Po^lnfri* *Sfa*afS v Bfefcv^nf
r^alDTn
■3*	jP^?>
a^jsi x4«a- te« *■ *»*.', .
Leto !. (VIII.), štev. 172
Maribor, sobota, 26. novembra 1927
i%9^ggpi8E%jEa58ff!Sa8gaaBa6CT»Ega^^
tečaja r-aztiR nedeljo in praznikov vsak dan ob 16. vri Rafinn pri počtoona ček. tm. v L|o6l)ei»l it. H.-409 pr«H&«ta« v uppavi aii po potfti tO DW», cteote^oo r*a 6onj pa K2 Dh»
Telefon;
Uraik. 440 Uprave 455
&®nm suverenosti Alb&niia
ALBANSKI parlament ratificiral drugo tiransko pogodbo. — MINISTRSKI SVET O P0LŽ0ŽAJU.
RIM, 26. novembra. Po uradnem poro-
u Iz Tirane je albanska zbornica vče-JA! ratificirala najnovejšo italijansko-al-bansko zvezno in defenzivno pogodbo. Državni predsednik Ahmed Zogu je poslal pri tej priliki Mussoliniju depešo, v kateri se mu zahvaljuje imenom albanskega naroda za naklonjenost velike Italije, ki ji hoče Albanija večno ohraniti zvestobo. Mussolini je odgovoril z brzojavko, v kateri zagotavlja Ahmeda Zogu, da je hotela Italija s to drugo pogodbo dokazati, kako krepko hoče fundirati skle njeno prijateljstvo. Albanija more vedno m ob vsaki uri računati na pomoč Italije.
BEOGRAD, 26. novembra. Ministrski Svet je imel davi daljšo plenarno sejo, da razpravlja o zunanje-političnem položaju, ki je nastal po sklenitvi italijansko-al-nanske zvezne in defenzivne pogodbe. Seji je prisostvoval tudi vojni minister. Sklepi kabineta se drže strogo tajno.
Ugledni parlamentarec in bivši poslanik na Dunaju, Joca Jovanovič, je izjavil novinarjem, da je sedanji politični
položaj na balkaskem polotoku podoben onemu 1. 1914. Vmešavanje ene izmed velesil v notranje zadeve Balkana more imeti posledice, kakršne smo doživeli v času bosanske aneksijske krize 1. 1914.
Svetozar Pribičevič je izjavil, da je z najnovejšo tiransko pogodbo definitivno prenehala suverenost Albanije. Popolnoma jasno je, da Društvo narodov ne more registrirati te pogodbe, ker stoji v očitnem nasprotju s temeljnimi načeli pogodbe v Društvu narodov. Razen tega je žalostno, da zunanji minister dr. Marinkovič v urah, ko je imel svoj ekspoze v skupščini, ni niti slutil o tej najnovejši pogodbi.
Današnje »Vreme« objavlja članek, ki izvira najbrže od bivšega zunanjega ministra dr. Ninčiča, in imenuje najnovejšo tiransko pogodbo nezaslišano predrznost Italije. Jugoslavija, zaključuje članek, more biti mirna, kajti zanaša se lahko na svojo junaško armado, na svoj moralični prestiž in na svoje zaveznike.
Narodna skuoščina
BEOGRAD, 26. novembra. Na današnji plenarni seji narodne skupščine je sporočil predsednik, da so posamezni odseki Predložili skupščini vrsto poročil; med drugim je dospelo poročilo preiskovalnega odbora, ki je odločil o usodi mandatov v volilnem okrožju Bihač-Banjaluka. Radikali izgube v tem okraju en mandat na korist srbskih zemljoradnikov.
Po kratkem govoru posl. G1 i š i č a je Ma zaključena generalna debata o trgovinski pogodbi z Nemčijo in je bila pogodba kot taka sprejeta z 269 glasovi, nakar se je pričela specijalna debata. Bivši trgovinski minister dr. K r a j a č je izjavil v svojem govoru, da so agrarni interesi Jugoslavije v tej trgovinski pogodbi premalo zaščiteni.
