O stavki tekstilnih delavcev nočejo preiskave I Preveč luči v raznim v južni industriji, bi mogoče škodil« tekstilnim baronom. \Vashingtoo, D. C. — Ko je senator Overman i« Severne Ka-roline, zagovornik južnih intere-80, izvedel, da namerava senator McKellar it Tennesseeja predlo-iiti senatu resolucijo, ki določa, da se izvede preiskava o stavkah tekstilnih delavcev, je hitro po-vedal senatorju McKellar ju, da se on ne strinja s tako akcijo. McKellar se je nato pričel obotavljati in vea stvar zdaj visi v zraku in čaka nove konference med senatorjem McKeilarjem in zastopniki strokovno organiziranega delavstva. Overman je tisti senator, ki je takoj po vojni pričel s senatno preiskavo o radikalnem delavskem gibanju v Združenih državah. Pri zasliianju je bila posebno značilna njegova sovražnost proti vsem delavcem, ne glede na to, h kateri struji pripadajo. To pokazuje, da senator večalimanj sovraži vae delavce, ki mislijo na delavsko organizacijo. Odkar se je pričela razvijati tekstilna industrija na jugu, je bil senator posebno ponosen na to, da tekstilni delavci na jugu niso organizirani. Takoj je izrazil svoja simpatična čutatva, ko je izvedel, da je bila odposlana milica v stavkovni okraj za potlačen je stavke, da so radikalni agitatorji in organizatorji na delu, Tennesseeška državna delavska federacija je apelirala na senatorja McKellarja, da se uvede preiskava glede stavke v -»ten-bethtonu. Znano pa je, da v tem mestu niso na delu radikalni organizatorji in agitator J k Ameriška delavska federacija je tudi jo fakti, ki so vodili do stavke. McKellar je razumel, .ako se uvede taka preiskava, da mora biti fbolj obširna in da se nanaša na nizke mezde, ki se plačujejo na jugu v tekstilni industriji, ako ne želi, da ga tisk, ki podpira korporacije v njegovi državi, ne napade, da dela proti interesom bizniaa svoje lastne države. Ko je hotel McKellar na to predložiti resolucijo za preiskavo v • tekstilni Industriji na jugu, Je bil Overman takoj na nogah. Odkar je Overman govoril, poročajo brzojavke, da se v Severni Karolini širi nasilje proti delav-<*m. Ust Josephus Danielsa v Kaleighu *je v uvodnem člsnku ožigosal napad maekirancev na glavni stan Narodne unije tekstilnih delavcev. Governer Gard-n?r je bil tudi prisiljen ožigosati javno drhalsko početje in pri-!>oročiti Šerifu, da nastopi proti (irhaleiem. •favna tajnost Je, da Je senator Simmons iz Severne Karo-•'ne posvaril državne oblasti, da «« potlačenje stavkarjev ne sme preveč uganjati. Ampak od nje-ga se pričakuje, da bo na tihem nasprotoval vsaki preiskavi po znatnem odseku vzrokov, ki so Povzročili stavko. McKellar je vedno rad naglaial, da je prijetij delavcev. In če Je hotel Mc-K*llar pritiskati na to, da se uve-preiskava, tedaj je moral v"^tif da bodo senatorji iz demokratičnega juga nastopili sovražno proti njemu. Samo propagaaia ša evata nad farmarji Vse drugo prihaja gospodarsko na psa. Jamestown, N. D. — Neki star najemniški farmar, sedaj tajnik Severnodakotske farmerske unije, se je v nekdanji trdnjavi Nestrankarske lige raagovorjal z zastopnikom Federaliziranega ti-ska in v teku tega razgovora je rekel: "V Severni Dakoti ni farmske prospente. Na psu niso samo farmarji, ampak tudi bivši biznismani v mestih in vaseh. Ko so banke bankrotirale potem, ko so pognal farmarje v polom, je bil drug biznis zdrobljen. Vi bi se čudili, ako bi izvedeli, kako veliko je število uničenih biznis-manov v sanatorjih in azilih ali pa žive v največji revščini. Edino procvitajoča industrija je razširjenje lažnjive propagande o prosperiti farmarjev." Najvačjl premogovnik aa avata počiva • •'_ «« . njem je delalo petnajst sto - rudarjev. Wsst Frankfort, 111. — le v soboto 80 bili nabiti lepaki pri premogovniku New Orient, da v pondeljek zjutraj ne bodo rudarji delali in da delo preneha začasno v tem premogovniku, ki je poznan kot največji na svetu in je lastnina Chicago, Wnmington in Franklin Coal kompanije. V tem premogovniku je delalo petnajst sto rudarjev. Ti rudarji so zdaj vrženi na ;——«-»----: m ruuarji bu »- apelirala na senatorja, da se naj onto & ne bodo našli dela v uvede preiskava in z njo dožene- druffih indu8trijsh, ostanejo drugih industrijah, ostanejo brez dela, dokler jih vodstvo premogovnike zopet ne pozove na delo. Med rudarske družine se bo zopet naselila beda. VELIKA STAVKA TEKSTILNIH DELAVCEV V INDIJI. Na stavki Je okoli 130 tisoč de lavcev. Kampanja pekov _____ "azleten, Pa. Organizirani peki v tem premogarskem o-^aju vodijo uspešno kampanjo ?r<*i pecivu iz neunljskih pe-**rn- V njih prizadevanju Jih P°dpira distriktna premogarske r^nizadja it. 7, ki Je naflloviU n* »voje člane apel, da naj kupolo pecivo le od pekovskih tv"lk, v katerih delajo organizirani delavci. Izgledi za zmaga organitira-r,h Pekov so ugodni, ker Jim "toje na strani deUvei drugih ■trotu Bombay, Indija. — Delavci so zastavkali v 88 tekstilnih tovarnah. Vseh tekstilnih tovsren je štiri in osemdeset. Veditelji stavke pričakujejo, da se stavki pridružijo že ostali delsvci. Stavka je glssen protest proti preganjanju stavksrjev po končani stavki v tovsrnsh skupine Wsdis. Voditelji sUvke cenijo, da je zastavksk) 180 tisoč tekstilnih delavcev. Zaslužek tekstilnih delavcev je nizek. Šikane od strani tovarniških vodstev in uprav so velike in neznosne. Kasnejša poročila govore, da se stavka širi. | Podjetniki se posvetujejo, kako bi s pomočjo vlade pognsli stavkarje zopet na delo. Detektivski vohuni naetopili proti državnim licencam. Philsdelphis, Pa. — Pinker-tonovi detektivi, ki so pred kret-kem nastopili v pennsylvsnski legisleturi proti predlogi, ki je predvidevala državne licence za razne delavske vohune, posedujejo izvežban aparat po vseh dr-žavsh. ki deluje, da slične pred loge ne roetanejo zakon. Tsko poroča John W. Edelman, uradnik unije tekstilnih delavcev. Leta 1926 Je Plnkertonova »-gencija nastopila proti sllčne-mu zakonu v drtavl Wleconaln. kot govori baleti n, ki ga Je isto leto Izdala Ameriška delavska federacija. Predloga, ki Je bila vložena v penwWanskl krtsU- tuH Je slična *isoonslnskl. Načrti Pinkertonoveev proti zeko-nu v Wlseonsinu se niso ureenl-ail. več uspehe so ps P^szall * boju proth predlogi v Penneyl- vaalJL Sahaiki aamnplav-dirani v kongresu Zelot je so ploskali na izjavo, da ■o prohibičniki opravičeni ubi Jati ljudi. — *To ni zbornica, temveč klavnica!" Waahington, D. C. — Nižje kongresna zbornica je bila 26. t m. pozorišče divjaških demonstracij, ko so suhaški zelotje besno aplavdirali umor 21-letnega fanta, ki gs je policaj ustrelil zadnjo sredo na cesti Waahlng-tona, ko je prevažal pijačo. Kon-gresnik U Guardia, republikanec iz New Yorka, je označil burno sceno s primernimi be sedami: "To nI ljudska zbornica, to je klavnica!" Sramoten prizor je prišel, ko je W. P. Holaday„ auhaški kongresni k iz Illinoisa, zagovarjal policaja, ki je ustrelil fanU. Glavno mesto Waahingtpn r vsem Kolumbijskim distriktom vred je v zakonodajnem območju kongresa in zato Je ta zadeva prišla pred zbornico. Fant, Ot-tomer Fleming, ki je vozil avto z žganjem, je liotel ubežati policaju, toda krogle so ga ustavile. Holaday je dejal v zbornici, da je imel policaj prav — in suhači so divje zaploskali. To je izzvalo ostro debato glede upravičenosti ubijanja mokrih grešnikov. Nekateri suhači — predvsem C. H. Brand is Georgije, ki je jurlst in ki jc glasoval zs vse prohibične postave v kongresu — so ugovarjali, da gredo "enforsarji" predaleč. Summers is drŽave Waah-ington je pa hotel imeti glasovanje o zadevi, čel, da je on uver-jen, da se štiri petine poslanoev strinjajo s Holadayjem. Tedaj je La Guardia Iz New Yorka izrekal svojo karakteristično o-parit* o "klavnici." ~ La Guardia je sarkastično o-pozoril svoje kolege, ki "suho glasujejo in mokro pijejo," naj bodo veseli, da poU*U» *o ne strelja hlnavekih kongreenikov, kadar se pijani opotekajo po it licah pozno ponoči, drugi dan pa, ko se streznijo, glasujejo zs Jonesovih pet let zapora. Ustr* ljeni fant je imelo to nesrečo, ker ni bil kongresnik! TRIJE FII^PINCI UMRLI NA LADJI. Več ko tri sto so Jih poslali v karanteno. Honolnlu, Havajsko otočje. — Na psrnlku "Presldent Lincoln," ki je priplul iz Manile in drugih vshodnih pristanov v to luko, so umrli trije Fillplnci za boleznijo "mengitis," ki se Url med Flll-pinci, ki jih prevažajo stisnjene v medkrovju kot sardele v škat-Iji. šestnajst Fillpincev, na katerih, je bilo opaziti znamsnjs te bolezni, so prepeljali v bolnišnico, 802 so Jih poslali v karan teno. _ 25 ubitih na nedeljskih Upre vosi k. Avtne nesreče so včeraj tirja-le 28 življenj; 18 je bilo ubitih v Chicagu in okolici. Blizu Elk harta, Ind., se Je avto zaletel v sutobus In pet oseb Je bilo ubitih; fttirje iz ens družine so bili mrtvi, ko Je vlak zmečkal svto na krlžttču v okolici Jeffer-sonvllla, Ind.; druga koliztji z vlakom Je bila v Middletownu, N. Y., in devet oseb Je obležalo mrtvih. ll,#i§ let staro žtto najdeno. Dunaj, 27. apr. — Avstrijska Akademije znanosti poroča, da je njene arheološka ekspedicljs, ki Je bite na delu v Egiptu čer. leto dni, nažle v odkop«ni stari nsselbfnl na desnem bregu Nila posodo s žitom, ki je Um poči vele najmanj 11.000 let. 2lt» J« le dobro ohranjeno. Vladna krite v Avstriji Dunaj, 27. apr. — Nejnovejšl kandidat ta organiziranje nove vlade v Avstriji Je Brnet Stre*-ruvlts, klerikalni poslanec In bivši vojaški oficir. STARO- ojm- Predloaa Je v^lko bolj kot postave te vrste v mnogih drugih državah. SpringfieAd, IU. — Dne prvega maja se bo Vršilo zaslišanje predlogi za vpokojitev starih in onemoglih siromakov pred senatnim odsekom Ta predloga je veliko bolj smeren ztffctek zs vpokojitev stotih in onemoglih siromakov kot v driavah Utah, Montana, Wyoming in Wiacon-sin. Aplikantje za pokojnino motajo biti stari sedemdeaet let in blvsti so morali v drŽavi Illinois pet in dvajset let. Biti morajo brez sredstev, kajtf če se kasneje dožene, da lpiajo lastnino, ee jim ta lastnina vzame In izroči penzijski komisiji. Ako prosilec nima toliko degarju, da bi prejemal po pet dolarjev na teden, tedaj bo komisije določila to razliko med dolarji in prejemki iz pensijskega sklada, ds bo vžit-kar prejemal vsega skupaj po pet dolarjev pa teden. Ako bi vžltkar le fMtfmal kakšno podporo od bratske podporne organizacije, ali linije, tedaj bo komisija zopet 'pfcpila na to, da ne bo od državnega sklsda prsjsmal več kot toliko, da vse skupaj znese pet dolarjev ns teden. Nižja zbornica js sprejela predlogo s N proti 49 glasom. Veleblsnls nasprotje celo tej majhni drobtim za stare In onemogle siromake. ■ "Sgf. Polti Iz ftfcNJ« v Indijo Prrl pil talcev. 