... .. - * ■<" vi List slovenskih delavcev v Ameriki. Ste^r. 91. JSTo \a/ 15- XLQ-y-em "bi?a 1899. Xj©-bo V JUL. Bodočnost Kube. V VVaBhiugtouu bp glasi, da tia-raerava predsednik dne 1. jati. 1000 na Kubi preklicati vojaS'to \lada-nje in isto izročiti zhs **>t ej upravi, na č**lo t«-j pa postaviti generala Wood, in sicer ak<> 6" mu posreči odstraniti mab> t žave, ki so se tam pojavile. Upamo, da je to poročilo resnično, in da predsednik svojo namero tudi izvrši. Ako bode generala Wood, kt"ri seje v Santiago tako izvrstnega ska?al, v istini imenoval govemerjem za Kubo, potem hi mu sni »ii za to ar^Čno izvolitev dvakrat časti tat , in bi se veselili, da s-s nam ponudi prilika izreči hvalo in priznanje. Nameravano spremembo je priporočati iz več razlogov. Prvič ni nikaka tajnost, da dosedanji vojaški governer na Kubi general Brooke nikakor ni pravi mož na pravem prostoru, ravno tako malo kak'p »Inej neodvisnosti, je gotovo to dobro znamenje. Vsled tega je ka j opravičeno upanje, da se ta cilj kaj hitro doseže in jednobre-fne, k ter o teži Zjed. države, bode kmalu od v z'to. Ker so pa Filipine i po mnenju Deweya še bolj zmožni za samostojno vlado, nego Kubanci, toraj lahko gojimo Se drugo upanje. Kar se tiče bi ižnje bodočnosti Kube, za moremo le reči, kar smo že gorej navedli, da je komaj najti bolj zmožne oso be, neg ojegeneral Wood, kteri bi Kuho privedel do samostal-uosti in neodvisnosti. Ta mož si je pridobil kot governer pokrajine Santiago neminljive zaslužke za raz-vitek te pokrajine; v širšem delokrogu bi se nj jgo ve izvrstne upravne lastnosti še bolj razvile. Pod njegovim vodstvom bi Kuba kaj zelo napredovala v zdravstvenem, dru-žbeuem iu gospodarskem oziru. Na oosedanje njegove tovariše generale: Ludlow, Lee in Wilson ni potreba predsedniku ozira jemati. Za onega, kteri je član redne vojne se že še dobi kak prostor, oba druga pa lahko lepo domu pošlje, ako ne pride do kake preobrazbe v armadi. Iz oašili novlli kolonij. San Jose zasedli. M a u i 1 a, 10. novembra. Krdelo ogleduhov je včeraj čez San to Domingo dospelo v San Jose, kjer je sedaj general Young z malim vojnim oddelkom. Amerikanci niso našli nikakega upora, ker 6<> Fili-pinci poprej ubežali v gore, pustivši v mestu precejšno množino strelji-va. Severno okolico pri Mabalacat so Amerikanci vso preiskali. V Barnban so Amerikanci usmrtili ali ranili 19 vstašev, 6 vjeli in uplenili 30 Manser pušk. Z- leznica od Angeles do Bambana je razdejana. Včeraj je pričel razsajati teifuu in je čedalje hujši, kar Amerikan-cem ni nič po všeči, ker ž^ vsled hudega deževanjamorajo hudo trpeti ; hudi vihar, pa dostikrat onemogoči vse načrte. Nova ekspedicija. Washington, 11. novembra. Vojnemu oddelku s« iz Manile poroča, da bodeta general Otis in admiral Watson poslala skupno ekspedicijo v Aparri, ob severnem obrežju Luzona, kjer se Rio Grande de Cagyan izliva v morje. Kakor videt', so se Filipinci umaknili iz okolice Cabanatuan in San Jose ter skušajo priti čez gorovje Bay-ambouginod tam dospeti v Aparri. Aguinaldo ni sam na begu, tudi Be nadeja, da se bodo še drugi krdela k njemu pridružila. Amerikanci ne bi radi videli, da bi Aguinaldo ušel v Aparri, ampak najrajše bi ga preje ugonobili. Nova ekspedicija bode v Aparri izkrcala 2000 mož, to je ladije bodo vozile tako daleč, kakor mogoče in potem bodo vojaki vodo bredli do obrežja pod streljanjem ladijnih topov. Ako se bode Aguinaldo umaknil iz Bay-ambouga in, obrnil proti severu, moral bode na vsak način srečati to ekspedicijo. Med tem časom se pomikata še dva druga oddelka proti severu, da sedaj Aguinaldo Bkoraj ne more uiti drugače, ako prepusti svojo armado iu pobegne v Heyerno gorovje. G o n j a na A g u i n a 1 d a. M a n i 1 a, 13. nov. Danes zjutraj so Amerikanci zasedli Tarlac. Naj-brže je Aguinaldo že preje videl, da zgubi mesto, ker je že 5. o k t. proglasil Bayamboug stolico fiiipinsk« vlade, češ, da je Tarlac nezdrav kraj. Danes večer se je poročalo, da general Wheaton še ni dospel do general Lawtonove kolone. Bataljon 33. prostovoljnega polka je zadel danes pri Maugaldouu, ne daleč od Dagupana na vstaše. Nastala je praska, v kteri so vstaši zgubili 14 mrtvih iu 41 vjetih. Na amerikauski strani sta bila dva »moža ranjena. Amerikanci so onkraj Tarlaea ogledali deželo in prodrli Bkoraj v os^m milj oddaljeno mestece Gerono, ne da bi kje zadeli ua upor. V Tarlac so Amerikanci vplenile velike zaloge. Pri Baubau je del železniškega mot-tu razdjan, dalje pa je železnica nepoškodovana. Kje je sedaj Aguinaldo? Morda je u bežal v severno gorovje. V petek je bil še v Tarlacu. Ako bi Aguinaldo še kdaj zahteval mirovno konferenco, bode Otia isto odklonil. Poslal je Aguinaldu poročilo neznane vsebine. Na Imusu, južno od Manile bo vstaši še vedno marljivi, tudi Calumbo bo zopet napadli, toda Amerikanci so jih pognali nazaj. Z osvojitvijo Tarlaea so Filipin-cem zavili vrat. Težko, da bi se Aguinaldu še posrečilo ustanoviti stalno vlado, ker ga bodo preganjali kakor divjo zver in mu nikjer dolgo pustili pokoja, da bi zamogel zbrati večjo armado. S tem pa ni ravno reč no, daje roparska vojska že končana, kajti dokler imajo Filipinci orožje, bojevali se bodo proti podjarmeljenju, toda operacije se bodo vršile v maujšem obsegu. Brezdvomno se je Aguinaldo do skrhjnega boril za ueodviBnost svo- je domovine. General Otis pa se ponosno hvalisa, je s 35.000 vojaki tako hitro zatrl vstajo. Vojna 1 a d i j a „C h a r 1 e s t o n" na Bkali obtičila. M a n i 1 a, 14. nov. Ob 12. uri 20 min. opuludne. Križarka Charleston", ktera je na severnej obali Luzona stražila, je obtičala na skalovju v torek 7. nov. Vse ljudi so rešili. Križarka ,,Charleston" je bila 1. 1888 grajena v San Francisco in imela prostora za 3730 ton, dolga je bila 312 čevljev, 46 široka in 20 čevljev globoka. Grajena je bila iz jekla, imela dva vijaka, dimnik in dvoje jamborov. Na krovu je imela dva*topa z osem palcev v premeru, šest po šest palcev, štiri za krogi je po š^.st funtov, dva po tri funte in šest po eden funt, dva strojevna topa in štiri stroje za torpede. K smrti obsojeni vojaki. Washington, 12. nov. Kakor znano je vojno sodišče v Manili korporala Geo. Dauphoilerja in tri proBtake radi oskrunjenja filipin. skih žensk k smrti obsodilo. Kakor vid<-ti, je general Otis namera val v svarilo družim cetvorico kar kratkim potom izročiti ustreljenju. Med tem časom pa so našli obsojenci v osobi senatorja Fosterja iz države Washington, od koder je tudi Da uphuller doma in med drugimi politikarji, zagovornika pri predsedniku. Ko bode glavni odvetnik dotične spiBe pregledal, Be lahko pokaže, da ti slučaji spadajo pod one vojne člene, v kterih taka obsodba še potrebuje predsednikovega potrdila. Sploh pa imajo obsojenci kaj malo upanja. Sklicujejo se na to, da je tudi Washington svoječasno dva, istega hudodelstva krivim spoznana vojaka brez milosti dal ustreliti pred očmi armade. Ali preti vojna med Rusijo in Japonsko ? L o n d o n, 11. nov. O nevarnem položaju med Rusijo in Japonsko se poročajo ,,Times" iz Soeul kaj zanimiva vesti. Po teh poročilih bode v daljuem iztoku prišlo do razkačenega boja, posebno med Japonsko in Rusijo, v to svrho, da Be vtr-dijo trgovinske zveze. Japonska pošilja Bv»«je izdelke edino le v Zjed. države, pa tudi to bode kmalu prenehalo, in sicer v istem razmerju kakor bodo šle kvišku japonske ct" ne in se dežela obrtnijsko razvijala. Središče tekmovalnih interesov je Korea. Ako se Rusija tain dobro utrdi, zamogla bode zasledovati trgovske vire nasprotnika, znebiti se tekmovalca iz trgov, d:i celo avtonomiji Japonske nevarna postati. Ako pa Japonska doseže kontrolo čez poluotok, potem bode ta v'Tvu-uienem morju ua boljem nego Rusija s Port Artliurjem, ker pristani na Koreji nimajo tacega tekmovanja. Pristan pri Masampo na pr. jejedeu najboljših na svetu. Japonska mora toraj, predno bode Kitajska razdeljena, že Koreo takorekoč nadvladati. Tu je nevarnost mogoče vojske, ker Rusija najbrže ne bode pri volji deliti gospodarstvo Rumenega morja s sovražno silo in poleg tega še b tako, ktera še le pri-čeuja postajati velevlast na morju. Med tem pa Japonska za zgubo Koreje ne najde niti trgovinske, niti strategične odškodnine. Shanghai, 11. nov. Vojska med Rusijo in Japonsko je videti neizogibna. To je spoznati iz gibanja Jaj>oncev na