Kot naslednji govornik je stopil na govorniško tribuno posl. dr. 2 e r j a v.
Naivečii zrakoplov
V Londonu je bila včeraj dogotov-Ijena največja zračna ladja sveta. Zrakoplov je skoro dvakrat večji kakor največji do sedaj zgrajeni zeppe-linovec in ima štiri nadstropja. V spodnjem bodo voditelji in kontrolorji, drugo nadstropje je določeno za 50 mož posadke, tretje In četrto pa za 100 potnikov. V tretjem nadstopju je vrh tega obednica za 50 oseb in plesna dvorana. Na obeh straneh tega nadstropja pa je visoka veranda za kotnike.
feazooroka — (učna celo za Ameriko
Kakor pri nas, tako se tudi po vsem svetu nekateri zakonci imajo nekaj časa radi, razmerje med njimi se pa pogosto-ma počasi ohladi, slednjič se pa marsikdaj med seboj pošteno skregajo. Marsi-kakemu kregu sledi razpbroka, ki se izvrši skoro povsod po istem običajnem pravilu, to je, oba si vzameta odvetnika, pred sodniki se v največje zadoščenje znancev in prijateljev prav natančno pc-re umazano domače perilo, in ako so vzroki tehtni dovolj, gresta zakonca vsak svojo pot.
V takem običajnem, a kljub temu neobičajnem redu sta se razšla dva zakon-
ca v Ameriki. V državi Oklahama (Zedinjene države) je živel odvetnik Far-man precej let navidezno mirno- zakonsko življenje s svojo družico. Toda ona mu je delala »rožičke«, on pa tudi ni bil bogve kako tankovesten glede zakonske zvestobe. Nekega dne zve vsakdo od njiju za stranpotice svojega zakonskega druga. Temu spoznanju je sledilo med obema nekaj več ali manj dramatičnih nastopov, ki so slednjič izzveneli v trden obojestranski sklep: ne moreva dalje živeti drug ob drugem, ločiva se!
Sledili so koraki po običajnem pravilu. On je, če tudi sam odvetnik, naprosil svojega prijatelja odvetnika za pravno pomoč, češ, da ni »fair«, če človek v tako delikatni zadevi sam sebe zastopa. Ona si je vzela tudi odvetnika — in tu tiči tista neobičajnost — naprosila je svojega moža, naj jo zastopa proti samemu sebi, češ, da je pn itak sila dobro informiran o njunih grehih, ki jih bo treba razkrivati, ako naj se razporoka posreči.
Na dan razprave je gospod odvetnik Farman v tako strašnih barvah slikal sa-mega sebe, da so se sodnikom lasje ježili in da so brez obotavljanja izrekli sod-'bo, da je nadaljevanje zakona v takem 'slučaju nemogoče in — prosta sta bila oba.
Ponosno je odhajal iz sodne dvorane gospod odvetnik kot premagani zmagovalec, oziroma zmagoviti premaganec, ni pa si bil na čistem, je li bil močnejši v osebi obtoženca ali tožitelja. Seveda je svoji bivši ženi poslal za pravdne stroške in zagovor soljen račun, ki mu je bil tudi pošteno izplačan.
Najboljša pošta.
— Recite ml, gospod vseznalee, odkod ste neki tako potanko podučeni o zasebnih zadevah naše gospe sosede?
— Imam njeno papigo v reji...
Med berači.
— Kaj samo pol dinarja dobim? se pritožuje slepi berač neki dobrohotnici.
— Jaz sem pa mislila, da ste slepi.
— Ne, jaz samo za pol ure zastopam Svojega slepega tovariša, ki je stopil malo v kino, da si ogleda nov film * Asto Nielsen..«
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Ogtasi pa tarifa
Ogh*e spregam« totfl orfesnl ocfdotefc	v	LfubfeiU,	PreSomova	iriiea	#.4
Maribor, dvigni svoj glas v obrambo slovanskega
vseu&liiia!
