piotano v gotovM. Leto XXI.. št. 65 Ljubljana, torek 19, marca 1940 Cena 2 Din U pravni* t vo: Ljubljana, Knafljeva 6 - Telefon Mer. 3122, 8123. 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek:. Ljubljana, ftelen-burgova uL — Tei 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg St. 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St. 190. Računi pri poŠt. ček zavodih: Ljubljana St 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znata mesečno 28 din. Za Inozemstvo 40 din. UrednlttTo: Ljubljana, Knafljeva ulica 8, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon St. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Brennerski sestanek Vojna še ni stopila v odločilni stadij. Še vedno ne moremo govoriti o dokončnem formiranju dveh vojnih taborov, še vedno pa smemo govoriti o posebnih interesih velesil izven sedanjega konflikta, interesih, ki se pri nobeni izmed njih ne ujemajo v celoti z interesi tega ali onega vojnega tabora. Vojni cilji obeh vojnih strank so že tako ostro zarisani, da lahko govorimo o nepremostljivosti prepada, ki zeva med njimi, toda oba tabora morata še vedno računati tudi s stališči onih. ki so izven konflikta in ki zastopajo svoje posebne interese. Dejstvo je končno, da so proti razširjenju sedanjega konflikta v splošno katastrofo na delu sile političnega in moralnega značaja, s katerimi morata oba tabora računati. Vse to nam razlaga, zakaj se v razpletu vojne, ki svoje kritične točke še ni dosegla, neprestano govori tudi o miru in zakaj se istočasno z vojnimi operacijami na vse strani tako močno razvija diplomatska aktivnost, ki še vedno zavzema prvo mesto v gibalih mednarodnega razvoja. Oba vojna tabora morata svoje delovanje še vedno vsmerjati v skladnosti z dvema možnostma. ki se neprestano postavljata: mir brez zmage in poraza na bojiščih ali pa odločitev z orožjem. Kolikor več^e bi utegnilo biti prepričanje, da se nova vojna na bojiščih ne more ugodno odločiti samo za eno stran, ker so mnogi mnenja, da v njej ne bo več zmagovalcev in premagancev, toliko boli realni postajajo mirovni računi v ozadju sedanjih vojnih operacij. Na njih realnost pa utegne razen tega vplivati tudi zadržanje činiteljev izven vojne, od katerih mnogi iščejo osnovo, ki naj bi prebrodila sedanja nasprotja interesov, a nekateri spet ne prikrivajo, da si ne žele zmage niti enega niti drugega vojnega tabora, dočim se z gotovostjo skoro o nobenem izmed njih ne more v naprej trditi, ali se bo končno tudi sam odločil za vstop v vojno. Samo ob upoštevanju obeh naznače-nih možnosti nadaljnjega razvoja sedanjega evropskega spora lahko pravilno ocenjujemo posamezne značilne dogodke in razvoje v senci nabrušenih mečev. Dvojna igra sedanje politike velesil v naznačenem smislu se nam posebno značilno odkriva v zvezi z evropsko misijo Rooseveltovega odposlanca Sumnerja Wellesa. Uradno tolmačenje te misije kot zgolj informativnega potovanja gotovo najbolj odgovarja dejanskemu položaju. Toda nihče ni prezrl prizadevanj nekaterih velesil, da bi ta pot znabiti vendarle odprla možnosti za poskuse posredovanja med obema vojnima taboroma v znamenju mirne likvidacije obstoječih nasprotij. Gotovo je, da pripisujejo v vseh centrih evropske politike izredno važnost vlogi Zedinjenih držav Severne Amerike kot velesile izven konflikta. Tem pomembnejša pa bi se seveda zdela ta vloga, ako bi se izkazala za realno možnost povezanosti ameriške akcije s stremljenji Italije ali Vatikana, ki tudi zastopata v sedanjem kon-fiktu stališča, ne povsem istovetna z računi vojnih taborov. Razumljivo je nadalje, da Nemčijo v sedanji vojni prav tako zanima, kakšni so njeni vojni in mirovni izgledi. Merilo njenih vojnih izgledov je lahko poleg njene velike lastne moči samo gotovost glede morebitnih sodelavcev v vojaških naporih proti zapadu; merilo njenih mirovnih izgledov pa je nič manj važno vprašanje kdo bi lahko podpiral nemške interese in zahteve, ako bi se konflikt začel urejati za zeleno mizo. Zato je za Berlin v sedanjem položaju enake važnosti diplomatsko delo za morebitno pridobitev sigurnih vojnih zaveznikov kakor za pridobitev mirovnega tabora, ki bi zastopal nemške Interese v primeru mirovnih pogajanj. Vse to pa nas napeljuje na domnevo o tesni povezanosti trenutne taktike velesil — onih v vojni in onih izven nje — z Wellesovo evropsko misijo. Po mnenju vatikanskega »Osservatore Romano«, ki v sedanjem položaju gotovo razpolaga z zanesljivimi informacijami o stališčih velesil, je Nemčija pred alternativo ali naj se odloči za dolgo vojno, ali pa poseže v sedanji razvoj z dvema enako radikalnima akcijama: z vojno ali mirovno ofenzivo. Za prvo pot se more Nemčija — po mnenju navedenega organa — odločiti le, ako je povsem gotova ruskega gospodarskega sodelovanja, za drugo pa v nasprotnem primeru. Te vatikanske navedbe nam lahko služijo za merilo pri presojanju ozadja nenadnega sestanka Mussolini j a in Hitlerja pod Brenner jem. komaj nekaj dni po Ribbentro-povem obisku v Rimu pri Mussoliniju in papežu ter tik pred zaključkom Wel-lesove evropske misije v Evropi. Značilno je, da je istočasno s poročilom o brennerskem sestanaku prišlo tudi poročilo o odgoditvi Wellesovega odhoda iz Italije v Ameriko, ki je bil prvotno Po sestanku na Brennerju Po dve in pol ure traiaiolem razgovoru sfa se Mussolini in Hitler popoldne vrnila v Rim oziroma Berlin — Ogromno zanimanie za sestanka po vsem svetu ze vcerai rezultat Rim, 18. marca. br. (Stefani). Na Bren-nerju je bilo danes vse v svečanem razpoloženju. Ital janska obmejna postaja je bila okrašena z italijanskimi in nemškimi zastavami in na peronu ie bil razvrščen bataljon italijanskih planinsk.h čet Na postaji so se zbrali tudi prefekt iz Boizana. poveljnik bolzanske armile in drugi zastopniki oblasti. Razpoloženje ie b:lo prav tako kakor pred dvema letoma ko se ie preko Brennerja Hitler pripeljal v Italijo na obisk, ali oa v septembru, ko ie italijanski ministrJki predsednik preko Brennerja potoval v Monakovo. Posebni vlak z ministrskim predsednikom Mussolinijem je snoči pi ispel v Bi sianone (Brixen), kjer je Mussolini s svojim spremstvom prenočil. Davi je nadaljeval potovanje in je sredi hudega Suežn« ga meteža ob 9.30 prispel na postajo na Brennerju. Na postaji .ie bataljon vojakov izkazal Musselin ju vojaške časti. Z Mussolinijem so se pripeljali italijanski zunanji minister grof Ciano, nemški poslanik v Rimu von Mackensen šef Mussolinijevega kabineta ter nekaj višjih funkcionarjev italijanskega zunanjega m nivtrstva. Točno ob 10.10 se je pripel al oreko meje kancelar Hitler s posebnim vlakom. V njegovem spremstvu so bili zunanji m nister Ribbentrop ter nekateri višji funkcijonarji z Wilhelmsstrasse. Ministrski predsednik Mussolini je takoj stopil Hitlerju nasproti in ga prisrčno pozdravil. Enako je itali an-skj zunanji minister Ciano pozdravil svojega nemškega tovariša Ribbentropa in njegovo spremstvo. Sledila so predstavlja nja posameznih funkcionarjev, nakar sta Mussolini in Hitler naglo pregledala častni bataljon planincev. Zatem so se vsi podali v Mussolfn'jev vlak. Mussolini, Hitler, Ciano in Ribbentrop so se umaknili v Mussolin'jev privatni salon in pričeli svoje razgovore. Zavese na oknih salonskega vagona so spustili Nemški poslanik Mackensen ter spremstvi obeh državnikov so se umaknili v poseben vagon Mussolnijevega vlaka ter tam pričakali konec razgovorov. Ob 12.40 je bil razgovor italijanskih tn nemških državnikov zaključen. Po razgovorih so odšli državniki v salonski voz, kjer je bilo naglo pripravljeno kosilo. Ob 13.08 se je Hitler vrnil v svoj posebni vlak, ki je takoj nato krenil v Nemčijo. Pred odhodom nemškega vlaka se je Hitler še enkrat pozdravil z Mussolinijem in mu ob oknu stoječ stisnil roko. Pet minut kasneje se je orpellai z bren nerske postaje tudi Italijan ki ro^ebni vlak. Kakor se doznava. so bili v Mussolinije-vem spremstvu med drugim: Mussoliniiev osebni tajnik Sebastiani, dalie šef Musso-linijeve privatne pisarne, šef kabineta italijanskega zunanjega ministrstva Amfuso. šef protokola, prefekt province Bolzano in načelnik fašistične organizacije te province. V Hitlerjevem spremstvu pa so bili razen nemškega poslanika v Rimu v Mackonsena. ki ie prišel na Brenner z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem. načelnik nemškesa tisVovnega urada dr. Dietrich, dalje Hitlerjev osebni in vojaški adjutant Bormann frenerai Bodenschatz. šef protokola v Dörnberg ter razni višji uradniki nemškega zunanjega ministrstva Agencija Stefani ie objavila naslednji kratki komunike: Duce in firer sta Imela davi na Brennerju v ducejevem posebnem vlaku prisrčen razgovor, ki je traial dve in pol ure. Razgovoru sta prisostvovala tudi zunanja ministra grof Ciano in Ribbentrop. Prvi nemški komentarji Berlin, 18 marca. (DNB). Nocojšnji nemški tisk je objavil prve komentarje o današnjem sestanku kancelarja Hitlerja in Mussolinija na Brennerju. Vsi listi poudarjajo, da so že vsi prejšnji sestanki zmerom odločilno vplivali na razvoj evropske politike in tudi ta peti sestanek obeh voditeljev totalitarnih režimov ne bo mogel ostati brez vidnega učinka na nadalljnji razvoj prilik v Evropi, posebno še, ker je do njega prišlo v trenutku odločilnih momentov v tem razvoju. »Deutsche Allgemeine Zeitimg« beleži, da je sestanek na Brennerju povzročil v francoskih političnih krogih mnogo skrbi ia bojazni. Ta bojazen je povsem razumljiva, ker pomeni sestanek na nemško-itali-janski meji novo ojačenje osl Poleg tega spada v okvir onih odločilnih dogodkov, ki spravljajo zapadni zaveznici iz ravnotežja. Omeniti je treba ile najnovejši razvoj med Ankaro in Moskvo, ter med Ankaro in Rimom »Der Angriff« poudarja, da se bodo v kratkem pojavile že povsem konkretne po- določen že za včeraj. Pomen brenner-skega sestanka s tem gotovo ni povsem osvetljen, toda del razgovorov na njem je bilo zelo verjetno povezan z Wellesovo misijo. Bližnji razvoj bo pokazal, kakšna so mogla biti še druga ozadja najnovejših razgovorov med voditeljema italijanske in nemške politike. Realno gotovo ne smemo izključevati možnosti posvetovanj o konkretnem sodelovanju med Italijo in Nemčijo v sedanjem konfliktu. Tudi skupnega interesa obeh velesil, da manifestirata svojo solidarnost pred očmi Rooseveltovega odposlanca, ne gre sledice današnjega sestanka Mussolinija ln Hitlerja, ki bodo zapadnima zaveznicama še dokončno odprle oči o stvarnem razvoju dogodkov v Evropi, katere usodo kujejo mladi narodi z nezlomljeno energijo, m katere novi razvoj bodo morali spoznati tudi na zapadu, pa če si ie tako zavezujejo oči. Berlin, 18. marca. z. V tukajšnjih političnih krogih domnevajo, da je bila nemška in italijanska politika na Balkanu in na Bližnjem vzhodu glavni predlog razgovorov na današnjem sestanku Hitlerja z Mussolinijem Po sodbi teb krogov stopa nemško-italijanska vojaška zveza vedno bolj v ospredje. To se vidi tudi iz dejstva da objavljajo nemški listi zadnje dni dolga poročila o udarnosti italijanske vojske, zlasti pa o sposobnostih italijanskega letal stva. Ameriška poročila iz berlinskih krogov Berlin. 18. marca, a (Ass. Press.) V nemških političnih krogih so danes označevali dopisniku ameriške poročevalske agencije rezultate brennerskeea sestanka takole: 1. Os Rim-Berlln naj se razširi tudi na Sovjetsko Rusijo. V najkrajšem Času bo bodisi zunanji minister Ribbentrop potoval v Moskvo, ali pa prišel komisar za zunanie zadeve Molotov v Berlin, da se prouči možnost italijansko-sovietskega zbližania Predvsem bo treba razdeliti italijansko in sovjetsko interesno sfero na Balkanu. 2. Sklenjeno je bila da vstopi Italija na nemški strani v sedanjo evropsko vojno, toda šele v trenutku, ko bo Nemčija izrazila tako željo. Medtem ne bo Ital ia zamudila nobene prilike, da pokaže zapadnima velesilama tako v gospodarskem kakor tudi političnem in ideološkem oziru. da je zaveznica Nemčije. V zvezi s tem opozarjajo na dejstvo, da ie Italija že ustavila dobave vojnega materiala Franciji, ki jih je nekaj časa izvrševala. 3 Obstoječi italLiansko-nemški sporazum glede dobave nemškega premoga naj se razširi še na druga gospodarska področja. V primeru vojne prevzame Nemčija obveznost da bo zalagala Italiio z vsem potrebnim vojnim materialom. V nemških uradnih krogih so dalle izjavljali da bo ministrski oredsedn Mussolini naibrže še noooi rezultate brenner-skega sestanka sporočil Sumner Wellesu Na ta način bo Imel predsednik Roosevelt na razpolago vse potrebne informacije na podlagi katerih lahko poskus: doseči spravo med vojujočimi se strankami Obenem poudarjalo v Berlinu da medtem Nemčiia ne misli prekiniti pomorske ali letalske akcije proti Angliii in da se bo nemško-italijanska aktivnost zlasti v kolikor se tiče Sovjetske Rusije in Balkana, z vso intenzivnostjo nadaljevala. Pozornost ie vzbudilo Se dejstvo, da nol-uradna revija »Berlin-Rom-Tokio« v svoii današnji številki posveča poseben članek osi Rim-Berlin in v njem poudarja, da se bo realnost osi pokazala na vsakem mestu in ob vsaki priliki. Dentanti o sestanku Mussolini—Daladier Parfz, 18. marca. s. (Reuter). Danes je bila iz Rima razširjena vest, da pride jutri francoski ministrski predsednik Daladier v Genovo, kjer ">aj bi se sestal z ministrskim predsednikom Mussolinijem. Francoska vlada je vest uradno takoj de-man tirala. Danes odpotuje v Rim Teleky Budimpešta, 18. marca. j. (Havas.) Madžarski ministrski predsednik Teleky bo jutri odpotoval v Italijo, kjer bo najbrže ostal kakih 10 dni. Posetil bo tudi Trst in Florenco in Rim. Navzlic temu, da se z merodajne strani prikazuje njegovo potovanje kot povsem privatno — spremljali ga bosta tudi žena in hčerka — bo vendar Teleky za časa svojega bivanja v Italiji sprejet na razgovore z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem ter zunanjim ministrom Cianom. Razgovori bodo po vsej verjetnosti na velikonočno nedeljo in ponedeljek. Italija ostane še nadalie izven vojne Nemški načrti o izločitvi zavezniškega vpliva in nevtralizacija Balkana - Poslednji mednarodni poskus za rešitev miru Rim, 18. marca. (Od našega posebnega poročevalca). Dasl ni bilo o brennerskem sestanku izdano nik^Lo posebno službeno poročilo, ki bi kakorkoli pojasnjevalo vsebino razgovorov Mussolinija ln Hitlerja, ln so italijanski službeni krogi v tej stvari skrajno rezervirani, vendar se zdi tukajšnjim mednarodnim političnim opazovalcem položaj sedaj že mnogo jasnejši. Predvsem se v italijanskih političnih krogih nagla&a, da tudi ta sestanek ni v ničemer spremenil italijanske politike nevojskovanja, čeprav so prvi glasovi dopuščali mnenje, da se je politika osi ojačila, da bi se tako omogočil nov italijanski pritisk na zapadne zaveznike. Kljub temu pomeni ta sestanek vsaj ponovno afirmacijo osi Rim—Berlin. Sicer je tudi v zvezi z Wellesovo misijo v Evropi, toda sestanek se ne more tolmačiti zgolj kot rezultat te misije v tem smislu, da bi se na njem utegnila pojaviti nova možnost za uspešno mirovno akcijo. Italija je sicer podpirala pri Rooseveltovem odposlancu tozadevne nemške predloge, toda prepustila je Ameriki sleherno pobudo, ker se zaveda, da bo Roosevelt težko našel oprijemljive osnove za novo posredovalno akcijo. Tudi Italijanski politični Krogi so mnenja, da je Welles na svojem potovanju moral ugotoviti, da obstojajo med stališči vojskujočih se držav skoraj nepremostljiva nasprot-stva in da se morda Evropa nahaja tik pred veliko odločitvijo, morda pred veliko ofenzivo, pa da se je morda Hitler le zaradi tega hotel še enkrat posvetovati z odgovornima državnikoma prijateljske Italije. Govori se tudi, da se Je na Brennerju razpravljalo o skupnih jamstvih balkanskim državam, o sporazumu o Sovjetsko uni jo, tako da bi se tako izločil z Balkana ves vpliv zapadnih zaveznikov ter tako vobče onemogočilo, da bi tu kdaj nastalo kako novo bojišče. Nemčija Ima baje vse garancije od Sovjetske Rusije, da Sovjeti na Balkanu in na Bližnjem vzhodu ne bodo storili ničesar, kar ne bi bilo Italiji po volji.' Skupni nemško-italijansko-sovjetski vpliv se bo v tem smislu uveljavil ne samo v Bukarešti, nego zlasti tudi v Ankari. Balkan naj bi se glede na možne zavezniške akcije popolnoma nevtraliziral. Kakor Je znano, odpotuje Sumner Welles jutri zvečer nazaj v Zedinjene države. Prej pa se bo Se sestal s Cianom, kl ga bo Informiral o brennerskem sestanku. Na tukajšnjem ameriškem veleposlaništvu »e računajo z novim Wellesovim sestankom z Mussolinijem. Mednarodni politični opazovalci pa so glede na to mnenja, da bren-nerskemu sestanku ni treba pripisovali preveč senzacionalnega pomena. Gotovo Je, da se pripravlja poslednji mednarodni poskus za rešitev miru, ki pa je v sedanjem trenutku in v sedanji obči mednarodni situaciji tako rekoč izključen brez kapitulacije enega ali drugega tabora. Po tem zad- podcenjevati. Toda dokler je Welles Se v Evropi in celo v Italiji, ne moremo seveda izključiti tudi interesa obeh velesil, da mu predložita mirovne predloge po skupni zamisli. V zvezi s tem razvojem pa moramo podčrtati še zgodovinski pomen Rooseveltove sobotne izjave o podlagi pravega in trajnega miru, ki si ga po njem nihče ne more zamišljati na razvalinah malih narodov in držav ter brez spoštovanja »osnovnih načel bratstva, pravičnosti, dobrote in zaupanja med ljudmi«. Te besede dajejo Wellesovi akciji v Evropi novo, značilno obeležje. njem, zelo verjetno neuspelem poskusu pa bo po splošni sodbi na zapadu nastala prava vojna. „Vodilni dogodek zadnjih mescev" Rim, 18 marca J. (Havas). DanaSnji italijanski listi pišejo pod Izredno debelimi naslovi o današnjemu sestanku med iu-cejem ln vodjo rajha Hitlerjem ter skušajo dati sestanku značaj Izredne senzacije. List »Popolo dl Roma« pravi med drugim, da je sestanek med Mussolinijem ln Hitlerjem, ki Je bil dogovorjen že za časa zadnjega obiska nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Rimu »vodilni dogodek zadnjih mesecev«. List pripominja nato, da Mussolini in Hitler po konferenci v Monakovu nista prišla več v neposredni kontakt ln so bili zaradi tega daDaànjl razgovori na Brennerju izredno potrebni ter zaradi tega že dalje časa nameravani. Ne glede na prav posebno vsebino teh razgovorov se mora že samo zaradi dejstva neposrednega stika med obema državnikoma smatrati današnji dogodek za najpomembnejši v zadnjem času. DrugI Italijanski listi pripominjajo, da Je sestanek vzbudil v Londonu ln Parizu silno presenečenje ln zaprepaščenje, dočlm je bila vest o njem sprejeta v Beogradu z velikim zadovoljstvom, v Švici pa z nemirno pozornostjo. »Messaggero« poudarja, da ocenjujejo v Berlinu brennerski sestanek kot »poglavitni dogodek letošnjega leta«. Pravi nameni sestanka Angleška poročila o ozadju in cilfàh Hitlerjevih razgovorov z Mussolinijem na Brennerju London, 18. marca. s. Diplomatski dopisnik angleškega radia daje naslednji komentar k sestanku med kancelarjem Hitlerjem in ministrskim predsednikom Mussolinijem: Razgovor le logično nadalieva-nje najnovejše nemške diplomatske akciie in je zasledoval najbrže ista dva cilja kakor nedavni obisk zunanjega ministra Ribbentropa v Rimu: 1. Nemčija naj bi zainteresirala Italijo za sklenitev miru z nemškimi pogoji. 2. Politika osi Rim-Berlin naj bi se spravila v sklad z nemško-sovjetsko svežo. Posebno važno je. da se ie vršil razgovor v trenutku, ko se Sumner Welles še mudi v Evropi. Iz dejstva, da ie Welles svoj za danes določeni odhod odložil do srede in da se bo popre j e verjetno ponovno sestal z Mussolinijem ie mogoče sklepati, da je brennerskj sestanek v neki zvezi z Wellesovo misijo v Evropi. Morda je Itotela Nemčija preko ministrskega predsednika Mussolinija predočiti nemške interese Wellesu v bolj ugodni luči kakor se je to zgodilo o priliki Wellesovega obiska v Berlinu. Tako naj bi nastala nova nfrovna akcija. Ce pa je Welles v Rimu kaj povedal o svojih vtisih v Parizu ln Londonu, so se morali italijanski politični krogi prepričati, kako trdno in odločno vztrajata Francija in Anglija na svojem staišču. Izgleda tudi. da Italija nima namena, da stopi od svoje politike nevojujoče stranke. Italija bi gotovo želela čimprejšnjega miru. toda Mussolini ie gotovo dovoli realist da se zaveda, da na podlagi nemških zahtev trenutno mir ni mogoč. Pod kakšnimi pogoji pa si Zedinjene države zamišljajo trajen mir. je pravkar pokazal sobotni govor predsednika Roosevelta. Ce Izgleda, da ie bil glavni namen bren-nerskega sestai *ca nova mirovna ofenziva, ie vendar verjetno, da ie zasledovala nemška politika s tem sestankom še druge cilje za primer, če bi se mirovna ofenziva ponesrečila. Migljajev, da računa Nemčiia sedaj na italijansko voiaško pomoč v vojni, ni treba vzeti preveč resno. Možno pa je. da razmišljata Nemčiia tn Italija o skupni politiki na jugovzhodu Evrope, zlasti na Balkanu, ki zavzema v nemških načrtih posebno pomembno mesto. Nemčiia se trudi, da soravi tu svoie interese v sklad s pomembnimi Interesi Italila Tu oa igra posebno vlogo stališče Sovjetske Rusije. Morda skuša Nemčija prepričati Italijo, da njena zveza s Sovjetsko Rusijo pkna globljega pomena in da Je samo so- časna. Morda na tudi išče poti kako bi bilo mogoče sovjetski vpliv na Balkanu paralizzati, na primer s skupno garancijo Nemčije in Italije Rumuniii. ali oa s kalco drugo podobno akcijo, ki hi zmanjšala sovjetski vpliv. Kaj pišejo angleški listi London. 