Koreji, iu v sever-uih pokrajinah Kitajske. Razne vesti. _ Slovenci I Ako pošiljate de nar v staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete domu, obrnite ee na F. Sakser & Co. Sin n mori I očeta. Grozno zločinstvo, umor lastue-ga očeta, je uničil te dni v New Yorku 20 letni George Shan. Prepir radi zapuščine njegove matere je bil pt vod groznega čina mladega moža. Georgeje z revolverjem hladnokrvno ustrelil svjega očeta, ko je bil ta še v postelji. Umorjen Be je pred kratkem v drugič oženil, kar njegovima dvema sinovoma ni bilo po volji. Starejši je šel v vojake na Filipine, mlajši sin pa, kteri je sedaj umoril očeta, je zapustil očetovsko hišo. Te dni je prišel George v očetovo stanovanje iu se takoj podal v nje govo spalnico. Mačeha je isti čas v kuhinji pripravljala zajutrk in slišala, ko sta se oče. in sin prepirala. Sin je, kakor že večkrat poprej, za hteval denar od očeta. Nekoliko trenutkov pozneje čula je dva strela in ko je prihitela v sobo, našla je svojega moža ležati krvavega in mrtvega v postelji. Morih c je hladnokrvno položil revolver na mizo. se podal v obednico, vzel iz omare stekleuico vina in kolač in mirno pil in jedel, koga je prijel policaj. Na prstu mladega morilca so našli dijamantni prstan, kterega je uosil njgov oče. Na vprašanje, kaj to pomeui, je djal, da je potegnol prstan raz prst mrtvega očeta zato, da bi ne prišel v roke mačehi. Umorjen je bil 57 let star, pri višjem sodišču v službi in poznan kot miren mož. Tudi njegov sin George je poznan kot pameten mlad mož. Velik požar. V petek zvečer je zapazil policaj ogenj v štirinadstropnem poslopju št. 64 na John St. v New Yorku. Celo uro sta iskala ogenj dva moža, ker sta vsled dima vedela da mora nekje goreti. Ogenj je nastal v tretjem nadstropju in imel med tem dovolj časa se razširiti. Kmalu potem je izbruhnil plamen s tako veliko silo, da se je streha v kratkem času udrla. Tri brizgal nice so brizgale vodo v goreče poslopje in po večurnem napornem delu se je tudi posrečilo ogenj pogasiti. V hiši je bila tiskarna, krojač, zlatar in še par druaih obrtnikov. Skupno škodo cenijo na $40.000. Delavci v Navy Yard odpuščeni. Vsled pomanjkauja denarja so v soboto odpustili 350 delavcev v Brooklynskem Navy Yardu. Ti delavci se bodo obrnili v Washington do tajnika mornarice. Vsled tega odpuščanja ne morejo izvršiti poprave ua vojnih ladijah ,New York', ,,tudiaua", „AtIauta" in ,,Cincinnati". Tatvina davčnih znamk. Warwick J. Priča, glavnega kler-ka pri oddelku za police ,.Mutual Life Insurance Co." so te dni zaprli, ker je bil zatožen, da je družbi ukral za $ L0.000 davčnih zuamk. Ze dalj časa so ga opazovali in dognali, da hodi redno k kupčeval-cu b znamkami, kjer so ga tudi prijeli in našli pri njem znamke po 81, $3 in S5. Pri kupčevalcu so našli i za 1000 zuamk, zato so tudi tegi zaprli. Price pozneje sam priznal, daje znamke sistematično kral. Mladi mož se je še le pred mesecem dni oženil. Mladi pridanič. ,,Preje zapalim policijsko postajo in zgori m pri živem telesu nego grem v City Home (zavod za nepo-bolšlji ve otroke)", je rekel 9Ietni Albert H uber, ko bo ga te dni zaprli v Newarku. Dečka, kteri nima starifiev, in je dosedaj bival pri svoji teti, bo zaprli radi potepanja in splošne malopridnosti. Drugo jutro bo ga nameravali odvesti v City Home. Da bi mali grešnik ne tičal v zaduhli celici vjetuikov, zaprli so ga v sobo za priče v pritličju. Komaj je. odišel policaj, raztrgal je deček postelj, vse kar je našel lesenega znosil na kup in zapalil. Tleča posteljina je prouzročila gost dim, kteri se je kmalu razširil po vBeh sobah poslopja. Mala deklica, ktera je bila zaprta v sosedni sobi, je pričela kričati na pomoč in takoj je bila vsa postaja ua nogah. Tleči ogenj so kmalu pogasili. Mali ptžigalec je l^žal v kotu sobe nezavesten, tod a v kratkem času so ga zbudili. Malega pridaničaso pred nekterimi tedni zaprli, ker je zastrupil sosedove golobe; takrat so ga zaradi mladosti izpustili. Pred tednom dni je vrgel v z vinom napolnjen sod precej strupa iu le okoluost. da je pri tem stresel nekaj strupa, je opozorila ljudi in odvrnila veliko nesrečo. Radi tega zločina so izro čili pobalina mestnim oblastim v uadaljno vzgojo. Prenočišče v železničneni vozu. Ob 7. uri zvečer je vozil v petek vlak Kings county nadpoulične že-lezuice od brooklynskega mosta v East New York. Kakor so v vozu viseča naznanila kazala, bi moral vlak voziti do mestne mej^ Toda ko je vlak dospel do Eastern Parkway, kričali so pazuiki postaje svoj običajni ,,All out, change cars for East New York." Potniki so se začudili in niso vedeli, kaj to povelje pomeni. Ra-žuu tega pa so menili, ako družba uaznanja, da njeni vozovi vpzijo do mestne meje, toraj jih mora tudi tja pripeljati. Zato so se upirali izstopiti in petnajst možje ostalo v vozu. Ko so pazniki videli, da z ljudmi ne morejo nič opraviti po-tisuili so voz v kolarnico in ugasnili luči. Ko so potniki postali hripavi in žejni od petja, zlezel je eden njih po stebru dol na cesto in kupil dve steklenici žganja in veliko zalogo prigrizka, kakor tudi pol tucata sveč. Pri luči so potem pili jedli in dalje peli dokler ni vsa družba zaspala in se še le potem zbudila, ko ježe ljubo solnce sijalo v kolarnico. Potem so šli mirno domov. Roparski napad. Kmalu po polunoči v nedeljo so štirje našemljeni roparji blizo Glen-Jale, L. I., napadli voz cestne železnice, koudukterja in motor-uaana oropali za §8 in sreb*rne ure, potem pa z vozom ubežali. Jedeu predrznih roparjev je v samotuem kraju pri^ gozdu dal znamenje, da naj ustavijo voz, kakor je običajno, tjda v i=tem trenotku jima je pod nos pomolil revolver, iz temote pa še pristopil drugi lopov in tudi revolver nastavil služabnikoma, na kar so ju oropali. Potem sta ju dva roparja odvedla v gozd in jima pod smrtjo zapretila, da naj se nt gaueta z mesta. Lopovi so skočili na voz in ubežali s hitrim vozare-ujem. Služabnika sta Šla pa po bližujej cesti v Glendale in javila slučaj policiji iu vodstvu. Voz so uašli na cesti nerazsvitljen ; policija pa išče lopove, kteri ao mladi ljudje od 18 do 20 let stari. Noč je bila zelo temna iu deževalo je, roparji so pa bili našemljeni. Ogenj uničil most električne železnice. V leseni shrambi, pod mostom električne železnice prevožnega poslopja v St. George, Staten Island, se je vuelo v nedeljo " večer več sodov olja. Pogorela je ta shramba, poslopje za stroje in leseni mr>8t. tudi poslopje postaje za prevožnjo, ktero je veljalo $50.000 je bilo v velikej nevarnoati, ker prostovoljni gasilci niso zamegli dosti opraviti vsled pomanjkanja vode. S pomočjo brizgalnic ob stajališču in gasilnega paruika so ogenj omejili in poslopje ladijeBtaje obvarovali. Škoda je S000 dolarjev. Baš ob istem času je gorelo v kleti v klubovi hiši Staten Island Cricket Baseball kluba in se ogenj razširil ter uuičil knjižnico in sobo z bilijardi. Škode je za $6000. Tajnost valov. V Hobokenu, N. J., na koncu 5. ulice bo v Boboto našli truplo živinskega trgovca John W. Taylo-ra iz Livingston, Mont. Na glavi mu je bila prizadeta huda rana in truplo je najmanj ležalo v vodi osem dni. Pri mrtvem so našli listine, ktere dokazujejo ime in njegovo bivališče, a v žepih so našli !e samo 1 cent, ker je pa bil umrli sicer v jako dobrej obleki, sklepajo, da je bil umorjen, oropan in potem v vodo vržen; drugi pa zopet zatrjujejo, da je v pijanosti lahko sam v vodo padel, rauo na glavi pa mu prouzročilo kolo kakega paruika. Moža in konja usmrtilo. Človeška past je kjer križa Pennsylvania železnica Emmet St. v Newarku in že zopet tirjala človeško žrtev. 