V času, ko tekmujejo vsi naši sosednji narodi in države, ki dajo kaj na kulturo človeštva, da razširijo in pomnožijo svoje najvišje učne zavode — hočejo z gotove strani lahkomiselno in iz razloga, ki absolutno ne drži, izpodnesti na neiskren način tla našemu vseučilišču v Ljubljani, za katero so se borili skozi stoletje naši očetje, dedje in pradedje in katero nam je naklonila šele osvobojena in ujedinjena Jugoslavija!
V strahu in trepetu pred ukinjenjem životari vsa leta sem težko ustvarjeni ideal vseh naših idealov, ljubljansko vseučilišče, ki pa je s svojimi velikimi uspehi v državi in inozemstvu pokazalo, da se sme s ponosom imenovati tako slovensko kakor tudi v pravem pomenu besede jugosloven-sko vseučilišče, ki ne stoji na zadnjem mestu v vrsti kulturnih zavodov, ki so sposobni doprinašati z uspehom k čim višji duhovni in materi-jelni povzdigi vsega človeštva!
Niti eno desetletje ni preteklo od ustanovitve našega vseučilišča in že si hoče vlada na pri nas običajen način s proslulim členom 44 novega finančnega zakona dobiti pooblastilo, da po mili volji kakega beograjskega
neinformiranca vreže v živo telo naše Almae matris in ji odtrga uef za udom, da tako ono. kar še ostane, izkrvavi samo od sebe!
Mariborčani! Trgovci, uradniki, obrtniki in vsi meščani! Delavci iz Studencev in okolice! Kmetje, viničarji in poljedelci iz Slovenskih goric in Podravja, ki pridete jutri v nedeljo v mesto: vsi na protestni zbor, ki ga priredi jutri v nedeljo ob pol 10. dopoldne v Narodnem domu slovensko ljudstvo brez razlike stanu in političnega prepričanja! Naj zaori naš enodušen glas doli do naše divne pre-stolice Beograda in nje nevrednih gospodov, ki so krivi svetemu ogorčenju celokupne Slovenije:
_ »Ne damojd vzeti svojega vseučilišča, marveč hočemo in zahtevamo njegov nemoten obstoj in vsestransko izpopolnitev!«
*
»Društvo jugosl. akademikov v Mariboru« in »Katoliško akademsko društvo ..Panonija” v Mariboru«.
Vsa kulturna, politična in strokovna društva Maribora pozivajo svoje člane k Čim večji udeležbi na protestnem zboru.
Miklavževe iztolbe
MIKLAVŽEVA SEZONA. — OGLED NAJLEPŠIH IZLOŽB. — RAZNA REKLAMNA STREMLJENJA. — MIKLAVŽEV SEJEM. — OVIRE. — POTREBA UMETNOSTNIH PREDAVANJ. — NAPREDEK MARIBORA.
Mariborska promenada je baš ta teden posebno oživela. Saj je pa tudi prijetno šetati po Gosposki, Slovenski in Aleksandrovi, kjer te rdeča luč neštetih izložb o-mami, da zasanjaš pravi orijeiitalski san... Še le bradati Miklavži in rogati parkelji te spomnijo na Miklavževo sezono, ki je te dni v bujnem razmahu. Naša otročad ima posebno veselje z mariborskimi izložbami, ki privabljajo na razne načine mlado in staro.
Zanimivo si je ogledati Miklavževe izložbe po mariborskih ulicah. Sicer ne zapaziš iz prejšnjih let nikakega napredka in če prideš z Dunaja, iz Gradca ali Zagreba, se uveriš, da si daleč v provinci___________
Kljub temu ne kaže bojkotirati skromnih reklamnih stremljenj naših trgovcev in o-brtnikov, ki se v največji meri potrudijo, da v današnji dobi neprestanih kriz nudijo, kar jim je mogoče. Splošna trgovska stagnacija posebno ovira manjše podjetnike, da se ne morejo razmahniti.