18. marca. br. (Reuter) Prvič po moskovski konferenci v letu 1938 sta se danes Mussolini in Hitler spet sestala. Uradni komunike, ki je bil objavljen o sestanku, ničesar ne pove o razlogih in vsebini današnjih razgovorov. Očitno pa je, da je nemška vlada sedaj dokončno sklenila, pridobiti Italijo za svojo novo mirovno akcijo, ki naj bi se zaključila ■ kompromisom med obema vojskujočima se taboroma, če pa tega ne bi bflo mogoče doseči, da pridobi Italijo v smislu zavezniške pogodbe sa pomoč v borbi proti sa>-veznikom. V tukajšnjih Italijanskih diplomatskih krogih razlagajo današnji sestanek na Brennerju v tem smislu, da si italijanski ministrski predsednik nadvse želi, da bi našel kakršenkoli izhod iz sedanjega položaja in uspešno posredoval za mir. V takem primeru mora pridobiti Hitlerja ca to, da pristane na neke pogoje, na podlagi katerih bo vsaj podana možnost za nadaljnja pogajanja z zavezniki in Zedinjenhnl državami, ki bodo pri pogajanjih nedvomne sodelovale. Ce Hitlerja za kaj takega ne bi mogel pridobiti, mu bo ponovno in poslednjič jasno obrazložil stališče Italije, ki hoče slej ko prej ostati izven vojne, dokler ne bodo neposredno prizadeti njeni lastni življenjski interest Kar se tiče prizadevanja Nemčije, da M pridobila Italijo za sodelovanje v mirovni akciji ali vojni v smislu nemških načrtov, je malo verjetno, da bi Mussolini popustil na morebitna današnja Hitlerjeva prigovarjanja. „Times44 Angleški tisk je glede na vprašanje nove mirovne akcije že davi ponovno opozoril na trdno in sporazumno stališče zapadnih zaveznic. »Times« poudarja, da v resnici ni mogoč pravi mir, če bi ga bilo tre- Nadaljevanfe na 2. strani ba skleniti s sedanjo nemJko vlado, pa Čeprav bi te tako svečano Izjavila, da sedaj ni več onega mnenja kakor prej in da je tudi spremenila svoje načrte. „Manchester Guardian44 Liberalni »Manchester Guardian« celo poudarja, da bi se pojavila največja nevarnost za pravi mir in občo varnost v bodoči Evropi, ako bi na mirovni konferenci sodelovali zastopniki sedanjega nemškega režima. Tudi »News Chronicle« izraza prepričanje, da so mirovna pogajanja še daleč in da se morajo zavezniki prav zaradi tega s še večjo vnemo pripraviti na dolgo vojno. „Daily Telegraph41 »Daily Telegraph« naglaša v svojem današnjem poročilu iz Rima v zvezi z Musso-linijevim sestankom s Hitlerjem, da bo Hitlerju nemogoče pridobiti tudi papeža za svojo mirovno akcijo, ker bo papež pristal na svoje sodelovanje le, če se bo prepričal da bo predlagani mir pravičen. Miru tudi tokrat ne bo mogoče vsiliti z najno-veišimi grožnjami z bliskovito vojno, nego se bodo nasprotno vse šanse zanj na enak p~čin le še zmanjšale. Kar se tiče drugega vprašanja, da bi namreč Hitler sedaj poskusil Mussolini ja pridobiti za skupno italijansko-nemško b^rbo proti zaveznikom, pa je verjetnost Mussolinijevega pristapka še mnogo manjša. Italijanski odgovorni državnik v nobenem primern ne bo zavedel svoje države k dejanjem, ki bi lahko postala skrajno nevarna, a na drugi strani ne bi obetala n'Vake koristi. Značilno je, da je do se-stanko prišlo na Hitlerjevo željo na italijanskih tleh. Značilno je po mnenju angleških kropov tudi to. da je bil Ribbentrop ob zaključku svoje zadnie misije v Rimu 7pin npradovnljen. ker očitno ni mogel pri-d^b'ti Italije za sodpiovanle 7 NomčHo ne v pp v rini"' smorl PosVi N°mči11 nI uspelo pridobiti Italije niti za to, da bi se jI je obetalo, da bi se v takem primeru Evropa razdelila v italijansko, nemiko ln sovjetsko sfero, ln bi Italija na ta način zlepa prišla do saturaclje svojih Interesov na kontinentu. Mnenja angleških političnih krogov Po informacijah angleških političnih krogov je imel Hitler za današnji sestanek naslednji program: L Preprečiti je treba sa vsako ceno, da se vojna razširi na sredosemaki basa» ln na Bližnji vzhod. 2. Italija in Nemčija naj b! v bodoče gospodarsko najtesneje sodelovali na Balkanu. da bi si tako zagotovili ves presežek njegove agrarne in rudniške produkcije. 3. Ustvarila naj bi se fronta siromašnih velikih narodov proti fronti plutokratskih velesil. Na ta način bi se izsilil kompromis med obema taboroma in siromašne velesile bi s tem kompromisom bres žrtev do« segle kar največje koncesije. Položaj na Brennerju je bil potem ta-kerr za nemške državnike zelo prekären. Spričo tega je bilo pričakovati, da je nemški zunanji minister izbral za pridobitev Italije še prav posebno taktiko. Tudi danes naj bi bil Hitler, kakor Je Ribbentrop že pred tednom dni zagotovil Italijanskima državnikoma, da se Je Nemčija sporazumela s sovjetsko Rusijo, ker so Ji tako narekovalo okoliščine, v katerih se Je pričela sedanja vojna. Medtem Roosevelt čaka na Wellesov po-vratek. Kakor znano. Je bil Wellesov odhod prav zaradi današnjega sestanka na Brennerju odgoden. V zvezi s tem so se v rimskih političnih krogih razširile vesti, da je storil to Welles na izrecno povabilo ministrskega predsednika Mussolinlja. ki ie hotel napraviti s sestankom Hitlerju uslugo in nato Wellesu sporočiti njegove posebne želje. Uirovna stremljenja m Imperializem Moskve Pariški diplomatski krog! o glavnih točkah razgovorov Značilen članek „Izveš ti j44 Pariz. 18 marca br. (Havas). Vesti lz Puj iza kujejo, da so francoski politični krogi povsem enakega mnenja kakor angleški listi. Tudi nova nemška mirovna akcija v letošnjem velikonočnem tednu se bo nedvomno izjalovila, ker se razmere v Nemčiji kakor tudi načrti nemške vlade očitno zlepa ne bodo spremenili. Zavezniki morajo vztrajati pri svojih mirovnih pogojih. še prav posebej so bili mirovni pogoji obeleženi preteklo soboto od ameriškega prezidenta Roosevelta, s katerim se zapadni demokraciji v tej stvari popolnoma strinjata V resnici m trajnega miru, če naj bo rezultat razdejanje, beda in nasilje nad posamezniki in narodi; ni moralnega miru, če naj mali narodi svojo varnost odkupijo s tributi; ni pravičnega miru, ako ljudem ne bo dovoljeno, da molijo svojega boga, in ni trajnega miru, če naj se z njim ne obnovi bratstvo velikih in malih narodov. Ta definicija bodočega miru, naglašajo francoski politični krogi, pa je v diametralnem nasprotju z narodno-soclalističnlm svetovnim nazorom. Pariz, 18. marca. (RSV). V francoskih političnih in diplomatskih krogih domnevajo, da je bila ena Izmed glavnih točk razgovorov med Mussolinijem in Hitlerjem: sestaviti enake predloge, Id naj bi Roose-veltovega odposlanca Sumnerja Wellesa, kakor tudi prezidenta Roosevelta prepričali o utemeljenosti nemško-sovjetske mirovne ofenzive. Ker pa je v teh predlogih treba tudi dokazati, da je stališče, ki ga zavzemata Nemčija in Sovjetska unija do vprašanj Balkana ter vzhodne ln centralne Evrope, edino pravilno, ako se noče v teh delih Evrope ohraniti mir in doseči trajno ravnotežje, je bilo treba doseči tudi pristanek Italije, da se strinja z nemškimi in sovjetskimi mnenji glede tega dela Evrope. V merodajnih francoskih krogih pa pripominjajo, da nemški in sovjetski interesi še lz daleka tako lepo ne harmonirajo, kakor skuša to dokazati Nemčija, marveč, da so se celo precej navzkrižni, kar jasno dokazuje članek, ki je 17. marca izšel v moskovskih »Izvestjih«. Ta članek odkriva ves globoki prepad med imperialističnimi željami Moskve in mirovnim načrtom Nemčije. »Izvestja« pravijo v tem članku, da ima Moskva pravico zahtevati od svojih sosedov vsakršno korekturo mej, ki jo smatra Sovjetska unija za potrebno. In ako se te korekture ne bi dale doseči na miren način, so »Izvestja« menja, da ima Sovjetska unija pravico zateči se k orožju, ako se jih ne bi moglo Izsiliti z diplomatskimi pogajanji. Sovjetska unija ima danes v rokah vsa sredstva, da lahko uresniči svoje načrte ln zaradi tega svari male države, da se ne puste zavesti tn sprejeti kakršnakoli jamstva, ki bi Jim jih hotele ponuditi velesile. Ta članek »Izvestij« pač zelo jasno dokazuje, kako izgleda resnično ozadje nemške mirovne ofenzive s sovjetsko podporo. Nemški mirovni manevri pač ne bodo mogli vplivati niti na Wellesa niti na Roosevelta na tak način, kakor skuša to Nemčija doseči. Welles pri papežu SO minutni prisrčni razgovor Rooseveltovega odposlanca v Evropi in njegovega zastopnika pri Vatikanu s. papežem Vatikan, 18. marca. br. (Stefani) Državni podtajnik v ameriškem zunanjem ministrstvu Sumner Welles je bil danes dopoldne v Vatikanu. O avdienci pri papežu in obisku pri državnem tajniku Maglioneu je bilo objavljeno naslednje službeno poročilo: Papež Pij XII. je davi ob 10. v svečani avdienci sprejel ameriškega državnega pedtajnika Sumner Wellesa. Sumner Welles se je pripeljal v Vatikan ob 9.45 skupno s posebnim zastopnikom prezidenta Roosevelta Taylorom ter še dvema spremljevalcema v dveh vatikanskih avtomobilih. Avdienca je bila v papeževi privatni knjižnici in ji je prisostvoval tudi Taylor. Razgovor, ki je trajal 50 minut, je potekel v prisrčnem duhu. Nato Je Sumner Welles papežu predstavil svoje spremstvo. Ameriški državni podtajnik je takoj za tem obiskal državnega tajnika Maglionea, pri katerem se je zadržal pol ure. Kardinal Maglione mu je v prvih popoldanskih urah vrnil obisk. Zvečer je rimski guverner priredil na čast Sumner Wellesu slavnosten diner Sumner Welles bo zapustil Rim jutri zvečer Odpeljal se bo z železnico v Genovo, kjer se bo v sredo vkrcal na itali lanski parnik »Conte di Savoia« za Ameriko. Rim, 18. marca. z. Po naziranju tukajšnjih nevtralnih diplomatskih krogov se sedaj kaže. da potovanje Wellesa po Evropi ni bilo zgolj informativno, marveč )e imel nalogo zbrati tudi konkretne mirovne pogoje obeh vojskujočih se taborov. Očitno je, da je Welles o teh pogojih obvestil v soboto Mussolinija in to je bržkone tudi glavni vzrok za današnji sestanek Mussolinija s Hitlerjem. Ce bodo pogoji, ki jih je zbral Welles, nudili le količkaj izgleda na uspeh, potem ni dvoma, da se bo Amerika takoj lotila posredovalne akcije. Rim, 18 marca. z. V krogih ameriškega poslaništva se je nocoj izvedelo, da je Ribbentrop o priliki svojega zadnjega obiska sporočil Mussoliniju nove mirovne predloge Nemčije s proSnjo. da jih sporoči Roo-seveltovemu odposlancu Wellesu. Po teh informacijah Je Nemčija pripravljena pristati na obnovo samostojne in neodvisne Poljske z Izjemo Gdanska in ostalih pretežnih nemških pokrajin, nadalje na obnovo samostojnosti Češke ter na splošno ob- vezno razorožitev. Nemške kolonialne zahteve ostanejo neizpremenjene. Istočasno je Ribbentrop sporočil Mussoliniju, da je Nemčija odločena voditi vojno do kraja, če ti njeni mirovni predlogi ne bodo sprejeti. Holl o Walleso vi misij! v Evropi Washington, 18. marca. s. (Ass. Press). Zunanji minister Hull je danes izjavil, da nI Sumner Welles v teku svojega potovanja po Evropi stavil nobeni evropski vla- soro potovanj« J» veljate položaja ln se je Welle« tega namena ves čas najstrožje drtaL Huil > dalja sporočil, da odpotuja Welles Is Neaplja v Ameriko najbrže v sredo ter da ae bo te preje najbrže sestal a ministrskim predsednikom Mussolinijem ali grofom Članom. V krogih ameriškega poslaništva v Rimu so danes Izjavljali, da zaenkrat nov sestanek med mlnietraktm predsednikom Mussolinijem hi Sumner Wellesom te ni dogovorjen, da pa se bo Welles vsakemu vabilu ministrskega predsednika Mussolinija ra nov razgovor odzval. Papež sprejel včeraj tudi Svinhufvuda Vatikan, 18. marca, br. (Stefani) Papež je danes dopoldne ob 11. sprejel v privatni avdienci bivšega finskega ministrskega predsednika Svinhufvuda in nato še prin-cesc Štefanijo belgijska Filov o bolgarski zunanji politiki 8°fIJ», 18. marca. br. (Stefani). Bolgarski ministrski predsednik Filov je podal danes pomembne izjave o bolgarski zunanji politiki, ki so posebno glede na ugotovitve o odnoSajlh z Rumunijo ln Grajo zbudile v tukajšnjih političnih krogih največjo pozornost. Ministrski predsednik je poudaril, da je bolgarska zunanja politika emlnentno politika miru, medsebojnega sporazumevanja s sosedi ter zbližan ja z njimi. Njen končni cilj je mir na Balkanu. Posebej je ministrski predsednik Filov omenil pakt večnega prijateljstva z Jugoslavijo in sporazum s Turčijo. Tudi odnošaji z Rumunijo so se v zadnjem času znatno zboljšall. kar je bolgarki zunanji politiki samo v prilog. Bolgarska vlada si sedaj mnogo prizadeva, da bi doseg .a tudi zboljšanje odnošajev z Grčijo. Značilno za razvoj bolgarskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo je, da je prišel v zadnjem času do Izraza predvsem na gospodarskem področju Najboljši so odnoéajl Bolgarije z Italijo in Nemčijo. Dobri so tudi odnošaji s Francijo to Veliko Britanijo m bolgarska vlada si prav sedaj prizadeva, da bi jih še nadalje zbolj$aia. Pred preosnovo Daladicrove vlade Pariz, 18. marca. s. (Reuter) Ministrski predsednik Daladier je danes dopoldne poselil predsednika republike Lebruna in Oitaj z njim v razgovoru nad eno uro. Razgovor spravljajo v zvezo z govoricami o bližnji preosnovi francoske vlade. Spaak o nevtralnostni politiki Belgije Bruselj, 18. marca. j. (Havas). Belgijski zunanji minister Ssaak je govoril na zborovanju belgijskih socialističnih delavskih organizacij v Verviersu o glavnih problemih, pred katere je vojna postavila današnjo Belgijo. To so v prvi vrsti: prehrana, uradniško vpračanje, mobilizacija brezposelnega delavstva ter morebitna evakuacija nekaterih belgijskih pokrajin V svojem govo:u je Spaak med drugim naglasil: Našo nevtranost so za jamčili naši sosedi. Francija, Velika Britanija in kasneje tudi Nemčija so nam dali garancije za nedotakljivost belgijskega teritorija. Naša nevtralnostna politika nam je prihranila doslej 6 mescev vojne. Globoko sem prepričan in upam, da bo tako ostalo tudi v bodoče. Irski teroristi London, 18. marca. J. (Reuter). V nekem košku za odpadke na Hydepark Cor-nerju je našla londonska policija 7 palic nekega izredno močnega eksploziva. Verjetno je, da gre za pripravo novega atentata irskih teroristov, ki pa se je izjalovil, ker ni prišlo do eksplozije streliva. Na drugi strani poročajo, da je bilo v London-derryu v ULstru aretiranih 27 oseb, med njimi dve ženske, ki so osumljene sodelovanja z irskimi teroristi. Po zaslišanju so bili 4 aretiranci spet izpuščeni. Velika manevri ameriške vojne mornarice San Pedro, 18. marca. (Un. Press.) Dne 2. aprila se prično veliki manevri mornarice Zedinjenih držav, ki bodo tra j òdi celin 6 tednov. Glavno torišče manevrov bo v bližini Havajskega otočja. Vaj se bo udeleževalo 130 vojnih ladij in 350 letal. Posadka vseh udeleženih pomorskih in zračnih edinic šteje 45.000 mornarjev in častnikov Manevre bo vodil admiral Snyder. Kot pomočnik mu bo dodeljen admiral Ri-chardson, ki je izjavil, da je namen teh manevrov »priprava mornarice Zedinjenih drža^ za vsak slučaj«. Velik uspeh angleškega vojnega posojila Finančni minfcter Siraon jeizjavil včeraj v spodnji zbornici, da je bilo 66 milijardno vojno posojilo prevpisano London, 18. marca. s. (Reuter). V spodnji zbornici so danes popoldne poslanci priredili burne ovacije ministrskemu predsedniku Chamberlainu, ko je vstopil v dvorano. Chamberlain praznuje namreč danes svoj 71. rojstni dan. Finančni minister Simon je sporočil, da je bilo prvo vojno posojilo v višini 300 milijonov funtov (66 milijard din) prevpisano. Finančno ministrstvo je odredilo, da bodo vpisi za male vpisnike sprejeti v polnem obsegu, za večje pa za Stiri petine. Način kako je bilo posojilo vpisano, je zelo zadovoljiv ln daje upanje, da bo enako ugodno izpadla tudi serija nadaljnjih vojnih posojil, ki jo je treba v teku vojne pričakovati. Vlada bo tudi pri vseh bodočih posojilih skušala obdržati iato obrestno mero 3 procente. Na neko vprašanje le Simon še omenil, da smatra to obrestno mero vlada kot edino primerno. Simon je dalje poudaril pomen današnje odločitve londonske borze, ki je določila nove minimalne cene za angleške državne papirje. Minimalne cene so bile določene te v sep- tembru, na podlagi ugodne tendence na trgu pa so bile seca j zvišane Podtajnik za zunanje zadeve Butler je odgovoril na neko vprašanje, da obvezuje angleško-francosko-turška zvezna pogodba Anglijo ln Francijo, da nudita Turčiji vsako pomoč v primeru napada nanjo. Oblika te pomoči je predmet razgovorov, ki se sedaj vrše med predstavniki vseh treh držav. Butler je dalje omenil: da je Japonska propaganda zadnje čase trdila, da na severnem Kitajskem tajno rekrutirajo kitajske delavce za gradnjo jarkov na zapadni fronti v Evropi. Te vesti so popolnoma neresnične in je angleška vlada že opozorila japonsko vlado na to. Seji v zgornji zbornici je prisostvoval tudi minister za Indijo lord Zetland. ki je bil pri nedavnem atentatu ranjen. Vodja opozicije lord Sneli je izrazi] zadovoljstvo, da se atentat ni posrečil. Lord Zetland je v svojem odgovoru poudaril, da atentat ne bo vplival na angleško vlado pri presoji poetičnih vpraéanj, ki se tičejo Indije, Moskva nima več aspiraci j na severu Uradno sporočilo sovjetske vlade Svedsfld vlacH Stockholm. 18. marca, a (Reuter) Zastopnik švedskega zunanjega ministrstva je sporočil nocoj inozemskim novinarjem, da Je sovjetska vlada uradno obvestila ivedako vlado, da nima na severozapadu Evrope nobenih nadaljnjih teritorialnih zahtev. Obenem Je izrazila sovjetska vlada ieljo, da bi bili švedsko-sovjetski prijateljski odnošaji čim preje obnovljeni. Istotako Je sovjetska vlada sporočila, da ne nasprotuje več v nobenem oziru utrditvi Alandskih otokov. Ureditev odnošajev med Finsko in Rusijo Helsinki, 18. marca, a (Fin. tel. ag.) Danes ob 13. sta odpotovala z letalom iz Helsinkov v Stockholm finska delegata dr. Paasikivi in Vojomaa. Jutri bosta nadaljevala z letalom pot v Moskvo. S seboj nosita ratifikacijsko listino sovjetsko-fin-ske mirovne pogodbe z vsemi potrebnimi podpisL Ratifikacijske listine bodo najbrž izmenjane v Moskvi v sredo. Vorošilovljeva obrambna črta Stockholm, 18. marca . s. (Reuter) Z nove sovjetsko-finske meje poročajo, da so sovjetske oblasti v vsem ozemlju, ki ga zaseda sovjetska vojska, proglasile obsedno stanje Sovjetska vojska je baje tudi že začela graditi nove utrdbe na Karelski ožini in ob Ladoškem jezeru. Utrdbe se bodo imenovale »Vorošilovlja obrambna črta«. Günther opravičuje postopanje Švedske Stockholm, 18. marca. s. (Reuter) Švedski zunanji minister Günther Je podal novo izjavo v zvezi s sklenitvijo sovjetsko-finske mirovne pogodbe Günther pravi, da je sovjetska vlada že 29. januarja preko švedske vlade sporočila, da Je pripravljena se pogajati za mir s Finsko, da pa mora finska vlada sama predložiti začetek pogajanja. Günther je tudi ponovno izrazil prepričanje, da bi prišlo do splošne vojne, če bi bila zavezniška vojska Intervenirala preko skandinavskih držav. Po njegovem mnenju Nemčija napram taki intervenciji ne bi mogla ostati ravnodušna. Vprašanje sklenitve obrambne vojaške zveze med nordijskimi državami Je označi' Gunther kot skrajno komplicirano. Dejal je, da je švedska vlada že pričela vprašanje proučevati. O napadu na Scapa Flow Prvi letalski napad resnično velikega obsega L»n Novo Imenovani italijanski minister na našem dvora gospod Francesco Giorgio Mameili je izročil poverilna pisma Nj. Vis. knezu-namestnikn Pavlu v Belem dvoru Zadružno mlekarstvo v zagorski dolini V 40 letih je zadruga pokazala zadovoljive uspehe V Driiaznem naseliu Izlrkah v b':ž ni Medne znaneea Valvazorieve a gradu ki?r se odceoi cesta oroti Troianam. ie bilo Dred 40 leti le malo hišic Danes ima krai moderno šolo mlekarsko DOs'ODie in zadružni dom oolee številnih d~u-dh lčn;h h?š Od vse^a "e naiboli ?nano termalno ' coa-lišče k' ie vsako leto dobro obiskano Pred 40 leti se ie zbrala skuoina uvidevnih eosDodarskih mož ki so na Dobudo mladega Zar°daialno nakar ie zadruga to hišo kunila leta 1929 za 129000 din V četrtem desetletiu se ie orodukciia mleka zb~lišala in se ie oovečala izdelava sira Zda i ima zadm^a rezervni sklad d:n 226 700 V Detern desetletiu se bodo zadružnik5 še Posebno potn'dili dobro kakovost m'eka in za higieno Ustanoriteli Luka Habat ki ie že leta 1901 odšel v Ameriko ie torei =toril zasorsk' dolin1 le-oo posnodar^ko l's'u"" kaiti ustanova do-naša za d-"'?*"''kom s+alne dohodke in oberem služi blagru vsega zagorskega Drebi-valstva — Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtiu. katera se unorahlja brez posebne diete. »Fran^-Jnsefova« erenka voda se dobi v vseh lekarnah, dro^erijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Oei fes S Ol MM74.M Ljudski pesnik iz Savinjske doline Pred 80 leti je zagledal na idiličnih Britnih selih pri Grižah v Savinjski dolini, lue sveta g. Jože Poteko, po domače Brecl Kdo bi sodil, da iina za seboj osem križev, kadar zabrenka na svojo harfo, ki mu je najlepša uteha ob dolgih zimskih večerih in ob nedeljskih popoldnevih. Pravi sicer, da so mu prsti okorni, a oči in tudi sluh nas ne vara, da niso nič manj gibčni, kakor pred 20 leti, ko je vihtel rovnico in priganjal vole po njivah, da so mu s plugom rezali dovolj globoke brazde in mu je zemlja bogato rodila m polnila kašče. In kadar je družba zanj, se celo mladeniško zravna in ne prideš mu zlepa v »gliho« v besednem dvoboju, še bolj pa se čudiš, ko ti kmet v »pokoju« stresa kakor lešnike iz vreče vsaki situaciji primerne prilike in dobre domače dovtipe. In kaj da bi jih ne. godec od mladih nog! Pa tudi na pesniško plat je udarjen! Ce si njegovega zaupanja vreden človek, ti prinese na svetlo cel zvezek pesmi, po katerih bi sodil, da jih je zložil izobražen Inteligent, ne pa da Jin je zapisala okorna kmetska roka. In GODCI SVETOVNEGA PLESA Smodnik in meč ln dinamit so dolgo časa spali. Zbudi plakat iih grozovit, oa prvi klic so vstali. Vstanite bratje urno zdaj. plakat jim dalje pravi: Da greste k seji vsi sedaj In k glavni tej razpravi. Zdaj svet le napovedal ples in vas za godce hoče. ta ples bo hujši ko potres, plesalcem vsem bo vroče. Je prvi se oglasil meč in milo z glavo zmajal: Smodnik jim sviral boš gromeč jaz bom pa takt ti dajal. A top pristavi: Jaz bom že pozdrave jim pošiljal, plesalcem v Jok bo in v gorje jim erobe bom oost lj^L Na.i Pleše pravi dinamit, od zemlje v zrak vi oko, vse ladie moram potopit* na dno morja globoko. Ko seja je končana bla so "»virati začeli da stresla se ie zemlja vsa v deveti tam dež. li. Tam meč b'e» tak*s> se vrti te ves se v krvi bliska, trobenta m!lo se e asi in smrtne nesmi piska. In top ta bi mie da le strah v olesalcev tron grarate jih trea tam v o^nel in Dr.h, mori nesrečne brate. A dirami» se tn H tam do«Iuž; svojp s>-»»če na tisoče n?e krat sam v naročje smrti m-če. Med nlesom se Sprehaja smrt in samo oirledu.le kako se nie« mrivški vrt z grobovi nap"l^j'ije. O b'as* mir o* zlat» mir. plp®aV t» — pre*en: en-*cnm nl"v nr'pir. naj vendar spet zaspijo. nič čudnega ni, da se je ob nedeljskih popoldnevih kaj rada ustavila večja ali manjša družba pri Breclu in se veselila ob priprostosti in velikodušnosti hišnega gospodarja in njemu zveste življenjske družine Marije. Najhujši udarec v življenju je nafiemu slavljencu zadala smrt njegove žene. V dobrem zakonskem sožitju sta vzgojila 8 otrok od katerih sta umrla dva. Na kmetiji gospodari sin Vinko s svojo preudarno ženko Cilko. Ivan je trgovski so-trudnik v Brežicah, Jože avtopodjetnlk v Srbiji, Miha pa opravlja svojo obrt v Franciji, gospa Katarina je soproga bančnega ravnatelja g. Justina v Slovenjem Gradcu, gospa Mici pa ugledna gostilničarka v Pe-trovčah Kadar potok Zibika zažene v njegovem mlinu mlinska kolesa, tedaj privabi njih klopot sosede k Breclu kajti vede. da pri njem ne velja tista, ki jo je zapei nepoštenim mlinarjem: meni pol in tebi pol. nesrečni mlinar brat tatov. Na Jožefovo bo oživela Potekovina: sinovi in hčere, vnuki tn vnukinje pa dobri prijatelji in znanci bode prihiteli da za-pojo slavliencu njegovo voščilo Golohček ta sivi zares linheznivi, naj Ti naznanja še mnogo pomlad! Josip Stritar V krogu svojih najbližnjih je slavil goep. Josip Stritar, šolski upravitelj v pokoju, 70-letnico. Doma na Dolenjskem je že v zgodnji mladosti prišel v Ljubljano, kjer je po realčnih študijah dovršil ljubljansko učiteljišče. Prvo službeno mesto je nastopil pri Sv. Jedertl nad Laškim trgom. Od tam je bil premeščen v Braslovče, kjer je našel družico Hermino iz Ravniharjeve rodbine, ki je bila tudi učiteljica. Kot odličen šolnik je kmalu dobil mesto šolskega upravitelja v št. Vidu pri Grobelnem, kjer je dolgo vrsto let vzgajal rodove v nacionalnem duhu vse dotlej, dokler ni po popolni službeni dobi stopil na lastno željo v pokoj. 