27. apr. — Angleška letalca Arttiur O. Jones-VVilll ams, ld sta v sredo poletela it Londona v Indijo, sta včeraj dospela v Hnraši. Cilj Je bil Kal kuta, toda zmanjkalo je gatoli na in morala sta iti na tla. To je bil neprestani polet iz Angli je v Indijo, ki Je trajal M ur in 48 minut. Letalca sts preletela 4180 milj. KORPORACIJE ŽANJEJO PROFITE. Jeklarska družba izkazuje 13 milijonov dobička v treh m;-aeclk. New York Clty. — Dve naj večji korporacijl v Združenih državah, Bethlehem Steel Cor pora ti on In General Motors, sta te dni isdsli poročila o izdatkih in dohodkih v prvem četrtletju tega leta. Iz poročil je ratvidno, da je Imela Bethlehem Steel korpora clja v tem času $18,000|000 pro-flta, kar Je tri milijone več kot pa v Isti dobi v preteklem letu. Naaprotno pa General Motor« izkazuje, da so profitl padli sko-ro za pet milijonov v primeri s prvimi tremi meseci I. 192*. elavnoet Mehiški fodorslci ko* ti jo vttafe v Šotori Ces tlaoč ubitih v prvi večji bitki v obmejni državi. Komunistična majska v Chicagu. Chicago, III. — Komunisti se ns prvega msja zberejo popoldne v Union parku, na to ps odko-rsksjo v Aahland Audltorium, kjer se bo vršlls prsvs slsvnost. Na programu so govori, glasbene In pevske točke in žive slike. «0 komtmbtiv zaprtih v Hofljl. Sofija, Bolgarska, 27. apr. — 60 komunistov, ki so bili včeraj aretirani, Je bilo danes obsoja-nfh na 10 dni zapora, ker !o demonstrirali proti prepovedi pr vomajeklh manifestacij. Mežico City, 28. apr. — Vojni tajnik Calles poroča predeedni-štvu, da je v Sonori danes vse mirno. Rebelni generali se nočejo več bojevati in beie v hribe. Njihove čste brez voditeljev ss podajajo. VČsraj se js podalo 200 moš severno od Mssiaos. Fe-deralci so uplenili 22 želesnUkih vozov s orožjem in m uničijo. Nogalee, Aris., 27. apr. — Tukajšnji mehiški konzul poročs na temelju brzojavke, ki jo je prejel Is Mežico Cltyja, da je bilo v bitki pri Navajoji v Sonori čez tieoč vstašev ubitih in na stotine ranjenih. Ts bitka je bila največja, odkar so federalne čete Invadirale Sonoro, sadnjo rebelno državo v Mehiki. Naco, Sonora, 27. apr. Federalni letalci, ki so včeraj metali bombe na vataško taborišče pri La Moriti, aQ pobili 80 re-belnih konjenikov. Mnogo drugih je bilo ranjenih. Mežico CHy, 27. spr. Esco-barjeva vstaška armada Je našla drugo La Reformo v Sonori. To je bila Navsjoa. Strahovit poras, ki so gs tam doživeli vstali, je odprl federaleem pot v Nermoeillo. Vstašl so na dlv-jsm begu. Medtem poročajo, da se je rebelni general . Caraveo s 2000 moftmt nekje Iigubtlt nI kjer ni sluha o njem. Najbrž še vedno čaka federalce v prelazu Pulpito, d oči m so federaUl pod vodstvom generala Almatan« obšli ta prelas preko hribov. Na katoliški fronti v Jsliscu je bilo v četrtek tepenlh 1500 "fcrktovetv," ki Jih Js vodil fu-mosni duhoven Vega. General Cedlllo poroča, da Je bito 180 "kristovcev" ujetih, priznava pa, da se Je Vega 1 rtfijim de-lom svoje armade ltmutnll ii pesti In "krlstovcl" Ae kontroli-rajo južni dal države Jgllseo. DELEŽ JEKLARSKIH DELAVCEV JE MAJHEN. In U delež poataja vedno ManJii. Chicago, IIL - "Socialisti žele uvesti delitev,') krlče podporniki kapitallstlčnsga gospodarikegs sistema. SoclalUtl pa odgovarjajo: Odpraviti hočemo le krivično delitev, ki Je izrodek sedanjega gospodarskega slstems. Rszumnl delavci pa prsvljo: Preprlčsjmo ss, oglejmo si fak-te, pa bomo vedeli kdo Je v pravem, "Wall Street Journal/' ki je glasilo bsnkirjsv, kapitalistov in onih, ki ns živs od produktov svojih rok in svojega ums, poro-ča, da analiza koamatlh dohodkov U. S. Steel korporacije v po-ročllu te korporacije ta leto 1028 pokazuje, da so dslavcl prejeli nsjmsnjšl dslež od dolarjs kot v katerem si bodi času v letih 1914—1910. V tem času so js-klsrskl msgnatje prejemali take prof I te, da so presegali vsoto, ki je bile izplačana delattem kot mezda. Bsnklrskl list pravi, da se je delavcem od vsega kosmatega dohodka Izplačalo delavcem v letu 1928 41 centov in sedem deae-tink centa. — "Dell se torej v kapitalistični družbi In sicer krivično. Socialisti so v prsvem, ako hočejo odpraviti tako krivično delitev," so rskll delsvci, ki niso udsrjeni na motgsne In ne verjamejo v čenfte umabolnlh ljudi. OTRSOSRCENI PROFESIONALNI POBOJNIKI Njih brutalnoet Je kmalu oživela. Ambrldge, Pa. — Posledice Mansfieldovegs zakone, ki itpre-minja želetarsko in premogovniško policijo v Penni v Industrijsko policijo, so se že pok*w zale. Policija Je sdaj še bolj sirova, kot je bila pred umorom rudsrjs Bsrkoskega. Bilo je zvečer. Pri American Bridge kompaniJI, podružnici jeklarskega trusts, so delavci, ki dslajo ponoči, prihajali na delo. Takrat Js bila navsda, da so dslavcl, ki so delali po dnevu, odhajalj v dveh vrstah In ob strani mostu it tovams, da so lahko oni, ki so prihajali na delo, hodili po sredi. Dva mlade fsntičk«, stara komaj od petnajst do Šestnajst let, sta se ustavila m mostu, ds spcegovo-rits par besed s prljatetjsm, ki je prihajal na delo. Itmenjall so par beeed, in fte js skočil močan pobojnik v polica J »k I uniformi in ne da bi jim rekel naj gredo naprej, je pograbil enega dečka, ki Je stil najbližje njega in ga obenem tako močno sunil, da js bil tskotf v srsku in čs bi drugi ns posegli vmee, bi deček padel prek mostnsga držaja doli v glo-bočlno trideset čevljev. Nekaj tednov po umoru rudarja Barkoekega je bila želesarsks In premogovnlžka policija mslo ostrašena. Policaji so se bali, da bo policija ratpuščena in da lahko pojdejo s trebuhom sa kruhom. Ampak tdaj, ko je governer Fishsr podpisal Mansfitl-dov Slo amtriikih kipita-I listov potiti Rasi Jo Vsi so člani lUlnolsks svete tovarnarjev. Paria, 27. apr. — Kdward N. Hurley Sr., bivši direktor ameriškega vladnega plovbenega odbora, je danes konferiral t Jean Arensom, svetovalcem tukajšnjega sovjetskega poalanlštve, vlado nameravanega obiska Rusije, ki gn aranžira sto članov UUnolske svete tovarnarjev prihodnjo jesen. Mogoče ss pridruži še kaj predstavnikov industrij it drugih centralnih držav Amsriks. Namsn skupine je, da posetl-jo Moekvo, Leningrad ln druga industrljsks središča Sovjetske unije v svrho, da prldobs kaj naročil. Obisk bo trajal naj-manj mesec dni. Hurley pravi, da oblek ne bo imsl nlkakšnega političnega pomena. Predstavnik sovjetske vlade je sagotovil Američanom, da vigume bo lahko dObttl ln sovjetske vlada poskrbi ta vse ugodnosti posstni-kov, Soaatorjl kapitulirali Tačke v farmski predlogi, ki jim naaprotuje Hoever, »vržene. WsahIngton, D. C. — Vodite Ijl republikanske večine v sena tu so v petek taljučUI, da vržejo debanturno klavtulo is farmske predloge, Čeprav Jo Je poljščini* ski odsek priporočil v sprejetja. Izjavili so, da bi senat 1 opoal-cljo proti Hooverju dosegel le to, da bi ne bilo farmskega sa* Veter rr*• dva letaka 1 Verševe, Poljaka, U. apr. — Dve v^aeka letaka sta včeraj utonile v Visll, ko Je silen viher s snegom zagnal letalo v reko. Vse Poljeka je sametens s člfcaAfca predmestje naglo ra* Chicago. — "Chicago Com merce" por oče, de je prebive£ stvo člkežklh predmeetlj (oko-llš petih okrajev> naraetlo sa pol milijone od leta 1920 Prihodnje M", ko se vrM oftcijel. no IJudeko štetje, bodo Um našteli čez 1,»00,000 prebivelcav in v prihodnjih desetih letih ne-raete prebivalstvo preko dveh milijonov. ___ kona v tem kongresnem saeeda- so se "zopet privatni Hip! oni pa hočejo, da Je sakon . leajl ojunačill. Stara sire. «*oJet ln podpisan. Istotako Je vost In brutalnost se sopet ka- večina zavrgla amendment o žeta v njih akcijah In mogoče, ne bo trajalo dolgo daaa, ko ae sopet dogodi tak brutalen umor, kot s Barkoakijem. Jeklarski dslavcl so dvignili sopet semega sebe po itgubljenl sUvkl leta 1919. Delaveka ts-vsst in ponos msd njimi sopet nsrsščata. V tovarnah Standard Seamlass komiianljl, ki taposljl 8,600 delavcev, ln National Me-tal Moulding kompaniJI, pri ka-tsri dsls t,000 delavcev, so ustanovili delavsks odbore. Preddelavol In delovodje so pozvali delavce, o katerih vedo, da so člani teh odborov, v pisarno In JI delsll pridigo. Grozil! so Jim, da bodo odslovljenl. Toda njih groftnje niso nspravlls nobenega vtlss ns delsves. Ko ss js Imsl vršiti shod In js bila dvo-rsns odpovedana delevcem na misteriioten način, so delavci nsjsll drugo dvorsno In obdrža-vall v nji shod vseeno. Odbori so se povečali, Isdajati so pričeli tedenski tovarniški list. Njih glavna zahteve Je tnl-tanje delavnega čass. Delsvci tudi zahtevajo odpravo prlga-njsških metod in pet dni dela v tednu, ne da bi se goltala mesda. PREMNOGA ZA VPOKOJITBV KTARfH IN ONRMOGUH V KONGKmU. Newyovtkl kengreanlk zahteva, da as nvedejo študije e tem važnem vpredaaju. W šah ington, D. C. — Kongres-nik Sirovlch Is New Vorka Je predlagal resolucijo, ki nalaga, da se uvedejo študije o vpraže-nju pokojnine za stsre ln onemogle Industrijska delavca. ~ Jugoslavija grosl Bolgariji. Belgrad, 27. apr. — Kljub nedavno sklenjenemu prijateljskemu paktu so se od noša J i med iugoalavljo In Bolgerijo spet nepeli, ko Je jugoelovenaka vlada postala v Sofijo noto s prote-stom proti demonstracijam, ki so bile prt d nekaj dnevi tamkaj. Demonstrirali so Mscedon-el ln na njihovem shodu js go* voril tudi dr. Ante Psvalič, ki Je v zadnjem jsnuarju (miiegnll It Zagreba. kvallseeljskl pristojbini.'