Oglejmo si torej nekaj markantnih izložb letošnje mariborske Miklavževe sezone! 2e onstran, državnega mosta te preseneti tvrdka Tipel, ki razstavlja velik mlin na veter z raznimi rogači, vse na električni pogon. Seveda so glavno razstavljena Miklavževa darila, katerih je lepa izbira. — Glavi trg privablja z rdečimi žarnicami brez posebnih privlačnosti. Pač pa te v Stolni ulici opozori okusna izložba »Mane« na razne sladkarije. Gosposka ulica, glavna trgovska žila Maribora, Ima par dobrih reklamnih izložb: Korman vabi deco z gibajočimi se igračami, tudi Martinz je ideal mladine; ki neprestano opazuje vabljive škatlje, živali itd. »Humanik« — zaloga čevljev se je pokazala z rdeče-črno dekoracijo, ki dokazuje sposobnost izložbenega aranžerja: Slaščičarna Pelikan dokazuje tudi le-
tos, da ima smisel za privlačno reklamo, ki predstavlja velik, hud a — sladek pekel. Tvrdka Dolček kaže velikega kram-pusa s posebnimi nizkimi cenami. Drugod te vabijo le rdeče luči, nekateri trgovci pa so na Miklavža sploh pozabili. Tudi — kriza? — V Slovenski ulici prednjačita slaščičarni Koser in Ilich, kar pač najbolj spada v to stroko. — Jurčičeva ulica bi bila prav dolgočasna, če bi je ne oživljala veletrgovina Weixl s posebno aktualno reklamo: velikanske, razsvetljene zvezde in druge rdeče zanimivosti vabijo gledalca, da nakupi razna darila. — Tudi Aleksandrova ulica se rdeče blišči in vabi šetalce od grada do zanimivega Trgovskega doma in še dalje. Elegantna izložba pri Vukasinoviču se še le pripravlja na Miklavžev poset, prav tako bodo tekmovale druge izložbe najbrž še le okrog prvega, ko dobe uslužbenci plačo. Takrat se razvije šele pravi Miklavžev sejem, od katerega si mariborski trgovci mnogo obetajo. Naj se jim izpolnijo želje, konzumentom pa tudi! Saj menda ni človeka, ki ne bi dal in sprejel kako Miklavževo darilo, če ne druzega, vsaj brezovko, ki jih vidiš na Glavnem trgu v velikih množinah. Saj pa tudi branjevke morajo priti na svoj račun.
To je površen pregled Miklavževe sezone v Mariboru. Ni razveseljiv in razpis za najlepše izložbe bi težko dosegel pozitivni uspeh. Vidi se, da bi tudi v Mariboru bila umestna umetnostna predavanja o izložbenih aranžmajih, o estetiki in dekorativni umetnosti, kot se vrše v Ljubljani pod vodstvom akad. slikarjev. S tem bi Maribor mnogo pridobil in kmalu bi izgubil svoj malomeščanski značaj, ki se ga — kot sedež oblasti — mora na vsak način otre — Spectator.
Svetovna senzacija!
Svetovna senzacijah
v glavni vlogi
MATA HARI
v glavni vlogi
Magda Sonja (Rdeča plesalka) Fritz Kortner
Kolosalni velefilm na podlagi resnične zgodbe. — Krasni naravni posnetki!
4Dd sobote, 26. nov. MI SkJ I	do torka, 29. nov.
Telefon 329 KINO	Telefon	329
Preskrbite si vstopnice v predprodaji! Cene normalne.
Loterija dnevna senzacila Mar bora
RAZREDNA
IGRALCEV.
LOTERIJA. — OGROMNO - GOVORICE IN OBIČAJI.
VLADAR«.
ŠTEVILO MARIBORSKIH — »DENAR — SVETA
Maribor, 26. novembra.
V Beogradu se vrti zadnje kolo razredne loterije: 125.000 dobitkov in 12 velikanskih premij. To ni malenkost in vsi časopisi so polni številk, vse živi v znamenju loterije. To je dnevna senzacija!