2al mu je usoda ugrabila že pred 25 leti ljubljeno ženo, ki mu je bila iskrena tovarišica in vzorna mati treh otrok, od katerih mu je ostala v tolažbo le hčerka Majda poročena z g. škofom, nadknjigo-vodjo zavarovalnice »Sava« V največje Bo radostnega srca čestitamo jubilantu, 1 mu iskreno telimo, da bi v krogu svoje družine preživel *e mnogo, mnogo «rečnih let! 70 let Jožeta SQbarja Danes praznuje 701etnico in god g. Jože Slibar, eden na;bol i znan h in vidnih osebnosti v jesen: Vem industrijskem revirju. Doma 'e iz Kamne gorice, kjer se I veselje in ponos pa sta mu njegovi vnu-čici. Kot priljubljen pedagog je vzgojil vrsto mladih in odločnih mož. Vedno je bil v vrstah nacionalno - zavednih naprednja-kov in je dosledno zastopal njihove ideje. Prav posebno pa moramo pudartti njegovo dolgoletno in nesebično delovanje pri Ciril-Metodovi družbi, še danes ga moramo šteti kljub visoki starosti med krepke člane Sokola. Je iskrena želja vseh njegovih prijateljev ln znancev, da bi g. Stritar učakal še mnogo let! Josip Ambrožič V Ljubnem danes goduje in praznuje 60-letnico po vsem Gorenjskem dobro znani podjetnik in trgovec g. Josip Ambrožič Ker je še tako mladeniško čil. mu komaj verjamete, da nosi že šest križev na svojih ramah. Zaradi zgodnje očetove smrti Je moral opustiti študiran je Izučil se je ključavničarstva in se oprijel izdelovanja gredeš. nad 200 let stare nišne obrti, ki je menda edina v naši državi. Njegovi Izdelki so poznani po vsej državi ter so našli odjemalce tudi v drugih državah Po vojni je odprl tudi trgovino z usnjem in si ustvaril lepo podjetje. Svoji moči ln izkušnje pa je posvetil tudi napredku naše vasi in javnim vprašanjem. Živahno je bilo in je še njegovo politično delovanje, saj je še danes steber in nosilec napredne misli v Ljubnem. Leta 1903. je ustanovil gasilno društvo, kateremu na-čeluje že od početka. Mnogo je doprinesel k napredku vasi za časa županovania Dočim so prihajali svoječašno v Ljubno le romarji, je z ureditvijo cest ln potov omogočil tudi izletnikom, da si ogledajo lepo vas in se odtod razgledajo po Goreniskem. Vedno je marljiv v obrtniških organizacijah. Ker je sam obrtnik, najbolje zna svetovati in pomaerati onim ki iščejo nri njem sveta in pomoči Obrtniki Da ga še prav posebno prniio ko ie kot član zbornice za TOI neštetokrat povzdignil svoi erlas za pravice obrtniškega stanu Kot zaveden Sokol ie obče snoštovan Posebno mi: niegovi sokolski bratje, znamo ceniti nie^ovo besedo Spì vé preprosto a tnko razumljivo in prepričevalno crovoriti da razvname in . nav'"> v-QP brate, ki se z novo voljo lotijo : danih nalog. Pokojnemu pesniku Pavlu Bobnarju 9 marca ie v Šenčurju pr Kranju po si'1-nern trpljeniu umrl nesnik kmetski-mVlin ske revije »Gruda« Pa^el B bnar Ugrabila ea ie iet'ka kakor že vrsto slovenskih pesnikov Vdano ie prena'al vse muke >n v tem nap'^a1 svoie nai en^e pesmi Do zadnieea ie ura' da bo ozdravel ntegove pesm- pa so kaza'e da mu bo prav po-m'ad ki to ie tako nestrpno pričakoval, po-tpgni'a perr iz rok Pavel Bobnar ie bil kmetski sin Že od m'adost< ie bil pohabher in zato ni möge' de'at- na poMu domač' pa «e niso spomnili da bi nadarieneea fanta dah v «ole Tako |t ostai več ko» doI živlienia samo doma in prenušMeva' svo»o usodo Nobenega vodnika n1 imelo niegovo pero ven iar začutiš že pri prvih nifgovd» verz'h da 'e pesem resn-čno vzk'i'a v duši kier nolje resn'čno živlieme m hoče v«»n v svet Lepote k' ie o niei toliko govoril «e imel v srcu skoro preveč Pavel Bobnar ie bil pesnik Bi' ie resničen pesnik kakor jih slovenska »emlja ne rod- dosti Al' usoda ie hotela da se mia di talent m möge1 razviti Vedn<\ »e. bil skoro čisto osamljen i5t"pna uorava. Vsem trem otrobom jn materi pa izrekamo naj-topleje sožalje! Spomin ob Jozefovem Krušni oče skrbnik in rednik Sinu božjega ie Dri nas hvalien in čaščen kakor iz svetniškega zbora malokater: Na vsak tretji gr". smo mu o' stavili svetišče malone v?.* .ga drugega roiaka krstili z njegovim imenem Hvaležna mu ie d že!a za niegovo orior' šnio in vnliv ori nebeškem Očetu ;n mu je hva'ezen narod ki mu čar in god bradatega oa'rooa obetata konec zime mnogo solnra in vedrega raz-Doloženia Vedo mu h^lo varovanci in scimepjak'' niegov: in taki ki so 'im imena zan!sana do drugih svetn kih. oa iim ie vendar več do očetovskega n^beščaka nego do ni'h V varstvo in z?šč;to niegovo Da so se Dreoustile cele srenie. vasi in fare 1 pStt&r Tudi brez mencanja in dr-gnenja, če ga kuhate v raztopini Radiona, bo perilo bleščeče belo. Na ta način varujete tkanine, perilo bo bolj trpežno in Vas bo vedno znova razveseljevalo s svojo čudovito belino. RADION BELINA! tEt 18 Med take se je uvrstila vas Ricmsnie v tržaški okolici Priiazno nasalie od solnca ožgano in morskega vetra obi vano naslonjeno na kamenito kraško reber z redkimi brajdami in še redkejšimi Dokve-čenimi figovimi drevesi zasaieno Vas ie kliub temu znana daieč naokoli do star n-Ai cerkvi, bogati boži; Deti in še tem boli Do debro usoešnem oršutu in uiedii vi črnini Da. Driietna ie riemaniska božia Dot: nekai ur hoda naokrog ni odraslega k: ie še ne bi bil obiskal. Pa še oosebno na Jožefovo! V mncž:cah lezejo romarii iz Doline in od Lokvic. iz Drage in Boršta Bazovičanov in Katin' v-cev se nagnete a največ b^ži ootn kovDr -de iz tržaške globeli, kaiti ie Jož f v praznik običaino Drvi dan. ki na stežai odoahne solnčno ,;no. da se bogato in razkošno razlije svetloba do cestah in bre-geh Preduiem Doraiaioče se Domladi Zasooe te strma Dot v sežgano mandrio in ogreje solnce Za Kat'naro D^d K'iuèem sedeš na riavo od burie osrr>-ni=no n osu-šeno travo, da se ti umiri kri in Drideš do sane V vasi Dod tabo mrsoli liudi Prihaiaio še in še v skuoinah in d-sam:č Oviia'~ 3 okrop stninic in Dred vrtiliakom. Do-^daio Dred cerkviio v hiše lezeio in iz niih kakor čebele v uliniaku V ta vrvež se zamaje von drugi in treti: " krasoto d"°vi se razliie Desem riemani V ih zvonov Oko Da zaiame vasico in zvon:k oglodane ho-taške oečne goliave Dod Katinaro nroti Rocolu in one nad strmo cesto ki so no-krite z lehami živorumenih ir bent.:c. Vznikle so med redkimi zelenimi travnatimi bilkami, ne meneč se za mor bini mrzle slane, ki iim utefneio v ran'h iutr'h ODaliti nežne cvetove za ni'h smrt bo 'd-govorno solnce ki iih ie orerano zvab:io v živlienie A v daliavi srebrncs:nia morska gladina mirna 'n SDokoi">a oes+n:e raziedeno istrsko obal. Nad vso to do-miadno oravliico Da solnce solnce Ako si božii boš znal obieti vso to le-ooto NaDOln la ti bo srce in n-=D-'a nr-a. S Dolnimi Dliuči boš m~ral zaieti zraka, da občutene sreče ne izdaš s kr k^m a"i širokim zam h->m roke Zvonovi Da vabiio. klečijo Drit V jejo oritriu^eio Desetkrat in več ie nemsra Jože godo-val ko sem mu zadniič stooil v no^večeni riemaniski hram s tovarišem in s-šo^o-n. dugom b:stresa drha in koreninske volie. Pregolobrada sva bi'a takrat in nisva la ceniti užitka ki ti ga nud; rirma- a mokrota do obranem Dršutnem kr^rv^eu. Vendar me še lahko zanes^ orilika in not med Driiazne domač ne: ne bom se ie takrat branil okusne krače izdatno io bom 'abko žalil z zastarelo črnino. A tovariš in drug ki ie z men"i srečo in tugo delil v letih mlado*+n;h. mi z glinasto maioliko ne bo mo~el nan'ti — m laz ne njemu Pe«č°na afri'ka ravan mu ;e ubila d"ha žarko ekvatorsko so'nce mu ie izsesalo telesne moči ki si iih ie nabral v dvaj'et'h Domladih Morda so m'1 zasadili v oeščeni prob dva prekrižana kosa lesa. morda tud' ne. Na neD°dilih tega enega « Drugi se bogateli od zemlte ki b mora Ia služiti le njemu sam pa ie ostai doma in zapuščen umiral Njegova pesetn je sa- mo tozi'a pela o človeku, ki je izobčen in hrepenela po polnem življenju, ki ga on sam ni mogel zagrabiti, ker je bil od njega predaleč. Sosedovo dekle ga je hodilo tolažit. Njej je napisa' naj'epše pesmi Nikdar ji ni povedal, kako jo ljubi m da je njej posveti' pre'epo pes<*m Odpoved, ki je le sen. zraven pa prerokba, ki kaže na bližnjo smrt ■ ; ■< ; , Pesmi, ki jih je pisal tik pred smrtjo so i ........... . , - r . ' čudovito lepe; taka je njegova Tiha prošnja: - - Mrtvarke črte rišeš mi v obličje; prihajaš in me vabiš še prerano... Mar res, kar upal sem. je pokopano, zavrženo kot staro icpotičje? .. Sam pravi — Delo umetnikovo je izpoved. je slika, ki je nastale v njegovi duši. Če je njegovo življenje tesno povezano s svetom potem je njegov« delo slika življenja ki ga ne vidi vsakdo ker je le mali-kateremu dano. da občuti vse« grozoto in vso lepoto V srcu nosiš peicel sili pa nebo Danes kliče na tisoče stvar po rešitvi Kje je glasnik? Od kmetsk«h puntov sem živil jen je slovenskega naroda ni doživelo tako usodnega časa. kakor ga bo v najbližjih dneh. : Nekdo, ki ima v . arco, si- len ogenj, mora narodu to povedati! Kdo bo odgrnil ljudstvu, ki je v temi, zastor, za katerim sije solnce bodočnosti. — Tako mi je pisal nekaj tednov pred smrtjo. Življenje pa resnično vroče življenje, ki ga je samo slutil, ni mogel v njegova doživetja. Bil je le preveč sam s sabo. Od prvega pomladnega sonca obsijane frude prsti so pale na tvojo krsto. Pavle. 'redai'eč sva bila narazen in tudi drugi niso hoteli, da bi prišel pogledat v tvoj mrtvi obraz. Vem, tvoje obličje je bilo v smrti nasmejano tako lepo, kakor je samo pri onih, ki v življenju le trpe. Naši dnevi so zaviti v strupeni plin in srca nam bo prebilo želeeo, zato vanj ne more tvoja mehka pesem. Ali prisegam ti v imenu vseh. ki hočejo resnico in pravico, da se bomo borili za novo, človeka vredno življenje. Tvoj sen o sreči nam bo vedno pred očmi. Borili se bomo proti vsakomur, ki ima na ustnicah Kristusovo besedo, pa je v resnici sam bog, ki ga ljudje časte in mu v žrdlo mečejo denar, da potem kuje orožje za smrt vseh, ki se bore za pravico in resnico, za srečo vseh ponižanih in razžaljenih na tej lepi zemi ji. Tebi. Pavle, pa naj sijejo v grob oči ljubljenega dekleta, ker zdaj šele si doživel vsem neznano še lepoto... Joža Šeligo. Gospodarstvo Pričetek davčne konference v finančnem ministrstvu Pol predsedstvom pomočnika finančnega ministra g. Antona Filipančiča se je včeraj prčela v finančnem rainistis-vu konferenca o davčni reformi. Kakor je znano, so km"lu po o travi reforme zakona o neposrednih davih, ki je stopila v veljavo 1. januarja t. !.. vse gospodarske zbornice v naši državi sklicale v Ljubi ia-ni konferenco, ki je trajala dva dni. Na tej konferenci so podrobno proučil vse določbe nove davčne reforme, obenem so b le iznešcne konkretne zahteve g'e e nuino potrebnih korektur. Na pcdlagi zahtev, ki so bile Izražene na tej konferenci. so strokovnjaki zbornic izdelali obsežno sprmenico. Posebno odposlanstvo gcs-x>da.i sk h zborn e je to spomenico iz-roč lo finančnemu ministru in tudi ostalim ministrom, že na konferenci v Ljubljani je pomočnik finančnega min stra g. F li*~anč:'č obljubi!, da bo vsa spo.Tia vprašanja proučil, nakar bo sklical posebno konferenco na kateri bodo imeli predstavniki gospodarstva pr liko razpravljati o teh vprašanjih s strokovnjaki ministrstva Fnančni minister je deputaci ji izjavil, da ne more pr stati na tnke korekture davčnega zakona, ki bi spreminjale osnovo zadnje davčne reforme. Izrazil pa je pripravljenost da Izvrši korekture v pogledu tehn'čnih nedostatkov in hib. Kmalu potem, ko je deputacija izročila f nančnemu ministru spomenico v imenu vseh zbo:nic, so se sredi februarja v Ljubljani ponovno sestali tajniki gospo-darsk h zbornic na večdnevno konferenco, na kateri so izcelali predloge za ninimal-ne zahteve. Tudi druge gospodarske kor-porac je in organizacije so imele Številne konference v zvezi z davčno reformo in so piedložile m nistrstvu svoje zahteve. Vse te spomenice so v finančnem ministrstvu podrobno proučili nakar je ministrstvo pozvalo predstavnike gospodarskih zborne na konferenco v ministrstvu, ki se je včeraj prčela. Namen te konference je sestaviti načrt za revizijo zadnje ure be o spremembah davčnega rak°na. Poleg pomočnika finančnega ministra dr. Antena Filipančiča, sodelujejo na konferenci tudi načelnik davčnega oddelka Josip Palič, vsi Šefi odsekov, na drugi strani pa so posla e vse trgovinske, industrijske ln obrtne zbornice svoje strokovnjake. Nave üzlzZhe glede takse na službene pogodbe in takse na trošarinska shranišča V zvezi z davčno reformo smo lani ob koncu decembra dobili tudi obširno novelo k taksnemu zakonu. Ker so se nekateri predpisi izkazali kot preostri, je sedaj ministrski svet na predlog finančnega ministra predpisal novo uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah, ki se nanaša na takso za službene pogodbe in takso za trošarinska shranišča. Taksa za službene pogodbe Decembrska novela k takšnemu zakonu nam je prinesla novo stilizacijo besedila o taksi na službene pogodbe po tarifni postavki 20 taksne tarife. Obenem je bila veljavnost te takht razširjena na vso državo (prej se je v Sloveniji ta taksa plačevala po tarifni postavki 40 pristojbin-skega zakona z leta 1850). Po novem besedilu obstoja taksna obveznost ne glede na to, ali obstoja med strankami formalna pismena pogodba, samo da v tem obstoja kakšna listina. Taksa znaša 1% od zneska prejemkov, Ln sicer za ves pogodbeni čas, največ pa za 20 let. Če gre za dosmrtno pogodbo, se pobere taksa na podlagi prejemkov v desetih letih, če pa je službena pogodba sklenjena za nedoločen čas, se plača taksa na podlagi prejemkov v treh letih (torej v višini 1% triletne vrednosti prejemkov). Z najnovejšo novelo se višina takse za službene pogodbe zniža od 1% na Vt% za dnevničarje, dninarje, hišno siužinčad, obrtne delavce v morski in rečni plovbi in za podobne službene odnošaje. Taksna obveznost obstoja, kadar gre za take delavce, le tedaj, če je sklenjena pismena pogodba, ki jo podpišeta obe stranki. Nadalje vsebuje najnovejša taksna novela še to določbo, da se taksa, kadar presega 600 din odnosno pri dnevničariih in delaveib kadar presega 100 din. lahko plača v 4 enakih mesečnih obrokih. Taksa na trošarinska shranišča Ko 1e bila določena taksa po tarifni številki 214. je bila taksa predvidena za velika svobodna carinska skladišča in privatna trošarinska shranišča z milijonskim predmetom. Letos pa je bila uvedena dr- žavna trošarina na vine ln žganje, ki predvideva ustanovitev posebnih shranišč za vino in žganje, v katerih pa promet ni tako velik Zato je biio nujno potrebno, da se izdajo taksne olajšave za taka shranišča. Najnovejša taksna novela določa, da se Izza tarifne št 214 ustanovi nova tarifna številka 214a, po Kateri se za trošarinska shranišča vina ln žganja pobirajo naslednje takse: 1) taksa za odobritev otvoritve shranišča v višini 1000 din. Ta taksa se v celoti plačuje za shranišča vina z letnim prometom preko 300 nI. Fri letnem prometu od 100 do 300 hI se zniža taksa na polovico, pri letnem prometu dc 100 hI pa na Za shranišča žganja velja ta taksa pri prometu preko 100 hI žganja: če znaša promet 30 do 100 hI se taksa zniža na polovico, če pa znaša promet do 30 hI pa na Vi. 2) letna ^hranfščna taksa, ki se odmerja na osnovi prometa v prejšnjem letu. pa znaša za shranišča vina z letnim prometom do 100 hI 150 din. z letnim prometom 100 do 300 hI 250 din. z letnim prometom 300 do 500 h! 500 ain in z letnim prometom preko 500 hI 1000 din. Letna shrani-ščna taksa za shranišča žganja znaša pri letnem prometu do 30 til 150 din. pri letnem prometu 30 do 100 hI 250 din, pri letnem Drometu 100 do 300 hI 500 din in preko 3Ò0 hI 1000 din. V osebni pripombi Je še določeno, da so shranišča (kleti) proizvajalcev vina in žganja, ki so obenem toči lei. oproščena plačila takse iz te tarifne številke, če v shranišča (kleti) shranjuje samo lastne proizvode z lastnega zemljišča, pod pogojem, da je to shranišče (klet) ločeno od prostora, v katerem se toči pijača. Lastniki takih shranišč se dolžni izpolnjevati vse ostale predpise, ki veljajo za shranišča. Takse lz te tarifne številke se plačajo na osnovi obvezne izjave Imetnika shranišča za kakršno količino vina ali žganja zahteva odobrenje. Oni ki so dobili odobrenje za shranišča vina In žganja po 1 januarju 1.1. in pred uvel javi jen jem te uredbe, lahko v 30 dneh zahtevajo plačilo preveč plačane takse. riva predstavlja do izkušniah komal eno petino količine, ki ie potrebna za motorna vozila v «lavni turistični sezoni predvsem za prireianje izletov in za prevažanle turistov z avtomobili, avtobusi in avtokari. Zato sta napravili obe Tuiakoorometni zvezi v Slovenij. na pristojnih mestih potrebne korake, da bi se posameznim obratom. ki i'oorabliaio motorna v. z'la v zvezi 5 tuiAim prometom iziemema nudila možnost nakupa večjih količ n tekočiga goriva vsa i za čas glavne turistične sezone Upati je. da bodo meredaine oblasti ugodile temu oredlogu sai zahtevaio interesi našesa tujskega Drometa ravno v letošnji sezoni, da se vsaki Domankiivostl posveti največja pozorn st in da sa pravočasno odstranijo vs ned osta ki. ki utegnejo oviiati razvoi tujskega prometa, danes tako važne panoge gospodarskega živlienia v Sloveniji. = Maksimiranjg cen za sladkor. Trgovci so včerai prejeli neko okrcinico Prodajne centrale za sladkor v Beogradu, ki se tiče maksmirania cen za sladkor Ker o tei stvari zopet niso bile zaslišane eo-snodarske korporaciie in organizaciie. sta ti'vO Zbornica za TOI kakor Zve a t-eov-skih združeni brzoiavno zahtevali od pristojnih oblastev. da se ta okrožnica takoi umakne in da se njene določbe razvelia-viio. = Oblps+na uprava boln'Ske*-« fo»da pri direkciji d žavnih železi v h' bi lani ie razpisala lic taciio za inS'a'ac'io iakega toka pri depandansi bolniškega fonda na Golniku Interesenti se ooozarialo na zadevni ra-gias v Službenih novinah krali. Jugoslavije (—) = Oblikovalci velesejma v Budimpešti, ki bo od 30. marca do 7. aprila imajo pravico na polovično voznino na Jugosloven-skih in madžarskih železnicah Oddelek za potne liste madžarskega poslaništva v Beogradu ln madžarski konzulat v Zagrebu dajeta vizum za 2 ln pol penga Cena legitimaciji je 60 din. Vsa pojasnila daje Putnik. Senca Sumnerja Wellesa Ameriški novinar po stopinjah svojega velikega rojaka Nazadovanje hranilnih vlog se fe ustavilo Od začetka lanskega avgusta so hrani! ne vloge pri vseh bankah in hranilnicah nazadovale za 1870 milijonov din Statistika Narodne banke o eibanlu hranilnih vlog pri bankah in hranilnicah zaznamuje v januariu le neznatno nazadovanje. in še to le pri državnih denarnih zavodih. medtem ko se vlose dh hranilnicah in zasebnih bankah ostale skoro nespremenjene. Kakor le znano, je izbruh vojne v Evropi izzval vznemirienie ori vlasateliih. ki je zlasti v septembru povzročilo večie nazadovanje hranilnih vlog. V začetku avgusta lanskega leta so vse hranilne vloae pri bankah in hranilnicah dosegle 11.500 milijonov din: že v avgustu ie stanie vlog nazadovalo za 323 miliionov. v septembru za 714 milijonov, v okiobru za 189 mlijo-nov. v novembru za 33 miliionov. v decembru za 54 miliionov in v januarju za 57 milijonov. Od začetka avgusta do lanskega leta do začetka februana t 1. so vloge v celoti nazadovale za 1370 nrli'onov, in sicer od 11.500 na 10.130 milijonov. V teku ianuar'a °o se vinse pri državnih denarnih zavod:h & rčile za 43 na 2222 milijonov din. Dri hranilnicah Da le za 3 na 2338 milijonov in pri za?ebnih bankah tudi le za 11 na 5570 milijonov Od 1 avgusta lanskesa leta do 1 februarja t. 1. so se najobčutneie zm^n šale vloge pri državnih denarnih zavodih in sicer za 575 milijonov ali za 20.5°/». pri hranilnicah za 241 milijonov ali za 9.3°'o in pri bankah za 554 milijonov ali za 9%. Značilne so spremembe hran lnih vlos na knjižice in vloe do tekočih računih. Statistika, ki se nanaša na 20 naivečilh bank v Jugoslaviji, nam oove. da so se Dri teh zavodih v 3 mesecih (november—januar) vloge na knfžiee zmani'ale za 73 miliionov din (od 1803 na 1730 miliionov) medtem ko so vloge do tekrč'h računih narasle za 168 miliionov (od 882 na 1050 milijonov) Pri teh 20 naivečiih bankah se ie v januariu stanje vlog v celoti do-večalo za 38 milijonov. Borte 18 marca Na jugoslovenski h borzah notirajo nem-šk- klir nški ček' nespremenjeno 14 70 — 14 90. Za grške bone je bilo v Zagrebu povpraševanje po 30.75 v Beogradu pa je bil promet po 30.75. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar Na zagrebfikem efektnem tržišču je Vojna Skoda pri nespremenjeni tendenc' notirala 432 — 435 (v Beogradu je bi! promet po 433). Zaključk' pa so bili zabeleženi v 7o/„ investicijskem posojilu po 96 v de'nicah Trboveljske po 235 in v deinicah družbe Isis po 30. Devtze Ljubljana Ofclelnl tečaji: London 164.70 — 167.90 Pariz 93 05 — 95 35, New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amster daom 2349 50 — 2387.50 Bruselj 75175 — 76375. Tečaji na svob°dnem trgu: London 203.47—206.67, Pariz 115.01—117.31 New York 5480 — 5520, Cur h 122818 -123818, Amsterdam 2901.78 — 2939.78 Bruselj 92844 — 94044. Curih. Beograd 10, Pari« 0.49, London 16.74, New York 446, Bruselj /57750 Milan 22.5250. Amsterdam 236.87. Berlin 178.70, Stockholm 106.25 Oslo 10130. Kö-benhavn 86 1250, Sofja 5.50, Budimpešta 79.50. Atene 3.30, Bukareéta 3.40, Carigrad 3.55. Bfektf Zagreb. Državne vrednote: Volna Skoda 432 — 435. 