^ Te svoj korak so opravičili s tem, da so vse te točke le politična žoga demokratov. It tega slsdl, ds se tudi v se* natu poslušljo "pamsgs valjar* jaM sa opozicijo, In predloga, katero je sprejela sbornlca tadnji teden, bo ta teden sprsjeta tudi v sonatu brss spremembe — In farmarji dobe limono, katero so si Itvollll sadnjo Jssen. STAVKA CBVUARJBV SE SIRI. Devet tleoi delavcev na sUvkl. Boston, Mana* Csvliarskl dslsvcl v hllšnjem mestecu Chel-ssju so ss pridružili stavki, ki so Jo čevljsrjl proglasili v tem mestu. Htavkarji sahtevajo 44 ur dela na teden, svlš^njs mst-de In boljše dslovns razmere Rezultat stavke Je tudi, de ss Je orgsnlzirals nova unijs čsvljsr-skih dr lav cev nasproti stari, ki se je Izjsvlls proti stavki In a-pelirsls ns svoje člane, ds ostanejo na delu. H|Mir, ki Je nastal med organizacijama, se bo najbrž tsrevnal, ker je bila zadeva predložena državnemu departmentu v rešitev. V obeh meetih stavka nad devet tlaoč delavcev. 72 mrtvih vaied tornada netjttg«. Atlanta, Ga. — Število mri-vlh po tornadu sadnjo srsdo v delu Georgije In South Carollne Je narestlo na 72. Več kot 600 oseb Je rsnjenih. Sesnam žrtev Ae vedno raste. Vrtinec Je uničil pol duceta manjših mest. Takoj po viharju je prišla debela to* če, ki je tnestomaTpopolnoma u-ničila mlado setev ln sadovnjake. Maaaollnl be diktiral nove klklje. Rim. 27, epr. — Mnoge stare tercljelke v IU11JI so U dni epe-llrale ne Musaollnlja, naj predpiše novo In "pošteno krščansko" modo sa fteneke obleke v 1-Ulijl. Apel končuje: "Sprego-vorl trdo beeedo proti sedanji umazani noži, veličastni duce, prosimo UT PONDELJEK, 29. APRILA. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAEOPNB POPPOINfl /BPIfpTB LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNI 1EDNOTE Om ofiuoT po dogovora. RoknpUi m m mUjo. Nsrofeiss: Zsdisj«M dri«(ima CUmis) H bu; Cblcsgo Id Cicsro f7J0 M Uto, II.7S m pol teta. In m *to *.00. ** __,_ Nuloi u VM, kar ima *Uk i "PROSVETA" HiT-M So. UvaM« Avmmm. CKkago. -THE ENLIGHTENMENT" Orm mi Um Slov«* Nstl—I BeaofH 8od*t?. Owm4 by tke SIovmm NaUossl Boaoflt Soctetp. Advertiainr rstea ob aeraomont. Sakarrlptloa: Usltsd 8uu» (eseopt Chioafo) ud Csasis $«.00 por ptar; Ckkofo gMO. ond for.lm countrt.. |y.00 por jmr. MEMBER OP THE FEDERATED PRESS GLASOVI IZ NASELBIN ltt š» M Datum v oklepaju n. pr. (Marcb 81-1923) polog vslsgs Imena na nsslovu da Ta ■)« a Um dnevom potekla narotetaa. Ponovita Jo prarodaaao, na notar! Uat KAM TO VODI? Tri sto petdeset tisoč železniških delavcev je v devet letih izgubilo delo. Odslovljeni niso bili, ker so lenarili ali zaradi katerega drugega prestopka in masto njih uslužbeni drugi delavci. Železniške družbe so jih odslovile, ker jih niso več potrebovale. Na železnicah so bile uvedene večje in težje lokomotive, ki so vlačile daljše in težje vlake. Uvedeni so bili težki in močni železniški tovorni vozovi, ki nosijo več tovora. Uvedeni so bili novi signalni sistemi in zvezani z ogibališči na želežtiiških postajah in zunaj na odprti progi, ki se lahko kontrolirajo z ene centralne postaje. Uvedenih je bilo še veliko drugih iznajdb, da se zniža število uslužbencev in povečajo dobički. To pa ni bilo uvedeno samo na železnicah. Prihranitve na človeški delavni moči so bile uvedene v vseh industrijah in transportnih podjetjih. Stroji so izpodrinili živalsko in človeško delavno moč tudi v poljedelstvu, tako da se danes potrebuje veliko manj dclavcev na farmah za obdelovanje zemljišč. Za teh tri sto petdeset tisoč železničarjev, ki so postali odveč na železnicah, ni bila igrača najti delo v drugih industrijah in transportnih podjetjih. Povsod, kamor so se obrnili za delo, so jim povedali, da imajo še sami preveč delavcev in da odslovljajo svoje delavce, ker uvajajo v svojih podjetjih nove in izboljšane stroje. Posledica takih razmer je, da število brezposelnih delavcev narašča, akoravno ne živimo v gospodarski krizi in poli-tičarji starih strank govore, da take prosperitete še ni bilo v deželi, kot je zdaj. Res je, da bizniški interesi plavajo v prosperiteti in delniške družbe izkazujejo take dobičke, kakerfcnih ne pozna zgodovina ameriške industrije. Toda ravnotako je res, da sta beda in revščina med delavskim razredom velika, dasiravno posedujoči razred tone v bogastvu. To dejstvo govori jasno in določno, da je treba takoj znižati delavni čas na šest ur dnevno in pet dni v tednu, ako se hoče odvrniti, da ne bodo ob času najbolj procvitajoče industrije hodili v deželi milijoni in milijoni delavcev od podjetja do podjetja in zaman ponujali svojo delavno moč na prodaj. Povišati se mora tudi zaslužek delavcev, da se poveča njih kupovalna moč. Blagovna produkcija, ki je posledica zahteve po blagu na trgu, se le tedaj poviša, ako se na trgu tudi poveča zahteva po produktih. Zraven tega je treba pričeti tudi z javnimi deli kot z zgradbo vodnih potov, izsušenjem močvirjev, umetnimi napravami za namakanje suhih zemljišč, pogozdovanjem izseka nih gozdov itd., da se poviša živežna produkcija za ljud sko prehranitev. Človeški ženiji izumljajo vsak dan nove stroje in sta re izboljšava jo, ki služijo za blagovno produkcijo in di stribucijo, na drugi strani se pa prebivalci na zemlj množe. Vse to skupaj učinkuje da je treba socializirati bla govno produkcijo in distribucijo in pridobiti več sveta za pridelovanje živeža, da odgovarja naraščanju števila prebivalcev na zemlji. Le socializip-anje sredstev za bla govno produkcijo in distribucijo, naravnih zakladov in zemlje lahko odvrne prihajajočo in neizogibno katastrofo, ki jo prinaša kapitalistični sistem blagovne produk cije in distribucije za vso človeško družbo. Sredstva za odvrnitev te katastrofe za človeško družbo, ki jih priporočajo zagovorniki in podporniki kapitalističnega sistema blagovne produkcije in distribucije rib ne le nezadostna, ampak še pospešujejo prihod te katastrofe, ker U sredstva ne prihajajo iz resne želje za odvrni tev te katastrofe, ampak imajo svoj izvor le v željah za pomnožitev bogastva posameznikov na račun milijonske delavske mase, ki s svojim duševnim in umskim delom vzdržuje ves svet Tmak ga fihie. Hitte, UL — Juhu. juhu, hu, hu, hu, brž Žena. vrži mi močan jermen okoli trebuha, da ml ne poči od smeha, čeprav ne spadam med ta debele. Kapitalist sem, pa v penzijon poj-dem prvega julija t. I. Vse te dobre reči Je povedal "fater" Trunk na "Pisanem polju" v 81. štev. "Amerikanskega Slovenca", z dne 26. aprila tega leta. Na poglej, kako "fater" Trunk modruje. Ne vem, ali se mu blede, ali j? pa fledal luno skozi steklo, ko je mrkala. Nekaj že more biti. Na čitaj tukajle, kako se mu maša: "Zaaebna lastnina. Ako jo ni, j# vsak cont tatvina, poudarim te enkrat. Nekdo, ki je g. Moteku prav blisu, bo tel 1. julija t. I. baje v penzijon. V pokoj mor« iti te, kdor kaj ima, »i je nekaj prihranil. Koliko ima, jo irotevantno, ker je ameri-kanaki tlaočsk pod gotovimi pogoji lahko le velik kapital, in kdor ga ima, jo kapitalist. - I« mojega ataliMa gloda saaebne lastnine, ni prav nobenega pomiateka, da gre dotični v pokoj, in ima, si je prihranil, da bo imel. Is ataltfta Molelmvega tuširanja, ai je doti*nI nekaj prtyutil, isvrMl tatvino, aaj ni ti n* bo aamote kaka ilica, ali kak avtomobilček. In ker je res tudi kapital!*, drugače M ne mogel iti v pokoj, bo toraj tudi kapitalistično po-•topal, aaj ai morda ne bo aam kukal kavf sa isjtrk." Blizo br. Moleku, pravzaprav najbližje njega sedim jaz v uredništvu. Zakaj ni Trunk zapisal: "Jože Zavertnik, ki je g. Moleku prav blizo . . ." Ali mar za to, da bo jahko tajil, da ni mislil mene, če ga povabim* da naj pride k meni v Claren-don Hills, da bo lahko pomagal delati, kot sem nekoč povabil nekega njegovih tovariiev, da se naj prida vozit z mojo cizo, ki jo je v svoji "skrivnostno sladki ginjenosti" smatral za avto, ki stane tisočake, ali če ga vprašam, da naj pove,,kdo ga je na-farbal, da pojdem v penzijon, ali naj dokaže, kdaj in kje aam trdil, da pojdem v penzijon. Res sem zapisal, da ne bom več kandidiral na deveti redni konvenciji 8. N. P. J. za uradnika in rekel, da zato postoji več vzrokov in e4en najvažne j -iih je starost. Ampak Trunk bi moral vedeti, še je toliko Za-vertnikov, da se je frančiškanski iat pred 0. konvencijo S. N. P. J. pridno spodiikal ob nje, da so vsi ti Zavertniki imeli očeta in mater. In če je oče star, da je mati tudi. Ako bi bil Trunk, d vtakne svoj "firbec" v vsako reč in le celo v tiste, ki mu ne gredo nič mar, imel kaj soli v llavi, bi lohko izvedel, da bom prihodnje leto oienjen te štirideset let. Torej je moja ženn tudi še precej stara in sicer jc samo eno leto mlajša od mene. Ali "fater" Trunk želi, da svojo šeno zapustim na stara leta? Ali mogoče teli, da pade doli pri delu, kot staro kljuse? Ali nI dolžnost mota, ako je bila žena skozi 80 let zvesta tovaršica motu in ga spremljala kritem Avstrije, ko ga je lastujoči razred preganjal iz kraja v kraj in mu končno sledila v Ameriko, ko se je vanjo izselil, da ji olajša Šivljensko breme na stara leta? Ali naj delavec in družinski oče ravna drugače? Župnik lahko ravna drugače s svojo kuharico, delavec In družinski oče pa ne more, ko mu je lena kot tovaršica pogumno stala ob strani ob Času preganjanja in dnevih trpljenja. "Fater" Trunk naj se ne veseli, da pojdt Jote Zavertnik i prvim Julijem v penzijon. To veselje je prezgodaj. Ampak Joše bo delal, kot je delal do-zdaj od M leta naprej. In sicer bo delal z rokami in umom. Tudi v Trosveto" in "Proletar-oa" bo pisal ob večerih, čeprav bo po dnevu delal s lopato ali katerim dugim orodjem. Po-sebno poftnjo bo posvečal zmedenim filozofom, ki a spretnim skakanjem od enega na drug predmet in s tolažbo, da