Tudi Maribor je v tem vrtincu: vsak igralec pričakuje kak večji dobitek, končno pa se zadovolji tudi z najnižjim 500 dinarskim. Kakor pravijo, je večina Maribora padla v loterijsko manijo: »Večer-nik«, Naglič, Golež in nebroj bank ima polne roke dela z neprestanimi informacijami, loterijska mrzlica raste od dne do dne, višek bo dosegla v prvih dneh decembra, ko se izžrebajo milijonski dobitki ... Do sedaj Maribor baje ni imel posebne sreče, zato vse čaka, kaj prinese bodočnost.
Mariborski igralci so kaj različnih tipov: od najpriprostejše predmestne ženice do najimenitnejšega »magnata«; močno zastopani so državni uslužbenci, ki vsaj tem potom pričakujejo od države to, kar jim pripada po božjih in človeških postavah, a se že leta in leta skoraj zaman bore za svoje pravice. Zanimivo je, da so se vse nekdanje »loterijske sestre«, ki so svoje dni strastno igrale na »Lotto* z 90 številkami, priključile .razredni loteriji z 250.000 številkami. Pač velik preo-kret!
Sploh je vsa mariborska oblast — najbrž vsa Slovenija — velikanski tabor loterijskih igralcev. Zagrebško bančno podjetje Rein vzdržuje predvsem Slovenija, tako hudomušno trde Zagrebčani, ki se za loterijo manj zanimajo, češ, da se drugod »bolje zaradi«. Slovenska »loterijska strast« je danes znana širom vse države. Saj je pa že nekdaj igranje »na loterijo« cvetelo med najširšimi plastmi našega naroda. To dokazujejo stari pregovori in običaji, ki so razširjeni še dandanes po naših krajih:
Kdor hoče v loteriji zadeti, mora med Tl. in 12. uro ponoči položiti vse številke na grob »zveličanega človeka«. Kadar ura dvanajst odbije, naj tri od zemlje vzdigne, in te so prave. Ali gorje mu, če je zadel na »pogubljenega«! — Pajek križavec tudi pomaga »lotrijašem«. Pajka moraš vloviti in ga spraviti v kupico, kamor spustiš tudi nekaj živih muh. Na tleh, kamor povezneš kupico, leži na
papirčkih zapisanih vseh 90 številk. Katere tri pajek prvič kvišku potegne, so prave. — Kako se dandanes ti običaji izvajajo, nam ni znano. Eksperiment s pajkom in 250.000 številkami bo pač težko izvedljiv 1
Pohlep po denarju je pač znak današnjih časov, nič manj se ta pojav ni ohranil v starih običajih, ki so prenešeni tudi v literaturo, ki nam pripoveduje in poje marsikaj o denarju, zakladu, hudirju in risu. Se danes pripovedujejo v naših krajih o denarju, ki »cvete«. V Slov. goricah in na Pohorju najdeš ljudi, ki so že sami doživeli marsikaj zanimivega pri izkopavanju »zaklada«.
»Če kdo ponoči na samem zagleda luč, ve, da tam denarji »cvetijo«. Kdor kaj takega vidi, naj hiti in položi na tisto mesto kako blagoslovljeno reč, najboljši je seveda — rožni venec. Drugo jutro naj tam koplje in denarji so gotovi!« To vero je hotel iztrebiti že škof A. M. Slomšek, ki je v svoji vzgojni knjigi »Blaže in Nežica« opisal zanimiv slučaj. Kljub temu je ta šega ostala med ljudstvom, vendar brez — blagoslovljene reči Na Murskem polju pripovedujejo sledeče: Denarji cveto z modrim plamenom in jih pred polnočjo straži zelen vrag. Tak zaklad more le oni dvigniti, ki se vragu zapiše z dušo in telesom in sicer na določen rok. Tisti denar pa, ki »cveti« po polnoči ali v zori, straži duša onega, ki ga je zakopal. Ta denar je lahko dobiti in se duša še zahvali za re-šenje. Kdor vidi denar na cesti, mora hitro nekaj na plamen vreči; najboljši zato je čevelj, ker je v tem slučaju denar samo en čevelj globoko, ako pa je kdo klobuk na denar vrgel, ga bo šele seženj globoko dobil. Nato se mora hitro vrniti in se ne ozirati, denar pa mora biti pred solnčnim izhodom izkopan. Med tem ne sme niti besedice izpregovoriti, čeravno ga vse skušnjave motijo, sicer se denar zopet globoko pogrezne in je ves trud zastonj.