4n/(i severne agrarne Ö0.50 den., 6«/» begluJke 77.50 den.. 6»'s dalm agrarne 70 — 71, 6«/» Sumske 66-50 den. 7% Jnvest, 96 — 97.50 (96), 7»/, gtabiliz 95 den.. 7*/e Seligman 100 den., f% Blati 90 den., 8»/, Blair 98 den.; de'nice: Narodna banka 7550 — 7700 (7650». Trboveljska 235 — 238 (235). Gutman 60 den gečerana Osijek 170 den., Isis 40 — 32 (30). Beograd. Vojna škoda 432.50 — 433.50 (433), 4®/o agrarne 53 den. (5350)- 67t begluSke 77.25 — 77.75, 6«/o dalm. agrarne 7125 — 71.75 (71.50 — 71.75). éumske 70 — 71. 7% invest. 100 den., 7*/» stabH'zac. 97.50 den. 7% Seligman 102 den., 7»/o Blair 92 den., 8«/, Blair 100 den.. PAB 194.50 — 195.50 (195 — 196). Narodna banka 7650 den. Ljubljanska kreditna banka Uprava banke je na svoji Dlenarni seil dne 16 t. m ood predsedstvom g. Ivana J e 1 a č i n a po porečilu ravnateljstva odobrila bilanco zavoda za leto 1939 k; izkazuje s prenosom vred din 1,834.072 — čistega dobit*.a. Upravni svet zavoda ie sk'en 1. predlagati cbčnemu zboru, ki se bo vršil dne 27 aprila t. !.. izplačilo 4% divi-dende orioritetnim delničarjem dodelitev din 120.000— rednemu rezervnemu fondu in din 1,000.000— specialnemu rezervnemu fondu za udeležbe Iz poročila ravnatelistva je razvdno. da je bilančna vsota noveaa poslovanja zopet narasla in je likvidnost banke izredno ve^ lika. (—) Go«eo*ar«?ke vesti = Trgovinska pogai?n;a z Italijo bodo v aprilu Iz Beograda noročaio da je naša vl?.da stavila predsedn *0g« in »Ogg« 310 — 320; >2« 290 - 300; »5« 270 — 280; >6« 250 — 260: »7« 220 - 230. »8« 142.50 — 147 50. Otrobi: baSki to sremski 135 - 137.50; banatski 132.50 -135. Fižol: sremski beh brez* vreč 415 -420. IzSrebani tftobitkl Vojne škode Te dni ej bilo v finančnem ministrstvu 37. žrebanje dobitkov Vojne škode. Izžrebane so za dobitke nastopne serije ln šte- vilke: ser. «t. dob. ser. St. dob. ! 5051 434 3.000 5075 833 5.000 ! 5157 468 5.000 5196 746 5.000 5221 699 5.000 5295 74 5.000 5331 766 3.000 5333 950 5.000 1 5358 101 5000 5373 757 5.000 5388 872 3.000 5396 517 20.000 5476 125 3.000 5500 938 3.000 5562 254 3.000 5603 102 20.000 1 5611 624 3.000 5632 597 5.000 1 5660 639 3.000 5667 864 3 000 5672 393 5.000 5683 923 5.000 i 5740 273 3.000 6750 36 8.000 5803 190 5000 5810 0 3.000 5817 924 3.000 5874 387 5.000 5889 9 3.000 5907 8/7 3.000 5942 927 3.000 5961 947 3.000 5962 362 3 000 5962 765 3.000 5990 9 3.000 5998 241 3.030 6003 25 3.000 6020 147 3.000 i 6035 402 3.000 6094 281 100.000 Senzacija potovanja Rooseveltovega odposlanca Sumnerja Wcllcsa po Evropi se še ni polegla in zapadno časopisje prina « še vedno nove podrobnosti o ameriikem državniku, le da se te podrobnosti nikakor ne tičejo njegove naloge in nje uspeha, marveč golih zunanjosti in drugih nepomembnih malenkosti, ki pa vsekakor niso brez zanimivosti. Londonski časopisi »o sedaj odkrili tudi senoo Sumnerja Wellesa v osebi poročevalca »Chicago Tribune« W'a1-terja Trohana Uredništvo tega velikega čika kega lista jc dalo svojemu pcročcval-cj strog nalog, da mora posetiti vse tiste kraje, kjer se bo mudil Welles, da mora napraviti prav isto pot in da mora. če se bo le kako dalo. govoriti z vsemi tistimi osebami, ki bo z njimi govoril Welle« Njegova naloga te je začela v Washingtonu in tam bo tudi konec potovanja, brž ko bo izstopiä Sumner Welles Francoski in angleški časopisi z nekako škodoželjnostjo pripominjajo, da se Troha-nu ni posrečilo govoriti z vsemi tistimi osebnostmi, ki jih je posetil Welles, v ostalem pa priznavajo, da je ameriški dopisnik vestno izpolnil naročilo svojega lista. Ako je Welles potoval po železnici, je Tro-han sedel v istem vlaku, ako se je Welles poelužil letala, jc Tmhan takoj najel drugo letalo ter jo ubral za njim. Poročevalec si ni prizadeval da bi govoril z Wellesom in njegova naloga ni v tem, da b< sproti poročal svojemu listu, marveč se začne šele po povratku. Takrat bo Trohan podrobno popisal vse kar je videl in sli-po vsej prilik» pa bo dodal še marsikaj. kar mu bo pač prišlo na misel Nje 2ovi evropski tekmeci pravijo da mož ne h" mogel zatajiti svoje ameriške narave Na drug» strani pa Trohan ni obvezen fc popolnemu molku in pn srečanju k svojim' tovariši tem kai rad pove kaj vse ie /idol in slišal, kakšne dojme je odnesel iz ! te ali one države. Zelo je bri n. pr. iznena-den nad Svico. »Ta država«, je dejal, vžir vi v nekakem večnem strahu pred ogieduhi. Vojake pošiljajo v bojno črto z zavezani-.ni očmi in posadke tako često menjajo, da ni mogoče ugotoviti, kje se nahaja ta ali ona divizija. Vojaki tudi nimajo na uniformah nikakršnih iteviLk in mora vsak vojak sam vedeti, h kateremu polku spada. Številke seveda ne sme povedati prav nikomur. Tu se res vidi prava pj-avcata vojna živcev.« Mussolini je po mnenju Trohana osrednja osebnost Wellesovega poslanstva in je verjetno, da bodo podane kakšne izjave, ko se bosta sestala drugič. V Berlinu je Trohana neprestano spremljal neki agent, ki se je izdajal za fotografa. Vendar se jc Tro-hanu le posrečilo, da mu je nekoč ušel in šel sam obedovat v gostilno. Začudilo ga je, da ljudje, ki jih je srečava! v Berlinu, tako radi govorijo z njim angleško. Na svo-jj vpra'anja o tem je dobil vedno &koro enak odgovor: da se s tem vadijo za oni čas, ko jim bo angleščina priila prav pri upravi zasedenega velikobritanskega otočja. Glede vojne je Trohan mnenja, da večjih vojnih operacij na zapadu ze ne bo tako kmalu. Ko se je nekoč na železnici vozil z WeHescm ter mu pripovedoval svoje dojme, je slednji vneto prikimaval in odkimava), toda dosledno na napačnem mestu. Ko sta se vozila po vojnem ozemlju na nem;ki m francoski strani, sta videla popoln mir in pravo idilo. Na francoski stran' se je neposredno pod cevmi tepov igrala mala dcklica. Trohan je to pokazal Wellesu ta pa je po svoji navadi samo pomežikniil z levim očesom, dejal pa ni ne bele ne črne. Vendar se je Trohanu zde'o, da ie Welles to pot pomežiknil na pravem mestu ... V Sem soglašata Mussolini in Rooseaglt V zvezi z Wellesovim evropskim potovanjem so nekateri listi začeli razmotri-vati o stičnih točkah med lta.'1 jo m Ze-dinjenlmJ državami. Navajamo nekaj za-n mivih miou k temu vprašanju, kakor j;h je te dni napisal rimski dopisnik Švicarskega usta »Nationai-Zeitung« : Izogniti ae vojni, to je danes največja skrb Zed:njenih držav, a tudi Italija, čeprav te drugih nagibov se v vojno ne želi vplesti. Italiji je potreben mir Zato je prt sklenitvi »jeklenega pakta« z Nemčijo v maju lanskega leta dala N'eme ji razumet*, da se dc leta 1942 ne želi zaplesti v nobene vojne Konflikte Nevoj-skovanje omogoča razen tegs vojne zaslužke Ui ker sleherni dan vojne samo slabi oba vojna tabora medtem ko istočasno Jača Ttalljo noče f talila vstopiti v vojno, dokler bi ne bili prizadeti nieni življenjski Intere«. Potreba po surovinah jo približuje Zedinjenlm državam, ki čutijo na drugi streni potrebo po č!m bolj odprtem svetovnem tržišču. Washington deli z Rimom skrb glede svobodn3ga dostopa do nevtralnih luk v sedanji vojnL Problem odprtih in svobodnih morja se za obe državi postavlja na enak nač n. Ze« diiijene države in Ital ja pa so si blizu tudi v gledanju na naraščanje nemške moči. Italija ki zasleduje v Evropi predvsem politiko ravnovesja, ne želi zmage nobenega vojneg" tabora. Ital ja se nadalje fcojl -oclalnlh prevratov, ako bi sedanja vojna dolgo trajala. Zato le verjetno. da to posredovala med obema vojnima taboroma preden bi tako daleč pri-Slo V pogledu presojanja Rusije sta si Rim In Wash ngton spet zelo blizu ln v Italiji so z zadovoljstvom oeležlli, da Welles ne bo obiskal Moskve. Bolgarska miroljsi&nast Bolgarski listi posvečajo v zadnjem času vedno dolj pogoste svoje zunanjepoli Učne kon-.intarje bolgarski zunanji politiki. da bi tako itar najbolj poudarili sedanjo bolgarsko nevtralnost in miroljubnost Na mtrMjut*no noto v bolgarski zunanji polittici m «klicujejo tudi tedaj, kadar govore o bolgarskih zahtevah Spreminjajo se od Usta do Usta besede, ton pa je vsem enak Za primer navajamo nekaj ml tli lz članka ki ga Je o »poti Bolgarije^ objavil pred dnevt sofhskl »Mir«: »Znano Je. da ie Bolgarija že ponovno prakneno izrazila svojo željo, da bi Se bolj poglobila svoje odnošaje s sosedi ln z velesilami To Ima za posledico, da Število njenih iskrenih prijateljev povsod narašča Rea je, da Ima Bolgarija tudi svoje zahte- ve. ki ne predstavljajo več tajnosti za ni-Kogar Te zanteve pa niso nikdai bile In tudi nikdar ne bedo Imperialističnega ali iredentistlčnega značaja, ker ne bo Bolgarija nikdar ničesar zahtevala, kar ni njeno Razec tega so m< rejo po bolgarskem mnenju vsa ta vfaäanja rešiti samo po poti .nedseb jnegi sporazuma ln dogovorov Zato jfc Bolgarija prežeta iskrenega duha -jporazumti ir ne kaže nobenega bojevitega razpoloženja Prav zato ne U mogla Bolgarija nikdar sodelovati pri kombinacijah ki bi služIle tujim Interesom. Seveda pa ne more nihče zahtevati koncesij samo od nje. temveč je potrebna dobra volja na vseh straneh, dn bi se dosegle one poprave ki bl bile koristne za razvoj vzajemnega sodelovanja v bodoče.« 6062 i 3-000 6066 877 6069 435 20.000 609? 277 6102 889 5.000 6107 189 6107 538 8.000 6112 288 6152 825 5 030 6170 811 6176 652 3.000 6250 937 6251 850 5.COO 6267 276 6285 30 3.000 6317 3 o322 840 5.000 6384 19 63S4 432 5.000 6404 706 6413 342 3.000 6129 579 6473 147 3000 6484 767 6510 463 3.000 6530 547 6547 171 3.000 6554 238 6576 684 20.000 65S5 989 6593 945 50.000 6600 208 6623 472 3.000 6627 725 6639 517 3.000 6651 968 6665 531 20 000 . 6669 586 6680 820 3.000 6713 761 6760 298 5.000 6760 765 6784 214 3 000 6826 283 6840 335 5000 6862 512 6895 14 3.000 6941 992 6966 626 3-000 7015 278 7041 298 3.000 7085 518 7121 899 5.000 7134 846 7159 262 3.000 7159 272 7204 291 5.000 7299 954 7323 275 3.000 7330 114 7350 160 3.000 7355 539 7406 254 3.000 7458 845 7460 822 300 7504 694 7525 433 5.000 7558 516 7582 308 3.000 7623 349 7638 445 3.000 7703 56 7858 5 3.000 7966 327 7969 542 5.000 7975 63 7991 648 3.0C0 8005 470 8044 56 3.000 8066 461 8070 979 5.000 8085 56 8087 576 5.000 8141 656 8170 505 3.000 8239 820 8242 883 3.000 8246 546 8292 698 3.000 8S05 136 8311 269 8.000 8336 984 8376 560 3.000 8386 568 8437 858 5.000 8472 364 8454 437 3.000 8474 797 8486 697 3.000 8505 620 8560 959 50.000 8589 810 8683 904 3000 8648 356 8659 158 5.000 8661 237 8664 745 3000 8731 616 8737 149 5.000 8746 329 8761 969 5.000 8765 515 8765 568 5.000 8774 393 8788 894 50 000 WP7 10* 8813 459 5.000 8S56 220 3812 735 34)00 8007 2 U 3 000 I 9015 169 3000 9013 234 3.000 3.0v>0 j 9060 695 3000 9064 429 20 000 3.000 1 9079 80 5.000 9101 212 3.000 20.000 9119 421 3.000 9157 140 5.000 3.000 9170 319 20 000 9172 27 3.000 3.000 9195 931 3.000 9222 531 3.000 20.000 9384 779 50.000 5.000 Nekaj dni zatem je bilo še naknadno 20.000 žrebanje Reultati so bili tller 3.000 ser. št. dob. ser. St. dob. 3.000 5104 496 3.000 5106 892 3.000 3.000 6081 220 3.000 6168 718 3.000 3.000 6226 133 50.000 6504 124 3.000 3.000 6c9l 937 5 000 6625 481 5.000 20.000 6838 229 3 0(10 6921 375 20 030 3000 6939 311 3 000 7267 289 5.000 20.000 7411 320 3.000 7539 165 5.000 3.000 7685 625 30C0 7765 43 5.000 3 030 7816 119 5.000 7839 39 5.000 20 000 7868 394 3 000 8091 472 5.000 5.0 JO 828S 834 5.000 8423 88 3 000 5.000 8499 757 50.090 8557 539 5 000 5.000 8673 942 3.000 8686 726 5 000 200 000 8857 822 3.0"0 8873 768 3.000 3.000 3.000 8991 33 3.000 9271 052 3.000 3.0 C0 3.000 R A D I 0 5.000 5.0D0 3.000 5.000 5.000 3.000 3.000 5.000 5000 100.000 3.000 3030 20.000 5.000 3 000 3 000 3 000 3000 3.000 3.000 50.000 5.000 3,000 20.000 5 000 3 0"*0 3 000 5 000 5 0^0 s nnn 3 000 3.000 TOrek 12. marca Ljubljana 9: Napovedi, poročila — 9.15- Prenos iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. G. Rant). — 10: Drobiž (plctče). — 11: Pevski in orkes ralnl koncert. — 12.30: Poročila objame. — 13: Napoved. — 13.02: Kvartet mandolin. — 16.30: O telovadbi. — 17: Prollem islama in krščanstvo v severni Afriki (g. Ivo Perftuh). — 17.20: Jožefom in Jožicam Igra radijski orkester. — 19: Napovedi, poročla. — 19.20: Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo. — 19.40: Objave. — 20: Koncert na čelo prof. Sende šedlbauerja. — 20.45: Slmfon čna glasba s plošč. — 22: Napovedi, porečila. — 22.15: Veseli zvoki rad jskega orkestra. Beogiad 19.40: Tamburaèki zbor. — 20: Beethovnove sonate. — 20.40: Koncert beograjske filharmonije. — Zagreb 17.15: Orkester — 20: Premo« opere i* Nar. gledališča. — Sofija 18: Prenos Wagnerj e ve opere »Somrak bogov«. — Piaga 19.25:: Radijski kabaret. — 20.55: Orkerter ln klsvlr. — 22.20: Pester spored. — 23: Češka glaarba. — 24: Nočrt koncert. — Dunaj 16: Lfhka glasba. -19.15: Vesele melodije. — 20.15: Slovo oc zime. — 21: »Šeherezada«. — 22: Lahki1 godba. — Berl'n 20.15: Kompozicijski večer. — 22.30: T^hka g« ba. — 23: Ort» eter. — 24.10: Nočni koncert, Na prizorišču strašne katastrofe Dosedanje ugotovitve o vzroku železniške nesreče pri Zaluki Ljubljana, 18. marca Kakor smo že v ponedtljski izdaji obširne' poročali, se je v nedeljo zjutraj malo prod 5 pripetila med Ozljem in Za'uko na pioj»! Karlovae Ljubljana, v savski banovini a že na področju ljubljanske železniške direkcije katastrofa kakršne že dolgo ne pomni kronika prometuih nesreč. Potni-ki vlak kt odhaja ob 4.06 iz Kar'ov-ca ie kmalu potem, ko je privoz'1 iz znanega predora pod Ozalj-gradom, kakšnih 17 km od Karlovca* zavrzil v plaz zemlje in skalovja, ki se je hil morda kakšno minuto popre] utrgal na bregu pred progo in zgrmel čez tire v Kolpo, ki teče takoj pod zelezni'kim nasipom in ki je na tem kraju izredno globoka, ker je «truga malo niže zajezena po ozaljski elektrarni. Posledice so bile strahotne Dva vagona III razreda je sunek vrgel v reko, kjer sta namah potonila v g'oboki vodi Ùas nato pa se je šc lokomotiva z vso težo zru-ši'a nanju da so vsi potmki v njima — -n utegne jih bit 10 do 20 — ostaii pokopani v mokrem grobu \'a čudežen način se je smrti rešilo vse železniško osebje, ki ie spremljalo vlak. da je 'iihko takoj po ka tastrofi z občudovania vredno prisotn ist-jo duha in s pozrtvova'no vnemo poma-ga'o pri reševanju Podrobnosti nesreče, k' skoraj nima primere v zgodovini nagega železniškega prometa po vojni so naslednje: Prva priča nesreče Na postajo v Za'uki, ki je kakih 600 m od kraja nesreče, bi bil moral karlovški vlak prispeti ob 4.30 Ker vlaka ob tem času ni bilo. je progovni čuvaj Ivo Rujev-čan, ki opravlja postaiico v Za'uki telefonano poklica! postajo Ozalj Tam so nu odgovorili, da je vlak že zdavnaj odpeljal in da bi že moral prispeti v Za'uko. Ru jevčan je čutil, da telefonske žice nekam čudno brne. Stopi! je iz postajnega poslopja — bila je še noč. a polagoma se je 2e svitalo — tisti mah pa je zasli'al silen tresk. Prestra'en je šc enkrat «koči! k telefonu. da bi priklica! Oza'j. a klical je man Skušal je uporabiti brzojav — prav tako zaman Telefonske in te'egrafske Ce so bile pretrgane. Planil jc na progo m z vso silo tekel v ozaljsko smer. Čez čas je jasno zaslFal obupne klice: »Na pomoč! Na pomoč!« Nekaj korakov dalje je na progi na'etcl v poltemi na nekaj ljudi, ki so krvavi »n zbegani tekali okrog, jokali in vzklikali. Malo dalje se mu je nudil strahoten prizor: lokomotiva narobe prevrnjena kraj reke. poleg nje službeni voz ves razbit. Iz vode je štrlel zadnji del enega izmed Dot-nvkih voz. medte mko jc bil eden povsem potopljen, a izmed vagonov, ki so ostali na tirih, sta bila dva prav tako zmrvljena do kraja. Prestrašen in obupan do kraja jc čuvaj začel klicati ljudi na pomoč. Grsb ob Kiilpl Lokomotivi in službenemu vozu je s'e-dilo pet potni'kih vagonov, izmed Katerih j< bil četrti H. razreda. V njem -=e 'e vozil tudi prometni uradnik g. Ciril Adam iz Novega mesta. Vagon je povsem razbit ob-vise! na strmem nabrežju in samo ,jrisr t nosti duha g Adama gre zahva.la, .la žrtve niso bile še večje. Skoči! je skozi >ta n rmpturh žrtvah Naistrahotnei'i del žalostne naloge, ki ic pripad'a rcSeva'ni akciji, pa «e usoda neznanega 'tevila neznanih 'judi ki jih ves nanor zi'avih drznih re«eva'cev ne bo möge' več obuditi iz sroba v Kolpi Po sodbi snrevodn'kov se utegne število mrtvih gibati med 10 do 20. prav lahko pa številka šc znatno naraste. Naihuje prizadeti so bili ravno prvi vozovi vlaka v katere sprevodniki pri preg'edu kart na poti od Karlovca še spioh niso prispeli Zato ni mogoče navesti niti približnega verjetnostnega računa niti n mogoče ugibati o tem, ko'iko je med v Kolpi pokopanimi naših ožiih rojakov — Slovencev in koliko drugih potn'kov Vsa znamenja kažejo, da je bilo med njim naiveč delavcev iz Hrvatske. ki so bili na poti v niče kraje Gotovo pa je bilo med ni'mi tud- več iz'et-riikov. ker je vreme obetalo izredno lepo nedeljo. Kakor prirniveduiejo sprevodniki ic bilo med njimi tudi nekaj žensk Ka kr>r se govori p-vgreša io nekega kon'nna Martina Starca nekega R' zidana Kobači-ča iz Metlike in nekega Nemaniča iz Zagreba. ki je z usrxlnim vlak'-m najavil svoj prihod v Metliko Naše uredništvo so že snoči nekateri Ljubljančani osebno in po telefona spraševali po irren;h re-enih in ranjenih. ker so tudi v Ljuh'iani pričakovali več potnikov s tem vlake m, pa niso prispeli. Stroievo^ja «tri no ved uf e V trenutku, ko se je pripetila nesreča, so vse luči — vlak je imel plin>kn razsvetljavo — ugasnile Strojevodja Ivan Poga-čar je bi! dovolj duhipris iten da je zaprl vse cevovode ir> tako preprečil eksplozijo. Stra'na na si bih njegova doživetja ko je s svojim tovenšem kurjačem odsko-čil. V noč se je raz'egal v»V in krik ranjencev in potaplja ločih «e Čuli so se obupni udarci ob vodo In k'> se je strojevodja ozrl po lokomotivi je v de' da se bo vsak čas pogrezni'a v reko Skailovit' plaz. na katerega je bila zavozila ie vise' proti strugi in stroj se je kmalu začel nagibati. S strahotnim treskom se je nek*, stkund oo-zneje zrušil na oba vozova v v<-di in ju še globlje potisnil. — A kar je najbolj grozno vplivalo na človeka, pripoveduje strujevodja. je bilo, kako je potem, kakor bi odreza potihnilo vse klicanje na pomoč Nad reKO in okrog razbitega vlaka je zavladala grobna tišina Minuto pozneje je ta sn.rtni mo'k pretrgalo '"umenje pare. ki je začela strr iu uhajati iz kotla in čez čas se je vse ž*ipsino pozori-šče zavilo v paro in dim Tisti mah sem se ustrašil da utegne slediti eksplozija kot-tla. »Bežite ljudje!« sem zakl ca: — a na srečo je bilo to svarilo odveč Do eksplozije, ki bi bi'a pokosila še kar je ostalo živega, hva''a bogu ni pršlo Sicer pa je bilo gorja in obupa že itak čez glavo Strašno je bilo gledati ranjence, ki so zmešani in podivjani begali okrog Ko sva bila s tovarifem še na stroju sta se poiavila na vratih dva krvava človeka ki sta za vsako ceno hotela k nama Popadlo ju je blazno upanje, da je edino lokomotiva še košček varnosti, prepričana sta bila da se l?hko samo z njo še odpeljeta v življenje S surovo silo sva ju morala * kurjačem rvd-poditi. Ko sva malo pozneje še sama odskočna, je šla lokomotiva za vagoni v reko. Pretresljivi prizori Že'ezRičarjem je treba vobče priznati, dH so z občudovanja vrednim mirom opravili svojo dolžonst, čeprav so bili sami med reševanjem še z eno nogo v katastrofi. Eden izmed njih se je rešil s tem, da je razbil okno v vagonu; dva sta se otela 8 tem, da sta razbila vrata. Enemu izmed njih, ki je skočil iz službenega voza proti Kolpi je pri oknu potniškega voza, ki se je bil nagnil proti strugi, zaklical ženski g'aa: — U pomoč! U pomoč! U pomoč! Spa-site mi detel V smrtni nevarnosti je železničar skočil proti oknu, vze! otroka iz vagona m ga odnesel na varen kraj na nasipu, nato pa še njegovo mater potegnil iz voza Trenutek pozneje se je lokomotiva zvrnila na va-gon. Drug že1ezničar pripoveduje: — Ko sem se rešil skozi okno, sem zagledal neverjeten, blazen prizor. Na vagonu, ki mu je siloviti sunek ob plaz odrezal vse ogrodje od strehe do tal, so stali trije potnik', dva mo'ka in ena ženska in so klicali na pomoč Kako so ti ljudje ostali pn-ži vi jen ju. sa.n bog ve. Vsi tnie so se med ruševine ujeli za noge. da niso mogli od-skočiti Priskočil sem, jih odmotal in jih spravil na varno. Prav radi verjamemo junafkim spremljevalcem nesrečnega vlaka da noč po nesreči nihče izm&d njih ni zatisnil očL Reševanje fn do Velike noči komaj opravljeno Prav tako pa je treba tudi okoličanom izreči vse priznanje, da so se zbrali od vseh strani in se resno oprijeli dela pri reševanju A reševanje je zelo težavno, okoli ^to delavcev je zaposlenih noč in dan. a šele do jutri zjutraj ali opoldne bodo mogli očistiti progo Na bližnji postaji pa že čaka pomožni vlak železniških delavcev iz Maribora da dvignejo vozove iz reke in s pobočja. Malo je verjetno, da bo vse to ipravljeno pred Veliko nočjo. V nede'jo ae je na kraju nesreče zbrala ^ìoaina množica radovednežev od blizu m daleč, kakšnih sto avtomobilov Je parkiralo na cesti. Danes sta prispela tudi direktor železniške direkcije inž. Kavčič iz Ljubljane in generalni direktor inž. Joiič iz Beograda s svojim spremstvom. O vzrokih, ki so dovedli do nesreče, se med ljudstvom raznašajo vse mogoče govorice. Vendar je očitno, da je bil nesrečni karloviki vlak samo žrtev izredno hude zime. ki nem jo je letos naklonilo nebo V špranje med skalovjem nad progo so se zažrli o!cdcneli curki vode. ki so v mrazu in zdaj v odju-gi opravili svoje razkrojevalno delo Naloga strokovnjakov je, da vzroke raziščejo do kraja. Komisija ministrstva za promet na kraju nesreče K&dovac. 