bodo delavci po smrti uiivali socija-lisem na "drugem boljšem svetu" skušajo zbegati delavce, da udani v boijo voljo garajo aa trote v človeški druibi. Res je, da ne bom sam kave kuhal sa zajtrk, kajti to delo bo le lena opravila, akoravno je starš RkuMa bo lahko tudi fte ftganee. močnik, kašo, sel je alt kalem drugo tako "gmejn rih-to" In Joto. se bo ravnotako dobro počutit, kot gospodje po fa- rovžih pri pečenki In močnih pijačah, ki včasi povzročijo, da morajo poklicati Urha na pomoč, da odloie, kar so preveč naložili. Močnik je steber kranjske dežele! Ali "fater" Trunk tega ne ve? Razumnemu človeku se želodec obrača, ko vidi, kako "fater" Trunk izmenjava besedi "kapital in zasebna lastnina" in hoče dokazati, da je oni ravnotek krivič-Tilk, ki si je s pridnim ročnim fn umskim delom pridobil malo lastnine niti toliko, da bi živel mesec dni o nji, ako bi jo načel, kot oni kapitalistični lakomnik. ki je nagrabil z izkoriščanjem drugih delavcev prvi milijon, da je z njim na to odri na stp-tisoče drugih umskih in ročnih delavcev, da je k nagromade-nim milijonom nakopičil nove milijone. Ako je to tista Trun-kova morala in etika o socijalni pravici, o kateri Trunk vedno čveka, tedaj mu bodi povedano, da to ni zrastlo na njegovem gnoju, ampak te vrste moralo in etiko o socijalni pravici, so klerikalci ocnanjevaM že pred 85 in več leti. Trunk le plonka in dokazuje, kar smo že večkrat trdili, da se klerikalizem ni prav nič izpremenil v bistvu. Kaker len je bil pred tisoč leti, tek je bil pred štirideset leti in tak je . Ka ------ Ha, ha, m. Vi ga res pihnete! Iz levega "aržeta" v ta desnega. Ha, ha, ha. Zena, nikar se pe krohota j. Ce ne, me prime krč od krohotanja. Kapitalist sam n prvega julija pojdem v pen zijon. Tako pravi "fater* Trunk. Ha, ha, l>a. — Jože Zavertnik. nich, smo takoj ugotovili, da se je K kdo poslužil njenega imena, da loeti svojim nečastnim namenom, gotovo iz sovraštva do ene ali obeh prizadetih oaeb, in v javnosti prikaže poštene rojakinje kot sovražnici. Ako bi urednik imel proste roke, odločati kateri dopisi naj gredo v list in kateri ne, kot je priporočal 8, konvenciji, tedaj bi se kaj takega gotovo ne moglo sgoditi. Urednik je namreč zahteval, da se prepriči slične nečastne nakane, da se mora vsak dopisnik izkazati s pravim podpisom in povedati ime ter številko društva SNPJ, h kateremu pripada, pred-no gre njegov dopis v list Ker konvencija tega ni storila, ima vsakdo pravico dopisovati v list n, če je kdo tako podel, lahko tudi izrabi ime kakšne druge oeebe, da se na nesramen način maščuje nad sovražnimi osebp- ■■■■ danes. Kaj ne, "fater" Trunk! «kem časopisju, dajo človeku 8am zapisai med največje tepce, da vaak kapitalist, ki poaedu S pola. Nahajam se v državi Missouri H farmah. Pri roda oživlja, pravega veselja v tenj pomlad nem času pa nimam, ker me nad-eguje bolezen. jv prošlem letu je obiskala ameriške Slovence trojica odličnih rojakov iz domovine: dr. Šp-rabon, ga. Lovšetova in A. Su belj. Prva dva ata že nazaj 1 domovini. Njuna mnenja o nas, OPAZOVANJA Raztrgan možic. dobička iz dela drugih, torej n« G Trunk se gladko razvija v škoduje nikomur. Zasebna last* dobrega komedianta. Tudi ta "ina. ki ne služi produkciji i„ evolucija je fakt! Ni treba prič distribuciji, ni kapital, v podobi "missing linkov". Pri- Drugi Trunkov možic je "k*, ča je njegova najnovejša pisa- pitalistična" S. N. P. j. 0r nopoljska filozofija, ki obenem modro pife, da jednota poseduj« dokazuje, da je g. Trunk vse- tri milijone dolarjev, torej imi stransko — izobražen mož. kapital in je kapitalist. Ta j< G. Trunk dela iz slama moži- zelo modra. Dokazuje v lep ce, grde spake, na katere obesi Jnči koliko g. Trunk razume ( napis "socializem*'/ "evolucija", politični ekonomiji vseh tal i, "svobodna misel" ali česar se Že »truj. Ce bi jaz zdaj razlaga lpti — potem pa možica raztr- Trunku sistem in pomen kak ga, da ne ostane drugega kot podporne organizacije, bi ae sa ima. mo osmešil. Amerika kot celot Tako dela Trunk. Možic iz tudi premore kakih 300 mili slame, ki ga je sam naredil, je jard takozvanega narodnega bc seveda raztrgan. To je vse. gastva, torej je velik kapitalig Njegov možic je raztrgan — in — toda g. Trunk, kot delček tc nič drugega. Oglejmo si njego- ga kapitalista, je lahko Učei ve najnovejše možice, kakršni kljub temu ogromnemu kapita so bili, predno jih je z velikim iu. triumfom raztrgal. \z tega sledi, da so vsi Trur "Po socialističnem pravcu, da kovi zakij^ki, ki jih izvaja i je lastnina tatvina, g. Molek ne uk|h 8iamnatih argumentov -pripozna zasebne lastnine." iz 8trašil h slame — otročarij; To je Trunkova spaka iz sla- bedarijft prve vrste, me. Noben resen socialUt ne pozna tega pravca in noben re- ^ Ko sem pisal o katoliških ki " Hu "Lir pitalistih, sem pisal o magnati sen socialist ne pravi, da soci- 7 ,, . . if * „ .. alizem izključuje vso zasebno bankl lastnino. Ce b bilo to res, bi * Prešajo dobiček iz svo* morali socialisti hoditi nagi,MP^St^^t kajti hlače so tudi zasebna last- ^ mezdnih sužnjev. To je bi Ali nas ima g. Trunk za Predano, ni bilo noben ^ In če sem prib ni na. mmmmm^vmmj^m — — ■ III XI« ^11 llflo 1I11H ^• a S Ut»«S , , ki .U j«, pod.1. ,v «tarokr»j- uke Ako je Uko se je £ m zapisal med največje tepce. ^ ■ ■ Fraze "lastnina je tatviiTa" ^ XUJC n Rojakom v Johnatownu: Pack H HI, Pa. — Našemu de-avstvu naj bo naznanjeno, da priredi klub št. 5 J$Z prvomajsko proslavo v soboto 4. maja na Franklin, £onemaugh, Pa., v dvorani Slov. izob. doma, priče-tek ob 8. uri zvečer. Vstbpnina je 25c, otroci prosti, t Vspored bo raznovrsten, de-klamacije in nastopili bodo zagovorniki delavskih pravic. Obljubili so prisostvovati z nam pevci aaše«a> "Bleda" iz Cone-maugha in nam zapeti več lepih pesmi k proslavi. Za plesaželjne bo igrala izvrstna godba, da tem bolje proslavimo ..Praznik delavcev. Vabimo vse naše rojake in rojakinje iz te okolice, da nihče ne izostane od tega proslav nega večera, nago se udeležite v polnem številu. Vsem nam bo tem bolj fletno in prijetno, j Bratje in seatre, delavci, naše slavje je posvečeno ideji, da u trdimo na*e sklepe in voljo ter moč, da protestiramo proti krivicam in nasilju in proti vsem tistim, ki nam kratijo, odrekajo naše pravice In nas še pomagajo uklepati v sram^ne okove suženjstva. Vedno srpo skupaj ob trpljenju, delu in boli. Nikdar naj ne izostanemo na slavnosti našega delavskega dne. Da odpadejo euženjftki okovi in do-spemo do zaželjenega našega cilja, zato protestirajmo, zahtevaj mo našo staro pravdo! * Kraina. Kogar se tiče. Kveleth, Mlnn. — V 94. številki Prosvete sem čitala od tu dopis* "Kratke vesti" in nekakšno poročilo, ki pa je vse skupaj nesramna laž. Na te laši bi sicer ne odgovarjala, ker pa je dotična oseba se toliko drznila, da je za podpis rabila moje ime, češ, da jas pišem to laš v svet, sem prisiljena na tem. mestu izjaviti, da je nekdo na podel na£in izrabil moje ime v svoje osebno sovraštvo napram meni in rojakinji, ki jo omenja. Resnici na ljubo izjavljam, da dotični osebi, ki jo omenja "jen nie Oba nich" in ki je izrabila moje ime, sfoo priredile "sur-prise party" dne 20. aprila zvečer. Prejela je lepo denarno darilo in smo se skupaj s njo pošteno sabavale počno v noč. Ona se je lepo sah valila sa prijaznost in iskasano prijateljstvo. In k*j nI tega dotična ismišljena "Jennie Ozanteh" poročala? Is-rahljanje imena druge oeebe je podlo In kasnjlvo dejanje, salo bi se moralo dognati pisca dotičae-ga dopiaa. I Pojasnilo: — Ko om« primerjali pisavo dopisa, ki je bU pri-v M. številki Praavete. rojakinje Ivane. Osa- mil ogo misliti. Ga. Lovšetova je izjavila svojem intervjuvu s časnikarskimi pročevald v Ljubljani, da bo še poročala o ameriških Slovencih. Dr. Šarabon se je ob svojem povratku v domovino iz-^ razil, da so v Ameriko prihajali le slabi elementi. Dr. Sarabon je ameriškim Slovencem kasal starokrajeke slike — za denar. Vse lepše se pa sliši poročilo o Sublju, priobčeno v Prosveti, da priredi koncert, od katerega polovico dobička Je namenjena Cankarjevemu spomeniku, druga polovica pa sa dom slepcev v Ljubljani. Ko se je prošlega* leta solist Subelj nahajal v Min-nesoti, je tudi obljubil, da nekaj stori za Vilharjev spomenik, posebno še zato, ker njegovi vspo-redi vsebujejo Vilharjeve pesmi — "Zagorske zvonove" in drufe. Odmev prvih dveh od Učnih gostov, ki sta nas obiskala, kot omenjeno, je le bolj slab, je pa toliko boljši Subljev, in upati ie, da on poda o nas pravo sliko ko se povrne v dojnovino, ne pretirano olepšano, pa tudi obratno ne, temveč tako kot je. Matija Pogorele ni v nobenem socialističnem kapitalistično, ker drug programu. Avtor teh besed je * more, je bUo- s tem pov bil francoski filozofski anarhist dano, da preša dobiček iz svoj Pierre Proudhon, ki je bil uto- ln » ** drug, pUt. Takisto so neki francoski Drugače ne more delati, če ho utopi stični komunisti pred o 1° semdesetimi leti sanjali o od- « teli dan - ie * Tirunk pravi vse zasebne lastnine. Kai "P* ima to opraviti z modernim so- Jn P1"? fda ** d daiizmom, ki bazira na dejstvih, ^ec ^[^f^ZS ne na utopijah? Utopije je lah- hrani tisočak, ^ tudi ^pit ko pobijati — vse to so sociali- ki| sti že davno sami pobili - ni pa * Oporna jednota ahko pobiti dejstev. Kadar so- tudi tek kapitalist, cialisti govorfe o krivični pri- G. Trunk sicer pravi, da m< vatni lastnini, imajo vselej v da ni dosti katoličanstva na l mislih iredttva produkcije in toliških kapitalistih. Tega distribucije dobrin, ki (ared- ne vem. O tem naj sodi stva) služijo privatnemu dobi- Trunk. Moje skromno mner čku; mišljen je torej kapital (to- pa je, da je papež želo dol vame, stroji, železnice itd.) sodnik glede svojih ovčic moderne produkcije in dUtribu- ovnov in če podeli kakemu ka cij€ ' liškemu magnatu red maltežl Moja knjiga, moja žepna ura, ga Viteta, moira že vedeti, da