401etuega Chas. Bergerja je te dni na onem meBtu povozil vlak in takoj usmrtil. Berger je peljal voz mesa v južni del mesta. Na Emmet St. je pot nekoliko navzdol in Berger j« vozil zelo hitro. Pri-šedši do železnične proge, videl je ograjo odprto in pognal konja, da bi kolikor hitro mogoče prišel čez nevarni kraj. V istem trenotku je pridrvil vlak iz severne strani ter zadel voz z vso silo. Berger je od-letel v stran in na mestu mrtev obležal; ista osoda je zadela konja in voz bil popolnoma zdrobljen. Pri križpotju nastanjeni paznik pravi, da je Bergerja svaril, ne voziti dalje, ograjo zapreti pa ni imel vete časa. • Nesreča v livarni. V livarni ,,Newark Steel Co." ob Pasaaic strugi je bilo v soboto osem del avcev hudo poškodovanih vsled razpočenja kalupe (modela). V tej tovarni so že nekaj tednov delali noč iu dan, da bi bili kos mnogim naroČilom. Ponesrečeni delavci ao izdelovali plošče za novi newyorški most čez East River. Zato potrebni model so navlašč v ta namen napravili iu je stal na tri čevlje visokem stojalu, ta pa bil pritrjen na železnih drogovih. Ob 7. uri zvečer so vlili v model 3600 funtov Btop- ijenega jekla._To ae je zgodilo^pod vodstvom delovodje Kellya in s po-uiočjo električnega aamotežnika. Tekoča ruda je fcula vlita v model I ZAKAJ imajojljudje rajše naše SUPERIOR STOCK pivo nego vaako drugo? ZATO, ker ved6, da o*b stoji aamo iz ječmena, hmelja in čiste vode, in da mu ga ni jednacega — TO JE ZAKAJ! __ _____________________________________ __ ____________ Entered ae second clas matter at t lie New York, N. Y. Post office October 2. 1893 1 »GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Isdaj&telj in uredni* : Published by F. SAKSKK. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ca pol leta..............$1.50, L* Evropo za vBe leto . . . gld. 7.—, h „ „ pol leta . . . . „ 3.50, ;t „ „ čatrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. ,,Glas Naroda" izhaja vsako s-edo in soboto. »GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic Be plača 30 centov. Dopisi brez podpisa iu osobnoBti »e ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon Order. Pi i spremembi kraja naročnikov prosimo, da b« nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi )vnika. Dopisom in pošiljatvam naredite aaslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. in Kelley ukazal odstraniti posodo, toda v tem hipu se je z velikim ropotom razletel model, tekoča ruda je na pol razgaljene delavce poškropila in jih hudo ožgala, objednem pa je še nastal ogenj. Takoj so bili obvesteni gasilci, policaji in ambulance. Hudo so tožili in jadikovali ožgani, ktere so prepeljali v bolnico sv. Mihaela. Delovodja Kelly je najbolj poškodovan. Kelly zagotavlja, da je model preje preiskal in ga našel v redu, mogoče je, da se je stopalo podalo. Sreča mu je bila mila. Večina povesti o ubeglih paglavcih, kteri ee pozneje zopet oglasijo kot bogataši, je seveda izmišljenih. Nastopna dogodbica je pa kot redka izjema resnična. Maurice Tanne-baum (Jud) seje z svojimi stariši in Bestrami iz Poljake naselil v Paterson, N. J., in tam poskušal svojo srečo. Družini seje tam slabo godilo in židovska družba jih je na njih željo zopet nazaj na Poljsko poslala. Maks je pa hotel ostati v tej deželi, zato se pa še pravočasno uinaknol, da ga niso nazaj poslali. Pozneje so ga oblasti vjele in odposlale v sirotišnico, da bi ga o prvej priliki poslali na Poljsko k Btarišem. Zopet se mu je posrečilo ubežati in s tovornim vlakom dospel v Jersey City. Na prevožnej ladiji seje Josip W. Whitehead zanimal za dečka. Ker sam ni imel otrok, je vzel fanta seboj v Wisconsin, kjer je bil Whitehead znan kot bogat lesni trgovec. Ako ne bi žena oporekala, bi bil Whitehead po-sinovil dečka. Štiri Veta je Makao ostal pri svojem dobrotniku, potem mu je pa umrl. Deček je šel v Minnesoto in tam opravljal službo ,,cowpuucher", to se pravi, da jo goveji živini se žarečim železom vtiskal znamenje posestnika. Tam je necega dne sinu delodajalca otel življenje. V zahvalo mu je ta odstopil pravico na del državnega zemljišča iu mu dal potrebno živino, mladi fant je dobro gospodaril in imel srečo ter poBtal premožen mož. Sedaj se pa nahaja v New Yorku in išče svoje stariše, kteri so se pred par leti zopet naselili. Prejci zahtevajo veijo plačo. Fall River, Mass., 10. nov. V tukajšnjem mestu preti izbruhniti štrajk, pri kterem bode udeleženih najmanj 35.000 delavcev obojega spola v predilniqah bombaža. Na vse tovarne so istočasno stavil, zahtevo za zvišanje plače, ktero pa so delodajalci odklonili. Delavci zahtevajo za 10 odstotkov višjo plačo in nnijski ljudje so Bklenili štraj-kati, ako jim bosi tega ne dovolijo. Vprašanje je le, ako jih bodo podpirali tudi oni delavci, kteri ne spadajo k uniji. Isti, kteri zahtevajo povišanje plače, spadajo večinoma k uniji prejcev. Id ti pričakujejo, v jirete-čem štrajku izdatno podporo Textile Councila, h kteremu spadajo vse druge unie te obrti, a Imenovani council se je izrekel z^ štrajk, češ da tovarne donašajo sedaj večji dobiček kakor kdaj popreje, toraj smatra zaht^vanje v^Čje plače popolno opravičeno. Bosi svojih velikih dobičkov sicer ne morejo tajiti toda o zvišanju plače v kljub temu nočejo nič čuti. Duhoven umorjen. Philadelphia, Pa., 10. nov. Mih. Ornavicz, organist neodvisne poljske katoliške občine je našel danes zjutraj župnika Vincent Za-leskia na stopnicah župnišča. nezavestnega. ležati v krvi. Umrl ne da bi se zavedel. Akoravnoje policija mnenja, da je župnik padel po stopnicah iu se ubil, zatrjuje občinski član Scherbersky, da sta včeraj zvečer dva duhovna, Gobroskv iz Iloltimora in drugi nepoznani iz 1Juti ale obiskala Zaleskija, in da je bilo čuti v hiši hudo besedičenje med omenjenimi možmi. Zadevo bodo preiskovali. Buj z roparji. T i t u s v i l 1 e, Pa., 11. nov. Trije oboroženi lopovi so minolo noč vlomili v tukajšnjo železniško pisarno in razstrelili denarnico, toda v njej so le S20 dobili. Potem so obiskali zloglasno hišo na East Spring St. m stanovnice prisilili /.u^aje z smrtjo, da so jim izročili ii"Vce in vrednostne stvari v znesku if 150. Med tem je pa policijski zapoved ni k McGratli zvedel o postopanju zločincev ter jih neustrašeno napadel s p-močjo policaja Shee-hva. Nasfhl je hud boj. Streljali so na obeh straneh in zapovednik policije kak< r tudi njegov tovariš sta padla zr ti -ta po krogljah. Roparji so bežaii, toda krvavi sled je kazal, da so policaji dobro merili Nedaleč od avavega prizorišča so našli na tleh ležečega mrtvega roparja, kroglja mu je predrla prsa in okrvavljenje prouzročilo njegovo smrt. Pripoveduje se tudi, da je drugi ropar težko ranjen in prikrit pri sv jih prijateljih v East Titus-viile. Mrtvega roparja še niso spoznali. Policijski zapovednik McGratli ima tri rane, jedno v spodnjem delu telesa, obe drugi pa na levem plečetu. Tudi policaj Slieehy je smrtno ranjen, kroglja mu je predrla usta iu vrat. Zver v Moveskej podobi. Cincinnati, 13. nov. Že dalj časa so se služabniki tukajšnje pro-testantovskt sirotišnice pritoževali pri pastorjih, da superintendent Adolf Foith z lžletnimi deklicami gnusne grd-.bije počenja, kterih ni javno omeniti. Dasi so bile ovadbe malo verojetue, a vendar se pokarale istiuite. Danes so pozverinje-nega človeka prijeli in ga na patrol-nem vozu odpeljali na policijski glavni stan, toda zločinec si je med potjo sam segel po življenju ter spil višnjevo kislino in v bolnišnico so pripeljali mrtvo truplo. O temu protestanskemu pridigarju ni nič dobrega čuti : Na Sedmograškem je okral za več tisočakov bolnišuo blagajuico, zakon prelomil, svojo prvo ženo umoril in z n^ko deklico u bežal v St. Louis, v St. Jakobs, 111-, je bil ,,župnik" protestauBke cerkve in se z navidezno pcbožuo-stjoin hlinstvom priplazil do službe superintendenta sirotišnice. Ka-koršuo življenje, taka smrt! Tatvina dijamantov. C 1 e v e 1 a n d, O., 13. novembra. Tukajšnja zlatarska tvrdka Sigler Bros na Enclid Ave. je bila danes okradena za $45.000 dijamantov. Rop je bil izvršen pri belem dnevu. Prišel je v prodajaluico dobro oblečen mož in hotel kupiti dijamaut. Med tem časom, ko si je pri oknu natančneje ogledoval dragoceni kamen iu prodajalec hvalil prednosti dijamanta, stopil je v prodajaluico drugi mož, vzel raz prodajalne mize celo omaro z dragocenimi kameni in izgiuol ž njo vred. Tatvino so še le pet minut pozneje zapazili. Sedaj išče policija roparja dijamantov. Nesreča na železnici- Cleveland, O., 13. nov. Na križpotu Detroit ceste in železnič-ne proge je daneB trčil vlak Lake Shore železnice ob voz poulične železnice. Sedem osob je bilo hudo, štiri pa smrtno poškodovanih, brez poškodovanja sploh ni ostal nobeden od 18 potuikov. To križpotje je najuevaruejše v Clevelaudu in poskus voz pravočasno ustaviti je bilo brez vspeha. Enterprise, Pa., 13. nov. Na Filadelfi in Reading železnici sta bila minolo noč povožena John Yunsk in Konrad Winske, ko sta se na tiru s pestmi pretepala. Oba sta bila pri krstuej slavnosti in se domu vračaje sprla in tako pretepala, da nista