18 marca o. Dopoldne je prispela na kraj železniške nesreče pn Zaluki posebna komisija mini- strstva za promet iz Beograda, v kateri so pomočnik ministra za promet ini. Matko Schneller, generalni direktor železnic Jo van Jojič in načelnik generalne železniške direkcije inž. Turkalj. Danes so ugotovili, da je ranjencev več kakor so prvotno domnevali Vseh je 34. dočim število smrtnih žrtev šc r.i znano, ker sta dva vagona še vedno v vodi. En vagon je na pol v vodi in na pol na bregu, dočim sta dva vagona III. razreda obležala na bregu hudo poškodovana. Tudi danes so ves dan čistili progo in raz-streljevali kamenje, da hi se preprečile podobne nesreče v bodočnosti Računajo, da bo proga jutri očiščena Za sedai se vrši promet s prestopanjem potnikov Med 34 ranjenci jih je 10 hudo ranjenih ter so v bolnišnici v Karlovca Včerajšnja vest, da so 10 ranjencev prepeljali v novome-ko bolnišnico, ni točna. Ugotovili so. da v Novo mesto niso prepeljali nobenega ranjenca, zaradi česar obstoja bojazen, da je število smrtnih žrtev večje, kakor so prvotno mislili. BELEŽKE Desetletnica smrti dr. Matka Laginje V organizacijah naših Primorcev so se včeraj sp miniali lOletnice smrti vod telia istrskih Hrvatov dr Matka Latfinje Pokojni dr. Laeinia ie bil dolga desetletja član istrskega deželne«» zbora in od leta 1891. do razpada Avstriie tudi ooslanec v dunajskem oariamentu. Na Dunaiu je bil s svoj ma prijateljema Soinčičem in Mandičem med Drvim: Doborniki jugoslovenske misli. Po italijanski zasedbi Istre se je umaknil Dokoini dr Las nia v Zagreb. kier ie bil ooverienik Narodneea veča za Istro Poznele ie oostal ooslanec v začasni narodni skuDŠčini ter ooslanec v Drvem izvolienem jueoslovenskem nar-lamentu Leta 1920 ie bil oostavlim za bana Hrvatske oozneie se ie Dovsem umaknil iz oolit Ve ter umrl s skromno nokojnino kot siromak dne 18. marca 1930 v Zagrebu. Banovinski odbor JNS V soboto je bila v Ljubljan» seia bano-vinskega odbora JNS za dravske banovino Navzoč- so bili delegati 'z vseh sre-zov Slovenije. Sejo je vod'1 predsednik ba-novinskega odbora dr. Janko Raiar politična poročila pa so podali dr Kramer Pucelj in dr Vrčon. Vsa poročila so bila soglasno odobrena in banovinski odbor je s polnim odobravanjem pritrdil smernicam politike, ki jo razvija vodstvo JNS V razpravi po referatih so bih enodušno obsojeni poskusi z nelojalnim» akcijami zanašati neslogo v napredne vrste Sklenjeno je bilo. da se akcija stranke k) predstavlja glavno moč in odporno silr naprednega in nacionalnega elementa v Sloveniji, v spomladanskih mescih še pojača v smislu zbiranja in organiziranja naprednega življa v Sloveniji. Na seji so se spoznali zborovalci tudi z glavnimi določbami novega volilnega zakona. Izjave ministra dr. Laze Markovica V Skoplju je govoril na konferenci svojih somišljenikov minister pravde dr. Lazar Markovlc. Dejal je: »Danes je položaj tak, da lahko uredimo državo tako. da bodo v njej vsi zadovoljni. Pred očmi moramo imeti samo to, da je država nad vsem drugim.« O novem volilnem zakonu je dejal dr. Markovič. da Je »najbolj svobodoljuben med vsemi sličnimi zakoni v Evropi. Z njim smo za jamčili svobodni izraz prave in nepotvorjene narodne volje in vrnili zaupanje v svobodo volitev Narodu bo dana priložnost, da bo rekel s pomočjo novega zakona zaključno besedo o sporazumu in definitivni ureditvi ureditvi države. Mi $e ne bojim o narodne svobode.« Dr Markovič je napovedal, da bo v kratkem objavljen tudi zakon o zborovanjih in dogovorih, kot dopolni'o zakona o volitvah narodnih poslancev. Ta zakon bo omosofil reorf?ribello vseh naSib strank, predvsem pa starih, ki so bile leta 1929 ru7puščene. Stran** j?r. D?aqoljuba Jovanovica V nedelio doDoldne ie bila v Beogradu ustanovna skupščina nove levičarsko usmerjene »Narodne seljičke stranke«. Glavni govorn k je bil dr. Drag ljub Jo-vanovič. ki je obrazložil namen in Dro-grsin stranke ter njena Dravila. Izvollen je bil Plavni in izvršni odbor stranke. Za predsednika glavnega cdbora ie bil izvoljen Radcmir Todorovič. za glavnega tai-nika stranke oa dr. Dragoljub Jovanovič. ki je seveda taktični šef stranke. Pomen Gostinčarjeve osemdesetletnice Kakor smo Se poročali, je v soboto sla» vil bivši minister Jože Gostlnčar svojo 80-letnico. Gostinčarjevo ime je neraz-družno spojeno z razvojem bivše Slovenske ljudske stranke ln od dr. Janeza Ev. Kreka ustanovljene krščansko socialne delavske organizacije. V dunajskem parlamentu je Jože Gostlnčar spadal med najbolj odlične poslance SLS. V Jugoslaviji Je Isto tako stal v prvih vrstah SLS ln bil njen poslanec, leta 1920 tudi njen minister. Ta stranka ima mnogo razlogov, da ostane Jožetu Gostinčarju traino hvaležna. Na njem je poleg tega mogla vedno dokazovati, da vodijo njeno politiko tudi resnično krščanski možje. Gostinčarjeve zasluge so ostale trajne, a ko je sedaj dosegel 80-letnico svojega življenja, so se vse njegove zasluge razpršile v nič pred dejstvom, da ne pripada JRZ. Počenšl s »Slovencem«, je celokupno časopisje JRZ življenjski jubilej Jožeta GostinCarja zamolčalo ln nI besede črh-nllo o njem. Ako bi bil g. Gostlnčar danes pristaš politične stroje, kl jo vodi Kopitarjeva ulica, bi ga »Slovenec« ln za nJim vsi sorodni mu Usti v sliki in besedi poveličevali In ga svptu nredstavHall kot enega nalvečjlh živečih Slovencev ter dokazovali, koliko Je baš njegovo delo koristilo katoliški politiki ln dvlpnllo veliavo našega rodu. Ker pa g. Gostlnčar n* trobi v rog Kopitarjeve ulice, so njegovo Ime Izbrisali . ipomina ter ga živega pokopali, -uusoo Bimop aC oipjx ' čarjeva 80-letnica splošen pomen, kot značilna slika morale današnjih dni. Razpust občinskega odbora v Koroški Beli Policijski komisariat na Jesenicah Je svo-ječasno uvedel proti županu občine Koroška Bela Venclu Perku uradni postopek, proti čemur je občinski odbor na svoji seji 2i novembra I93M z vsemi proti enemu glasu sklen.l protest z zahtevo da se uvede preiskava proti organom pol cijskega ko-misariata Sresko načelstvo v Radovljici je ta sklep občinskega odbora ustavilo in banska uprava je pritožbo prot: ustavitvi zavrnila Upravno sodišče v Celju pa je z odločbo z dne 9 februarja t I izreklo, da je ustavitev sklepa ob^in'-kega odbora po sre-skem načelstvu v Radevi ne' nezakonita. Nato je občinski odbor v Koroški Beli 15. februarja sklenil ponoven protest proti postopku policijskega komisanata na Jesenicah Tudi ta skiep ie bi! ustavljen. Proti ustavitvi je bila vložena pritožba na ban-sko upravo Banska uprava je sedaj celokupni občinski svet v K< roški Beli razrešila z utemeljitvijo, da sta v smislu § 130-obč zak oba njegova sklepa on' od 22. novembra 1939 in oni od 15 februarja 1940.. važnim splošnim državnim interesom škodljiva Banska uprava je istočasno postavila začasno občinsko upravo z Janezom Er-iahom kot predsednikom na čelu. cei'uortA . m - - - » _ * "i' «v rf, . » JRZ in SDS na Hrvatskem Desna roka bivšega ministrskega ored-sedn'\a dr Milana Stoiadinoviča in bivši minister prosvete Dim:triie Masaraševič opravlja sedai funkcije oredsednika bano-vinskega odbora JRZ za banovino Hrvatsko V nedeljo ie imel shod v Rumi V svojem eovoru 1e v Drvi vrsti naoadal samostojne demokrate katerim ie očital: »Reči vam morem da so samostojni demokrati pokvarili 50 odstotkov sklenieneea sporazuma Pričeli so delati vse tisto, česar ne bi smeli. Izmen*avaio občinske svete v občinah kjer ni ma io nit: enega pristaša Stvarno se ie ta stranka skrčila na vsega trojico ljudi: dr Budisavljeviča. Večeslava Vilderla in Savico Kosanoviča. Ostali so se razbežal: na vse strani ker niso mogli odobravati dela ln politike te stranke Zato so tudi prenehali vodftelii SDS hoditi rx> vaseh ln zbirovati. Mi v JRZ ne obešamo na veliki zvon kal mislimo storiti, toda dobro vemo. kam vodi naša pot.« Narodne manjšine In naša strankarska politika V »Jugoslovenski otadžblnl« je napisal prvi podpredsednik JNS g Jovo Banjanin članek o »Vojvodini in nacionalni politiki«. V članku beremo: »Pomen Vojvodine za vso državo je v političnem, naionalnem in gospodarskem pogledu tako velik, da bi se morala ravno tej pokrajini posvečati še prav posebna Arhft sredstvo za izčiščenje pri slabi prebavi. 2 kom din 1.50; 12 kom. din 8.—; 60 kom. din 27.— Reg. S. br. 31888/38 pozornost voditeljev državne politike. Zal se je tudi tu izkazalo, da ne znamo voditi prave širokopotezne državne politike. Nekateri mečejo odgovornost za to samo na Beograd in Srbe. Stvarno pa smo krivci mi vsi skupaj. Grešilo se je nad Vojvodino, grešila pa je tudi ona sama. Največji greh pa je bil porabljati v medsebojni politični borbi med jugoelovenskimi političnimi skupinami predstavnike ln glasove narodnih manjšin. V tem pogledu sta grešili in še grešita tako Hrvatska seljačka stranka, kakor Jugoslovenska radikalne zajednica, ki je ustanovila v svojem okviru še posebne madžarske in nemške sekcije. Tako doživljamo danes med obema skupinama licitiranje na naslov narodnih manjšin s kopomočjo koncesij in obljub. Nihče ni proti sodelovanju « narodnimi manjšinami. Greh pa je, če se to sodelovanje plačuje s koncesijami na škodo ugleda države in če se vlačijo manjšine v spore med Hrvati ln SrbL« Pred ekspozejem Molotov« V mednarodnih političnih krogih, zlasti onih na zarvadu in severu, z velikim zani-maniem pričakujejo zunanie politični eks-poze. ki ga bo v svoistvu komisarja za zunanie zadeve dne 29 t. m imel predsednik sovjetske vlade Molotov. V svoiem eovoru bo. kakor naooveduleio listi podal pregled dosedanjih zunanleoolitičnih akcil Sovietske uniie ter nakazal smernice «sovjetske zunanie politike za bodočnost Ljudsko štetje na Češkem Dne 28. maja bo na ozemlju Ceško-mo ravskega protektorata ljudsko Štetje. Zadnje ljudsko štetje v bivši CSR je bilo l. decembra 1930. Pri ljudskem štetju bodo morali Izpolniti prebivalci Protektorate rubrike o starosti, spolu, družinskih ras» merah, rojstnem kraju, državljanstvu, domovinski pravici, narodnosti, veroizpovedi, poklicu, telesnih napakah, izobrazbi. Isto» časno bo Izvedeno tudi štetje stanovanj, kmetij to obrtnih podjetij. Občni zbor JNS nm Viču Ena najmočnejših postojank JNS v LJubljani. krajevna organizacija na Viču, Je imela v soboto v salonu gostilne g. Ivana Plrnata občni zbor. kl Je bil združen tudi s prvim občnim zborom viške O JNS. Obširni salon so pristaši stranke napolnili do kraja ln tudi v stranskih sobah Je bilo polno poslušalcev. Za občni zbor je vladalo tem večje zanimanje, ker je bilo napovedano tudi politično poročilo dr. Alberta Kra-merja. Občni zbor Je vodil predsednik g. France Belič, kl je toplo pozdravil dr. Kramerja, zastopnika sreake organizacije gg. Žitnika to Gregorko ter zastopnike banovinske OJNS gg. inž. Rusa, Uršlča to Juvana. O delovanju odbora to organizacije so poročali predsednik Belič, tajnik Kokole, blagajnik Knez Mirko, za omladlnce pa pred* swrìnik Rudi Marinčlč. tajnik Demšar to blagajnik Plrnat. Ko sta bili soglasno is« rečeni razrešnici obema upravama, so sledile volitve, pri katerih so bili izvoljeni sa predsednika k. o. JNS Rudi Marinčlč, za predsednika OJNS Ivan Knez to okrog 30 zavednih viških mož to fantov, kl jamčijo da se bo JNS na Viču okrepila to razširila. Po volitvah se je novi predesednlk Marinčlč zahvalil dosedanjemu predsedniku Beliču, ki se je odrekel ponovni kandidaturi, za njegovo delo to pozval vse navzoče k borbenosti to delavnosti. Navdušeno pozdravljen, je spregovoril nato dr. Kramer, ki je v nadvse zanimivem poročilu orisal domači to mednarodni politični položaj ter bil deležen ponovnih prisrčnih ovacij. Nato so pozdravili občni zbor še sreski podpredsednik Zltnlk, Int. Jože Rus to Andrej Uršič, ki pa svojega govora žal ni mogel dokončati. Zborovanje Je poteklo v najlepšem razpoloženju. SPOMLADN1 BEOGRAJSKI SEJEN S SALONOM AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES SE BO VRŠIL OD 13. DO 22. APRILA 1040. Avtomobili, motorna kolesa, dvokolesa, tekstiltje, galanterija, pohištvo, kovčegi, torbe, obutev, kovine, stroji, motorji, aparati, blagajne, Štedilniki, frižideri, kemija, preše, poljedelski stroji, stavbarstvo, barvarstvo, umetna gnojila, elektrotehnika, optika, metalna galanterija, givalni in pisalni stroji, registrirne blagajne, tehtnice, stroji za rezanje mesa, stroji za kavo, steklo, porcelan, keramika, lesni ročni izdelki, nakit, ure, kozmetika, papir, glasbeni instrumenti, knjige, radio-aparati, kinomatografija, turizem, modna revija, propaganda in reklama, prehrana, alkoholne pijače, mineralne vode, mlečni izdf^ki- Pojasnila t Uprava beograjskega sejma, Sajndfte, palt. pret. $38, telefoni: 28-526, 28*602 £0% popusti aa železnicah in parobrodili! Spomladanska trgovska in delovna sezlja je tu! Vsi smo dolžni doprinesti svoj delež, da bo uspešna, da se bo ra/vijala v svoje noi inalno stanje. Koristi našega skupnega dela v tej smeri bodo deležni vsi stanovi Največji delež k pospeševanju dela in trgovinskega prometa morejo prispevati podjetja, industrije in gg. trgovci sami, če z oglasi v »Jutru« dajo pobude k nakupu in vspodbude k delu za bodočnost, saj v naši državi — državi miru — ni vzroka za odlaganje del. Velikonočno »Jutro« bo najboljša prilika, da pripomorete z oglasi k obnovi trgovinskega prometa in dela za bodočnost. Velikonočna številka , Jutra1 ta izšla že v sobota zjutraj, oglase za njo pa bomo sprejemali sano čo petka opoldne. fi @ ce vesti Csspod župan Kadar je v listih poročilo, da so tam in tam -odkrili poneverbo, skomigne čitatelj z rameni: »liogee mili, baš nekaj novega!« Kratko in maio, čitatelj današnjih dni ne posveča posebne pozornosti različnim nepoštenim prilastitvam javnega denarja, pa najsi imajo še tako različne vzroke in posledice; morda je defravdant potreboval denar zato, da ga je zapil ali zakvartal, ali je imel pregespesko ženo ali pa preveč otrok, aii pa je denar jemal iz gole lahkomiselnosti in se je naposled skesano vdal strogi režijski komisiji, ali pa si je že pred njenim prihodom siromak pognal bridko kroglo v glavo. Kakor rečeno, naj bo končni posledek poneverb tak ali tak, čitatclja vse skupaj ne zanima dosti. In vendar vam moramo povedati novo tako zgodbico pa reeite k njej kar hočete! V prijazni občini Gomirju blizu Ogulina »o se občani in tudi nekateri občinski svetniki pritoževali, da občinsko gospodarstvo ni v redu. Pritožili so se slednjč na bansko upravo, ki je poslala v Gomirje revizorja. Posledica je bila, da je bil na mestu odstavljen župan Vladimir Mrvcš. Revizor je ugotovil, da je že nekaj let bila blagajna v popolnem neredu in da so se kar zapovrstjo vršile zlorabe. Revizor je ugotovil primanjkljaj 75.C00 din. Nu, pred revizorjevim prihodom so bile uničene razne knjige in zapisniki in je tako bilo revizorju prihranjenega precej mučnega dela in kar je glavno: prava vseta primanjkljaja se da le slutiti, župan, ki je dosti petičen mož. pa ni bil tak, da bi bil ugodnosti občinskega gospodarstva u/ival sam. Ne, tudi njegovi prijatelji nekaj let niso plačevali nlkakšne trošarine. In zidarje in dninarje, ki so zidali šolo, ali pa imeli drugega opravka pri občini, je navajal k pametnemu gospodarstvu s tem, da jim ni rad izplačeval zaslužka, ki bi ga bili nemara zaplli, marveč jim je priporočal, da kupujejo blago v njegovi štaeuni. Res da je bilo njegovo blago nekoliko dražje kakor drugod, toda zidarji in dninarji so svoje skromne zaslužke ven larle pošteno vnovčili, ne da bi jih sploh bili prejeli na roko. Preiskava je ugotovila, da so se zlorabe v občini Gomirju pričele že pred kakimi desetimi leti. Toda župan Mrvoš ni zapravljivec in nr to biti umazan. Po odkritju afere je taisj položil 35 jurjev na mizo in je zagotcfR da bo poravnal ves ostanek. Tako bi torej konec koncev bila vsa zadeva v redu. In vendar zlobni jeziki daleč naokrog ne mirujejo. To pa zato, ker je župan Mrvoš zgledno pobožen mož. Odkar je nastopil svoje župansko mesto, se je pri vsaki občinski seji prekrižal in zmolil oče-naš. Naposled je menda le podvomil, da bi pred revizorjem in sodiščem obveljala njegova priprošnja: »In odpusti nam ns»5e dolge!« — zato bo škodo rajši povrnil sam. bila razna niinististva m še prav posebno tudi vojska. Poročilo o delovanju unije ie bile že v naprej tiskano in je tajnik Anton Skala prebral le posamezne navedbe Delo se je posebno živahno razvilo, odkar je kraljica Marija pri svoji psarni organizirala poseben oddelek za zaščito dece v primeru vojne. Iz vri'li so se te'a ji za prostovoljne sodelavce, pripravlja se inventar, posteljnina in perilo za one krpje, kamor bi spiavili otroke v primeru vojne in nabavljen je tudi že del medaljončkov, ki bi jih v vojni dobili otroci, da jih bo mogoče razpoznati. Na čelu unije je še na alje ostala ga. Nalca Spasičcva. Proračun k1 je bil sog'asno spie jet. navaja 1,223.30? din dohodkov in izdatkov. » Curno zborovanje Zdravniške zbornico je hllo v neeljo v Beogradu. Burjo je povzročil zdravnik dr. Mandič. ki se je ovnrl na prisotnega ministra dr Budisav-ljeviča, rekoč, da so v njegovi okolici nesposobni ljudje, ki min:stru onemogočajo, da bi spoznaval pravo stanje stvari. Pro sil je ministra, naj stanje popravi m se poglobi v bistvo stvari Takoj nato ie odvrnil inšpektor ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje dr. Jovan Kil-sié, da se je vedno brigal za izobrazi» mladih zdravnikov, kar kažejo tudi njegova navodila bolnišnicam, Ce se pa to ni vedno dos'edno Izvajalo, so tega krivi šefi oddelkov, ki po večini ne dopuščajo mladim, da bi se uveljavljali. Toda ministrstvo bo že napravilo red. Ko so se oglasili nadaljnji govorniki, katerim je hotel dr. Kl:slč odgovoriti, je nrstal tak hrup, c'a ni bilo mogoče nikomur govoriti. Piedsednik je bil primoran sejo p ek niti m minister dr. Bu-disavljevič je zapustil zborovanje. • Porcka. Danes ob 17. se bosta v frančiškanski cerkvi poročia gdč. Ražca Ka-steličeva, učiteljica v So-fiažlci, ln g. Fran Fajdiga, sin tovarnarja Istotam. Oba sta neumorna s;-kolska delavca. Zato želimo zavednemu sokolskemu paru obilo sreče! • Poroka. Danes se poročita v Rajhen-burgu gdč. Vlasta Hann la, hčerka direktorja rajhenburškcga rudnika g. Inž. Jana Hamria, in g. Miro T. Mihe'ič poročn'k bojnega broda iz šibenka. Mladima novo-porr iencema obilo sreče! • Po dolgem čaču so spet mirno zboTo-v:d beograjski profesorji. Za novega predsednika so soglasno izvolili dr. Radmila Vučiča. Sprejeta resolucija obsega 10 točk. ki izražajo naslednje želje: da dobimo zakon o srednjih šolah in trgovskih akademijah, da se poveča druž nska dok ada, poročenim profesoricam pa naj se vrne odvzeta dok'a/a. omogcOi naj se redno napredovanje profesorjev do 3/1, začasno nameščenim prec'metnim nrstavnikom naj se priznajo službena leta za napredovanje, honerirajo naj se vsi izredni posli nastav-nikov, napieduje naj se redno po skupi- Moški klobuki SPf*T t KM,ET Aleksandrova 7 • Novi grobovi. Iz Radeč so nam snoči sporočili, da je umrl bivši župan mestne občine g. Anton Poiane, lastnik valjčnega mlina. Scie pred dnevi je nenadno hudo obolel in so ga morali nemudoma prepeljati v neko zagrebško zdravilišče. Toda žal mu tudi tam niso mogli več nuditi pomoči. Pogreb bo jutri, v sredo, ob 17. Novica o njegovi smrti bo presenetila marsikaterega prijatelja in znanca, ki jih je imel pokojnik ne samo po Sloveniji, marveč tudi daleč po Jugoslaviji. Bil je star šele 54 let, vedno čil in krepak, debro razpoložen, dobrodušen mož in skrben gospodarstvenik. Kakor pri svojem lepo cvetočem podjetju- Gniins in minili kamnoseška stavbna deli Izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje mm mamil pokopališče Sv Križ — Ljubljana — Tel. AU 09. je pokazal odlične sposobnosti tudi na čelu radeške občine. Vedno je imel odprto roko za narodna društva in je zlasti Sokolu bil najvestnejši opornik. Z Antonom Polancem je bilo najožje zvezano radeško društveno in družabno življenje. V srečnem zakonu z gospo Faniko iz Simončičeve družine sta se mu rodili dve hčerki, ga. Marica Rude-ževa in ga. Slavica Rogljeva. Z bridko prizadeto družino iskreno sočustvujejo vsi, ki so vedeli ceniti vse lepe vrline Antona Polanca. Vsi mu bomo ohranili trajno najlepši spomin. — V Ljubljani je umrl g. Karel Kieslloh, prof na H. realni gimnaziji Pogreb bo danes ob pol 10. izpred cerkve Sv Krištofa. V Velenju je umrla vzgledna narodna žena gospa Terezija Je-iovnikova v 81 letu starosti. Pokopali jo bodo danes ob 15. — V Oplotnici je umrl g Frane Pozné, veleposestnik ln pekar, v 84. letu Pokopali so ga v nedeljo popoldne — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! • Jugoslovanska unija 7a «a8*'to dece je v nedeHo zborov a'a v dvorani Rdečega križa v Beogradu Pris-stvovali so števil nI i?ele«ratl lz vse države Dvorna dama ea Ha^tfčeva je za stopila kralj* "o Marijo, ki je. častna predsednica unije. Zastopana so nah, slvžbena leta za pokojnino naj se znižajo na 30, namesti naj se zadostno število sup'cntov in di-ektorji naj se nameščajo izključno le po natečaju, ne pa po potrekciji a'i stranka, ski pripadnosti. * Posvetovalnica za one, ki bolehajo na sladkorni bolezni je bila v seboto svečano otvorjena v Zagiebu. Otvoril jo je dr. Ivan Subaiič ob navzočnosti najuglednejših zagrebških predstavnikov mo icine in socialnega skrbstva. Otvo itev je bila zdiu-žena z dejstvom, da je od sobote dalje v prometu domače zdravi'o »Insulin-Zagreb«, ki je več kakor za polovico cenejši od tujega insulina. V posvetovalnici bo naiel zaščite in varstva vsak siromašen bolnik, ki boleha na sladkorni bolezni, saj je očitna krivica, da bi bila bolezen samo kazen sirom? kov, zdi av'jen je pa privilegij p-e-možnih. Ban je spregovoril nekaj toplih besed, nato pa si je s spremstvom ogledal tvornieo insulina in laboratorije ter ambulanto, ki to poslej odprta vsak ponedeljek in četrtek zjutia,j. Za novo pri.obi-tev in za domačo proizvodnjo insulina gre zas'uga dr. štamparju, dr. Borčiču, dr. Vrhovcu in dr. inž. Plantanldi. » Lppi uspehi socialne ln zdravstvene akcije. Higienski zavod pii.eja s sodelovanjem društva »Prijateljev Slovcnsk h goric« socialno in zdravstveno akcijo po slovenski KoroTki. O lepem uspehu te prepotrelne akcije pričajo mnoge zahvale, izmed katerih dve sta nam pos'ani s prečnjo za objavo. Msgr. Fr. Ks. Meško, župnik ln dokan v Sel h pri Slovenjem G.adcu, plče: Po .pisani iziekam Hig en-skemu zavodu in odboru eruštva s>Pr jate! jev Slovenskih goric« najiskrenejšo zahvalo v imenu vseh v selski župniji m v šolskem okolišu Sele-Vihl dne 5. mai ca obdaiovanih. Bog povrni tisočero! — Predsednik občine čina pri Prevaljah pa sporoča: Zaščitna sestra Kcéutn kova je obdarovala o priliki higienske razstave v C^ni in Kcprivni kmečke ter delavske matere s potrebščinami za nego dojenčkov in ma''h otrok Obdaiovala je tudi sll°" mašno šolsko mladino z obleko ln perilom. Piebivalstvo je bilo s posetom sestre zelo zadovoljno, vsled tega se za dai Pa ki so bila razdeljena najrevnejšem slojem- na;'topleje zahvajujem. • Splavarji" imajo kto8 ma'o pO*l®. Iz Gornjega grada nam piSejo: V naäi lern trgovini n na*<"ii splavarstvu je op~z*ti čuden pojav. V tem Času so v drugih le- tih naši splava rji bil noč in dan na delu p., vezanju splavov 00 obrežju Savinje kakor tudi Drete. Vsega tega letos ne opazimo. Zaradi vel kega po.p.aievanja pj iesu prihajajo kupci se.aj k našim pesestn kein in lesn m trgovcem na dom in tu prevzamejo blago ter se les pieva-ža s tovornimi avtoinoj li in io-osi na železu uko postajo in o-tod naprej z vlakom, večino v Svico. Naši spiavarj bo o imeli letes piav malo posla in 00..0 težko občut li to spremembo v naši lesn trgovini Zaradi povpia- evanja po lesu so seveda tudi cene nai as e. NaSe poses.nike n lesne trgovce je treba opozoriti naj so previeni pri prcòaji lesa, da ne bodo nasedli iamm mešetarjem, ki znajo izkoristiti neinformi.ancst ljudstva. Naj si naži prodajale: lesa oskrbi jo dnevno točne informacije o conah za les, da ne bodo irrcčarani n oSko-ovani. * poročila sta se Mladen Kazina :n Silva Breijantova. Priči sta bila dr. M Jen Eano, sokretar banske up.ave in Stane Bergen t, pcslTvoJja tvroke F. Batjel v Mariboru. (—) » Službo zdiavn'ka, urac'n:škega pripravnica za Vili. pol. skupino v banovinski ženski bolnišn ci v Novem mestu razpisuje la-, banska uprava. Picš"je naj se vlože pri kr. bonski upravi v Ljubljani čo 10. aprila 1940. • Diploma. Na gospodarski visoki šoli na Dunaju je bil diplomi, an g. Fran De-bevc iz Tiž.