moj avto itd. mi ne prinaša dober katolik. Ali bo držalo MMHBanMoaMMB Ali je zadružna misel na pohodo? (Piše Anton KriaUn, predwdnik Zadružne banke v Ljubljani.) Dopis iz MUwawkee. , Milwaukee, Wb. — Prvi maj nik je tu, praznik zavednega delavstva. Ker sedanji dru žabni red zahteva tudi ženske tovarnah, da tako pomagajo nositi breme tega krivičnega sistema, zato je dolžnost tudi nas Žensk, da tudi me proslavljamo dostojno ta delavski mesec maj, In teko v javnosti pokažemo, da je potreba skupne moči za preureditev teh razmer. Pevski zbor "Planinska roža je sklenil dostojno proslav Ijati prvo nedeljo v maju, to je 5. maja, v South Side Tum dvorani s svojim pomladanskim koncertom. Na programu popoldan bode pevske točke, a no samo "Planinske rože," tudi drugi milwauški pevski zbori so obljubili sodelovanje za zboljšanje programa. Zvečer bo uprisor jena tridejanska smešna igra "Senorita" ali "Draga ljubezen", s pomočjo dramskega od seka "Lilija". fte bo mu žal, kdor nas bo posetil ta dan; se bo lahko od srca nasmejal. Zato apeliramo na vse podporna in izobraževal na društva kakor tudi celi slovenski živtlj, da nas poeetite, kar bomo tudi mi upoštevati po naši moči In vam po mošnoat povrnili. Odbor sa ženski pevski zbor "Planinska roia", Koti MMk. — Lou i * Belle in Fraak Plut. tenorista, ter Anten Epleh, knpfetist, vsi od dtve-landakega socialističnega pevskega društva "Zarjo." ki so včeraj popoldne koncertirali v dvorani 8. N. P. J., so šali aijajen moralni uspeh, toda udeležba ni bilo kot je bilo pričakovati in kot pevci ter Igralci zaslužijo. Podrobnejše poročilo kanaeje. Moji ameriški prijatelji mi r* premogovnik od South «>ilbot di pišejo o zadružnem gibanju. Collieries, Ltd., z 8 velikimiv Ob velikonočnih praznikih je šami, 26 delavskimi hišami; 1 eden v svojem pismu podvomil, sedaj je imela samo en rudn češ — ni videti, da bi zadrugar- odslej ima tedaj že dva, kiiba stvo kazalo velik napredek. dala po proračunu okoli 70 m Pisal sem že, da je klasična jonovtonpremoga zadrugasrka dežela Velika Bri- D Zadnj/ "evilka '1 tanija (zlasti Anglija). Stati- Review"papripovedujeoo^ stika nam kaže to-le: Lete 1926 nem porastu ^ružne m». je bilo v tej deželi včlanjenih za- Londonu. V Londonu je 5 k drugarjev 6,186.728; konec lete ' S^O OM vi 1927. je to Število naraslo za n(K cam lete 1928 - 660.JM^v vih 892^10 članov - koncem le- "Jenih farni j z teži 6 7&0 ta 1928. pa je preseglo že 6 mili- ^ntov sterlingov in promet jonov. Točnih podatkov še niJjf*>.000 funtov V letu 1928. je bUo prodanega Največji konzum, jg London < blaga za nad dvesto milijonov ^^u^ L funtov sterlingov. Roy^ Arsenal Society, tn Kdor ve, da šest milijonov "South Suburban Sodety^ družin v Veliki Britaniji pomeni N» N(^eškem ima norvu najmanj 80 milijonov duT po ^^ konzumnih zadrug « tem lahko presodi, da je zadru- ? i, irarstvo v tei deželi neka i veliko- (produkcija lete 192« je fLrLJr 2.416 ton za 8,168.008 norveAl Z : ^ a * , »tron), milamo Samhokl (P Britansko zadrugarstvo je pa dukci'j. letno M 900.OOO kro V rj,H TTf^: tobačno tovarno (za mili d ujeta angleška in škoteka ve- y H Avgtriji j€ napr*^ lenakupna družba 7.121 angle- . d . delavgko ^rugarstvo ^Lai?aVstli^r jene dece nezakonske.' Sedaj, I let po tem, spričo vseh po-ijnih razmer, leta 1927 je bilo set in pol odstotkov rojene de-nezakonske. Število nezakon-e dece je torej v teh letih res irastlo. Treba pa imeti na umu, i se je Beograd v tej dobi silno ziiril in to ne radi naravnega irastka prebivalstva, marveč di naglega priseljevanja pre-valcev. Naravni prirastek ali zlika med rojenimi in umrlimi v Beogradu zelo mala, povpre- 0 1000 duš na leto. Pri tako ilem prirodnom prirastku me 1 Beograda, ki šteje 800.000 idi, bi bila država dolžna skr-ti za nezakonsko deco v svoji interesu, radi povečanja na-mega prirastka. Za državo je eeno, ali je deca zakonska ali zakonska, ona zahteva čimveč rok, ker ji je treba čim več jakov. (Gospod doktor je to rav dobro povedal. Gre za ka-nen^iter, za vojake, ne ljudi!) Deca, ki je rojena v zakonu, je h samim tem zaščitena, do-i jc treba nezakonsko deco bolj sigurnejše zaščiti. Interesant-fto ostali podatki, ki jasnejše fejo vprašanje nezakonske Po veroizpovedih je bilo leta od celokupnega števila ne-conskih otrok 25% od katoli-h mater in le 8 od pravo-vnih mater. Seveda nfe služijo podatki kakemu dokazovanju, katoličanstvo lažje prenaša akonaka rojstva kot pa pradavna. Te številke prihajajo «1. ker prihaja večina postre-c - služkinj iz severnih kra-zirih. Temu priča tudi "tvo, da it razmerje nezakon-dcce bogatih beograjskih če-nspram nezakonski deci rev-*ih predmestij 10:1. Bogati kvartj imajo torej 10-krat nezakonske dece kot rev-Zakaj bogatejši kvarti »Jo več postrežnic. več služ-J kot revnejši deli mesU. ^nimivo in važno Je tudi, da n«/.akonaki otroci po večini °T"jenčki. V letu \9tJ Je bilo ' " akonske dece prvorojen-To radi Uko zvanih "lete-Ijubtmr* po mestih, ki vodijo ikonske deee. Zakonskih 0roj*nčk©ir je bilo v Beograda 1927. \ *ega 86'*, dočlm nezakonskih prvorojen- v ,<5tl"» je dognati točno poklic •konnkih mater. V letu « '«« porodnic m ve poklica, ; P« jih Jc AlažkinJ. ""•Ijivoat nezakonskih otrok '•"ka. Mrtvomjntfki so fe-r ^konuki. I^eta 1927. je f*i 'kupnega števila mrtvo-'"i kov 21% nezakonskih, medtem ko je splošni odnos nezakonske dece bil 10^%. Pomeni, da nezakonski otroci dvakrat bolj umirajo od zakonskih. Ali bo v bodoče mogoče zmanjšati število nezakonskih otrok? To je veliko socialno vprašanje. A kar se lahko stori, je: zmanjšati umrljivost nezakonske dece. Treba je nezakonskim materam olajšati porode, da bi rodile, če je že na tem, zdravo deco. V tem pogledu čakajo beograjsko občino še velike naloge." Ko so vprašali dr. Joksimovi-ča o vprašanju duhovniških taks in o razmerju nezakonske dece in divjih zakonov, je odgovoril: "Po podatkih beograjske občine je ugotovljeno, da velika večina nezakonske dece ostane ne-krščena iz razloga, ker nezakonske matere ne morejo plačati takse za krst otroka. Mi sicer za vsak nezakonski porod plačamo babico in zdravnika, plačevanje duhovnikov pa ne spada v naš resort." Tako torej dr. Joksimovič. V teh številkah je točno dokazano, da izvira največ iz siromaštva vsa ta nezakonska deca, in da je vsako definitivno rešenje tega problema vprašanje celokupnega sistema, v katerem živi svet. Rasni dečji domovi, kamor za-pro nekaj nezakonskih otrok, so le bedne berglje v rešitvi vseh socialnih problemov. Delavska zbornica protestira. Beograd, 4. aprila 1929. Po anketi radi uredbe o odpiranju in zapiranju obratov v Zagrebu je ministrstvo za socialno politiko začelo samo izdelovati načrt te uredbe brez sodelovanja kogarkoli. Pač pa se je 28. in 29. marca vršila v ministrstvu socialne politike nekaka konferenca, na katerosobili povabljeni samo zastopniki gospodarskih krogov, niso pa povabili po anketi nič več zastopnikov delavcev, ne delavskih strok, organizacij ne delavskih zbornic. Spričo vsega tega so morale Delavske zbornice 'spregovoriti same. Minister dr. Drinkovič je de-pu taci j i rekel, da konferenca z dne 28. in 29. marca ni imela nikakega službenega značaja in da je bila sklicana radi obvestila o stvari, o kateri se ima končni sklep dele izvršiti in sprejeti. Načrt uredbe, o kateri govorijo delavske zbornice, še ni sprejet in ni dobil še svoje končne oblike. (Da uredba take oblike ne bo Imela, tega minister ni zanikal.) Omeniti je tudi treba, da je minister za socialno politiko prejel iz cele države krog 100 brzojavk od raznih delavskih korpo-racij, ki potrjujejo stališče delavskih zbornic. Prav toliko število brzojavk približno je prejel bivši minister za socialno politiku klerikalec dr. Gosar, ki je zdaj v Vrhovnem državnem zakonodajnem svetu, skozi katerega bo morala iti uredba, preden se odobri in stopi v veljavo. Bomo videli, kaj bo "krščanski boljše-vik" Gosar, vodja krščansklh-de-lavcev storil, proti tej uredbi, če bo predložena zakonodajnemu svetu. Bomo poročali. Poostritev predpisov sa izseije-vanje. Ljubljana, 5. aprila 1929. Izseljeniški odsek ministrstva za socialno politiko je poslal vsem velikim županom v državi okrožnico, v kateri opozarja, da »o-rajo imeti lissljenei v gotove evropske države ali tovenevrop-ske države zagotovljeno zaposlitev. Med tem so tudi iz drugih držav naši predstavniki stalno poročali o težkem moralnem in materijalnem stanju naših izseljencev, ki tamkaj ne morejo najti zaposlitve. Zate se obračajo že povsem izčrpani na naše obla sti s prošnjami za pomoč in re-patriacijo. Na U način rezultat njihove izselitve ne predstavlja samo gmotno žrtev pri repatrla-ciji. temveč tudi njihovo moralno in materija!no propast, bolezen in popolno onesposobljeno«* ns delo. Glede na vse to Je ml Kot verodostojni dokazi o gotovitvi zaposlitve se bodo spre jemale svedočbe naših konzdov, izseljeniških odposlancev, kjer teh ni, kakega našega društva, nadalje izjave proeilčevih rojakov in prijateljov, da jamčijo za zaposlitev. Zasebna pisma, na katera se prosilci sklicujejo kot dokaz, da jim je zagotovljena zaposlitev, ni treba, da so overovljena od naših tamošnjih oblasti, vendar pa je povsem naravno, da se ima pri oceni verodostojnosti takih privatnih pisem postopati zelo opremo. Zato se priporoča, naj se v sumljivih slučajih zahteva od pristojnih obdn potrdilo, da ima prosilec res v inozemstvu rojake a^ znance in da mu je zagotovljena zaposlitev. Proti odredbam velikih županov imajo prosilci praVioo pritožbe na ministrstvo socialne politike. ^Nmi it Imlt n imt jo prtfcHtffcz mjt Veliko je i* te vi I o kanadskih prebivalcev, ki prihajajo vsak dan na delo v sosedno ozemlje ftdruženih držav. To se slasti dogaja v Detroitu, kjer le reka deli mesto Detroit od kanadske, ga mesta Windsor. Nekaj sllč-nega je pri Nlagara Falls in tudi drugod. Z uvedbo kvote in poostren jem priseljeniških zakonov je začelo ostro nadziranje obmejnega prometa, vendarle se ni delalo težkoč britanskim podanikom, katerim se Je dajal neki identifikacijski listek za vsak-dnje prekoračenje meje. Sedaj je .tudi tem odklenkslo. Dne 8. aprila tega leta Je Vrhovno sodišče Združenih držav odreklo inoaemcem pravico, da bi smeli vsak dan prihajati na delo is Kanade v Združene drŽave, Češ da take osebe se ne smejo smatrsti kot inosemci prihajajoči začaano v Združene drŽave radi posla v smisla priseljenskega zakona od 1. 