čula vlaka. Osobje vlaka ne prizadene nikaka krivda, posebno, ker je bilo že temno in niso mogli mož videti na tiru. Prej poslanec, sedaj tat. Washington, 13. nov. Samuel Leeja, kteri je bil pred leti baje kongresni poslanec iz South Caroline, so danes radi tatvine ko-košij zaprli. Za vsakdanji krnil. Chicago, 10. nov. Položaj v premogarskih okrajih južnega in zatočnega Illinoiaa poBtaja reseu. Kakor se čuje, bode najbrže nastal štrajk v 4S. urah v mnogih premo-gokopili, ako bodo premogarski bosi nadaljevali pošiljanje premoga v pokrajine, kjer že nekaj Časa vlada štrajk. United Mine Workers Union je tudi v Indian teritoriju priredila razne štrajke, istotako v Arka usasu, Missouriju in Iowi, kjer Gc uldove • železnice transp ortirajo ve^ji del tam nakopanega premoga, oziroma porabi za svoje lomotive. M'lani premogarske uuije so nedavno zvedeli, da iz Bellevue po krajine pošiljajo premog za Goul-dove železnice. Radi tega so uradniki ugovarjali in pretili z sploš uim štrajkom, ako takoj ne preneha pošiljanje premoga v kraje kjer premogarji štrajkajo. Vodstvo rudarske unije je sklenolo poizvedeti najprej, ako je ta veBt resnična in še le potem napovedali Bplošen štrajk. Ropar iz ugledne družine. Chicago, 12. nov. V policijskem uradu poslujoči telegrafist Ciaude B. Giles je bil minolo Jnoč napaden po dveh roparjih. Giles je ustrelil jeduega roparja, druzega pa ranil ; tretja kroglja pa zadela v nogo mimoidočega moža. V usmr tenem roparju so spoznali Frank Doylea, brata John Doylea od tvrd ke John Doyle & Co., kteri so bo gati kontraktorji. Tudi mati usmr teuega je premožna gospa in ga izdatuo z novci podpirala, tako da se jim čudno dozdeva kaj bi Doylea tiralo k cestnemu ropu. Tudi njegovi prijatelji zagotavljajo, da je neverojetno, da bi Doyle Gilesa napadel z uamenem ga oropati. Giles je zaprt, iu v preiskavi, da se kaj več poizvč o zadevi. Razstrelba dinamita. Urbana, Ia., 11. nov. Najbrže po zločiuskej roki prouzročena razstrelba dinamita je danes tukaj razrušila poslopje trgovine znano pod imenom ,,Monitor" in poleg tega se nahajajoče poslopje banke J. G. Burrell. Sin bankirja Clarence Burrell je bil usmrten. Ta je uprav odpiral vrata bančnega poslopja, ko seje v bližnjej prodajaluici pripetila razstrelba. Hitel v prodajaluico, ali sedaj je nastala druga razstrelba in na okolu leteče stvari so mu odtrgale glavo in srce prevrtale. Nato je nastal požar iu oboje poslopij vpepelil. Policija je mnenja, da je kdo navlašč zažgal in išče hudodelca. 24 delavcev poškodovanih. De niso n, Ia.,j 11. nov. Pri tičenju dveh delavskih vlakov je bilo 9 milj severno od tod na Dodge & O maha železnici 24 delavcev poškodovanih, med temi več smrtno ranjenih. Po imenih sklepati ni nobenega Slovenca med njimi. Brezmejna surovost. Kansas City, 10. nov. Gospodična Kay, učiteljica v Morse šoli je tako surovo tresla lOletno učenko Blanche Nippold, da je na mostovžu šolskega poslopja izdih- \ nola svojo dušo. Učiteljica je zapo-vedala učenki pisati tri vrste na tablico. Blanche je storila veliko pregreho iu namesto tri, napisala štiri vrste, in se radi tega učiteljica tako razsrdila, da je otroka hudo stresla in potem pahnila iz šolske dvorane na mostovž, kjer je nekoliko minut pozneje umrla. Devet milijonov galon žganja. Louisville, Ky., 11. nov. Danes so oficijelno naznanili, da bo odvisni žgaujarji od Kentucky Distillers Association določili letos napraviti devet mibjonov galou žganja. Dalje se je ta zadruga z newyorškim trustom Bporazumela, da se bode tudi slednji ravnal po istih načelih kakor prvo imenovana zadruga. Tihotapec ustreljen. Austin, Tex., 12. nov. Mauri-cio Garcia, vodja zloglasne tihotapske tolpe, ktera ,,deluje'* ob Rio Grande, je bil včeraj blizo Debrio ustreljen, ko se ni hotel podati. Ostanek tolpe zasledujejo. Mlin za smodnik v zrak pognan. Santa Cruz, Cal., 12. nov. V California mlinu za smodnik se je danes zjutraj zgodaj pripetila huda razstrelba, in bil ves mlin razdejau, ponočui stražnik Patrick Hughes pa usmrten. Vnelo se je 16.000 funtov smodnika in z groznim učinkom v zrak pognalo ne le samo mlin, ampak tudi par milj ograje in Bkladišče za solitar; zemlja seje tako atresia, da so vse električne svetiluice v Santa Cruz pogasnile. Uzrok razstrelbe ni znan. Evropejske in druge vesti- Caracas, Venezuela, 10. nov. Poveljuiki inozemskega brodcvja niso imeli pri generalu Paredes, onem Audadistu, kteri se v Puerto Cabello ustavlja castronski vladi, sreče s svojim pregovarjanjem. Pe-redes se absolutno neče podati. Prebivalci mesta že beže na vojne ladije. C a r a c a s, 11. nov. Danes zjutraj se je pričel napad na vodi in kopnem na Puerto Cabello, ktero general Paredes trdovratno brani. Vojaki so se izkrcali v sredini mesta za Paredesevimi harigadami, med tem ko so vojne ladije bombardi rale trdnjave. Zveza s Puerto Cabello je pretrgana. Panama, 11 nov. Vsi meščani republike Colombia od 10. do 60. leta so poklicani pod orožje, da za-terejo vstajo. Tudi hoče vlada vzeti $100.000 vojnega posojila. Vstaši bo be baje polastili Fort Tumaco, kteri kontrolira južni del Canca departemeuta. Puerto Cabello, Venezuela, 12. nov. General Paredes, kteri je v Puerto Cabello vstrajal proti oblegovauju predsedniškega generala Cipriauo Castro 41 ur, iu kljubu obstreljanju tuje mornarice, se je danes zjutraj ob 10. uri podal. Bitka je zahtevala 650 mrtvili in ranjenih. C a r a c a b, Venezuela, 13. nov-S padcem Puerto Cabello je general Cipriano Castro v istini postal gospodar položaja. Vladini vojaki bo zasedli mesto. Boj oziroma bombardiranje je tirjalo 300 mrtvih in ranjenih. Tudi vstaški general Paredes, kterega so vjeli in v Caracas odvedli je bil štirikrat ranjen. Kapitani amerikanBkih in britiških vojnih ladij bo pravili, da bolj krvavega boja še niso videli. Washington, 13. nov. Hemphill, poveljnik zvezne križarke „Detroit", kakor tudi Loomis, poslanec Zjed. držav v Caracas, oficijelno poročata o padcu mesta. Za ranjene skrbi zdravniški oddelek inozemskega brodovja. Castro sedaj gospoduje v vsakem pristanu iu v vsakem večjem mestu v Venezueli- Colon, Colombia, 13. novembra. Vsled poročil iz Baranguille bo 10. novembra vladini vojaki napadli vstaše pri Piojo. Boj je trajal dve uri in končal s porazom vstašev. Mnogo vstašev so usmrtili, druge pa vjeli, in vplenili mnogo strelji-va. Vladini vojaki so zgubili tri mrtve in šest ranjenih. London, 14. nov. V petek po noči se je belgijski parnik ,,Belgi-que", namenjen iz Autwerpeua v Alexandria, na visočini Casquet v bližini otoka Alderuey potopil; uprav ta se je potopil meseca marca potniški parnik „Stella". Od 26 mož vtouilo jih'je 18, med njimi kapitan. Carigrad, 14. nov. Grčki potapljači so dospeli v razbito ladijo, ktera Be je pred 130 leti v pomor-skej bitki s Turki blizo Chesme potopila, to je bila ruska zastavna ladija iu se nahaja v ISO čevljev globoki vodi, dosedaj bo našli za $ 100.000 srebrnega iu zlatega denarja iu pravijo, da je še več notri. Trst, 14. nov. Vsi pariiiki in ladij e, ktere dospejo iz sredozemskega morja morajo iti s potniki in moštvom vred v kvaranteuo, ker je na iz Turčije dospelem parniku nek potnik umrl in profesor Weich-selman dokazal, da vsled kuge. London, 14. nov. George Cooper, morilec svoje žene, kteri je bil pomiloščen in iz ječe spuščen, je podedoval pet milijonov dol. in se namerava v Zjed. države izseliti. Bil je preje trgovec v Manchestru iu v prepiru svojo ženo zabodel v Regent hotelu na otoku. Man, meseca avgusta 1S92. Deset let pre^; je bil zatožen, da je na svojo prvo ženo streljal, a bil zatožl.e posušenega umora oproščen ; prva žena se je od njega ločila. Ta kvadratki lump ima pač srečo in utegne v tej deželi še veliko vlogo igrati, kljubu temu da ima krvave roke. Saj v tej deželi marsikak lopnv, kt^ri je v stari domovini kral in goljufal hoče igrati vlogo ,,prominentnega moža". Cairo, 14. nov. Vznemirljive vesti o gibanju armade Califov so sem dospele. Vojna msd Boerci in Anglijo, L o n d o n, 11. nov. V k ljub po-maukljivih poročil iz Natala, vse kaže nato, da Boerci niso samo me sto popolno obkolili, ampak, da hočejo tudi svojo armado opraviti v tako pozicijo, da bodo kos iz Dur bana prihajajoči angleški pomožni armadi. Zato memla zbirajo svoje glavne moči mud Colenso in Lady smith. Ako bi bili patepeni, potem ne morejo nazaj