ča. Čestitamo! H A Vf T A ▼ «ailepšem filma ljubezni in patriotizma w E s s E L Y MARIJA ILENA WILLY BIRGEL in P. OöBBIGEB Predstave ob 10.30 (znižane cene) ter ob 15., 17., 19. ia 21. uri. KINO UNION, tel. 22-21 I HOTEL ZORA Originalna ciganska kapela. — Poje član peštanske opere dr. P A L L O IMRE. Zabavni družabni film poln pikanterij, cigarske godbe in petja. KINO MATICA, tel. 21-21 Ob 10.30, 13., 17., 19., 21. I Prekrasna in ganljiva drama iz življenja v mestu in na vasi! RODNA GRUDA Očarljivi naravni posnetki — divna ln zanosna muzlka — slavni pevski zbor »Romagna« lz Lugana. Danes ob 10.30 (matineja), 14.30, 16.45, 19. In 21.15 url — KINO ST-OGA. tel. 27-S0 Opozarjamo občinstvo na spremenjene are radi Izredne dolžine filma. Veliki pustolovnl fl'm, v katerem se je proslavil nekoč D. FAIRBANK3 ZORO MAŠČEVALEC Fantastične pustolovščine — ki bodo držale v napetosti vsakega gledala. * V»e čebelarje posebno Čebelarje z Dolenjske opozarjamo že danes na ve, ki čebelarski tator, ki ga bo priredilo os.ed-nje čebelarsko društvo za dravsko banovino dne 28. aprila t. 1. pri čebeijnaku g Kožaka na Grosupljem. Tabor naj bo stanovska man festacija vseh čebelarlev po-setno čebelarjev lepe Dolenjske. Zato že c!rune3 pros mo vse čebelarske pod'ižn:ce, da v ta namen razvijejo največjo agitacijo. Odbor. varičkih društev v novo organizacijo. 5. Sklepanje o porabi premoženja. 6. Slučajnosti. Ako redna skupščina ni sklepčna, se bo vršila pol ure pozneje z enakim dnevnim redom nova redna skupščina, ki bo sklepčna ne glede na število glasovalnih upravičencev, glede prostovoljnega ra zida in porabe p-emoženja pa je sklepčna po določilih čl. 18. društvenih pravil. Upia-va o bora. (—) * Dve vasi na delu. V vasi Centi blizu Pančeva so orožniki dognali, da so prebivalci dveh vasi skoraj štiri leta črpali moko ln žito iz mlina Geze Berg'a. Moko in žito so odnašali mlinarjev! uslužbenci, ki so Imeli stalne odjemalce. Doslej so orožniki aretirali 12 glavnih krivcev, zap'ete-nih pa je v zadevo še 39 oseb. Sodijo, da Je mlinar Bergl, ki je zadnja leta komaj Se životaril, oškodovan za pol milijona dinarjev. Najzanimiveje pa je. da je afera bila dobro znana občinski policiji, ki se pa za vso reč ni dosti menila. * Knj go Ignaca K°pi Kca »Kn»<*tje včeraj ln dane*«, ki je vzbudila med ljudstvom toliko zanimanja smo na tem mestu že prpoiočal-. Z-'aj, ko so pred vra i velikonočni prazniki, čas, v katerem se kupujejo darila, to svojè priporoč lo ponavljamo. Naj nikoigar ne moti gonla. ki je bila uprizo. jena zoper knjigo, češ da je protiveraka in podobno. Danes je pač čas. ko se resr>'ca pot v a rja m triumfira hinavščna. Spoznavajmo narodopisno bogastvo svoje domovine! Kòor si še nI tmel pri ike ogledati Slovenske gorce z njim lastnim pisanim ž vljenjem, ta bo na£el njih podobo ter utrp srca v »Kmetih včeraj in danes« Onemu, ki jih je že kdaj ob skal. bo pa knjiga obnovila mar-si kak že pozabljen spomin o Šegah tamkajšnjega ljudstva o lepoti krajev Knjiga ni aktualna samo za Slovenske gorice, marveč za vse predeie naSe domovine da w na ta nač-ti spoznajo med seboj. Kulturna dolžnost Slovencev je. Ja sferno po teir de u ki predstavila novost v naši skromni narodep'snl literaturi. Oviz'-mo z dokazi trditve, ki se š rijo med mia- VENCI LEPI tn POCENI Frančiškanska 3, nasproti Unlona. trt. 31-74 »R 0 2 A« • V»e življenje nI zapustil zibelke, v Bartolovcu pri \a aždlnu je umrl Boltek Koščak v stai osti 36 let. Rodil se je kot normalen otrok, vendar pa ni zrasel više kakor 1 meter. Samo glava je b:la nekaj večja kakor otročja, truplo pa je bilo za-k žljano Vse življenje ni izpiegovoril niti glasu in ni čul nc-Lene besede. Samo videl je dobi o in je bil vedno dobre volje, čeprav je bil vse življenje v zibelk: Mati ga je hranila samo z mlečno hrano, ker mu zobje sploh niso zrasli. BOUVIER ŠAMPANJEC GORNJA RADGONA • Ol mica tašče, v vasi Trnjaku v Bosanski Posa. ini se je mia enič Mato Sur-kič iz sosednje vasi zagledal v lepotico Cveto Arsičevo. Ker pa je bila picmož-nejča od njega, se ni upal p'oslti za njeno roko. In tako se je z dekletom dogovoril, da jo bo ponoči od vedel. Mati pa je opazila, da se hčerka pripiavUa na beg in je skleni a, da se zaljubljencema maččUje. Zvečer je dekle zgodaj napod.la spat in je sobo zaklenila, potem se je sama oblekla v hčerkino ollcko ln stopila pred hi£o. Kma'u se je skozi temo prlk.adel Mato Surklč, ki je imel s seboj kar 10 avestih pomagačev. Ko je pa opazil žensko bitje p ed Aisičevo hišo, je priskočil, začel izvo-Ijenko poljubljati, potem pa jo je v ciru odvedel lz vasi, jo naložil na voz ln pognal proti dOT.u. Tam je že bilo zbrano sorodstvo, vsi so se močno veselili neveste in gostije. Odvedenka je bila ves čas zakrita s pajčolanom. Voljno je za jubljencu sledila v spalnico, tam pa se je razkrila in zaljubljenec je domala omedlel od groze, ko je spoznal zmoto. Konec koncev se bo pa le vse lepo izteklo. Tašča je zagotovila, da bo ženinu da'a hčer, samo toliko naj bo pogumen, da pride ponjo po nevi, sicer bo spet kaka huda pomota. Poioka bo po veli ki noč-i. • Ne*~e5ni» mati ■©'mili otro». Velika ža'o'gra se je zgoùila v družini Ivana Vavre v Sisku. žena Ana, mati sedmih otrok, je zbolela in je po zdravnikovem navodilu dobila pri okrožni blagajni praske, ki bi jih moiala jemati dnevno v določenem razdobju. Nesrečna žena pa ni prav razi ra'.a navodila in je vse praške naenkrat izpraznila. Takoj nato je zaspala in se ni več zbudila. • Dručtvo pokrajfn«ktfi obrtnikih uslužbencev za severni del dravske banovine v Slovenjem Gradcu vabi svoje člane in članice na redno skupččino, ki bo v nedeljo 7. aprila 1940 ob 9.30 uri v posebni sobi ho-te a Juvančič v Zidanem mostu. Društvo pokrajinskih občinskih uslužbencev za južni del dravske banovine v Tižiču vabi svoje člane in članice na redno skup*člno. ki bo v nedeljo dne 7. aprila ob 10.30 uri v posebni sobi hotela Juvančič v Zidanem mostu. Dnevni red obeh skupščin je sledeči: 1. Citanje zapisnika zadnje skupščine. 2. Sklepanje r poročilih upravnega odbora in na/zorstva ter o podelitvi absolutorija. 3 Sklepanje o predlogih upravnega odbora. nadzorstva in posameznih članov, članic 4. Sklepanje o prostovoljni razdružitvi diuàtva z oehom oa «družitev obefc to- I dino o našem literarnem okusu in Izpri-čajmo, da smo dovzetni tudi za kaj resnega ne pa samo za oetektivske zgodbe ji slabotne ljubezenske romane. Knjiga se lahko naroči pri Ignacu Koprvcu Ljubljana, univerza, ali pa pn Glavn hranita ci pri Sv Lenartu v Slov. gor Dobi se pa tudi v knjigarnah Tiskovne zadruge v Ljubljani in v Mariboru Državni uradn ki jo lahko dobe na tri zaporedne mesečne obroke. • »Turizemt, revija za propagando turizma banovine Hrvatske ln Sloven je. je pravkar izdal prve letoànjo številko, ki je spet nadvse okusno opremljena ln Ilustrirana z izbran mi slikami, ki kažejo motive lz okolice škofje Loke. Zagreb. Dubrovnik. Ljub'jano. Bohinj Rab Makar-sko. Hrvatsko Zagorje. Gorje. Plltvice. otok Krk. Skrad, Bled, Spi t ln Ptuj. Nova Številka »Turizma« objavlja zanimivo razpravo prof. Frana Viol ča »Turistični uspehi v lanskem in možrost dela v letošnjem letu«. C'anke urednika Vla 'iml a Regallyja »Naša bela Ljub'jrna — kakršna je v resnic'«. »Zagreb je dosegel, kar mu je določila ago:V>vina« In »Zimska slika s kraljevskega Bleda«, z*n'mi-vo reportažo Janka Jazbeca »Tuli letos bomo letovali na zmerom zelenem Rabu«. poročilo o delu za pospeševanje tur'zma na J?dranu- črtico učite'ja Ivana Dodiča »E-^en našh najlepših krajev — Gorje pri Bledu«, razpravo hotelirja Tinina Topi 6a »Pred krizo v naéi hotelski Industriji«, Konove »Spomne na vesel dan v Skroduc, članek prof. Josipa PerlSiča »Split — mesto številn h umetniških spo-men kov« In zan'miv pregled zgo'ovin-sk h spomenikov Ptuja. S priču cčo Številko Je »Turirem«, ki je nadaljevanje prejšnje »Jur?os"ovenske revije«, načel osmo leto rednega izhajrnja. Po svoji res lepi opremi — prav dovrfeno ga tiska Naru'na fskama v Ljub"janl — se je uvrsti med n~.Se najlepše revlle, za kar pripada nemala zasluga ura'n'ku R'gal-lyju. ki je s »Turizmom« dokazal da tudi v naših skromnih raamerah lahko ustvarjamo dobre rev'Je in teko koristimo propagandi za lepoto naših krajev. »TURIZEM« se n-vroča pri urlavi v L«u*H*n' Knafi ;ev a ulica 5, stane pa za vse leto 100 din. • CüM Me'ofOve mafcVtn*«* za Velfro noč se dobe v trgov'naih. trafikah In CM-p'sarni, Beethovnova ulica 9t» 2. Podpirajte Cirll-Metodovo družbo! • Pri p°mladnem «r.t'rrn?a ra^tlb n-Jemalcev se je v teku 20 let odMčno rfone-sel »ARBORIN«, preparat, ki je z~à5itrn tvrkl Chomotechna, Ljubljana, Mestni tre 10. (—) • Tiskani osta«*» krep^'n*, lep' vror-cl vporabljivi za otroike ob'ekce fclww, rute kombiniranje ob'efc Ltd. dob te m 15 din v mali Goričarjevi t gov'nl ra Ljublj^n'co. Sv. Petra nasip 29. Na za-'o-gl tudi razni ostanki štofov in prakirga blaga 00 nizkih cenah. (—) • Drž«vne uradnike, čl^ne rTdmrr- mhit ben cev, vljudno obveščamo, da dobe tu "1 pr" nas nroti nrkarilu vse vrste č~vHev. Trlumpf. Ljubljana, Mikoftičeva cesta 12 'osta*! lir ottani Clar Vodnikov« šrmib0i It o— Velikonočne pOčitn*ce na strokovno nadoljevaln'h šolah mcctne občine ljubljanske bodo od sreče, 20. ma. ca čo vštete srede. 27. marca t. 1. o— Občni zbor »flavca«. Za preteklo leto Je odbor pevskega društva »Slavec« na svojem 56. rednem zboru pc'aga' svoj obračun. Marljivi p^eds. » nik Boi'is Roà je toplo pozdravil župnega pocistaro.*:no Edija Ropiča. ki je bil cielegat pevske župe. S toplimi pozdravnimi beseiami se je spomnil Nj. Vel. kralja Petra II.. z g obo-ko pieteto pa tudi poko.-nega k~o!ia Aleksandra I., ki je »Slavcu« za 5?letnico poklonil krar-en prapor. Predse^n k se je za-i"'alil vsemu članstvu, bodril k nadaljn'»'--mu sodelovrnju ter predočil načrte za bodočnosti. Toplo zahvalo je izrekel tu t dnevnemu časopis u za podp~ro. Nato so govorili tajnik, arhiva?", blagejn/k in gospodar. Preglec'n ka sta ugotovila, da so posovne knjige bile točno vezene, raz^e-šenica je trla sog'asno podeljena. Sledile jo volitve. Z malo stv tmembn so bili izvoljeni vsi dosedanji društveni funkcionarji, kar je znak, da vlada med č anstvom lepa vzajemnost. Ustanovljen je bil tudi poseben prireditveni od bo", ki bo prav kmalu pričel z delom za proslavo H žnje GDletni-ce. Župni podsta-céina Ropič in društveni pevovoc'ja Venturini, sta bodrila članstvo k vztrajnemu aelu, da »Slavec« dosezts mesto, ki mu kot najstarejšemu slovenskemu pevskemu druftvu gre. Med skrajnostmi je bilo Izrečenih mnogo lerlh besed 'n predlogov. Po izčrpsnem dnevne redu je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor. » B II JLMJl 1LJI-JL-H-JL JI 1L1UUU1J1JL A JLI li 1 ;i U U Velikoncčna darila seveda pri „NAIA", parf umeri ji v Frančiškanski ulicL o— Ljul ka Igrica »Kralj Matjaž«, ki Jo je v nedeljo uprizorila sekoleka deca na Viču, je ob lepi udeležbi občinstva prav dobro uspela. Mladi igralci so se močno potrudili in se v svoje vloge p av lepo vživeli. Igrica, ki je za današnje čase jako aktualna, je vzgojnega pomena, zato vabimo vse, da si iglico ogle ajo cianes ob 18. uri v sckolskem domu na Viču. u— Ljudska univerza, Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije. Jutri ob 20. bc naše predzadnje predavanje v tej sezoni. Znameniti zgodovinar in arheolog dr. N. Vulič, univ. p of. na beograjski univerzi, bo govoril o Tut-ankh-Amonu in najdbah v njegovi grobnici. Svoje predavanje je opremil s prekrasnimi barv an Imi posnetki. Vabljeni vsi. Vstop prost. SVEŽE FILME nsjnsvtjse emulzije kakor novejše aparate tvrdke Zeiss, Leitz idr. Roilleflex — dobite še po stari ceni brez poviška pri Foto Tsuristu Lofzu g mu cu LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8. kjer tudi zamenjate najkulantneje VaS fotoaparat za novejšega. Z groba vseučil'škega profesorja dr. Alfreda 6ei*a na viškem pokopališču je bila ukradena 28 kg težka viseča svetilka iz tc-mbaka. Kdor bi mogel pokojnikovi družini, ki biva v Grego čičevi ulici 15, dati o storilcu kake podatke, dobi nagrado. o— Občni zbor dijaškega podpornega društva »Radogoj« v Ljubljani bo dne 29. t. m. ob 18. v pisarni ravnateljstva Akademskega kolegija v Ljubljani, Kolodvorska 22, z običejnim cnevnan redom. Ako občni zbor ne bo sklepčen, bo pol ure kasneje drug občni zbor z ist'm dnevnim redom, ki sklepa brez ozira na število prisotnih članov. » I H »B JLJULJ »mmiimU ULI gg g || PRIMARII dr. LEO ŠAVNIK ZOPET REDNO ORDEMRA od 11. do 13. □nmrxjOLXJuuLExxiuuuuLXJiJi i i » i a n— Društvo »Naša cKrlnJa« bo imelo danes ob 15. uri v klubski sobi kavarne »Union« svoj redni letni občni zbor. Ciani se naprošajo, da se v čkn večjem Številu u.eleže ob'nega zbora. o— Razstava slik Matije Jame v Jako-pičevem paviljonu ostane odprta od 9. do 6. zvečer. o— Med današnjimi Jožetl praznuje svoj 81. go3 eden naòih najstare.šili naročnikov g. Jože Mesec, gostilničar na Viču. Dasi Je bi'a njegova dolga življenjska pot polna dela in brig, je vendar danes Se vedno zdrav, čil in Segav. Da bi ostal tako krepak še ~nof?o let, mu želimo tudi mi. «— Udruženje jugosicvenEKih inženjerjev In arhitektov sekcija I .jubljana priredi za svoje člane v četrtek 21. t. m. ogled napeljave centralne kurjave v hotelu »Slon« in celotne zgradbe mestnega dečje-ga zavetišča v Trnovem. Zbirališče ob pol uri p ed Kiedltno banko na Tvrševi ca- •U. o— Nocojšnja predstava »Pekovske« v Šentjakobskem gledališču bo Se posebno mikavna. Morebiti se bo Pepe štrukelj spomnil, da mora tudi on godovati in bo zato še bolj regimentno nastopil. Nikar ne zamudite te prilike. Saj je pri »Pekovski« tako zabavno, da boste - čeprav ne godu je te — užili ob petju, godbi in smehu nekaj zelo veselih uric, ki jih ne boste lahko pozabili. Za godovnice in gcdov-n:ke je pa še celo priporočljivo. Seveda za vstopnice se bo treba pobrigati pravočasno in jib priskrbeti v prodaji pri gledališki blaeajni v Mestnem d Trnu. Pred predstavo je namreč ž njimi križ. a— Ser®jniKova niama Je umrla. V Smetanovi uici št. 42 je umrla blaga gospa Ana Serajnikova. Doži /ela je starost 67 let Bila je dobrosrčna, plemenita žena, mati pcStne uradnice Dance Serajnikove. Pogreb bo danes pepo dne ob treh na mestnem pokopal'šču na Po-brežju. Ble,ji pokojnici, vzgledni slovenski žen svetal spomin, žalujočim svojcem naše glofccko sciai Je ! bl;i$< za dumske m moške obleke Ü Mettane L ubi iona u— Lutkovno gledališče Sokola 1. na Taboru up.izori danes ob pol 16. uri fantastično lutkovno igro J. šorna: »Jurček na Marsu« v 5 dejanjih. Velika vsemirska raketa, Marsovci in čudna vsemirska žival bo lo zadivili vsakogar. Vp izoritvi prisostvujejo udeleženci župaega prosvetnega tečaja" Vstopnice dobite v prodaji danes od 11 do 12. v društveni plsarni Ob tej uri jih naročite lahko tudi telefonično. Zdravo' (—) _ . u— Za obrambni sklad Družbe sv. Cirila in Metoda je darovala rodbina Kravman v Litiji v počastitev spomina gcspe Helene Bevkove 100 din Iskrena hvala! u— Klub elektro nžen jerjev bo predvajal v četrtek, 21. marca ob 20. uri v prostorih Ucružerja jugos1 cvetu kih nženjer-jev in arhitektov, sekcija Ljubljana, Kongresni trg l/II filma »Zašita pred nevihtami« in »V£rovaiKe za visoko napetost«, ter vabi vse člane 'n po njih vpeljane gobav te pri F. Kham Kongresni trg 8. (—) u— Izvrstno XVögercijevo šun^o s nabavite pri F. Kham, Kongresni trg 8. —) u_ javna dražba zgubljenih pre metov bo 20. 3. 1940. ob 9. uri dopo'dne v skladišču na Poljan kem nasipu št. 40/1. naclstr. Interesenti so vabljeni. (—) Iz Celja aOBUKi v najnovejših barvah in oblikah 19GÀTÀI L jubi lana. Stari trg 14, Maribor — Gosposka 3 Radovljica — mesto. sT'"kp cene Strokovna postrežba rtülvmnm «ù osrleite izložbe Iz življen]a na deieti Kranj. Kino »Narodni dom« bo pred v a jal danes velezanimivl film »Potovanje n Mars« s Flackom Gordonom. Sevnlc». Zvočni kino predvaja danes opereto »Pot do slave«. V glavni vlog španska primadena E strel: ta castro. (—) Iz Hrastnika b— Sokoisko glečolišče uprizori danes mladinsko pravljično igro s petjecn to plesom vil: »Koren lečen«. Ob pol 17. v Sokolskem domu. Iz Trbovelj e— Počastitev spom'na dveh narodnih dobrotnikov. Mo ka in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju sta priredili v soboto zvečer v pevski sobi v Narodnem domu kc-memorac jo za pokojnima narodnima dobrotnikoma gg. vladnim svetnikom Emilijanom Lilekom in učiteljem Franjom Krajncem iz Celja, ki sta zapustila svoje premoženje Družbi sv. Cirila in Metoda. Komemoraciji so prisostvovali številni zastopniki nacionalnih in kulturnih organizacij, profeso'ji in učitelji ter mnogo drugega narodnega občinstva. Po uvorlnih besedah pre sednika moške podružnice CMD g. dr. Bavdka je moški zbor Celjskega pevskega d-ruštia pod vodstvom pevovodje g. šegule zapel Foeister-jevo »Umrl je mož«. Nato je učitelj in pisatelj g. Franjo Roš v poetično zasnovanem govoru prikazal svetli Irk vzo:nega narodnega vzgojitelja ter nac:onalnega delavca g Franja Krajnc, g prof. Janko Oicžen pa je prikazal veliko nacionalno, ku'turno. znanstveno in publicistično dela vladnega svetnika g. EmiHjana Lileka Moški zbor CPD je zapel Prelovčevo »Zadnje slovo« Ob zaključku lepe sponrnske svečanosti se je g dr. Bavdek zahvalil gg. učitelju Rošu in prof. Orožnu ter Celjskemu pevskemu društvu in pevovodji g. še-guti za sodelovanje. Narodno Celje je dostojno počastilo spomin dveh velikih narodnih delavcev in dobrotnikov. e— Opereta »Gejša« na celjskem odru. Mariborsko Narodno gledališče bo uprizorilo v petek 5. aprila ob 20. v celjskem gledališču znano opereto Sidneya Jonesa »Gejšci« v režiji g Harastoviča. Ta predstava bo zadnja za abonma. Sodelovali bodo m. dr. gdč. Igličeva, ge. Brumen-Lube-jeva Gorinškova. Savinova in Kovičeva ter gg. Manoševski, Hara^tovič, Gorinšek, Ka-muščič in Pavle Kovič Neabonenti dobijo vstopnice v prodaji v Slomškovi knjigarni. e— Celjski mestni «vet bo imel redno sejo v petek 29. t. m. ob 18.30. Na dnevnem redu bodo poročila odborov. e— Nova zmaga Celjskega šahovskega kluba. Celjski šahovski klub, ki si je lani priboril naslov prvaka Slovenske šahovske zveze, je igral v nedeljo v Celju svojo tretjo tekmo za prvenstvo Slovenske šahovske zveze. Prej je v dveh tekmah premagal zmagovalca šaleške skupine, šahovski klub v Šoštanju v razmerju 11 \k 4)4. V nedeljo pa je igral prvenstveno tekmo s prvakom savskega okrožja, šahovskčm klubom Gaberjem. Celjski šahovski klub je zmagaJ s 7 : 1. Posamezni rezultati so naslednji (prvi so Celjani, drugi Gabrčanil: inž SajOvic : Franc Csörgö 1:0, Vladko Diehl : Rajšek 1:0. Fajs : Emil Csörgo 1:0. Tavčar : Habenšus 1:0, Rupar : Golja 1:0 Grašer : Mirnik 1:0, Kccmur : Esih 0:1 dr. čerin:Regner 1:0 Gabrčani so pokazali lepo igro in šahovsko cisciplino tej veliko ambicijo. e— V poročilo o razpravi proti šoferju Francu žuži in tovarišem, ki smo ga objavili pred dnevi, se je vrinila pomota. Glavm obtoženec se piše Franc žuža in ne Franc žuraj- Iz M s ritira a— Zbirovanje JNS v Mariboru Jutri 20 t m. ob četrt na 20 uro v mali dvorani Narodnega doma ofcčni zbori vseh petih mestnih okrainih organizacij JNS za mesto "arhor Ob 20 uri je s e*ka skupščina JNS za mesto Maribor O pol:t;xnom po ožaju govori upok min dr. Albert Krämer. a- ježefovo v gleflnrsčn Popoldne »Cigan baron«, zvečer ob znizen'h cenah in menda zadnjič »Konto X«. Jutri zvečer »Gejša« a_ Tud} kovinarj* proti ukinitvi brtnl-šk h -cd uženj. Nt olčnem zboru ma.ib kovinarjev n' katerem so poročal' o mar ijivem delu zdirž"n,ja predsednic Kume'c tainik n bi" p^ik Kis s« tud priperl ik: kovin"vs'c? st.'ke izrekli. p>"ot: ukinitvi ob tni-ktv z^-ženj Zd uženje kovinarjev deluje že 53 let v korist članstva in stroke. a— Mariborsko vreme. Včerajšnja minimalna lutmja temperatura je bila —3 st. C. Za marib ' liS napoveduje tezenska postaja oblafno. malo vetrovno vreme. a— Zdravniško dežurno službo za nuino pomoč članom in njihovim upravičenim svojcem ima danes v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristoinega rajonskega zdravn'ka g. dr. Stanko Pogrujc,- Tyrševa ulica 14. a— Stev'lo oaKetov narašča. Spričo bližajočih se '"elikonočnih praznikov spet narašča število paketov z raznimi Jestvina-ml. ki gredo v stotinah vsak dan preko meje. a— Krompir še dražji. Merico krompirja prodajajo sedaj na mariborskem trgu že po 14 do 15 din. še ob nastopu zime so prodajali merico po 9 do 13 din. Lani je sta la ob tem času 5 ^ 6 din Na mariborskem trgu se je pojavil 'letos prvič tudi grah v stročju in sicer iz Italije Cena je 20 din za kg. a— Nenadna smrt. Pri Sv Juriju ob Pesnici je nenadoma preminil prof dr A. Rieger. Stanoval Je pri kapucinih v Studencih pri Mariboru šel je na Izprehod, pa ga je dolete'a nenadna smrt. a— Po nedolžnem zaprt, v zvezi z ubojem v Klopcah na Pohorju 12 novembra 1939, katerega smrtna žrtev je postal posestniški