoslavije ne' bo nikdar prišlo do predstav bištva.Manjka nam nova izdaja "Krfske deklaracije" in to je baš ono,se mi 2äi, česar se * na srbski strani najbolj otepa jo( podpisniki "Poruke" vKljtx
n°■* Na čem naj bi počivala taka nova izdaja "Krfske deklaracije"? To je ona točka,o kateri je uredništvo KT'v "Ključu" in jaz v'svojem prej = ^bjem članku pod "Razgledi",razglabljala (uredništvo me bo morda demanti= balo,toda to je. vtis,ki sem ga jaz dobil). Uvodnik "Ključ" je razpravljal °,"ključu" in ne o alternativi odnosno o "ključu do alternative".Alterna= tivq Titu je lahko nek* skupina demokratskih poli tikovi alternativa Tito = Vernu, državnemu redu pa je' lahko nek demokratski program. Ko Tito napada emigrqCi-j0 0dnosno kadar hoče prepričati Zapad o lastni vrednosti, trdi, da emigracija nima "alternative njegovemu redu" tj.emigrantski politiki .nima jo boljšega programa za Jugoslavijo koV'ga ima on.Boleg tega dtojim -na.. stališču,da je program odnosno načela tista alternativa,ki more porušiti kot demokratska zamisel življenja more porušiti komunizem in zmleti Njegove voditelje. Vrednost nekega, politika leži v njegovem prepričanju b.b programu - in obratno. Potrebno nam je nove. Krfske d ekle»e oi j e ,k i bo-bUdill demokratskemu Zapadu alternativo titovskemu redu kot je originalna .bfska deklaracija predstavljalo alternativo Trojni monarhiji,državi SHS 1b kraljevini Srbiji. Pri sestavi take deklaracije se je. treba ozirati bo prilike v domovini in na dobljene izkušnje (Titovo ureditev Jugo sla vi--vključno). Z "zgovornim molkom" in "aktivnim čakanjem" gotovo ne bomo •-Pbišli nikamor,pa tudi ne z "reorganiziranjem" na starih osnovah.
Kar se tiče "javnega mnenja" v demokratskih državah in moji izjavi 0 bjem (kar g.Farkaš smatra za nepravilno) pa mislim,da je dopis g.I.S.
P°d "Javnim mnenjem" - o "javnem mnenju" (KT 95) samo še bolj potrdil no-De mišijenje.Kdo in kako se javno mnenje ustvarja je definiral Sir Ivör •J eunings.	- Lovro Župen.
Naročnike klica Triglava v severni Ameriki vljudno obveščamo, o spremembi
a'ssl0va našega poverjenika :Mr .Janez žerjav, 12£. Albion Street,.
BRIDGEPORT 5, Conn.,U.S.A.
Javno
Naslovi.- G1.urednik! V 95.st.KT je Ml objavljen moj članek z naslovom "Od ’KljuSa* do '-Alternative’ " če= tudi sem Kam poslal članek z našlo vom "Alternativa ih.Kl juč" .Ker 010= javljate pod "Razgledi" članke*fci so ali niso mišljenje uredništva, prosim,da priobčite to pismorkadar pisec nosi takšne ali drugačne po= sledice za svoje pisanje,mislim,da bi kazalo,da tudi uredništvo ne sp reminja naslova,ko če ne spreminja samega besedila članka. Y.Farkaš
(Naslovi so v splošnem urednikova skrb.Podobni so zavojnemu papirju, ki ne more izboljšati ne poslabša ti zavitega blaga,ampak je njego= va naloga le, da pritegne oko.Tu= di pri članku govori o vrednosti vsebina in ne naslov. Kljub temu, da puščamo "Razgledom" svobodo in ni nujno,da se z njimi strinjamo, se nam zdi, da je pifivlačenje bral čeve pozornosti še zmeraj naša skrb. Ur.KT.)