Nebroj pripovedk iz raznih krajev je zbranih in vse kažejo, da pohlep po denarju Še nikdar ni prinesel sreče. Drugi iščejo srečo potom loterije, tretji pri kartah itd. Vsi so si edini v tem, da je denar — sveta vladar. Naj jim bo sreča mila!
Ljudska univerza v Mariboru.
V pondeljek, dne 28. t. m. ob 8. zvečer se vrši — radi nepričakovanega odpoto-vanja g. prof. dr. Tasiča v Beograd — predavanje g. vseuč. prof. dr. Turiča — slovitega zagrebškega pedagoga — o ve-levažni temi: »Vzgoja državotvorca v narodni, demokratični državi«. V petek 2. decembra vseuč. prof. dr. Serko »Živčne bolezni«, v Studencih (deška šola). V torek 29. nov. predava obl. ref. g. dr. Jurečko o predmetu: Kako si obdržimo zdravo našo rodbino? —
Odlikovanje ravnatelja dr. Tominška.
Jutri, v nedeljo, dne 27. t. m., ob 10.30 dopoldne, bo slovesno izročil veliki župan dr. Schaubach v gimnazijski dvorani gimnazijskemu ravnatelju g. dr. Josipu Tominšku red Sv. Save III. razreda. Častilci odlikovanca so uljudno vabljeni.
Dvojna mera.
Pišejo nam: Marsikateri prosilec in reflektant na stanovanje v novo zgrajenih občinskhi hišah v Smetanovi ulici je bil bridko razočaran, ko je čital na mestnem J magistratu v prvem nadstropju seznam onih, ki jim je bilo stanovanje dodeljeno, j Pisec teh vrstic je tudi vložil prve dni avgusta na mestni magistrat prošnjo za
, nakazilo enega razpisanih stanovanj. Kot
državni upokojenec, kateremu je stanovanjski zakon odvzel pravico do stano-, vanja, je upravičeno pričakoval ugodne | rešitve, pa prišlo je drugače. Da ne bom lagal, prošnja je bila ugodno rešena, samo s to razliko, da mi stanovanje ni bilo nakazano v novih hišah kakor sem pričakoval, pač pa v dravski vojašnici, kjer so še količkaj za človeška stanovanja primerni prostori od vojaških uslužbencev že zasedeni, -ostali pa brez posebne adaptacije popolnoma neuporabljivi. Pred osmimi leti sem prišel v Maribor z drugimi tovariši, da sem opravljal v takratnih razmerah zelo naporno varnostno službo. Ker nas je bilo več in smo bili
vojaško opremljeni, smo seveda stanovali
nekateri tudi v dravski vojašnici. Takrat si pač ne bi mislil, da mi bodo tisti prostori brez posebne adaptacije po osmih letih kot državnemu upokojencu, da ne rečem kakor nalašč v zaničevanje nakazani za stanovanje. Tudi drugi moji stanovski tovariši se nahajajo na meni enakem stališču, če ne še slabšem, ker so celo v službi zgubili svoje zdrave ude. Pa kaj bi o tem govoril. Sedai je vse mirno in nikake nevarnosti. Na državnem mostu ne prasketajo strojnice, pasante po ulicah tudi v najbolj poznih nočnih urah ne ogrožajo nevarni elementi, oboroženi s puškami in ročnimi granatami, o jurišu na mestni magistrat pa sploh ni govora. — Časi se pač spreminjajo!
Mariborski ia
Demokratski sestanek sklicuje za pondeljek 28. trn. ob 20. uri Gospodarsko politično društvo za I. okraj v dvorano g. Kosiča, gostilna Vetrinjski dvor. Ker je na dnevnem redu referat in nato debata o važnem gospodarskem vprašanju Maribora, so vabljeni razen prvega okraja tudi somišljeniki drugih o-krajev mesta, ki se zanimajo za narodno gospodarsko vprašanje Maribora.________
Avstrijskega konzulata v Mariboru ne bo.