1924. Pravda, is katere izvira ta razsodba, je bila ona Marije Cook, britanske podanice, rojene na Škotskem, ki Je prišla v Kanado meseca maja 1. 1924, In Antona Danelon, rojenega v Italiji, ki je prišel v Kanado 1,1928. Oba sta se nastanila v Nlagara Falls. Ontario, ravno preko meje Združenih držav. Danelon Je postal kanadski osiroma britanski podanik vstod očetove naturalizacije. 2e preko leta dni je delal v Združenih drŽavah In prehajal vsak 4&n mejo s pomočjo svojega Identifikacijskega listka. Enak listek je Imela tudi Mary Cook, po poklicu predilka. V decembru i. 1927 je priseljeniška oblast obema zabranila vstop v ozemlje Združenih držav, češ da sta kvotna priseljenca. V pravdi, sapričetl od obeh strank, so odvetniki istih trdili, da ta odločba priseljeniške oblasti se protlti določbi mednarodne pogodbe od 1. 1794 (Jay trsa-ty), ki dovoljujs svobodno in neomejeno prehajanje meje britanskim podanikom iz Kanade v Združene države In vzajemno ameriškim državljanom v kanadsko ozemlje. Federalno okrajno sodišče za tapedni okr*JNew Yorka Js dalo prav priseljeniški' oblasti, ali vsled priliva Js bila ta razso4ba ovržens od federalnega priziv. nega okrotasga sodiAčs, ki Js smatralo, da inossmsc, ki vsak dan prehaja msjo iz Kanade v Združena države radi dels, ni pri-seljenec, marveč začasni došlec radi posla. Ta razsodba as Je tudi opirala na Jay trsaty. Vrhovno eodttče js pa bilo mnenja, da sploh ni trsbs uva-ževati, da-11 se ameriški priseljeniški predpisi ujemajo z Jay treaty «11 ne, kajti vojna z Angleško L 1812 Je razveljavila to msdnarodno pogodbo in s tem tudi določbo glede svobodnsga prehajanja meje. Vsled te določbe Vrhovnega sodišča treba vse Kanade«, ki prehajsjo mejo vsak dan rad! dela, smatrati kot prissljence. Ako so ti kanadski državljani rojeni v Kanadi, ne bo težko urediti stvar, kajti ni kvote ta Kanado in bodo le morali zaprositi za priseljeniško vizo. Druga stvar pa bo i onimi, ki so se rodili v kvotnih deželah. Ti si bo-do morjUi priskrbeti priseljeniško vizo v kvoti in za mnoge bo to popolnoma nemogoča stvar. Ne preostane jim drugegs, kot Odreči se delu v ozemlju Združenih držav. Kakor znano, edine dežele, ki niso doHiMisJ podvržene kvote, so Kanada, Newfoundland, Mehika, Kuba in noedvlsne republike centralne in Južne Amerik«* Razsodba Vrhovnega sodišča, ki definitivno odpravlja veUsvnest J*yov pogodbe sa svobodno prehajanje kanadske meje, otvarja mogočnost uvedbe kvote tudi U Kanado. U zadnji kongres Je razpravljal o tam, da bi se kvotnl sistem razširil tudi na ljudi, rojene v centralni In južni Am«-rikl, ali nič se ni storilo v tem FIJK. nister socialne politike na podla- __ gi pa rs graf s ^ j ^Tištvih! katerim k ona odrMil, da se ssiejo , u navinarske Usti v katerekoli ei ['.(T. m irspehe drftave isvasa* »> | din Jene drfave Heverae AsseHfcf «a »« k sagatevIjMa mpmUiet v deIIM državi, sa katere se sa»r*dli f* •i bet. Strašen samomor obupan ca. Maribor, 5. aprila 1929. Na postaji Fali se je dogodilo. Okrog štirih popoldan je vstopil naglo v čakalnico železniške postaje 88-letni krojaški pomočnik Alojzij Dornik, stanujoč v Mariboru. Pripeljal se je iz Maribora s kolesom ter vozil od Ruš do Fale kar po progi. Čim je v Čakalnici prislonil kolo na zid, je oddal brzojavko s sledečo vsebino: y "Se je čas do 8. zvečer. Pridi!" Bil je ves razburjen, hodil po peronu in v bližini postajnega poslopja ves nemiren. Brzojavko je bil oddal na naslov Micika M., stanujoča na Tržaški cesti v Mariboru. Pripeljal je vlak ob 6. zvečer, nje ni bilo z vlakom. Razočaral je fanta tudi vlak ob pol 8. uri zvečer, ker tudi ni bilo dekleta, ki mu je brzoje-vil, da je še čas do 8. zvečsr. Postal je ves nemiren, sedel v čakalnici, napisal nekaj pisem domačim in dekletu, potem pa hladnokrvno-potegnil iz žepa britev ter si bliskoms prerezal vrat od le^p na desno. Vlila se je kri. Ves krvaveč je planil iz čakalnice proti tovornemu vlaku, ki /e prihajal mimo. Osobje ga je pravočasno opazilo ter mu preprečilo skok pod vlak. A samomorilec se jim je iztrgal ter hotel planiti v Dravo. A tudi to namero so mu preprečili. Vpil je: "Meni ni več živeti." Dasl že oslabljen radi krvavitve, se je vendar še skušal Iztrgati svojim rešnikom iz rok. Morali so ga zvezati ter ga tako obvesati ter ga potem z vlakom ob €.27 zvečer odpremili v Maribor v bolnico. A že med prevozom je radi izkrvavitve umrl. Fant je bfl brez posla že dlje časa, po praznikih se je ponovno podal v Falo iskat službe, a je ni dobil. Poleg tega ga je naj-brže pustilo še dekle. Tako brer. dela in človeka ga je življenje pritisnilo v spoznanje in odločitev: Do osmih je še čas. V par urah je želel, da se mu življenji* vsaj deloma prevrže na bolje. Nf se. Z britvijo si je preregalj/rat. Organizacija dopisnega urada. Beograd, 6. aprila 1929. V zvezi z izvedbo novegrf za kona o vrhovni državni upravi so pričeli priprsvljati tudi orga nizacijo centralnega dopisnega urada. Dosedanja dopisna ura da pri notranjem in zunanjem ministrstvu bosta ukinjena ozi roma združena ter dodeljena ml nistrskemu predsedniku. V Um ursdu se bodo steksle vse infor-mscije in obvestUs iz posameznih resorov, namenjena sa javnost, prav tako pa se bo v tem oddelku koncentrirala vsa kontrola nad domačim in tujim tiskom. Prvotno je bilo nameravano, da bo načelovat temu uradu držav-nI podtajnlk. Ker pa Je z novim zakonom o vrhovni državni upra vi institucija podtajnikov ukinjena, bo brtkooe imenovan sa vOdjo centralnega dopisnega ura da pomočnik notranjega ministra. V novi dopisni urad bodo pritegnjeni novi ljudje, novinarji, ki poznajo že iz svojegs udej-stvovanja položaj v državi In Imajo že novinarsko prak»<>. Dosedanji nastavljene! depUns»a. . . urada zunanjega ministrstva k? kor tudi notranjega ministrstvs so bili stavljeni na raipoloženjr i <*L — Sodnik Spremenjeni bodo tu« ga pri zadnji, večji tatvini, vrgli iz hiše. Kakor so torej vsi v hiši po pravic! obsojali Alfreda, toliko manj vzroka js tmsl Odin, da bi se pritoževal nad njim. Nasprotno! Alfred in Odin ki Je bil tedsj šr Čisto majhen In mlad, sta se takoj od začetka sijajno razumela. Alfred js vsč kot snkrst spravil kako poasbno slaščico In Jo skrivaj prlnsssl psu, »katerega je imel prav Isrsdno rsd. Kjsr in kadarkoli Je vfdsl Alfred psa, ga js glsdll in Ijubkovsl In ako js bilo Is mogoče, mu je kaj dobre* gs dal. In ksr js ljukszsn aH sovraštvo pri človskn in psu skoraj vodno obojsstranska, Js bil tudi Odin svojemu dvonoAnemu dobrotniku zslo naklonjsn ter bil zato globoko žalosten, ko fn zginil za vedno Iz kuhinje in hl-šs njsgov prijatelj. Lahko si prsdstavljamo vase-II strah, ki Je preletel Odins, k« js zsglsdsl srsdl noči prod se. boj dolgo pogrešanega slugo Alfreda, ki ga je s neprestanim, prjjeznim prigovarjanjem pripravil do molka, de bolj pa ae J« žival prsstrsšlls, ko Js šsl Alfred tiho in počasi skozi vsžo v veliko jedilnico. Pes Js šsl sa njim In se nemslo začudil, ko Js ato pil bivši slugs, ki se je tu še do bro spoznsl, takoj k omari, v kateri Je bila spravljena zletni • na. Skoral neslišno Je odprl ključavnice z nekim talinekim orodjem. Odin Je začutil v svo-Jem pasjetn srcu, da tu nI neksj v skladu s pravico In čednostjo, četudi ga je znal pridobiti Al fred zase takoj ob vstopu v hišo s slastno krvavo klobaso. NJego vi nazori o dobrem In zlu, ki mu jih Je vtisnil trdno njegov go spodar, človek, so začeli koleba ti in postajati zmedeni. Mord>< sme pustiti, da vstopi v hišo bivši sluga. Zakaj Alfred je I-mel še hišni ključ pri sebi, ki gr js v prejšnjih časih skrlvsj zmsknil, česar pa Odin ni mogel vedeti. Toda, nikakor pa Odin ne sme dopustiti, da Alfred ts ko nssllno odpira omara in Jem Ije Is njih težko srebro in zlato Zato Je začel zamolklo rohneli Toda pri tem plemenitem činu kot pes-čuvaj, ga Js znal slug*« zopet pomiriti s tem, da ga je nežno pobožal in mu hkrati dal košček Jetrne paštete, ki Jo Je nsjhrže kjr zmsknil s tem ns menom, ds bo z njo omamil O dins. Vsa bivša prijateljska dejanja, ki mu Jih js izkazal Al» fred, so otlvels pri tem lsred-nem prigrizku v Odinovem spominu, tako da Je pri vživanju te božanske jedi prenehal s neza dovolj ni m rohnenjem. Toda. ko bi imel Alfred duft<» in globlje razumevanje za pasji čuvstvovsnjs, bi se zdrznil na** obupnimi, žalostnimi pogledi, s katerimi ga Je zri Odin, potem, ko Je povtll to podkupnino In k sluga previdno nadaljeval s svo Jim ropanjem. Boj med ivsetoi*. do gospodarja in ljubeznijo In udanostjo do starega slug«, ki mu je izksioval vedno le dobroto, je odseval tako bolestno, ia-ko neizrečeno žalostno tz ruja vlh pasjih oči, da bi ganil vsako bitje, le človeka ne. Alfred ni imel niti toliko Časa, da bi se Še enkrat ozrl na potrtega, nedolžnega soudeleženca svojega dejanja. Zginil je kolikor mogoče tiho In previdno, dobro obložen s blakofh. ki ga je moral odnesti še v temini zimske noči k nekemu htr.remu, vsem lopovom naokoli dobro znanemu prlkrl-valcu tatvin. Lahko si predstavljamo žalostno jutro ubogega Odlna, ki se je brez spanja valjal po svoji blasinl ter se od ure do ure bolj zavedal svoje krivde. Ko se je zdanilo, je odkrila s krikom tatvino dekla, ki je~havadno prva vstajala. - Nato je prišel novi sluga, ki so je pokazal silno o-gorčenega nad tatvino. Nato gospodar, ki je ob zaznavi položaja skoraj do smrti pretepel psa. Končno so se pokazali o-stali člani družine ter se vsi skupaj srdito zgražali nad ničvredno pasjo mrclno. Nihče nI slutil nočnih bojev, ki so pretresali dušo ubogega Odlna. Več dni je trajalo ogorčenje nad nečuvenoatjo psa, ki je pozabil na svojo dolžnost. Vsn njegova prejšnja čuječnost in zvestoba je bila popolnoma po-zabljena. Jeza in razočaranje nad Odinom se je toliko manj . , A.