Javno mnenje.- 0.urednik! Citat' g. I.S.iz knjige Sir Ivor Jenningsa "British Constitution" je primeren, ker prikazuje enega od mnogih nači' nov za ustvarjenje "javnega mnenja" Prav tako prikazuje,da je uspeh mo goč samo "ako je zamisel dobra". Skratka, zadnjo besedo imajo kmet, delavec,uradnik itd.Taki citati so koristni in dajejo snov za razmi§= Ijanje ter mo"nost,da vsak zase u= stvari tudi lastno osebno mnenje o nekaterih stvar eh.Mislim, da bi bilo
CVETKE IZ'UOMAÖIH IN TUJIH LOGOV
"Pod zastavami gibanja - "Najprej svoboda"I...Pred tri tisoč.Angleči v Manohestru je v imenu zasužnjene Hrvsteke govoril dr.Stanko Tomič."
(Hrvatska Riječ,junij 1952.)
"Ko so obla-S’ti uvidele učinek te knjige (Franček Saje:Belogardizem) to je, da propagandno deluje ravno nasprotno kot so šeleli,so enostav no prepovedali širjenje te knjige, še prav posebno pa so prepovedali, jo pošiljati v inozemstvo."
(Svobodna Slovenija,15.5.1952)
"Prinašamo odlomek iz druge iz = daje knjige "Belogardizem" Frančka Sajeta,ki je izpopolnjena z doku= menti, ki so mu prišli v roke po i= zidu prve izdaje njegove knjige.."
(Ljudska pravica,7.6.1952.)
mnenj e
koristno dodati še sledeč izvleček iz poročila Skupnega parlamentarne= ga.odbora o indijski ustavni refor= mi: "Parlamentarna vlada,kakor jo razumemo v Združenem kraljestvu,de*r luje s prepletanjem štirih bistve= nih faktorjev: 1)princip vlade veči ne; 2)pripravijenost manjšine, da za časno sprejme odločitve večine;3)ob stoj velikih političnih strank,ki jih dele široke politične zadeve bdj kot koristi skupin; in 4)obstoj gib Ijive skupine političnega mnenja,ki ne pripada stalno nobeni stranki in zato more z nagonsko reakcijo na ču daške.kretnj e na tej ali oni strani drsati ladjo na ravni poti." A.S.
G-.urednik! Ko govorite o javnem mne nju in je nekdo citiral dr.Jennings se mi zde mnogo pomembnejši in zani mivejši odstavki iz iste knjige na prvih straneh in v zadnjem poglavju kjer piše 0 odvisnosti vlade od javnega mnenja. Sijajen primer obravna va na str.203.i.sl. K letih 1933 -35 je konservativna Baldwinova vla= da imela opravka z javnim mnenjem,kL je bilo pacifistično. Kot je Beldwin kasneje jasno priznal,je vlada do = bro vedela,da bi bilo obro^evanje nujno potrebno. Toda bala se je, da bi na volitvah propadla.Zaradi stra hu pred pacifističnim’ javnim mnenje m se Anglija, ni oboroževala,kijub veliki nevarnosti,ki jo je vlada po znala.	S.T.
Slovenska" demokratska zveza na Svobodnem tržaškem’ ozemlju je" imela 6. julija. V.redni občni zbor,na ka= terem je bil ponovno izvoljen, za predsednika g.dr.Josip Agneletto.
Letos se je zbora udeležil tudi g..dr.Vlasti mir Stojanovič iz Pari= za,ki je zborovalce pozdravil v i= . menu skupine neodvisnih Srbov,Hrva tov in Slovencev,ki je 19.50 izdala pariško "Deklaracijo". U.dr.. iTgust Sfiligoj je zastopal SDZ' za Italijo.
.eh. letih za.sto ja so ponovno prijeli z deli za terPioelektrarno v Šoštanju.- Hidroelektrarna M0ste pd. mirovnici,ki so jo pričeli graditi 1946,že obratuj e.Nj ena zmogljivost je zdaj 7000 kilovatov.V načrtu je zgraditev še tretjega agregata.
KLIC TRIGLAVA-NAROČNINA:letno 24/-, četrtletno 6/—. Za inozemstvo ođgo^ varjajoča vsota s posebnim doplačilom za letalsko dostavo.