razun, ako se umak-uejo čez Tintwa ali Olivers Hoek prelaz, pri tem bi pa monali pustiti svoje topove v rokah nasprotnika. Ladysmith še vedno bombardirajo. Boerci se poslužujejo sedaj težkih oblegaluih topov m baje tudi bolje zadenejo nego dosedaj. Povsem pa morajo biti oblegani Angleži v jako neprijetnem položaju. K a p s t a d t, 11. nov. Kimber-ley je stradajoče mesto. Kakor se od tam poroča je prebivalcem dovoljeno samo osem unc na dan. Cecil Rhodes se neumorno prizadeva, ohraniti ljudi pri dobri volji. Priredil je v hotelu ve6 zajutrekov za stradajoče in vsaki dan navdušuje posadko. Pri De Aar Junction je velik britiški tabor pripravljen se pridružiti k proti severu pomikajoči pomožni diviziji za Kirnber-ley iu Mafeking. Oficijelni brzo-jav iz Kimberley poroča C. nov., da se ranjeni dobro zdravijo, in da so Boerci rezervar vodovoda južno od mesta osvojili, položaj pa je nespremenjen. Angleži so se umaknili iz Aliwal North, strategičuo važuega kraja v Kaplandu ob meji Oranje države in prepustili bo ga Boercem. Slednjih je pri Bethulie 4000 mož udrlo v Kap kolonijo. Telegrafičua zveza z Aliwal North je pretrgana iu pri Myburgu železuičui tir razdejan. Tudi v okolici De Aar so se Boerci že prikazali. V Durban sta dospela prevožna parnika „Yorkshire" iu ,,Disniore Caatle" iu v Kapstadt parnik ,,Au-ronia". Na parnikih je dospelo skupuo 3676 mož ktere so takoj poslali dalje. D u r b a n, Natal, 11. nov. Močen oddelek pomorščakov s topovi od britiške križarke I. reda „Ter-rible" je odrinil proti meji. E s c o u r t, Utah, 13. nov. Boerci so včeraj opoludue prenehali bombardiranje Ladysmitli, danes večer pa so isto zopet z veliko silo pričeli. Kakor se privatuim p >tom poroča, je danes oklopni vlak s sot-uijo dubiiuskih fisilirjev pnvozil do Colenso. S trdnjave Wylie so na vlak streljali, kteri se je vrnil nazaj, uplenivši nekaj krme. V okolici Colenso je baje kakih 5000 Boercev. Kapstadt, 13. nov. Danes dospeli prevožui parniki ^American", ,,Oriental" in „Orient" so pripeljali 4500 vojakov. Prvi je s tremi baterijami in več štabnimi častniki odrinil dalje v Durban. B r u s e 1, 13. nov. Transvaal-ski a gen tj e pravijo, da je general Buller dospel v Durban in se od petka 4000 mož izkrcalo. To moštvo s tremi pomorskimi brigadami in tremi baterijami Kaptopničarstva, skupno skoraj 10.000 mož se je iz Colenso napotilo proti zapadu s poveljem se proti Ladysmith pomikati. Estcourt. Natal. 9. nov. Pri Ladysmitha se že od ranega jutra čuje izvanredno hudo gromenje topov. Streljanje je veliko močnejše, nego pri prejšnem bombardiranju, radi česar tukaj mislijo, da rabijo Angleži težke topove vojnih ladij. Kaj lahko so pa tudi veliki oblegal-ni topovi Boercev, ktere so iz Preto rije pričakovali. Tukaj malo novega in vendar je tabor vsak trenotek pripravljen na napad. Vojaki vstanejo zjutraj ob 4. uri in so vedno pripravljeni za boj. Poskusi s he-liografičnimi signali med Estcour-tom in Ladysmith se nis<» posrečili. Tudi se je pokazalo, da se Kod-kret platformeza velike ladijne topove ne dajo rabiti. London, 12. nov. Vojni oddelek, naznanja nastopni brzojav iz Kapstadta * ,,Polkovnik Gougli poroča iz Oranje Riv.-rja, da j»- blizu Bel-tnoiita zad'1 ob pozicijo Boercev v polkrogu na višini. Z dvema šva-dronoina ulai.cev na levem in poldrugo stotnijo pešcev na konjih ob desnem krilu, podpiran od topni-čanstva je skušal pripraviti sovražnika, da bi razvil svojo moč.Topni-čarstvo je ostalo na griču, da ga puškine krogle niso mogle doseči. Najprvo jo sovražnik streljal s topom na našo konjico, ktera je hotela v polokrogu priti okolo griča, kar pa ni bilo mogoče, ker je našla povsod mnogo strelcev. Zastonj, 3;uo poskušali priti okolo sovražnikovega krila in tabor Boercev osvojiti, pri tem pa Be zapletli v hud boj, kteri je prouzročil preje poro-čaue zgube. Naši topovi so prav dobro streljali. Sovražnik ni streljal na nikako ambulanco." Po tričetrt urnem boju se je Gough umaknol v Oranje River, kjer so ta i o j skrbeli za ranjene. Boerci so imeli kakih 700 mož in jeden top. Bili so pod poveljništvom David Liba in P. Vandernieru a. Lis Odkupnina. • (Indijanska jx»vest, angleškem.) Bleda luna je zrla na globoko vodovje Ontario jezera; ptički bo počivali pod zelenimi strehami košatih dreves, veverica je urnoBmuk-uila v luknjo, ako jej je po šumenju listja pretila nevarnost bližajoče se sove; jelen Bejezalezel v goščavo, alio so pod Btopali medveda veje pokale. Še je gorel ogenj pred \vig-wamom (bivališčem) Sliengooish. Pred vhodom je sedela prerano postarana žena, ktere veli obraz je razsvitljeval svit goreče gromade. Ob robu jezera je Btala deklica, lepa ka*or srna, ki je ležala y senci koče, in kak« »r divja cvetka v gozdu. Tišina je vladala v okolici. Le otožno vpitje povodnega ptiča je sem iu tja odmevalo čez jezero kakor tožareuje žalujočega duha, in valovi so mrmraje udarjali na obal. Bila je ura za sanie veselja iu bolesti, kakor se je fantazija spominjala minolih časov, ali pa Be polastila prihodnjosti. Za srce je bila to ura upanja, ki je Banjača z smehljajem zrlo, kako tudi bojazen, ki je s temnim pogledom hotela mu vse upauje odvzeti. Mlada Indijan-ka je tam stala pod tem vpljivom, med tem, ko so jej stopile prijetne prikazni pred druševue oč», je prisluškovala zelo oprezno v daljavo. Naposled jo je vzbudil ropot. Ni Pn7nr» Ako p°siJes«ovce do- I UlUI i mu, ali za koga potui i i s te k. v to deželo kupiš, obrni Be b6 zaupanjem na : Fr. Sakser, 109 Greenwich St., New York. Ta te jako ceno in dobro postreže 1 Svoji k svojim 1 (II Jugoslovanska Katoliška Jedaota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pkzdir<', 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I- tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; II. ,, John Glorokah, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. 1 PREGLEDOVALO! KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Pkkširn, Box 2S6, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 201. Ely, Minnesota. Dopisi naj Mag volijo pošiljati na I. tajnika Ivan Gov ž eta, Box 105, Ely, Minnesota. Društveno glasilo je ,,ULAS NARODA"* bil udar. c vetda, kakor je pričakovala; stopinje od dal«** bo bile in to nepričakovane in nepovoljne. Bil j« Mokassin, vendar kakor je nje skušeno oko razločilo, niso bile stopinje kakega Indijanca. Kmalu je bila zjv* streljaj odalj**no meJ drevjem videti postava, kt«*ra seje a bližala koči. D 'ktica j-* olinnla in stopila par korakov, »»»daj jo ■poznata tujca, kt>*ri j" pred mnBe-cem z nekoliko U*l<>p dtnirni in dvmna rud^-ekožrema tri dni bil pri njih, ko bh je bavil /. lovom in ribarstvoiu. Danes je sam prišel. Kaj ga »►mu dovede? Na obali, kamor redko kedaj kak belopolten prid«' in potem le p<> p .slu spremljan od rud»-isha je odprta za bledolič:ii obraz. Le vstopi in 8»* spoči, indijanska deklica bode pri tebi ostala in iv«'je prijatelje pozdravila. ** 1'oslednja opazka j<* tujca iznena-dila in odgovoril: ,,Nemam prija-| teIjev, sam sem prišel.*' Deklica mu je namignila in rekla: „Moj ode j»* v«-dno vt*S'*l videti o*>raz»* svojih prijateljev; p«»sa-^ inezna zvezda na nebu je dobro-> došla!" Beiopoltni se je bližal koči. Stara ni izrekla ni kako začudenje, ko je nekdanjega gosta spoznala. Nj«*g«>vo neverojetno glaa^čo d< »godbo kako je Blučujno zgubil svoje spremstvo po dolgem tavanju, in kako je naposled sem prišt-l, stara smatrala za verujetno. Tudi stara mu je rekla dobrodošel in pripravila ležišče. Anglež je vprašal potem : ,,Kje j« je Shengooish? Ali je še tak" jmzno od doma?4* „Iščemo ga," odgovorila je deklica, ,, korak i bledoličuega so Sebe-ganonslii od obali zvabile, sedaj se bode zopet tja povrnila in tam ča kala dokler jej mes><• ne pokaže čoln očeta, enako jezerskemu ptiču." Anglež se je vzdignol in rekel: ,,Bledoličnik h »če stražo b teboj deliti.** Deklica je nan-dila kakor ne bi čula. Gostje odklonil divjačino s koruzo, dokler (»če domu ne pride in h i t*-1 za deklico. Ta mu je pokazala na velik kamen v bližini kot pripraven sedež in počivališče ter rekla: ,,Moj beli oče je ves dan okolu tekal, gotovo je utrujen." Opazka oče ni bila belopoltemu f primerna, ker on je gojil za deklico vso drugačno ljubežne, nego ono četa. Odgovoril jej je lino in zelo Mgorko: ,,Nisem tako utrujen, da bi vP|».,čival, ako ti fltojiš. Niotrdit je obliko in polt istega dogodbo nj*» rodu, ktero Je Cranford poznal. Ssbe-ganonshi ui bila hči sove, stare ž.