# j nau v#ainuni ju vuunu nrnnj manjšega *)edu za zločincem In Je lepa, dragocena hišna zlatnina za vedno izginila. Odin je postajal od dne do dne bolj otošen. In ko ga js čsz teden dni ssčsl zmerjati i Jasnim, deškim glasom še najmlajši sin v hiši, ki ga je imol pes vedno posebno rad: "Pfuj, Odin! Kaj si napra-vil I AH te ni nič sram, da si nas pustil Uko ukrasti?" tedaj je bolestno narestla -pasja potrtost. — Vest, ki ga Je mučila neprestano od onega skrlvnsgu nočnega dogodka, katerega globljih zvez z njim ni slutil nihčo Izmed teh večno ga smerjajočih ljudi, ga j* vedno bolj pekla, tako, da je postal potuhnjen In lokav. Tudi žlvinozdravnlk, ki so ga poklicali, nI mogel vsč pomagati temu .trmastemu psu, čl-gsr skrivnosti nI nlhčs poznal. "Vrag vedi, kaj je tej mrointi" so rekli še nekaj tednov, "sprva je bil čisto dober in dostojen pse. Prav Uko zgleda, kot b| ga kdo pokvaril." Končno je prenehalo potrpljenje s duševno bolnim Odinom. Njegovo žlvlje. nje ni imslo nlksksga smisla več. Morali so ga ustreliti, Knkobovba. Ckicago. — Danes (pondeljek, 29. aprila) zvečer se bije za prvenstvo srednje teže v rokoborbl hrvaUki mledenlč Alex Bhra-gal v VVhlte Clty areni. Mladi Shragal je člen društvs "Pio-neer" št. M9 »NP4 In sin br. Antone 8hr*gk. od- bora SNPJ is Johnatown Cityje, III. Ženska govori vedno naeproU no nego misli." 'To Je odvisno od okoliščin. Ce Jo namreč vprašaš, ali bi hotela blssmo ovrsU nU*> In prsvl "Ds," poUm sms« biti preprlčsn, ds tudi misli tako." "AH veš, da je U nepridiprav poročil tvojo hčer samo zato, da j« mogsl plačati svoje dolgov«?" "Zakaj pa ml nisi tega prej po-vedsl?" — "Ha, veš, tudi meni je bil namreč dolžan." RAMO Cela armada preti kobilicam. V koloniji Kenya v vzhodni Afriki Je letos toliko kobilic, da se vlada boji, ds bodo unlčije vso pokrajino. Poskusili so že vsa sredstva, da bi se otrasli strašne nadlog«, pa vse šaman. 8 posebnimi stroji so trosili plin In strupe m*d kobilice, pobijali so jih na vsek kontih In krajih, pa v«ndar nI pričakovanega uapsha. V pokrajini Ukambe Je bilo poslanih v pr«Uktem moe«-cu v boj proti kobilicam 2.1 tisoč vojakov s 120 častniki. Uradno poročilo pravi, da Je na stotin« kvadratnih kilometrov Kemije pokrite s kobilicami in kjer so jih uničili, tam so s« nakopičil« nad njimi nove. Boj proti nJim rt« zaleže nič. 'Tako Je. kakor č« bi hoteli izprazniti Oc«en s kozarcem." ftkoda J« n«poprev. IJIva. Mn«»go poljedelcev je sbla-zndo od pogMu ne njive in nasade. ki so jih ugonobile kobilice. V 8POMIN FRANK GOLOBU. Saj ko mladi cvet povene, Najlepši del si je odbral. Težko Jr pisati nagrobnico mlademu življenju ko je oko še polno solz. Kot tresk is neba zadela je naše mesto v soboto 20. aprila turobna vest, Frank Golob je umri, kar nismo mogli verjeti in še danes težko verujemo, a vendar je to bridka res-niča. Vedeli smo. da si nevarno bolan, da biješ odločilno bitko, toda upali smo, ds premaga Tvoja žlvljenska sila. tvoja nrav. Ni bilo mogoče. Padel si kot pomladni cvet pod kruto koso. Tebi kili je dvojni cvet. pomladni cvet in cvet mladih l?t. Pokojni se je rodil tu v Združenih državah pred 2fi leti, kot sin prlprostega delavca. Sicer pa že v otroških letih smo videli nenavadno sposobnost v nJemu za podjetnost. SUr komaj 10 let se je lotil sam svoje mesarije In grocerijske obrti, neizkušen in zkoro brez sredstev. Bil jc energičen in danes po preteku šestih' let eden do-brostoječih in čislanih trgovcev, če ravno še Uko mlad. 81-jala TI Jc najlepša bodočnost nasproti, hoUl si si ustvariti svoj dom in peljati ljubljeno zaročenko k svojemu ognjišč, a padel fel — kot hrast — krepak — ravan kot bor! Petdnevna grozna bolezen (vnetje mreno mozga v hrbtenici) je strla tvoje dobro srcu. Zdravniki so prepovedali Javen pogreb, deš da Je bolezen opldemična — bil Je dovoljen le ožjim sorodnikom. A to nas ni motilo, še uro poprej so se začele zbirati skupaj množice ljudi In videti Je bilo nu njih kako grozovito boleet stiska njih srce. Ko se je pripeljal mrtvaški vos s tvojim truplom In se je začulo milo plakn-nje tvojih dragih, tedaj ni o-sUlo več niti eno oko suho. Zlu-tl solčnl žarki so se poigravali ob tvoji odprti gomili in se od-bivali od prekrasne kovlnaste krste, ogrevali tvoje zadnje bivališče. Cele gore cvetlic In vencev «e je klanjalo ob tvoji rak v i in TI želelo sladki počitek. To pa niti senca nI bila tistega kar bi bilu ako bi bil pogreb laven ker maslkdo si nI upal blizo vsled prepovedi. Dragi Frank, Tebe Je vsakdo vzljubil na prvi pogled, dlčila te Jr neprisiljena živahnost in moža-U odločnost. Tvoja snerglč-nost Js pridobila srca vseh, bodle! malega nedolžnega otroka bil osivslegs sUrČeka. Da, dragi Frank, Tebe ne bodo pogr« šali le tvoji sUrlši, kaUrlm si bil otroško ljubeči sin, nele tvoj, brat In sestre, ki so te ljubili s vso udanastjo, temveč pogrešali Te bomo ml vsi — vsi t Mogoče par Izjem, mogoče. Is-pred tvojega praga nI odšel prazen noben siromak In nlje bilo prireditve verske ali prosvetne, da n« bi tvoja roka požrtvovalno ne pripomogla do boljšega uspeha. Ril Je član društvu "Trdnjava" št. 10 8. N. P. J.. član društva "Zapadna Zvesds" J. 8. K. J., čisn društvs Kolumbovih Vitezov In član društva Klks. Gotovi smo, ds bodo prvo spomladanske cvstk« krasile tvojo gomilo in zadnji Jeeenski se cvetovi si peli na njo, vse v znak, ds aN in nikoli n« boš pozabljen. Ufck! pomladni se-flrjl božajo sedaj tvojo svežo gomilo, udarjali bodo ob njo tudi mrzli napad nI vetrovi, a TI boš v miru počival! ftelež Ti mirni počitek v grozni boli potrtih sUrlšev, ljul»«ga braU in aeeter, obupno telujoA« šaro-čenk« in najino naJgtobok«Jš« sošalj«. Anton In Antonija M ta rman, Kock 8prlngs, Wyo. r-t AM želiš sasšl prsvftae pisati In fttall idavenAaT Nsrs« d katere Je Isdsls la Ism ne preds j Književna matiee ft. M. f, J. PSOSVOftl Adi Necrll - KATARINA Sedem mesecev preden se je narodilo dete moje hčerke, je bilo treba ogledati ne za kmečkim dekletom, ki naj bi ae naučilo ravnati z otrokom in bi v prostih urah pomagalo Mariji Antoniji pri domačem delu. Marija Antonija je bila pri hiii te detet let: videla je mojo hčerko rasti, postati lepo in zaljubiti »e; stregla je meoi v dolgi bolezni. V kuhinji je ona dr-ftala kuhovnico v roki. Iskali smo in nismo našli. Hoteli smo imeti dekle pri nas vaaj en mesec pred rojstvom deteta: da bi se priučila redu domačega dela, "notranjim zadevam", kakor je v sali pravil soprog moje hčerke, ie dečak, da se je ob misli, da je oče, zahotelo človeku smejati se. v Trudni in naveličani letanja po posredovalnicah, sva končali zadevo s tem, da sva sprejeli predlog prijateljice, ki nam je priporočalo neko šestnajstletno dekle iz Lodivecchia. Osebno je sicer ni poznala, toda bila je sestrična njene zveste služabnice. Iz Lodivecchia je dospelo pismo matere, zmedeno, zverižo-no, skoro nečitljivo. Med drugimi «0 bile v njem besede: "Ne zmenite se za sedanjost: deklica je nekoliko majhna, toda svoje dolžnost bo izpolnjevala še bolje kot kaka odrastla." Nekoliko majhna ? .. . Potrpljenje. Prišla je deževnega novembrskega popoldne sama a svojo culico. Jaz sama sem ji šla odpirat, ko se je oglasil zvoner pri hiinih vratih. Nagnivii se preko vežne ograje, sem jo zagledala, stopajočo po stopnicah: bila je neke vrste pritlikavka. Postave deset* ali dvanajstletnega otroka, suha, skoro o-kostnjak, je imela viaoka ramena in navzven potisnjen prsni ko*. Na tem revnem telesu, ovitem z grobim rjavim pledom, se je trudila debela glava, da bi stala kolikor možno pokoncu, z namenom, da bi se videl vrat manj pogreznjen med rameni. Rjavi, nesimetrični obraz skoro brez nosu, me je presunil radi izraza oči, ki se je popolnoma strinjal s tistim ust: nekaj izkušenega in nevstraAenega, ki je vsiljevalo začudenje in občudovanje. Takoj, še na pragu je dejala: "Katarina sem. Ne vstrašite se, gospa, ker sem majhna. Znam delati vse in se nikoli ne utrudim." Iste besede, z ravno tako ne? posrednostjo In gotovostjo je rekla moji hčeri, takoj ko je stopila pred njo. —-- "Pa otroka bo treba noaiti na rokah! . . . Gotovo ga ne boš mogla/' je je odgovorila mehko moja hčerka. "0, goapaf Imam tri bratce za seboj. Zadnja dva sem prav sama prenašala, sama vzredila. Mama je morala hoditi na polje." "In tvoj' oče, kaj dela?" "Umrl je. Utonil je lanako leto." Rekla je to čisto mirno, ne-briino. Kaj nam je bilo storiti? Ali naj jo pošljemo nazaj v njen domači kraj? Ni bilo misliti na to. Naj jo obdržimo in ji zaupamo ob svojem času dete? Kaj torej? Ona, zelo pozorna, je čutila naše oklevanje in ae mu uprla: "Razumem, da me ne marate, ker sem majhna. Toda preizkusite me najprej. Ne utrudim se, četudi bi hotela." Govorila je skoro trdo in zdelo se je, da nas hoče izzvati a pogumom, ki jo je povišal za kako ped. Ta pogum nas je premagal. Oddali smo jo v roke Mariji Antoniji. Sprejela jo je v svoje trdo varstvo, jo tlačila z jedrni, se je polastila kot hčere ali mlajše sestre, ji razkazala hišo in vpeljala v vsakodnevno delo. Silno vzprejemljlva, je Katarina delala čudeže. Pripravljena skočiti zjutraj iz postelje ob klicu Marije Antonije, brez lenobnih ostankov spanja, narav nih v njeni starosti, m je takoj lotila dela. Na vse je odgovar jala: "Znam, znam dobrot" In kadar je bil tisti "znam" laž, je z naporom volje izvršila, o čemer je trdila, da zna. Bilo je v njej neko neprestano F. M. DaataJavtkJJ: ZLOČIN M KAZEN Roman v Aaatih dtlih s •pilotom. Poslovenil Vlašlnfr Levstik. Takrat je Razkolnika nekaj zabolelo in v