sin Simon Dobnikar. je bil zaradi suma zaprt 241etni Anton Pliberšek ki pa je tajil krivfo. Mali kazenski senat ga je oprostil vsake krivde ln kazni Pliber&ek je bil 4 mesce po nedo"žnem zaprt. a— 7800 dinarjev je odnesel neki 191et-ni P. S. Luciji Rozmanovi iz Koseskega 58. Pobegnil je v Split, kjer si je kupil novo obleko, uro. in si privoščil tudi druge stvari. Ko so ga zajeli, so našli pri njem še 3000 din. Prepeljal so ga v Maribor, kjer so ga na policij' zasliševali. SVEŽE MORSKE RIBE na veliki petek v trgovini KARL ZUPAN C, Trbovlje—Loke. Iz Ljutomera lj— Ko so v°t-e zalile Ljutomer... Toplejše vreme, predvsem pa jug ki piha že nekaj dni, je vzrok, da so se velike množine snega, ki so ležale po gričih in dolinah, začele naglo tal. ti. Posledica je bila poplava, ki Je v četrtek zjutraj zalila Ljutomer. ščavnica ta Globe tka sta prinesli iz ščavn ške do'Lne toliko vode, da je bilo vse šarje v kratkem času poplavljeno. Proti jutru je voda že tekla na več krajih preko banovlnske ceste in zal la okolico Sokolskega doma, meščanske šole to vse ozemlje proti železn ški postaji. Učenci, ki so se pripeljali iz smeri Murske Sobote v meščansko šolo. so se morali takoj vrniti, ker v šole ni b;lo moči po suhem. Pouika rad tega ni bilo. Tudi ljutomerski dijak1, ki se vozijo v s otoško gimnOiZ jo, so morali ostati doma. Voda je naraščala tembolj, ker Je debeli led v strugah obeh potokov oviral njen odtok, šele proti poldnevu, ko je nekim možem in fantom uspelo prebiti led pri ščavni-škem mostu, ie voda odtekala hitreje, zato pa je začela nastopati na spodnjem koncu mesta na cesti proti pokopal š*u. Do višine, ki so je dosegla poplava <• 1025, pa na srečo voda ni nastopila n'kjer. Skoda je kljub temu prav velika tako na njivah kakor tudi na nekaterih stavoah ki so jih moral1 izprazn;ti. Glavni vzrok če-stih pop'av je 'skati v dejstvu, da nista ščavnica ta Globe tka regulirani. Stara izkušnja pa Ljutomerčane tudi uči. da je v železniškem nasipu premalo propjstov. Gasilci so vso noč imel* službo in pomagali tudi pri izpraznitvi nekaterih hü bl'-zu ščavnlce Sedaj Je pričakovati, da bo voda zalila vzho-lno od Ljutomera ležečo vas Pristavo. Postani in ostani član Vodnikove družbe? ^♦♦♦♦♦♦♦«♦♦MUHMHOttmMWtOH«' V Otvoritev n ©gen! € tsie sezone na dežil! Razen v Ljubljani in Celju, kjer so že začeli igrati nogomet prejšnje nedelje, je bila minula v znamenju otvoritve tudi v Kranju in Trbovljah. V gorenjski metro poli je v nedeljo gostovalo renomirano moštvo Hermesa iz Ljubljane, ki je nastopilo v kompletni postavi. Ljubljančani so zaigrali odlično precej od začetka in je zlasti napadalna vrsta pokazala krasno igro Toda že po prvih 10 minutah so gostje popustili in v akcijo so stopili domačini, ki so z več posrečenimi prodori kmalu prešli v vodstvo. Tudi po odmoru Kerme-žani niso mogli popraviti situacije. Umaknili so se popolnoma v defenzivo, pri tem pa dobivali gol- za gtlom v svojo mrežo. Domača enajstorica je to pot pokazala izreden elan, kakor ga je takšnega redko videti pri njej, in prav zaradi tega je dosegla tudi tako uspešen izid. Pri domačinih so bili vsi deli moštva smotrno povezan; in je zlasti napadalna vrsta z lepimi potezami kar naprej presenečala Hermežane ki gotovo niso pričakovali v svojem prvem letošnjem nastopu izven doma tako hudega poraza. Tekma se je končala z nič manj kakor 8:0 (4:0) v korist Kranja. V Trbovljah je v nedeljo gostovala ljanska Svobeda proti dnmo^emu A meter ju v prijateljski tekmi, ki se je končala neodločeno 5:5. Svoboda je to pot presenetila Trboveljčane s svojo lepo teb-^čno igro in malo je manjkalo, da ne bi bil Amater odšel poražen z lastnega igr išča. Sv hoda je namreč v zadnjih minutah igre take pritisnila, da jo je samo šopkov zadnji žvižg rešil sigurnega poraza Kljub temu da je bila to za obe moštvi prva let^šn.ia tekma, sta obe do konca diktirali oster tempo, vendar so domačini popustili prej ker pač še niso v pravi kon^M.ji Obe moštvi sta nastopili kompletni Pri Pr ehodi smo no dolsrem v obrambi Sret opa-ili starega Sinkuleta. ki je dal odlično partiji odlikovala na sta se tudi K^b^] kot srp-*-"" krilec ter Pelicon na levem krilu, ki je bil gotovo najb.oHši mož na rrlùi Pri Amaterju so se odi'kova Ii pjo-^r v frei" tnr Saievec v narodu. Gole so -"-b'ir t«? \ ivp terla Sajevec 3 ter "-'Star in Jordan no i za Svrb^o na 7* ic 3 ter Jurkovič in Sin-kule po 1. si h §£ zabeli, • • . Tekmo je prav dobro sodil domači sod uik g. Puntar, ki je pokazal, da se da z objektivnostjo zadovoljiti pri sojenju nogometnih tekem tudi trboveljska publika Tekma je kljub ostri, toda fair Igri potekla v najlepšem redu. Prav za prav pa tudi Ljubljana minulo nedeljo ni bila brez vsakega nogometnega sporeda Klubi se med seboj živahno pri pravljajo za skorajšnjo otvoritev piven-stvene sezone, ki sè bo v vseh razredih ir skupinah SNZ začela dne 7 aprila. Tekmo za trening sta v nedeljo igrali moštvi Mar sa in Most, v kateri so Marsovci zmagali s 4:1. Moštvi sta nastopili precej nepopolni. Ja dia novci so imeli to sezono predvčerajšnjim že drugo poizkusno tekmo, v kateri so imeli za nasprotnika močno drugorazredno enajstorico Grafike. V nedelje jim je šlo že vse bolj od rok in naza^nj-so popolnoma zasluženo zmagali s 3:1. Iz srnice lige Hitro za petami tekmovanju v hrvaUkc slo -enski ligi, v kateri so preteklo nedelje odi rrali že XV. kolo za letošnjo sezono sledijo tudi Klubi srbske lige. ki so v nedeljo 17 t m. odigrali vseh pet ligaškl srečanj iz XIV. kola. Za glavno senzacijo te nedelje je poskrbelo beograjsko Jedin-stvo ki je zmagalo nad Jugoslavijo z 2:1 pri čer. er je treba posebej omeniti, da so beogrr^-ki zeleni Igrali brez svojega naj-močnejš^ga igralca in duše moštva Se-kifiča, Jugos'aviìa pa je svoj častni gol z~via e<-io iz errjstm liovke. Piesenetljiv«" je pr"'n tudi 7*""Tga er*1 °rl<~>rice Zemirn») ki je bila spleh prva v vseh do="danjil-tekmah ne gl-^e na to da je bil njegov naspr- <*~ik ne boš šibki Grad-lanski lz Skoplia. Tudi sr ra'e ska SHvija je za hlr ustavila vrsto lmi'-> uspr1,ov borovsk*» Bate, os+nle štiri tečke pa sta spravila BSK in Vojv- -"-"i. T"h^la v te* 9r po pp'' Ijmkpr ' h» rasVdi V 'Uro: B"K 14 12 1 1 58 1' 25 Ju tresla, vtis, 14 7 5 2 4216 19 (9 Slivi-'a (Si 14 8 2 4 37 21 18 <10» Volvo-iina 14 6 5 3 28 17 (11 > OrH-'-n-i-i 11 7 16 15 fi?' j Tr^—*vo 14 6 2 6 2? ?? 14 '1*' j T \<-n 5 4 5 2ì 14 11* ' n-sk I6 T - 5 p 1R 7 fi 1" 3 ^ 11 6 '221 I Zcmun 14 1 i 10 15:45 5 ( 23) r F • Sva «U» ww' ri S v»- cM w jjgi.* SL>«i a Za predsednika jc bil ponovno izvoljen g sp. T^ojze B.»žič Je<8en|/»r>. marca Včeraj dop'1-lne je bil pri MVsp.rju redni občni zbor SK Bral p*.va. ki ga je otvoril ta vodil predsednik Lojze Božič V svcier-. pozdravnem nagovoru 1p omenil vse važnejše dogodke v klubovem žirljeniu lanskega leta, h kr^li na ae je zahvalil Krani-skl industrijski družbi, predvsem predsedniku upravnega sveta Avgustu Westmi in tehničnemu ravnatelju dr ing. Klinarju za vsestransko podpero. Tainik Jože činkovic noročal o ad-^^iefrativnem delu klubove urrave Vr minuli sezoni so delovali v klubu- rokometni zim«!kosr>ortni laMtoatletski taHr»-t^nisv« in dr«r»1ni rdsek Vsi. 90 bil' nridne na dai" najRMfl) pa r^n^ ^ 7t™ško- ki «ta se odlično uveliavil« ori vseh nastopih Klub le pred zimo uredil tn onre-mll. lovsko kočo pri Savskih jamah, ki Jo ______________________ _ ! I je klubu prepustila v uporabo KID. Bla- t nogometnega, atletskega ia mladinskega | gafi-Ur Andre] T*~'->r» 1» ^P Imel klub lani okeli 61 000 din d< hrčkov In okro-lo 80 0P0 ditr «rdr>M.-v t ikr da znašn in ''"-nnikl-iai okoli 19 000 din. I" poročil načelnikov r- sameznih odsekov hi bilo roFPPti Z'-- -kr.spoj-tri nod vodstvom g Franca Snuvlrfn je izvedel tri samostome te'rmp. no trojih tekmovalcih na se ie ude1"ž'l skoraj vseh sjmučarskih tpkem ki so bilo to sezono na Gorenjem ICl'ibovi tekrrovn'ei so osvolili prvenstvo GZSP v i-lnričui kom binaciji dr*°imo pr-venstvo v teku na 18 k*r< »n klasični kr»m-binaciii enak nap—- •• vrtratnostnetn teku In v tPkmi «trt -t na 4V10 km k->kor tudi r>rvonst\To KI D v *vkti 'r-7^rs. d'-*-V"" cn v mcrtonoll Hi|- ®!>ni Srn ole j. 2emva. Kr.if.c tn Razir- ger. Iz poročila Viktoria Bnma o delovanju odseka Je razvidno, da Je klubovo nogometno moštvo postalo prvak ljubljanske kuplne I. razreda, nato pa Je v ožjem .ekmovanju za prvenstvo LNP tudi častno astialo klubove barve v finalnih tekmah proti Cakovcu. Vseh nogometnih tekem je moštvo SK Bratstva odigralo 43 s skupno razliko 16j : 78 v lastno korist. Lahko-atletska sekcija, ki je štela 25 aktivnih članov Je Imela lani 4 javne nastope, atleti pa skupno 64 nastopov. V pretekli sezoni so klubov! atleti spet osvojili prehodni pokal SK Borca, v Stražišču pa so si priborili v balkanski štafeti pokal tamkajšnjega župana. Na letošnjem izbirnem mitingu v cross-countryju v LJubljani so Bratstvo zastopali štirje tekači ter se je v državno reprezentanco na tretje mesto plasiral Kvas, ki je letos pristopil v klubove vrste. Po precej živahni razpravi, v kateri so bila najbolj zanimiva izvajanja g. Cerarja o zasebni pobudi jeseniških športnih organizacij, je predsednik nadzornega odbora Ing. Alfred Rudesch predlagal blagalniku in uoravi razrešnlco, ki je bila soglasno sprejeta. V novo upravo Bratstva so bili izvoljeni gg.: predsednik Božifc Lojze, podpredsednik Balon Andrej, tataika člnknvic Jože ta StrnmbelJ Lojze, blagajnika Raz'neer Nace in Svetlin Bernard, gospodaria Potraff-nik Miha in Koz lek Vinko ter arhivar Po-eač"'k Mi*a dalje odborniki: Cerar Drago. Hnmer Dušan. Pučko Janko. Brun Viktor, Janežlč Jože, Mlakar Janko in namestnika: Zupan Tine, Smole! Janko. Načelniki odsekov bodo: nogometni Pučko Janko, zimskosnortni Smole! Franc, lahkoatletski Kvas .Taka. mladinski Brun Viktor, boksarski Mitrovič Panto. drsalni Bon celi Jože table-tenls ŠtrumbeH Loize. Računski ore-eledniki* in er Alfred Rudesch. Humer Lov-ro In ßtebib Mirko, častno razsodišče pa tvorHo ine Woofer Jurij, Ing. Baltič Fr ing. Nikolič Mitja. Kaj Je novega v Celju? Crosn-cnnntry za celjske nogomrtaSe bo danes ob 15 na Glaziji v Celju. Tekmovanje bo na približno 2000 m dolgi progi Prepričani smo. da se bodo tekmovanja udeležili številni igralci celjskih klubov zlasti ker je to prvi tek za nogometaše ki bo prav koristen za vse glede na začetek nogometne sezone. Zmaga celjskih table t**nlAklh igralcev v Murski Soboti. V nedeljo so gostovali tab-le-teniškl Igralci SK Celja v Murski Soboti ta Igrali dvoriatch proti SK Muri. Celjani so po težki ln zanimivi borbi zmagali z ®:7 Za Celie so nastopili Latinovič Milan, Edi In Karli, za Muro pa odlična brata Nemca, Koch ta Kerčmar. Table teniška sekcija SR Celja sporoča da je velikonočni table-teniški turnir v Celju odpovedan, ker bo o Veliki noči v Zagrebu tekmovanje za državno prvenstvo. Ferencviros v Zagrebu Popol ine ob 15 30 bo na Igrišču Gradjan-kega v Zagrebu zanimiva mednarodna tekma med Gradianf,kim in Ferencvarosem lz Budimpešte. Ts ukma bo obenem proslava 10-ietnice Igranja oušega reprezentativnega igralca Bernarda Htigla v Grad-janskem, ki se bo obenem v tej tekmi poslovil od zagn-nškpga občinstva. V ostalem pa bo močna madžarska reprezentanca nastopila tudi v sredo ta petek v Beogradu v tekmi za trening naše državne reprezHntanre. ki mora 31 t. m igrati za podunavski pokal z Rum unijo v Bukarešti. V madžarskem nogometnem prvenstvu so v nedeljo odigrali naslednje tekme: Ga ma-Törökves 2 2 Hungarla-Kassa 6:0. Ha-ladas-Szeged 2 0. Elektromos-Taxi 4:2. Kis pest-Bočkay 3.0. Ujpest-Ferencvaroe 4:1. — V prventtvi vodi Hungana z 31 točkami pred Ujpestom ta Kispestom s 26 od--o.sno 24 točkami. Preteklo soboto je imel občni zbor za- grebški Gradjanski, na katerem se je videlo, da je ta vodilni zagrebški športni klub v zadnjem času v dobrih materialnih razmerah, saj razpolaga trenutno z gotovino okoli 120.000 din. Občni zbor je sklenil, da bo klubovo moštvo glavno pozornost v bodoče posvečalo nogometni sekciji, za njo pa kolesarjem. Za klubovega predsednika je bil ponovno Izvoljen minister pošte ia brzojava dr. Josip Toibar. Ni- koncu je bilo sklenjeno ustanoviti poseben fond "a zgraditev novega igrišča, v katerega je kot prvi prispevek vložila hrvatska športna zadruga 25.000 din. Članstvu plavalne sekcije SK Ilirija. -Vse članstvo opozarjam na plenarni sestanek, ki bo jutri, v sredo ob 18. v klubovem tajništvu nad kavarno »Evropo«. Dnevni red sestanka je: konstituiranje sekcijskega načelstva, sezona 1940, zimsko kopal:šče ter želje ta predlogi članstva. Za vse članstvo je udeležba na sestanku važna, v Ljubljani blvajočim ligašem pa najstrožja dolžnost! — Načelnik. SK Mars. Pozivajo se vsi igralci junior-skega moštva, naj pridejo danes ob pol 10. na igrišče za Kolinsko tovarno. Zaradi trening tekme z junlorji Hermesa. Igralci I. moštva naj bodo sigurno ob pol 15. na Igrišču SK Ljubljane zaradi trening tekme z rezervo Ljubljane. Vsi sigurno in točno! Načelnik. SK Sla vi Ja. Danes ob 14.30 isrramo trening tekmo z Jadranom na igrišču Jadrana. Igrajo vsi junlorji, ki so bili v postavi določeni. Opremo naj dvignejo ob pol 14. pri Gjuranu. Vsi točno in sigurno! Tajnik SK Jadran. Danes ob 10. naj bodo v garderobi vsi igralci, ki so bili v nedeljo na treningu, popoldan ob 14. pa vsi ostali igralci zaradi trening tekem. SK Ljubljana. Danes igrajo juniorji in rezerva trening tekmo z Marsom in Ko-rotanom. Juniorji morajo biti točno ob 13.30. ostali igralci pa ob 14.30 na igrišču, kjet naj se javijo trenerju. Točen razpored v omarici pri »Sport Kmetu«. Načelnik. O. akademski table-teniški turnir za prvenstvo ljubljanske univerze. »Akademski športni klub« prireja II. akademski table-teniški turnir za prvenstvo ljubljanske univerze v nedeljo 7. aprila pri SK Mladiki na Kodeljevem. Vse podrobnosti so bile že objavljene v listih, ko je bil turnir razpisan za preteklo nedeljo. Prijave se sprejemajo do 6. aprila na naslov: Krečič Dušan, Povšetova 76a, Ljubljana. Ta dan bo ob 19. tudi žrebame. Pri ia vite se vsi pravočasno, ker poznejših prijav ne bo mogoče upoštevati. Naše drama Torek, 19.: Asmodej. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Sreda. 20.: Strahopetec. Red B. četrtek 21.: zapvto. Petek, 22:: zaprto. Sobota, 23.: zaprto. OPERA Torek. 19. ob 15.: Pri belem konjičku. Tz-zen. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Traviata Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve, Josipa Gostiča in Borisa Popova. Sreda. 20.: zaprto, četrtek 21.: zaprto. Petek, 22.: zaprto. Sobota. 23.: zaprto. V kratkem se be pooewila iT pre jfnje sezone veličastna W agnerjeva oj^era »Lohengrin«. ki je lansko leto v naši unr izoritvi vzbu ila tako pozornost zavoljo vse« stransko dobre priprave ln odličnih pevskih kreacij posameznih sodelujočih Zasedba bo ista kakor lani, le v partjjah kralja Henrika Ptičarja bo letos gostoval znani baritonist Boris Popov, ki je po več letih pokazal v zadnjem času na na:em ooru več vsestransko lepo uspelih kreacij. ŠENTJAKOBSKO GLED ALIŠČE Začetek ob 20.15 Torek 19.: Pekovska. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 19. ob 15.: Cigan baron. Ob 20.: Konto X Znižane cene. Zadnjič. Sreda, 20.: Gejša. Red B. ZAHVALA Vsem. ki ste r otvskf rariniim spremstvom in vcifra , očusuli spom.n nu.-e nepozabne mame, ospe ml J &£ i. JE KILAH roj. mally er v te'Uib dneh l nami sočustvovali, se od srca 'i va juieo o. LJUBLJANA, I«, marca 1940. ŽALUJOČI OSTALI -, r v m ' i Umrla je naša preljuba, dobra mama, gospa TEREZIJA JEŽOVNIK («lena NOVAK po kratki mučni bolezni v 81. letu starosti. Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 19. t. m. ob 15. url od hiše žalosti ▼ Velenju na pokopališče v šmartnem pri Velenju. VELENJE, dne 17. marca 1940. CESILA omožena STOP AR, SLAVA, hčerki; VINKO STOPAR, set; BOGDAN, vnuk. »JUTRO« St. 65. Ti— ^ ESSE Zaklad v stari mizi Neka ženska iz Pocklingtona v angleški grofiji Yorkshlre je pred kratkim razse-kaia staro mizo, ki jo je pred tremi leti kupila za 6 penceov. Pri tem je padlo lz ene izmed miznih nog deset starih zlatnikov. Srečna najditeljica jih je prodala in prejela zanje 40 funtov šterlingov. A N E K D 0 T A Sloviti slikar Whistler je imel navado, da je svoja dela označeval z metuljem. To je bil njegov podpis, ki ga je uporabljal tudi na čekih in banka je vedela, da je to edino veljavni Whistlerjev podpis. Običajni podpis je bil zanj zelo redek, mnogi zbiralci avtogramov so si ga zaman želeli. Nekega dne pa je prišel v slikarjev atelje takšen zbiralec avtogramov. V roki je držal Whistlerjev ček za 32 frankov z metuljem namesto podpisa. Tujec je slikarja precej robato nahrulil, češ da hoče dostojno podpisan ček, ne pa takšnega. Whistler je bil užaljen, da tuji mož njegovih metuljev ne pozna, in sklenil je, da ga kaznuje: podpisal je s svojim imenom drug ček ln se je že veselil, da ga banka ne bo izplačala. Toda v svojo veliko jezo je naslednji dan zvedel, da njegov obiskovalec čeka sploh ni predložil v izplačilo, temveč ga je kot Whistlerjev avtogram takoj prodal za 1150 frankov. . . Kadar led več ne drži . • • I Ovce hranijo s kroglicami Ameriški profesor Madson je napravil zanimiv poskus. Dve ovci je od njiju rojstva poldrugo leto hranil samo z umetno hrano. Dobili nista ne trave ne žita, samo natančno izračunane ln odmerjene količine kazelna, celuloze, škroba, raznih soli ln vitaminskih preparatov. In živali nista samo bolje uspevali nego njiju navadne tovari-šlce, temveč sta postali dvakrat tako veliki ter ju niso napadli nobeni zajedale! In bolezni. Učenjak upa, da bo s temi poskusi odkril boljši ln umnejSl način prehrane za živali. • Welles v Londonu V Oakdaleu, država New York, je hotel avtomobil s Stirimi potniki preizkusiti trdnost ledu. Med vožnjo se je led pod vozilom udri ln potniki so morali okusiti neprijetno mrzlo kopel Veter tuli Lestvica od tišine do orkana ima 12 stopinj Kaj je vihar, vemo vsi. ki smo ga kdaj doživeli, a vendar je upravičeno tudi vprašanje. kaj razume znanost pod to besedo. Znanost imenuje namreč vihar ne vsu't močni zračni tok. temveč veter določene siie. V starih časih so moč vetrov prosto cenili 1. 1805 pa so staro cenitveno metodo spravili v neki sistem in izdelali lestvico, v kateri iznačujejo tišino z 0. najhujši orkan pa s številom 12 Za ooedine stopnje je bilo kot merilo odločilno število in vrsta jader, ki jih ie mogla voina fregata v vetru še imeti razpeta Kmalu so to lestvico uredil: tudi na razmere na kopnem in še danes je ohranila svoio veljavo. Znanost je za vsako poedino stopnjo izmerila samo brzino zračnega toka. Tako označujejo za rahel dih vetrovno brzino 1 do 2 m na sekundo, v kateri se dim dviga skorai pokončno Brzino 2 do 4 m na sekundo kornai že občutimo, pri brzini 4 do 6 m na sekundo se listje na d"°"jn lahko g'blje. ori brzini 6 do 8 m na se* undo se gibljejo maniše in pri brzini 8 do 10 m večje vejice. Ta stopnja vetra je že tako močna, da utegne učinkovati neprijetno Ce veje veter z brzino 10 do 12 m na sekundo, se majejo že močne ro-govile in slišimo, da veter tuli. Menili bi. da gre že za pravi vihar. A celo če se majejo že slabotneiša debla in se valovi na stoječih vodovjih penijo, to se pravi pri brzin: 12 do 14 m na sekundo, po mornarskih ooimih še ni viharja, kot prvo stopnjo viharia označujejo mornarji in znanstvenik šele vetrovne brzine 14 do 17 m na sekundo ko se majejo debelejša debla in koraka človek le s težavo proti vetru Pravi vihar se razvije šele pri brzini 17 do 20 m na sekundo, ko odnaša veter že lažje predmete, kakor strešno ooeko. V polnem vihariu 20 do 24 m na sekundo se debla rušijo, težki viharji 24 do 30 m na sekundo odkrivajo strehe in povzročajo še drugo uničevanje, pri o/.;anu nad 30 sekundnih metrov na ne vzdrži niti trdno zidovje Točno merjenje vetrovne brzine le mogoče z raznimi instrumenti, zavedlo bi nas pa predaleč, če bi jih hoteli tu opisati. Z milijoni poplačana prijaznost Dva srečna kinematografska uslužbenca - Zgodba sirote iz Varšave Nepričakovane dediščine niso tako redke, kakor bi domnevali. V New Yorku je umrla stara, neznatna ženica, ki bi o njej nihče ne govoril, če bi ne bili v njenem stanovanju odkrili gotovine 2 milijonov dolarjev. Vse to imetje je pokojnica v oporoki, ki so jo isto tako našli, volila nekemu možu in nekemu dekletu v enakih delih. Mož je bil nekoč poslovodja v velikem njujorškem kinematografu in ta čas brez posla, dekle pa je bilo majhna plesalka v istem kinematografu. Oba nista bila storila ničesar drugega, nego da sta bila s staro damo prijazna. Mož ji je nekoč priskrbel trajno vstopnico za kinematograf, plesalka pa se je z njo razgovarjala in ji izkazovala človeško sočutje. To je malo, a za staro, osamelo žensko je bilo to vse. Na enak nepričakovan način je postala dedlčna milijonskega imetja najdenka iz neke varšavske sirotnišnice. V juniju 1916. so našli v neki varšavski veži dojenčka, deklico, ki jo je bila mati tam ostavila, ker ji je na begu iz domovine manjkalo vsega potrebnega za otroka. Po svetovni vojni je nesrečna mati odšla v Juž. Afriko k nekim sorodnikom, tam se je poročila z enim najbogatejših lastnikov rudnikov Misel na otroka, ki ga je pred leti zapustila, ji ni dala miru. Prišla je končno v Evropo nalašč za to, da bi ga poiskala. Deklico so bili sprejeli v sirotnišnico, tam so jo vzgojili in je postala služkinja neke varšavske rodbine Trajalo je nekaj časa, preden jo je mati našla, potem pa jo je vzela seboj v Afriko in dekle, je po 22 letih iz najdenke preko noči postala dedič enega izmed kraljev diamantov. Posebni Rooseveltov odposlanec Sumner Welles na londonskem letališču. Na sliki podaja roko ameriškemu poslaniku pri londonski vladi Rennedyju. V ozadju sir Aleksander Cadogan Strategično oporišče Hangö Ključ do gospodstva v Finskem zalivu Sovjetske čete po načrtu zasedajo ozemlje, ki ga je Finska odstopila Rusiji na podlagi mirovne pogodbe. Najvažnejše strateško oporišče Hangö bo izročeno rdeči vojski v soboto, 23. marca. »O vseh sovjetskih zahtevah se da govoriti, da bi pa dobili Rusi brodovno oporišče, ki bi obvladovalo našo južno obalo, to se ne bo z naši mpristankom nikoli zgodilo. Ce izgubimo Hangö, Izgubimo svojo neodvisnost...