-ne Indijanca. Bila je hči belopoltne Angležinje, ktero so Indijanci pri napadu naselbine v zgodnjej mladosti vpleni I i ter je pozneje postala pri-jaziiH hči rodu. Erimna je uuirla kot najmlajša in najlepša žena Shengooish r< du, ter je marsikaj od svoje lepote in ljubeznivosti osta-vila svojej hčeri, nikakor pa jej ni /navdahnila nagnenja in običajev P do dežele bledoličiiikov, od kterih je imel& le še mrvico spomina. Nepremakljivo je deklica stala liki kakej sohi. Cranford jo je motil v tej tiščiiii: ,,AIi nema Sebe-ganoiiBhi oči za nič druz»jga, nego za jnzet-o, ali nema ušes za nič družba, nego za bučanje valov?** _ Nje srehrozvoki glus mu je odgovoril : „Oua čuje glas jezerskih ptičev iti vetra, ki brije nad jezerom, druzi-ga glasu ni čula, dokler j"> m bledoličnik nagovoril." Cranford jo je brzo vprašal: „Ali me bodeš poslušala, ako govorim?" ,,Moj beiopoltni oče ve, da so uš.-sa njegove hfo re vedno odprta za njegov glas," odgov. rila mu je. Ta izogibajoči odgovor ni dopadel Angležu, ker ni bil namenjen njegovemu gorkemupribliževanju, kte-rega je uprav pričeti nameraval. Z lepimi besedami jezika rudeče-kožcev, kterega je dobro znal, je pričel navdušeno popisovati njegov d- mači otok, rib bogato vodovje, o divjačine prenapoluenih lovih in Ijulieznjivih prebivalcih, kteri so gostoljubni ;n postrežljivi tudi tujcem vsake druge polti ali običajev. Suhoparno je na to deklica opazila : „Dežela bledoličnikov mora biti lepa in bogata; ču-lim se zakaj njenidtotroci tako daleč hodijo v deželo, v kterej solnce zahaja." (Dalje prihodnjič.) Drobnosti. \ staro d o m o v i ti o so se vrnili: John Koren iz Thomae, \V. V a., v Št. Rupert; Frank Vesel iz Kibiuga, Minn., v Zamostec; Marko Oberman iz Chicage, 111., v Metliko; Matija Vinski, John Kasni in Jurij Mogaš, vsi trije iz Ma-uistique, Mich, v Višuico; Mat. Žlogar izSteeltona, Pa., v Metliko; Auton Bravar, Filip Bratina, Juro Novosel, Joe Bakart, vsi iz Steel-t »na, Pa., v Karlovac; John Ogrin in M It. Šurca, oba iz Waukegana, 1II., na Vrhniko. S francoskim parnikom „La Gascogue" je dospelo (»kolu 00 Slovencev, nekaj jih jeodšlo v Indianapolis in druge kraje, vrnen ni bil nobeden ; vsi so dospeli s posred »vanjem našega zastopnika v Baselnu. * * * Pri volitvi v kmetijsko družbo na Kranjskem dne 2G. okt. so dobili gospodje: Povše 1N74, grof Barbo 1272, Wurzbah 1871, Žirovnik 1271, Paulin 1272, glasov. Gosp »dje : Ambrožič, Polak, Kalau, Rant Sušteršič, Wester in Zabert so dobili po 604 glasove. * * * Najvišje po t r d i I o je dobil sklep kranjski ga dež. zb >ra, da se najame posojilo .S00.000 gld. za občekoristne stavbe in njihove poprave. * * * Razkrinkan berač. 30. okt. zvečer je beračil po prodajal-nicuh in gostilnah na Dunajski cesti v Ljubljani neki velik berač, ki )e n.->«il desno roko vso obvezano in pripovedoval, da ima tako roko, da ne more prijeti za nobeno delo. Usmilj ni ljudje so mu res dali miloščin. Ko pa je prišel policaj in ^a vstavil, da mu pokaže bolno roko, se je branil odstraniti cunje z roke. Naposled pa je policaj le ho-tal videti roko in mu je sam od vezal cunje, v katere je imel zavito roko. Roka je bila popolnoma zdrava. Berač — Janez Mohar iz Seuožeč v litijskem okraju — je nato dejal: „če ne goljufam, p* nič ne dobim**. S tira skočil je v soboto, 21. okt. popoludue krog 3. ure želez-nični stroj režijskega vlaka in to med postajama Višnja gora Grosuplje pri 28.5 km., na moBtu nad Veliko Loko. Nesreča se ni pripetila nobena, le promet je bil ustavljen toliko časa, dokler niso vzdignili železniškega stroja, vsled česar so imeli vlaki 2 uri iu še več zamude. Vzrok te nezgode je neznan. * * * Požar. D ne 23. okt. opoludne je začelo goreti pri Seliškarju Podutikom pri St. Vidu; ogenj je upe-pelil hišo in gospodarska poslopja. Škode je 1500 gld. Razen tega ima stanovnica M. Dolinar 200 gld. škode. Ogenj so pogasili va-ščani. * * * Brezsčnamati. Iz Višnje gore se nam piše: V soboto dne 21. okt. je šlo dekle, vulgo „Zvončkov Micel** v gozd po drva, kjer je nenadoma pred časom — porodilo Svojega tretjega nezakonskega novorojenčka je deklina pustila v gozdu pod starim gradom; otroka je baje neka druga žena zakopala, sama je pa šla domov iu se vlegla v postelj. Stvar je hitro zvedela višnjegorska žandarmerija, ktera je šla po mlado, bolno mater in jo izročila sodišču. * * * Roparskega n h p a d n i k a na Rožniku pri Ljubljani so zaprli v osobi Feliksa Slabiue, krojaškega pomočnika br^-z posla in se je ta nam ovadil, ker je zvedel, da mu je vsa policija za petami. Zatrjeval j-\ tla ni imel revo Iverja, ampak le napadeni dami strašil ž njimi * * * Policaj mrliča obudil. 2(>. okt. popoludne bo pripeljali iz d^ž-hie b Juice v Ljubljani na južni kolodvor nekega bolnika, kije zapustil bolnico, da pojd«<'domov, k j«*r ei želi umreti. Spremljevalec spravil ga je v prvi razred v brzo-vlaku. Ko pa je bolnik prišel v ku-pej, postal je naenkrat ves bled in seje onesvestil. Pasaži rji so začeli kričati, da je mrtev in tudi njegov spremljevalec je bil tega mnenja in ga je dal prenesti iz kupeja na klop na peronu in mu je zavezal z ruto glavo, kakor je to pri mrličih navada. Spremljevalec je jokal in si ni vedel kako pomagati. Nato je prišel na kolodvoru službujoči policajui stražnik in je potipal navideznega mrliča za roko. Čutil je, da še bije žila. Odvezal je ruto in dal prinesti konjaka in vode. Konjak je spravi 1 navideznega mrliča spet k zavesti in mu dal novega življenja. Odpeljali so ga potem spet v bolnico. Dotičnik, ki je 74 let star in že 8 let bolan, bi se bil lahko zadušil, ker je bil tako pre-vezan, da bi ne bil mogel dihati, če bi se bil osvestil. * * * Iz tabora celjskih G earn a n o v. Tisti odpadnik Polla-netz, ki je bil nekoliko ranjen, ko je moral g. Gostinčar z revolverjem braniti svoje življenje, je prevzel Pel le to vo trgovino v Celju. Denar za to mu je dala „Siidmark4t. — Sodu: sluga Ilorvat, ki se je pri nt-padih na Cehe in Slovence tako odlikoval, da so ga morali odpustiti iz službe, je našel v zavetje pri — okrajni sodni ji. Isti ravnatelj, ki gaje pri jednih vratih odslovil, ga je sprejel pri druzih. Trgovski firmi Joh. Radakov.ts v Celju diše prav dobro slovenski groši. Ta firma zna tudi dobro slovenski, ka !ar je kaj zaslužiti. Sedaj razpošilja samoslovenske dopisnice, y katerih naznanja slovenskim trgovcem, da jih obišče njen potovalec Štefan Friskits. * * * Nameravan roparski umor se je ponesrečil v Gradcu. Siu prijatelja dr. Sauersicka, gra-škega odvetnika, je hotel podkupiti vrtnarskega pomočnika v ta namen, da bi odvetnika umoril in oropal. Vrtuarski pomočnik se je delal, kakor bi bil z načrtom zadovoljen. Ko mu je mladi ropar prinesel bodalo in britev, ga je izročil obve š'ieni in čakajoči policiji. * * * Rav n oprav n ost na Goriškem. Nedavno se je vršila v Gorici porotna obravnava. Obtožena sta bila dva Sloveuca, priče bo bile slovenske, a vzlic temu so bili zapisniki preiskovalnega sidnika pisani v italijanskem jeziku, je bila obtožnica spisana v italijanskem jeziku, in seje obravnava vršila s pomočjo tolmača, torej na tisti način, kakor se vrše obravnave s Cu- lukafri in Hotentoti. * * * Železnica Gorica-Trst. Tržaški listi poročojo o železnici, ki bi šla iz Gorice v Trst in Bicer v smeri proti Ajdovščini do približno Dornberga, potem bi se zavila po vipavski dolini Čez Štanjel, Komen, Opči no, Katinaro proti zalivu v Miljah ter bi se stekla v železnično progo pri sv. Andreju v Trstu. Tako črto slikajo kot nadomestilo za predelsko ali bohinjsko železnico. Najbrže pa bi bila ta proga le pričetek jedne ali druge železnice, nikakor pa bi ne bila zgrajena v ta namen, da nadomesti katero izmed omenjenih dveh. V tem slučaju, ako bi se tak načrt uresničil, bi zadela morda kaka prememba vipavsko železnico. * * * Uboj pri Čedadu. Nekaj čaBa je od tega, kar se je dogodil pri Čedadu izreden uboj. Žena je ubila s sekiro na polju svojega moža, ki je bil odšel pred leti od doma ter se je sedaj kar naenkrat zopet vruil prav nenadoma, posebno za ženo, katera si je bila med tem časom zbrala drugega ljubimca. V zvezi z umorom stojita tudi ljubimec in sin ubitega, kakih 18 let star mladenič, katera sta mrtvega moža prenesla s polja na cesto t>*r položila zraven njega zavoj sladkorja, češ, da se bo mislilo, da so ga ubili financarji. Sodnija pa je prišla na sled brezsrčni ženi, katere obleka je bila s krvjo m >ža uapojena. Odvedli po njo, ljubimca in sina v zapor, kjer jih čaka zaslužena kazen. • * * Nad poročn i k — frančiškan. Z Dunaja poročajo, da se je odpovedal grofovsko-knežjemu rodu grof Mauricij Bossi-Fedrigotti c. in kr. komornik in nadporočnik 5. ulanskega polka in šel med frančiškane. * * * P r e s t o 1 o n a b 1 e d n i c n-v d o-va Štefanija — nevesta. Ker je grof Lonyay, ženin nadvoj-vodinje Štefanije, kalvinec, bo moral prod poroko prestopiti h kato-ličanstvu. Štefanija se mora odpovedati vsem pravicam prestolona-sledstva. Pravice hčerke Elizabete pa ostanejo seveda nedotaknjene. lGletna Elizabeta dobi v kratkem svoj dvor. Štefanija je imela doslej 35.000 gld. mesečno apanaže; ko se omoži zuova, bo dohivala 100.