trenutku ga je obšla čisto drugačna misel. "Hejt Slišite!" je kriknil za bradačem. Ta se je obrnil. "Pustite jut Kaj vam je do tega? Le naj! Naj se pozabavata!" Pokazal je na gizdalina. "Kaj je vam do tega?" Stražnik ga ni razumel in ga je debelo pogledat. Razkolnikov se je tasmejal. "Eh!" je rekel redar, zamahnil t roko in odšel za gizdalinom in za dekletom; Razkolni-kova Je smatral najbrž za norca ali morebiti še za kaj hujšega. "Mojih dvajset kopejk je odnesel," je rekel Razkolnikov srdito, ko je ostat sam. "Naj vzame od onega ravno toliko in mu pusti dekle; s tem je stvar končana . . . Kaj ml je bilo takoj treba pomagati? Naj se živi žro med seboj, drug drugega — kaj je to meni mar? In kako sem mogel dati teh dvajset kopejk od sebe? Ali so bile moje'" Navzlic tem čudnim besedam mu Je bilo jako težko pri srcu. Sedel je na zapuščeno klop. Njegove miali so bili kdovekod ... V tem trenutku bi ga bilo mučilo sploh vsako premišljevanje, pa bodi o čemerkoli. Pozabil bi vse, pozabil popolnoma, a nato bi se zdramil in začel novo življenjo .. . "Ubogo deklet" je dejal sam pri sebi, gledaje na zapuščeni vogal klopi, "Zave se in se razjoče — in mati izve vse . . . Tepena bo in šibana, bolečino otem zopet bolnišnica — vino, krčme — in št? bolnišnica — In čez dve ali tri leta neozdravljiva bolezen, in to v rani starosti devetnajstih ali osemnajstih let — Mar nisem videl že dovolj takih? A kako* so prišle tako daleč? Prav Uko, kakor ta . . . Fej! A naj! Saj pravijo, da mora biti tako. Stoti del jih mora vsako leto k vragu, da je več (spremembe med njimi In da ne ovirajo ostalih. En odstotek! Imenitne so zanje te besedice: tako pomirljive so in učene. Stoti del, pravijo, in potemtakem se ni treba bati nfčesar .... Drugačna beaeda bi jih morda bolj vznemirila ... Kaj pa. čc zajde tudi Dunjica k odstotku? Ce ne k temu, pa k drugemu!" "A kam gre?" mu je prišlo naenkrat v K lavo. "To je čudno. Saj sem imel vendar neki namen, ko sem šel od doma. Ko sem prebral pismo, sem se odpravil — na Vaailjev otok, k Razumlhlnu sem hotel — da, zdaj ae spominjam. Zakaj le? In kako mi je prišlo ravno zdaj na um, da bi M k Razumihinu? To je čudno." Čudil se je sebi samemu. Razumihin Je bil eden izmed njegovih bivših tovarišev na rseučiltšču. Treba Je pripomniti, da se je Razkolnikov, ko je bil Ar na univerzi, izogibal vseh. da ni imel skom nikakih tovarišev, nI hodil k nikomur in ni imel rad, da bi drugi prihajali k njemu ^ Sictr p« k« tudi niso marali. Niti skupnih* seatankov, niti razgovorov, niti zabav, »ploh nfcč»»ar ne ni udeleftveal. Delal je neumorno, ne dtt bi prizanašal svojim moč»m. in zato so ga slor cenili, a priljubljen nI bil. Ril je Jako reven in uko čes mejo po-nooen in nedostopen, kakor bi nekaj »kriva! v sebi. Nekaterim tovariAem oe je videlo, da fleda nanje kakor na otroke, kakor bi jih vse preluUal v razvoju, men ju in prepričanju in bi zrl na njihov* nazore In ijjihovo početje.kot na nekaj nižjega. Z Razumlhlnlm Je še največ občeval, ako-prav ne prijateljaki, toda napram njemu je bil vaaj prlljudnejši in odkritejši. Z Razu-mihinim pa tudi nI bilo mogoče drugače občevati, kajti bil je nenavadno vesel in prijazen fant, dobrosrčen do skrajne meje; pod njegovo preproatjo pa se je skrivala globodušnost in dostojanstvo. Le najboljši izmed njegovih tovarišev so ga razumevali, ljubili pa ao ga vsi. Bil je jako bistroumen, četudi se je kazal včasih preprostega Njegova zunanjost je bila značilna: bil je visok, suh, vedno slabo obrit in črnolaa. Včasih je bil bojevit in je slovel za močnega; neko noč je v večji družbi z enim mahom pobil orjaškega stražnika na tla. Piti je znal brez vae meje, a mogel se je tudi popolnoma vzdrževati. 4 .Včasih je bil hudomušen* do nedopuatnostl, toda znal je pustiti vso hudomušnost na atrani. Razumihin Je bil znamenit tudi po tem, da ga nikak neuspeh ni mogel spraviti li ravnodušja in ga nobena nezgoda ni potrla. • On je znal, ako je bilo trebn, prebivati tudi v podstrešju in prenašati naj-grozovitejši mraz In najhujšo lakoto. Bil je jako reven^a ae je preživljal popolnoma sam in si služIl denar z raznovrstnim delom. Vedel je neštevllno virov, kjer se je dalo kaj prislužiti. Enkrat ni vso zimo kuril svoje sobe, češ, da je tako prijetneje, ker se v mrazu lag-Ije spi. Zdaj je bil tudi on primoran zapustiti vseučilišče, a ne za dolgo, ker si je na vso moč prizadeval popraviti svoje razmere, da bi mogel nadaljevati prekinjene študije. Razkolni-kova že štiri mesece ni bilo k njemu, Razumihin pa niti nI vedel, kje Razkolnikov atanuje. Nekoč pred dvema mesecema sta se srečala na ulici, toda Razkolnikov se je obrnil proč in celo šel na drugo stran ceste, da ga ne bi zapazil. Razumihin pa je šel mimo, četudi ga je videt, ker ni maral vznemirjati prijatelja. V. "Res je, da ni dolgo, odkar sem hotel prositi 'Razumihina, naj mi da kako delo, naj mi preskrbi kakšno instrukcijo ali karkoli . . .**, se je doiAlšljal Razkolnikov, " a a čim mi more pomagati zdaj? Recimo, da mi dobi instrukcijo, recimo, da deli z menoj poslednji belič — ako ga premore — da mi kup{ celo škornje in ml popravi obleko, da bom mogel hoditi poučevat — hm — a kaj potem? Kaj mi je storiti s nekolikimi grošif Ali mi je zdaj treba teh? Rea, smešno je. da sem se napotil k Razumihinu . . Vprašanje, mkaj da se je zdaj napravil k Razumihinu, ga Je mučilo bolj, nego se mu je zdelo samemu; nemirno Je iskal v tem navidezno popolnoma navadnem dejanju nečeea, kar je zanj alabega pomena. "AH aem morebiti mislil urediti vso zadevo s pomočjo edinega Razumihina? Sem 11 hotel najti pri njem izhod is vsega svojega gorja r* se je vpraševal 1 začudenjem. Premišljeval je in si drgnil čelo; naenkrat pa, kakor sama od sebe, mu Je prišla prečudna misel. "Hm — k Razumihinu." si je rekel popolnoma mirno, kakor da leži v teh besedah odločilni zaključek, "k Razumihinu končno lahko grem - im zdaj ... Sel bom k njemu drugi dan po tistem, ko bo tisto že storjeno in bo teklo vse le po novem tiru .. /* A nenadoma se je zavedel. "Po tistem**, je vzkliknil In planil s klopi, "toda, ali se bo "tisto" zgodilo? Ali se bo ree zgodilo?" - Pustil Je klop In odšel; skoro zbežal je. Hotel oe je še vrniti domov, toda v tistem hipu se mu Je zazdelo pot domov neznosno zoprna: Um. doma v kotu. v tisti strašni omari zori voe tleto le delj ko meoee dni ... In šel je, kamor ao ga nesle noge. 4 (Doijo prihod«**.) čuvanje nad samo seboj: n$Jco bridko prizadevanje premagati delom telesno pomanjkljivost, osebno popačenoet, nadkriliti mačehovsko naravo. Me obdrže?. Mislite, da me obdrieV In Marija Antonija, ki ji ni hotela vzbujati neizpolnjivih nad: "Draga moja! Treba bi bilo, da bi bila dva, tri prste višja." Mi amo med tem iskali družino, kjer bi ne blk> treba noaiti otrok na rokah in jih Imeti v bližini njene spsčenoeti. Nekega dne sem jo presenetila v svoji študijski sobi, sklonjeno nad ilustrirano knjigo. Glavo akoro skrito med rahitičnimi rameni, za hip zapuščena od nagona samoobrambe, ki ji je pomagal držati se tako pokončno pred gospodarji, je čita-la. In to s tako radoznaloetjo In vtopljenostjo In napetostjo vsega bitja in pozabo vsega drugega na svetu, da me ni čutila vstopili. „ Morala sem jo poklicati, da se je vzdramila. Naglo se je vzravnala: v zadregi je izgledala grša in ne-znatnejša kot kdaj. Položila sem ji imehljaje roko na glavo. "Rada čitaš, Katarina?" "Rada," odgovori pomirjena in kot opeka temna rdečica jI pobarva lica. Tu je toliko lepih knjig, toliko lepih časopisov. O, ko hi mogla vse prečitati! Toda jaz sem dovr&la samo tretji razred oanovnih šol." "BI ae rada vrnila v šolo? Se naučila dobro brati?" "0, da. Kot otrok aem si vtepla v glavo, da postanem u-čiteljica. t Toda mama je morala hoditi,na polje in čuvati je bilo treba bratce. Potem je oče utonit. Kaj še, učiteljica da bi postala! Delati je treba: pošiljati materi zaalužek. Vse pošljem, veste! Ničesar ne obdržim zaae." Nenadoma je sraala pred mojimi očmi ,in sa hip je bila visoka, svetla in lepa. Spomnila1 sem ae gotovih pravljic o vilah, razkošju mojega detinstva, v katerih so je spremenila prin-ceza dovršene lepote po zlobno-sti Čarodejev v spačeno bitje. . Toda koncem pravljice je ved-ehal hudi čar in lepa sijala v vsej svoji milini in krasoti. Se bo tudi s Katarino tako zgodilo? V drugem življenju? Kaj naj bi bilo aicer drugo življenje, m če ne nadaljevanje pod drug<^ podobo? Ni trenila z očmi, ko smo ji naznanili, da je pripravljeno zanje drufo mesto, bolj primerno njeni osebi in njenim močem* Upala si je samo reči: "Pa bodi.. Nočete me. Sem premajhna za dete. Vendar, všeč mi j* bilo pri vas." Gledala je krog sObe, skoro kot bi iskala otroka, ki jo je prepodil, le predem se je rodil. Zadnji dan me je proalla, naj ji darujem nekaj zaprašenih zbirk "Caaopiaa za male" In par zvezkov pravljic. Skrbno je vse vložila v culico: obljubila je, da pride v nedeljah prfhlt kako uro z Mart jo Antonijo In nas pozdravila s hladnim mirom. Zbirala je moči za novo hišo, kamor se je šla predstavljat a svečanimi besedami, s katerimi se je uvedla pri nas. Skozi okno sem ji sledila z očmi: tesno mi je bilo pri srcu. O, žalost In sramota nad nas, ki si domišljamo, da smo dobri, pa je zid sebičnosti, ki naa loči med seboj, bolj maalven, bolj slep, bolj ffluh od kamenja. Katarina je stopala pogasi oh Mariji Antoniji, ki jo je hotela spremiti. Nekoliko se je nagibala na desno, proti cullci. Videla sem njen vzbočen hrbet, njeno glavo, ki jo je nevidna pest potlačila med rameni in ki jo je volja* močnejša od narave, drtala ravno, akoro Izzlvajočo. Nisem se ganila od okna, dokler nI zavila krog ogla. o ' Tri tedne nato (Katarine nI bilo medtem na i spregled) In točno neke nedelje zvečer, mi je Marija Antonija pripovedovala, da jo je obiskala v hiši novih gospodarjev: dva zakonca brez otrok, ki sU hotela biti pootre-žena. ne