« Tako in podobno so govorili Finci svoje-časno ob začetku vojne ln lahko je razumeti, da se jim je videlo to mesto tako važno ln vredno največjih žrtev. Tujec se je seznanil z mičnim krajem na koncu dolgega polotoka ob vhodu v Finski zaliv kvečjemu kot z udobnim in cenenim letoviščem. Skalovito finsko obalo na Vzhodnem morju prekinja tu široka peščina. Poleti je mesto Imelo dobre ladijske zveze s Stockholmom, od koder so prihajali mnogi gostje. Pozimi pa se je tu osredotočeval velik del finskega blagovnega izvoza, ker pristanišče skoraj nikoli popolnoma ne zamrzne. Poleg 'insklh, švedskih in nemških parnikov je bilo videti angleške, holand-ske in druge ladje, ki so natovarjale celulozo, papir, vezane plošče, maslo in druge finske proizvode. Sovjeti pa v Hangöju seveda ne iščejo niti poletnega letovišča, niti pozimi neza-ledenelega pristanišča za blagovni promet, saj jim dajejo bližnji estonski Baltiški pori ter letonskl mesti Libava in Vindava za to dovolj možnosti. Gre jim za strategično vrednost Hangöja Stari bronasti topovi v hangöjskem zdraviliškem parku spominja- jo na to, da je ta kraj že v preteklih časih imel v tem pogledu veliko ulogo. Od 16. do 18. stoletja so imeli Švedi tukaj eno najvažnejših oporišč za svojo gospodstvo nad Finsko. Ko so ga v svoji zadnji vojni z Rusijo 1. 1809. prepustili Rusom, so morali kmalu nato tudi vso deželo prepustiti carju. Majhen spomenik opozarja na to, da so se v Hangöju 1. 1918. izkrcale nemške čete, ki so prihajale finski vojski v vojni na pomoč proti boljševikom. Danes je seveda Tretji rajh pozabil, da je bila ustvaritev baltiških robnih držav, in ki je rusko zapadno mejo odrinila od Vzhodnega morja, edini večji dobiček, ki ga je imela Nemčija od svetovne vojne. Boljševikom morda niti ni šlo za to, da bi si osvojili baš Hangö. Kdor gospoduje nad Baltiškim portom in kakršnim koli koščkom obale na nasprotni strani pri Hangöju, ima danes v Vzhodnem morju večjo moč, nego so jo imeli kdaj švedski kralji ali ruski carji. Malenkost je potem zapreti dohod v Finski zaliv. Ogenj obalnih bate-rih s severa ln juga lahko prepreči vsak sovražni vdor v ta zaliv, a obrambna črta za Leningrad se premakne tako za celih 350 km proti zapadu. Istočasno se da Finski na ta način presekati zveza z ostalo Skandinavijo. Z lahkoto se utegne ponoviti, kar je bija posledica švedskega umika 1.1809. iz Hangöja: Rusija lahko zagospoduje nad Botnlškim zalivom in si razširi oblast do meje švedske in Norveške. Trmasti zaljubljenec Zakaj se je dal v Ameriki brusač prikovati k drevesu Tridesetletni Melvin Miller, 6 pedi visok ln 210 funtov težak orjak, je dal že pred nekaj časa ameriški javnosti povod za pozornost, ko se je prikoval z verigo k nekemu drevesu pred stanovanjem pla-volase Stenograf istke Edith Perkinsove. Hotel jo je s tem prisiliti, da bi mu vračala ljubezen. Ta eksperiment ni rodil za-željenega uspeha, kvečjemu tega da so zaljubljenca poslali v policijski zapor. Toda to ga nI ohladilo. Miller, ki je v glavnem poklicu brusač. v stranskem pa pridigar. Je sedaj svečano izjavil, da prične gladovno stavko ln da ne pride grižljaj v njegova usta, če mu ga ne prinese njegova oboževanka sama ... Zastopnikom tiska je Miller izjavil, da ljubi gospodično Edith že dvanajst let. Celih šest let je potreboval, da je spravil toliko poguma skupaj, da jo je prosil za sestanek. Takrat je dejala, da se strinja z njegovim predlogom, pa jo je popeljal malo na sprehod — ln sicer v cerkev, a ne za to, da bi se tam kar poročila. Njenega srca si ni znal pridobiti. Do novega sestanka navzlic vsem njegovim prošnjam ni prišlo več. Zato se je na zadnje prikoval k drevesu — s kakšnim uspehom, to smo že slišali. Sedaj si hoče njeno ljubezen osvojiti z gladovno stavko. Ko so gospodični Perkinsovi poročali o njegovi nameri, je odgovorila eno samo besedo, ki bi jo po naše prevedli z: »Neumnost!« Miller bo moral tedaj od gladu umreti... Nekaj o taščah Vprašanje, staro nad 1300 let Vprašanje tašč je staro najmanj 1356 let. Dokaz za to je neka ločitvena listina iz Južne Palestine, ki se nam je ohranila iz 1. 584. in ki so jo prevedli jezikoslovci new-yorškega vseučilišča. Listina pravi v glavnem: »Mi, Sergij, Jurijev sin. ponižni božji duhovnik, Jurij, Viktorjev sin, ponižni nad-diakon božji, Sergij, Paladijev sin, Janez, Štefanov sin, ki je Azaejatov sin, Caha-rija, Jurijev sin, Štefan, Ubaidov sin, Jurij, Elijev sin, izpričujemo naslednja dejstva: Duhovnik Janez, Vaelov sin, in njegova žena Nona, hči Janeza, ki je Kete-mov sin, in njena mati Tekemis, so nas sklicali. Obravnavali so' mnoge medsebojne spore in prednašali razloge. Ml, prej imenovani možje, smo ostali na mestu, da bi oni imeli priče, in smo jih dolgo nagovarjali, da bi se sporazumeli, niso se pa dali pregovoriti. Tedaj je dejal omenjeni duhovnik Janez svoji ženi: »Da- jem ti v odločitev: Ce hočeš sodnika lz svoje vasi ali od kjer koli drugje, ti takšnega naročimo.« Potem sta odgovorili omenjena Nona in njena mati: »Od tebe nočemo ničesar. Ničesar ti nismo vzeli, bodisi kar koli. Daj mi samo prostost.« Potem je odgovoril omenjeni Janez v prisotnosti nas, omenjenih mož: »Dajem ti prostost. Nima-va nobenih zahtev drug do drugega.« Tako se glasi ta listina. Ob njenem kon-vu obljublja ločena žena Nona, da ne bosta ne ona ne njena družina postavila nobenih zahtev do njenega dosedanjega moža in njegove družine. Zakon se je razdrl v glavnem zavoljo tega. ker se duhovnik Janez in njegova tašča nista dobro razumela. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Ribiči v vojni opremi Če še ne veš, zdaj izveš: da kanijo Finci na svojem ozemlju zgraditi nova mesta, ki bodo nosila Imena mest, katera so morali odstopiti Rusiji na karelljski ožini; da je v Nemčiji pozvan pod orožje letnik 1921, ki mora odriniti pod zastave med 1. aprilom ln 16. majem; da so na Angleškem pozvani k vojakom 26 ln 27 letniki. Do konca tega leta bo znašala angleška vojska na kopnem trt in pol milijona mož; da bodo Finci utrdili svoje nove meje proti Sovjetski uniji; da je ameriški prezident Roosevelt zbolel za hripo; da morajo uradniki v čeSko-moravskem protektoratu priseči zvestobo Hitlerju ln se zaobljubiti, da bodo delali za prospeh Velike Nemčije; da bodo na Francoskem uvedene nakaznice za premog; da se ponuja v listu »Nowy Kurier War-szawski« nečak bivšega poljskega prezidenta Mošclskega za garderoberja v kakšni restavraciji ali kavarni... da so bih velikonočni prazniki ob tem času kakor letos zadnjič 1. 1799, prihodnji pa bodo šele 1. 2391; da je bolgarski kralj Boris odlikoval madžarskega državnega upravnika Hor-thyja ob dvajsetletnici regentstva z velikim križem sv. Cirila ln Metoda; da imajo Zedinjene države navzlic konjunkturi preko deset milijonov brezposelnih; da bodo v žuravicl pri Przemyslu zgradili novo železniško postajo, ki bo rabila za pretovarjanje surovin iz Rusije za Nemčijo; da prejemajo admiral Byrd ln člani njegove odprave vsa sporočila iz domovine po radiu; da je stala rusko-finska vojna finsko vlado nad pol milijarde švedskih kron. Približno toliko znaša po vojni povzročena Skoda, dočim cenijo ozemlje, ki so ga morali odstopiti Sovjetski uniji, na milijardo švedskih kron; da so v Angliji zvišali obroke masla za sto odstotkov; da bo Sovjetska unija na karelski ožini zgradila obrambno črto, ki bo dobila Ime po maršalu Vorošilovu. Avtomatična puška » Nespečnost ie ena izmed naiboli razširjenih bolezni našeea časi. B r'oa oroti ni i predstavlja za zdravnike in razi-kovalce zanimiv študii. V Stuttgartu ie zdra-mik dr. Breuninger ustanovil celo posebne. Vli-niko za tiste, ki ne mereio mirno spati V kolikor ne izvira nseo čnost od kak šneea telesnega zla io oregania m svoii posebni metodi ki stremi za t?m. da bi pacienta na soanie tako r?koč duševno pripravila Za dobro spanie ie namreč do-trebno notranje ravnotežje nekai samozavesti in nekai pozitivnega g edania na življenje. Dr. Breuninger se bavi tudi z učinki počitkov druge vrste Po niegovem mneniu je kratek premor med delom z odocč tkom enako važen kakor dobro soanie in sicer ne samo za tiste * Prime-, ki bi največ pokazal naj navedem: L. 1927. Je ministrstvo prosvete imenovalo Komlsiio 7 članov, ki naj bi uredila srbskohrvatski pravopis in izdala srb-skohrvatsko in slovensko strokovno terminologijo za vse predmete, ki se poučujejo na srednjih šolah v obsegu, ki je za ta namen potreben. Nabranega gradiva je bilo cele zaboje, n. pr. za prirodne vede Je bilo slovenskih listkov čez 100.000. Rezultat je doslej malenkosten: dve knjižici srhsko hrvatske terminologije. Zakaj ? Člani komisije so iskali najprej sodelavcev (slovenskih je bilo okrog 20), ki so zbrali surovo gradivo. To gre v delo dveh, treh strokovnjakov, da ga prečistijo strokovno, in da v medsebojnem prerešetavanju vsako besedo s strokovne strani preiščejo in n,jen pomen, če izraz ni krepak, opišejo. To prečiščeno gradivo pride v komisijo, kjer se s strokovne strani predela. Sproti se je sprva zadostni kredit zmanjševal ln zdaj vse skupaj životari. Do predelave (strokovne) slovenskega gradiva sploh še prišlo ni, pač pa leži kakega pol milijona listkov, v leksikografskem oddelku Akademije v Beogradu. Skušnja me uči, da je ta pot dobra; bo že prišel čas, ko bo tudi kaj rezultata.« »Zdravniško izrazoslovje — piše dalje pro-*. Ramovš — tudi ni tako zanemarjeno; res ne gre soditi po dveh treh izrazih, po slabem slogu, po nerodnih preobratih in zvezah. Tak je položaj skoro pri vseh strokah in zavisi od tega, da marsàkak strokovnjak nima čuta za pristnost in lepoto; takim tudi noben stilistični ali fra-zeološki slovar ne pomaga nič, če bi ga tudi uporabljal. So pa tudi gotovo med zdravniki možje, ki imajo izvrsten jezikovni čut. Ti naj bi se najprej zedinili, shirali gradivo, ga prereèetaH in če bd Bi bili kje na nejasnem, morejo vprašati tudi Jezikoslovce. Poudarim pa, da je splošno mnenje o Jezikoslovcih pri nas zelo zastarano. Jezikoslovec zlepa ni več to, kar je bil v romantični dobi, namreč ljubitelj in es tet, zraven še človek, ki si Je večkrat res da samo domišljal, da sme biti tudi sam jezikovni tvorec. Jezikovni tvorci so pri nas bili Dalmatin, KrelJ, Ravnikar, Prešeren, Cankar Zupančič, da omenim le pomembne; Kopitar, Levstik, Miklošič, Oblak, štrekelj to niso nikdar bili; Levstik je celo toliko zgrešil, da je imel Skrabec dovolj dela, da je s svojim realističnim gledanjem in s prirojenim čutom njegove zmote iztrebil. Jezika ne delajo jezikoslovci, marveč vsak človek, kadar ga nuja v to prisili, da hoče in mora svojo misel tako izraziti, kakor želi, da bi bdla sprejeta. Za vsako besedo velja to. Pri strokah gre le za dve skupini; če govori strokovnjak tovarišu, se izraža drugače, kakor takrat, ko govori laiku, kakor torej poučuje. A tu>di v ozkem art rokovnjaškem krogu mora biti njegov jezik posoda kulturnega človeka. Zato naravnost posebej podčrtavam pravilnost zahteve g. Cerniča, ko govori o »upadlem trebuhu«, o »dnu medenice«, o »opori«. S tem zahteva, jerfk In m «Inrf&jD ta*nltt kar mnhafrtftno Izvršenim preobratom ln prevodom is tujih Jezikov, naj gre za izraz ah m ceto zvezo.« V nadaljnjem m b«vl prof. Ramovft ■ posameznimi Izvajanji dr. Oerntóa in drugih zdravnikov, ki ao poeegli v diakurijo o medicinskem besed Ju ia izrazju. V glavnem odobrava zlasti predloge dr. Cerniča in pravi ob koncu: »Pravopis, pravorečje, terminologija ao Statuti kolektivne pogodbe. Pri vsaki pogodbi pa Je dobra volja temelj. Zato bi bilo prav, da bi n. pr. g. Cernič, ki se je že doslej največ i tem bar vil, in ki si zna tudi iz dosedanje literature dobra zrna izbrati ter ima, kakor me ravno štev. 11. letnika 1937. prepričuje, smisel in čut za preprosto in lepo slovenščino, sestavil abecedno urejeni strokovni slovarček tako, da bi za geslo vzel latinsko ime, ga stovenll, dodal spol, sklanjo in zveze, v katerih se izraz uporablja«. Svoj predlog končuje prof. Ramovš z navedbo procedure, s katero bi po tej poti prišli do zaželjene ustaljenosti in enotnosti v slovenskem medicinskem besed ju in izrazju. Prizadevanja »Zdravniškega vestnika« in njegovih sodelavcev omenjamo obširneje zaradi tega, ker smo prepričani, da Je ta pojav zanimiv in značilen tudi glede na naše splošne kulturne razmere. Vprašanje jezika četudi se tiče posameznih strok, je po svojih splošnih rezultatih obče kulturno vprašanje in mora zanimati vse, ki želijo, da bi bil naš književni jezik kar moči gibčen in popoln. Koncert Poltronijevega kvarteta Sloveči italijanski godalni kvartet ki ga tvorijo prvi violinist Poltronieri, drugi violinist Carpi, violist Alessandri in vio-lončelist Valisi, je koncertiral 15.. t. m. v veliki Filharmonični dvorani pred izbranim občinstvom. Odkar je leta 1925 Poltronie-rijev kvartet prvič nastopil v Parizu ter se tam proslavil z izvedbo tako nenadkri-ljivo francoskega Debussyjevega komornega edinca, gre njegova pot preko svetovnih koncertnih odrov v naraščajočem tri-umfu. Za ljubitelje komorne glasbe pomeni nastop Poltronierijevega kvarteta do-j D@n Juan kojmlan. Amauri je stegnil roko, in nihče ne bi bil mogel spoznati, da se v tem trenutku ni čutil najsrečnejšega na svetu. »Dajte roko, Leonora de Ulloa!« je rekel cesar. Z obupom v duši je Leonora stegnila drhtečo desnico. Karel V. je položil njuni roki drugo v drugo, rekoč: »Zaročam vaju. Njegovo veličanstvo francoski kralj bo določil in vam naznanil dan, kdaj bodi poroka. Milostno je privolil, da bodi to njegova skrb.« Ponavljam svojo obljubo!« je rekel Franc I. »Grof de Loraydan, nase vzamem skrb za vašo srečo, zanašaje se na kraljevo naklonjenost, ki vam je, kakor vidim, zagotovljena. Bodite prepričani, Leonora, da je za vas najbolje, če spoštujete očetovo željo in moj ukaz. Še enkrat z Bogom, vrli Ulloa,« je dodal cesar in se obrnil proti mrtvaškemu odru. »Bodi mi priča, da sem zvesto izvršil tvojo voljo ...« To rekši je krenil proti vratom, spremljan od Franca I., Loraydana in Leonore. Takšna je bila zaroka grofa Amaurija de Loraydan in Leonore de Ulloa. V veži je Karel V. obstal, rekoč: »Zdaj nam ostane še važno vprašanje ... Vodite nas, Leonora. Pojdimo, gospod de Loraydan. Predmet razgovora zadeva tudi vas, saj spadate k rodbini.« Leonora je z nekakšno mrtvo vnemo odprla vrata in spustila goste v majhno sobano. Nihče izmed ostalih ni opazil, da je Franc L globoko vzdihnil, ko je stopil v ta prostor; nihče ni videl, kako so se mu skalile oči, nihče ga ni slišal, ko je tiho zamr-mral ime žene, ki jo je ljubil v davno minulih dneh.. • Karel V. in Franc I. sta sedla v dva naslanjača, med tem ko sta ostala Leonora in Loraydan pokonci. »Zdaj je treba vedeti, kako se je stvar zgodila,« je cesar izpregovoril. »Dognati moramo, kdo je ubil namestnika, da zadene zločinca pravična kazen, ne glede na to, kdo je. Govorite, Leonora, povejte vse, kar veste. Najprej to: kako je ime storilcu?« »Sire,« je rekla Leonora, »mojega očeta je ubil Jean Tenorio, sin dona Luisa Tenoria, člana granad-skega in seviljskega plemstva ...« »Tako?« je rekel cesar. »O očetu sem slišal samo hvalo. Don Luis Tenorio mi je bil zvest služabnik. Vedel sem, da je zapustil sina, nisem pa vedel, da je ta sin v Parizu.« In mahoma je dodal: »A kako je z vami, Leonora? Po kaj ste vi prišli v Pariz?« Leonora je vzdrhtela. Plemeniti obraz ji je še bolj pobledel. Zbrala je ves pogum, kar ga je zmoglo ! njeno deviško srce. Ponos v nji se je upiral misli, i da naj pove, kako in zakaj je Christa umrla. Se bolj nemogoče se ji je zdelo priznati, da zasleduje njo prav tista strast, ki je pegubila sestro. To so bile rodbinske skrivnosti ; šlo je za čast ullojskega imena. Cesar je bil cesar, toda Christina skrivnost mu ni bila nič mar !... Preprosto je odgovorila: »Sire, prišla sem v Pariz, da obvestim očeta o žalostnem dogodku, ki mu ga nisem mogla sporočiti v pismu: o smrti svoje starejše sestre, preminule za mrzlico, ki ji niti umetnost arabskih zdravnikov ni bila kos ...« Moči so jo zapustile; vzhlipnila je. »Kaj!« je presunjen zamrmral Karel V. »Toliko nesreče v tako kratkem času! Ubogo dekle! Nu, nu, Leonora, pomirite se !... Tako mi Naše Gospe, skrbel bom, da pozabite to dvojno gorje, kolikor je sploh mogoče. Nikar ne jokajte ...« »Sire,« je rekla Leonora, »vaše veličanstvo naj odpusti moji slabosti... nehote so se mi vpričo vas ulile solze, ki jih drugače pretakam v samoti.« »Kako je mila,« je pomislil Franc L »Ali veste, kaj je delal ta Juan Tenorio v Parizu?« je cesar nadaljeval. »Kakšno vprašanje!« je menil Loraydan sam pri sebi. »Juan Tenorio je v Parizu zaradi Leonore, to je jasno kakor beli dan; in namestnika je ubil, ker mu ni hotel dati hčere za ženo ...« »Ne sire,« je brez obotavljanja rekla Leonora. »Ne vem in ne maram vedeti, zakaj je bil ta človek ▼ Parizu. Prepričana pa sem, da je moral imeti oče močan vzrok, da ga je sovražil, kajti, ko se je Juan Tenorio snoči drznil vdreti v častno sobano tega dvorca, mu je namestnik povedal, kolikanj ga zaničuje .. .€ In tedaj je Juan Tenorio umoril mojega vrlega Ulloo? Tako mi Boga, iskali ga bomo, dokler ga ne najdemo; potem naj umre smrti, kakršna je namenjena, morilcem...« Leonora se je zdrznila. V svoji plemenitosti J» pomislila, da se nima pravice okoristiti s cesarjevim ogorčenjem, ker bi v tem primeru zagrešila posredno laž... Dvignila je glavo in sklenila neustrašno povedati vso resnica »Sire,« je rekla, »sovražim tega človeka. Ko Ul mogla s tem, da p re lijem svojo srčno kri, maščevati očetovo smrt, bi jo prelila rade volje, samo da Juan Tenorio pogine. Toda pred Bogom, ki me al Hi, sem dolžna govoriti resnico. Da se more oče za trenutek prebuditi iz smrtnega spanja, bi vam rekel isto, kar vam pravim jaz: Juan Tenorio namestnika ni umoril... ubil ga je v dvoboju, in mimo nesorazmerja let moram potrditi, da je bil ta boj od kraja do konca pošten. Poudariti moram celò, da je Juan Tenorio najprej odbil očetov izziv. Šele • tem, da je dvignil roko nad njim, ga je oče pripravil, da je izdrl orožje. V prvem spopadu se je meč Juana Tenoria zlomil. Tedaj sta nasprotnika soglasno nadaljevala boj z bodaloma. Tisti, ki je padel, je b& moj oče?« Velikonočna številka „Jutra" izide 2e ▼ soboto zjutraj. Oddajte — prosimo — vsa oglasna naročila pravočasno, vsaj do petka opoldne. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par ss besedo. Diu 3.— davka aa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Slfro ali dajanje naslovov plaAaJo oni, ki (Alejo Služb. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 12.—, Dopisi Id fcenltve ae zaračunajo po Din 2.— ca vsako besedo, Din 3.— davka ga vsak oglas In enkratno pristojbino Din 6.— aa Slfro al) dajanje Daslovov. Najmanjši enesek sa enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi «e zaračunajo po Din 1.— ca besedo. Din 3.— davka Sa vsak oglas ln enkratno pristojbtno Din 5.— aa Slfro ali dajanje naslovov. Najmanjši enesek sa enkratno objavo oglasa Din 17.—. Korespondentko zmožno slovenske stenografie, italijanskega jezika, po možnosti tudi nemškega, s prakso, išče za takojšen na- najceneje zabavah. Zato naj f°P ekspertna firma, n, „m„Hi ,n kmalJ ! Lastnoročno sp.sane ponud-be z navedbo place, prepisi spričeval i. dr. na ogl. odd. Jutra pod »Eksportna Vse Jožete in Jožice rabim v gostilno k Panju, kjer se bodo najbolje in nikdo ne zamudi m kmalu tu svidenje pri Panju t Vegovi ulici 10. 5721-18 Vsem Jožetom in Jožicam želimo za god vse najboljše ter na veselo svidenje v go »tilni pri »Lovcu«, Rimska 24, Bleiweisova 2. 5702-18 Vsako nedelja godba, ples pri Lloydu » gostilni imajo res odlična Tina. Cviček, rizling in dal-natinska vina in okusna jedila, ki na mah preženejo Tie skrbi, vas vabijo. 5192-18 Vino Itaiersko, dolenjsko in dal-taatinsko, prvovrstno, priporoča gostilna, vinska klet s priporočilom za praznike. Tomaž Mencinger, Sv. Petra cesta 43 na dvorišču. «Jez ulico znižane cene. 5507-18 Gostilna Martine, Zgor. Šiška I>anes koncert in prijetna domača zabava! Odlična Tina ! Dobra kuhinja ! 5668-18 Službo dobi Hotelska kuharica prvovrstna moč, z dolgoletnimi spričevali dobi stalno službo takoi. Prošnje ie nasloviti pod šifro »Milijonska kuhinja« na podružnico Jutra v Mariboru. 5626-1 Dobrega einšteherja potrebujemo, ki zna tudi dobro templati. Stalno zaposlitev. Javiti se : »Mira«, fibrika cipela, Zemun. 5683-1 Frizerko dtobro spreimem za stalno ter brivskega pomočnika ob sobotah in nedeljah. Kos Jože, Ježica 87. 5707-1 Brivski pomočnik diober, dobi takoj stalno službo Ivan Frešern, Radovljica. 5708-1 tvrdka«. 5681-1 Mizarske pomočnike in strojna delavca sprejme I. Cerne, stavbeno in pohištveno mizarstvo, št. Vid n. Ljubljano. 5699-1 Krojaškega pomočnika za vellico delo, sprejme Re-šetič, Masarykova 14/11. 5694-1 Frizerko in briv. vajenca sprejme takoj Ziegler, Smar- Trgov. pomočnica z večletno prakso t mešani stroki, prvovrstna manufak-turistka in i2ložbena aran-žerka, želi premeniti mesto v večji kraj kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna trgovska moč« 5661-2 Trgov, pomočnica verzirana t vseh strokah, želi premeniti službo kie t mestu. Službo lahko nastopi takoj. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Zanesljiva«. 5724-2 Vajenci (ke) tinska cesta 6. 5596-1 Trgovski pomočnik dober agitator, zmožen samostojnega vodstva večje trgovine, z vinotočem, na deželi, dobi takoj mesto. Ponudniki s kavcijo imajo prednost. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Samostojen 540«. 5678-1 Brivskega pomočnika sprejmem takoj. Salon Pet-kovič, Domžale. 5665-1 Kuharico ki zna opravljati tudi draga hišna dela, sprejmem. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Poštena«. 5725-1 Službe išče Pipničar (Jankburš) mlad, soliden, z daljšo prakso, želi premeniti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pošten šankburš«. 5688-2 Kuharica išče mesto posrežnice pri boljši družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5669-2 ŠOFER MEHANIK trezen in zanesljiv vozač za tovorni voz Magirus dobi takoj službo. Vsa oskrba v hiši. — Ponudbe s podrobnimi podatki pod Hfro »Samec Ljubljana« je nasloviti na oglasni oddelek »Jutra«. Učenko sprejmem za damsko krojaško stroko takoj. Modni atelje »Dorca«, Tavčarjeva 3. I. nadstr. 5687-44 Prodam Cepljeno "rsje prvorazredno dinai komad, divjak* korenjaki. sadno drevie nudi Žihei Franto. £amušam, Sv Marieta, Mo