-000 gld. na leto. ,,Reichs\vebr" poroča, da je zbujal grof Lonyay v evropskih salonih s svojo zuna njostjo, s svojo eleganco in ljubeznivostjo pozornost. Svoj grad v Oloszi je dal grof Lonyay docela prenoviti in baje prekrasno prirediti. * * * Dekle u b i j 9. 1 k a. V Sarajevu vzbuja veliko zanimanje slučaj, ki se je razpravljal med par dnevi pr"^ ondotnim sodiščem. 181etna Milka Ninkovič je ubila kmeta Ivaya Stioa iz Džimirja, okraj Rogatiea, ter se izročila sama sodišču. Preiskava je dognala, da je bil umorje-nec oženjeu in Vtdik razuzdanec, ki je napadal ženske ter jih prisilil, da so Be mu udajale. Tudi Milko Ninkovič je prisilil, da je zapustila starše in se — dasi nerada — pečala ž njim. Končno pa ga je ubila samo zato, da se reši njegovega silnega vpliva. Sodišče je dekleta povsem oprostilo. * * * V o j a š k o. Podčastnik (rekru-tu) : „He Bokav, ti smrdiš kakor dihur P*— Rekrut: ,,Ne gospod podčastnik, jaz ne smrdim P' — Podčastnik: „Jezik za zobe, izvrši moje povelje!** Naznanilo. Za Božič Podpisani naznanja rojakom, kteri še niso pri uohenem društvu iu b5 vaj o v Calumetu, Mich., in okolici, da je društvo sv. Petra štev. 30 znižalo vstopnino v drušrvo za tri mesece, sedaj je lahko pristopiti proti plačilu S4 in to le za tri mesece. Društvo je trdno in v zvezi z K. S. K. J., ktera izplačuje lepe svote za umrle. Zato vabimo vse brez izjeme v društvo in naj vpora-bijo to lepo priliko. K obilnemu vstopu vabi odbor drnštva sv. Petra, j Calumet, Mich., 6. nov. 1S99. pošiljajo kaj ra- ________ di naši rojaki svojim sDrodnikom darila v novcih in to najbolje store, ako se poslu-ž i jo posredovanja Fr. Sakser-ja, 109 Greenwich St., New York, kteri jim novce najceneje, najhitreje in sigurno domu pošlje. (20. f.) 7 Naznanilo. Slovencem v Chicagi, 111., naznanjamo, da Be je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u r j a štev. 960 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednuta v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starosti, od S1000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa SS c. lani se sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtuine se lahko zavaruje od S500 do 83000. Za bolui-ško podporo se plača SI na 3 mesece, podpora pa je najmanjša $5, največja pa $7 ua, teden, iu na društvene stroške obišče bolnikazdrav-nik vsak teden enkrat. Du koncem tega leta se sprejemajo člaui proti polovični vstopnini. Ako ž-di kdo uatančneje pojasnilo, naj se oglasi pri predsedniku : Ant. G regoriz, 761 AllportSt., Chicago, III., ali pri tajniku: Juho Stephanich, 655 Tiiroop St , Chicago, 111. Palace Meat Market, Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Mich. prodaja izvrstno meso razn* vrste, kakor tudi perutnino. Vse blago je sveže id prve vrste- Naša posebnost so kranjske klobase. Tži Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Naznanilo. Rojakom naznanjam, da sem preselil svojo trgovino s knjigami iz Jolieta, 111., v Cleveland, U-, ter se priporočam za nadaljua naročila, ker ravno sedaj sem dobil mu<>go po vesti) ill in krasno vezanih molitvenih knjig. Cenik pušljem brezplačno, ako mi kdo zanj piše. Za naročene knjige naj se mi Idagovo-I i jo novci takoj z naročilom poslati. Ravnokar sem dobil liste s podobami pastirčkov za božične jaslice in jih prodajam po 5 ct., (i listov za 25 ct., na vsakem listu je več različnih podob pastircev, jagnjet, rojstvo itd. Kar kdo želi, naj mi piše; mali znesek mi lahko pošlje v poštnih znamkah. Z spoštovanjem Math. Pogorele, 647 Hamilton St., Cleveland, O.; Iz proste roke IpJCOČLSjj v Kandiji, poleg Novega mesta. Pri Kondatu, popreje pri Štrum-beljnu, stara znana GOSTILNA, vedno dobro obiskana; leta 1890. je bila vsa hiša predelana iu je sedaj tudi pripravna za prodajalnico poleg krčme in še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinje, kaščo, 3 kleti, ledenico, skedenj in pod, 2 seuici, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik Vit pri hiši za zelenjavo, ktera se doma rabi. Cena je 15.000 gold. Dalje prodam veliko kmetijo, velik travnik na kterem se na kosi 24 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov, 40 oralov njiv in 2 kozolca, vse strehe so pokrite z opeko. Cena 12.000 gold. ».tiri dele h os te, vredno 2200 gold. Vse skupaj prodam za 29.200 gold. Prodam tudi domačijo posebej kakor je kupcu na voljo. Uzrok prodaje je ker sem sam . in nemam dedičev. Naslov je uareciti: John Konda, Kandia, št. 43 pošta Novo Mesto, Kranjsko, Avstria. Francoska parobrodna dražba Svoji k svojim! Podpisani naznanim, da sem odprl uovo PRODAJALNO Z GR0CERIJAM1 1702 St. Clair St., Cleveland, O. ter vabim rojake in znance k obilnemu obisku. Skrbel bodem vedno, da jih postrežem z svežim blagom, po primerno nizkej ceni in vsako naročilo hitro zgotovil. Kdor se želi prepričati, naj si naroči razuovrstno blago iu brzo bode postrežeu. Priporočaje se: Fred Svoboda, 1702 St. Clair St., Cleveland, O- Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Gascogue 16. nov. L' Aquitame 23. „ La Normandie 30. La Bretague 7. dec. La Champagne 14. n La Gascogue 21. L' Aquitaine 28. La Normandie 4. jan. 1900. La Bretagne 11. M 1900! Prvi razred kajite do Havre veljajo $60 in višje Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK. NAJNOVEJŠE! Austrian Hungarian Model Tobacco izdelovalec Listnica nrednistva. Rojakom, odpošljemo s< daj za $40.80 100 gld. avstr. velja vh, pri dejati je š« 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. PRATI KO za leto 1»00 dobimo v kratkem ker je Že na potn, kakor hitro jo sprejmemo, naznanimo v listu? 209-14th St., BROOKLYN, N. Y. 209-14th St. Ta tobak je izvrsten za pipo iu za žvečenje (čik), pripravljen je prav po avstrijskem načinu. Ni smet, kakor drugi tobaki, ni iz samih korenin ali Sladak, temveč izvrsten tobak iz samega perja rezan. 6 Zavoj stane samo 5 centov. Slovenski delavci zahtevajte povsodi: Austrian Hung. Model Tobacco Razprodajalci dobe popust. JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanje iu popravo. Cene 00 primerno nizke, delodobro io trpežno. Najnižja cena trowrstuih harmonik je ¥18 do $35 in naprej, lzvršu bdi tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da »t jih lahko vsak ogleda 11a Express Ollice. Glede natančuejih pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzelf 30 KING ST., Clbveiamd, OHIO. A ktere imamo ▼ naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako bp nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Sveta nebesa, zlata obreza, SI. „ „ v usnje vezane, TOct. Rafael, zlata obreza, S L. „ v usnje vezane, 80 ct. Kruh nebeški, zlata obraza, $1.20 ,, „ v usuje vezane, 90ct. JezuB na križu, zlata obreza, „ „ „ v usuj, vezana, 80 ct. Presveto srce Jezusovo, zl.obr., S 1.10 „ ,, „ v usuje vez., 90 ct. Zvonček nebeški, zlataohreza, SOct. t, „ v usnje vez., 55. ct. Kruh angeljskt, v usnje vez., 65 ct. „ v platno vez., 42 ct. Spomin na Jezusu, zlata obr., 9Sct. „ ,, v usnje vez.,55ct. Pravi služabnik Marijin,zl. ob. S 1.10 „ ,, „ v usnjeSO ct. Naša ljuba Gospa, v una. vez., 90 ct Druge bIov. knjige:: Zgodbe sv. pisma. 40 ct. Evangelij, 50 ct. Sveto pismo, 6 zvezkov, $5- Stari testam nt, 35 ct. Veliki katekizem, 45 ct. Mali „ 6 ct. Abecednik veliki, 25 ct. ,, mali, 12 ct. Slovarček nemško-slovenski (Pau lin), 35 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. Hitri računar, 40 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct. Cvetina Borograj^ka 35 ct. Princ Bvgen Savojski 24 ct Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zriuski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jubilej ces. Frauc Josipa 35 c Naš cesar i-rane Jožef I. 25 ct. Marjetica* 50 ct. Gozdovnik, I. m II. del. 50 ct. Močni baron Raubar, 25 ct. Črni bratje, 20 ct. Cesar Maksmilijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. Spominski listi iz avBtrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Genovefa, nova lG'ct. Eno leto mpd Indijanci, 20 c t. Andrej Ilofer, nova izdaja 20 ct. ,, „ stara ,, 14 ct. Naš dom I. i a II. zv., ct. Pagliaruzi I., II. in III. zv., 50. c t. Zbirka Ijubimskih pis^m, 30 ct. "Mati Božja na Blejskem jezeru, lOct. Ave Marija, 10 ct. Podpisani ee priporočam vs^m Slovencem in Hrvatom v Onrmhi in okolici, da obiščejo prvi slovenski P itad^L - ^ ^ tj 1024 South 13. St„ Omaha, Neb. Vedno st-m pripravljen vsakomu lobro poetreči z dobro pijačo., in;m w h i s key e m in izvrstnimi *modkami. Tudi imam lepo urpjene »renofti^ča; ako kdo sem pr qp> < IGN. TANCIG, slovenski fotograf v Calumelu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovsnc^m in brstom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jam<-im, «Ja zadovolj m v- k >ga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE br-.ehes zi žeimke, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar z-lo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam sl.ivnem cbčii.stvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših 1 j u i • i h doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili oi>j*>dn< m slikani. Z spoštovanjem udani IGNATiUS TANCIG. CALUMET, MICHIGAN. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. Dusohek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigara) po iako n i z k e j ceni. Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" s barvano Bliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zah te vanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uxorce (Samples) kakor tudi večja naroČila* pošiljam po Expreso prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. Svoji k svojim! 8 pre ta i agentje s« sprejmo proti ngodnin pogojev. Silvester Strametz, da harmonike izdelane po biti pri rukej godbi na žice JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj priporoča za izdelovanje in popravu KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glas-nim od $25 naprej in treba dati 85 ,,are". Boljše vrst«3 od #45 do #100. Pri naročilih od 850 do £100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano iu prva poprava brezplačno JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala: ravnatelj mestne godlie (Citizen Consolidated Band) iJOtriiiiem John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uji>ra- trobente ali piš£ali. Vina na prodaj. Dobra rudeča in črna vina po 40 do 55 centov galoua s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo -pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco Cal. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na nove urejeni kterpga odprem dne 1. januarja 1899 Vedno bodem točil rszno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj ^saloon^ 400 Elm Str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni Be Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IGNAC 3IIKLICH. •Ti^-HT "T1-—emet ii.y,»nijr.i"W!r »my Ji/La'Kapscli f na ELY, ------ MINNESOTA, f k priporoča Slovencem svojo trgovino z različnim blagom, kakor ob;eko za moške in otroke, čevlje, škornje in druge stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrste. ^ Vse blago je dobiti po nizkej ceni. Dalje priporočam svoj jepo urejeni J saloon I v onilui poset, ker točim izvrstno s v e ž e p i v o, fina vina % in whiskey ter imam vedno v zalogi fine s m o d k e. Rojak naj podpira rojaka ! s^g-gg »g yg »g^yg g KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 wKliam Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice. in dolžna pisma. izposlnje in isterjtije Rapnscine in dolgove. Slika predstavlja srebrno uro zjednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . in na 15 kamnov samo ^>15.00 Na zahtevanje se razp šiljajo ceniki frankovani. PoStena postrežba in amstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, 89. E. MADISON STREET, CMCAftO. ILL Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne imodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker Btoril bodem kar je v moji moči. Slovenci obiSčete me obilokrat! Svoji k svojim! Sd spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge po brez odbitja novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". IM Edino slovensko podjetje! Pozor ^iM Slovenci! IF^IR,, SAKSEB & Co. („GLAS NARODA") 109 GREENWICH STR., NEW YORK. Posreduje rojakom prevoJnje 1 i s t k e za naj!>olj>e parnike po n a jn i l j i h c en a h. Dobro pouSimo potu joče* imam. > izvrstno zvezo v Evropi. Ako se kakemu potnika pripeti kaka neprilika, t>odisi v Evropi ali tu'^aj v T.ir^^e < »tiice (Castle Garden) po>re«lu jemo, da ga puste naprej potovati, kar drui:t a^entje na zapadu ne morejo storiti in >.> I^otniki mnogokrat vrnjeni. Na t.i n.'i } -el n.» jrnzijo oni, kteri /a ki>ga listek kupijo. — Dalje preskrbimo in prodajamo rojak. >ni vožnje v Evroj^o ali st:iro domovino za vse parobrodne družbe in železnice {>»> Zjedinjenih državah najceneje. — Pošiljamo v staro domovino —^^ denarje ——^ bodisi za zasobne osobe ali hranilnice po najnižji ceni in jnko hitro, ker imamo dobre, solidne zveze. Slehrni te pre] no d.sjiejo, parni k odrine točno in ti ljudje morajo p>tem na svoje stroške čakati po več dni, nied tem. ko si tukaj kaj lahko pomagajo. Enako je s potniki i/ stare dom vire sem v Ameriko; na zapadu ali v Evropi kupljeni potnik je prepuščen sam sei i i ti ga /a r/rje;o pred naselbinsko oblastjo ko dospe v New York, med tem. ko mi ?;t naše potnike vse mogoče storimo in ni bil 5e nijeden nazaj poslan, torej po Čemu si delati ne] >trebne skrbi in strah : za potnike, kteri potujejo brez našega posredovanja in niso nam dobro . nar.i, pa se pe moremo truditi, ker je čas predrag. — Naše denarno pošiljanje v staro domovino je na zelo solidne) podlagi in vsako pošiljatev odpošljemo s prvim hitrim parnikom. Odposlali smo pa že rojakom nad 3 milijone goldinarjev avstr. velj. Toraj vse prednosti govore v vseh teh zadevah obrniti se le do : FR. SAKSER & CO (..GLAS NARODA") 109 Greenwich Street, New York. Kdor potuje v staro domovino na nam br/ojavi dohod v Nkw York in po kte-rej železnici pride, najbolje da brzojavi i/ 1 i 1 ai 1 ali OsWice, Montkeai a, cnicage itd., ker iz teh krajev vozijo redno \ Nnv Vcek. Vsakdo naj jireje vpraša, kdaj pride v Nevv Viirk in po kterej železnici, da ga na! človek pride ] < čakati ; z malo svotico si dolarje prihrani. Vedno naj vsakdo j a, i na številko 109 Greenwich Street. » 3* 5j* 2 J2* S* Ži S HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik sedaj na^Jlnjeni zdravnik na So. East corner Walnut Str.y KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljuhljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri taraošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu YSakOYTSQl za i notranjih Mor tal mm bGleznij. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Mouakovem, New Yorku,Phi-ladelfiji itd. itd. je h$l rojen v Sa-moooru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in liaj-npasnejše Človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami Dr. na i -n si30i3±i0_e postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj Be vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu, vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- sisoisi -n o ululuJulOlulOflulOlOlOlOlO IOIOIOI OuMuO Icioi \oi o nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa ran je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, pc krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam Brčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K a r o 1 B 1 aži n a, ^ Canion Ferry, Mont. Dr. G. IVA.N POH&K se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezeu, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to' pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, „ ... MISSOURI.