Avstrijsko poslaništvo v Beogradu odločno dementira vesti, češ da je avstrijski poslanik dr. Hoffinger v Beogradu interveniral pri zunanjem ministru dr. Marinkoviču za ustanovitev mestnega konzulata v Mariboru._____
Umetniška razstava v Mariboru.
Pri razstavi domačih upodabljajočih u-metnikov, ki je združena z razstavo o-snutkov za spomenik kralja Petra v Mariboru in traja od 27. t. m. do 4. dec. razstavi svoje umotvore razven že objavljenih umetnikov tudi akad. slikar Trstenjak, znan akvarelist, poslane iz Pariza. Razstava bo otvorjena jutri, ob 11. dop. pri Ooetzu.
Upokojeni i razrešeni ministri.
Četrtkove »Službene novine« objavljajo ukaze o upokojitvi ministrov na razpoloženju in o razrešenju nekaterih ministrov na razpoloženju, o katerih komaj še ve naša javnost, da so bili kedaj ministri. Upokojeni so ministri na razpoloženju: Marko Trifkovič, dr. Živko Pe-tričič, dr. Mate Drinkovič, dr. Gjuro Šur-min, dr. Dušan Peleš, dr. Vojislav Janjič, diviz. general Dušan Trifunovič, dr. Nikola Nikič, dr. Benjamin Šuperina. Razrešeni so pa ministri na razpoloženju: Josip Gostinčar, Ivan Paleček, dr. Ivan Krnic, Ivan Roškar, dr. Supilo in dr. Niko Zupanič. —
Operni pevec g. Fran Neralič poje jutri v nedeljo ob 10. uri v tuk. stolnici Ave-Maria od Bach-Gounoda. Istota-ko poje na novinarskem kongresu in sicer Majka — balada za bariton solo od prof. Jos, Caniča, na glasovirju spremlja gdč. Minka Cacherlova.
SJNU družinam »Napredek«, priredi v nedeljo 27. t. m. ob 15. (3.) pop. v mali dvorani Narodnega doma interno akademijo z izbranim sporedomv Odbor vabi članstvo k številni udeležbi. —i.
Rešilni avto v Guštanju.
Krajevni odbor društva »Rdečega križa« v Guštanju je gotovo eden r.ajagil-nejših odborov. Po komaj dve in pol letnem obstoju nabavil si je rešilni avto, ki bo dne 8. decembra blagoslovljen. Pov-dariti moramo konciljantnost tvrdke Košir čt Co. v Mariboru, ki je napravila z odborom tako ugodne pogoje, da presegajo najboljše trgovske običaje. Avto je izdelek tvrdke Chevrolet, moderno o-prendjen in stane 85.000 Din. Polovico plača takoj, ostalo pa šele v dobi dveh let. —
Spodnja Polskava.
Preteklo nedeljo se je vršil pri nas v dvorani gostilne Sicherl dobro obiskan shod Jugoslovenske Matice, na katerem smo odločno protestirali proti italijanske-i mu nasilju nad našim narodom v Primorju. Shodu je predsedoval šolski upravitelj g. Kopriva. Kot glavni govornik je nastopil tajnik J. M. g. Brandner iz Maribora, ki je v obširnem govoru raztolrtiačil sedanje razmere našega naroda v Italiji in veliki pomen akcije, ki jo vodi Jugoslov. Matica v obrambo našega življa izven jugoslovanskih mej. Za njim sta še govorila učitelj g. Velikanja, goriški rojak, in domačin g. Opravž, nakar je bila soglasno sprejeta resolucija, ki poziva našo vlado, da stori najodločnejše korake pri Zvezi narodov, da se napravi sedanjim razmeram v Italiji konec, kar ji bo sedaj v zvezi s Francijo tem lažje. Za J. M. je bilo nabranih Din 401.
V restavraciji „pr| treh ribnikih" » nedeljo 27
rRV0- KONCERT
Nadležni berači.
Čeprav oblasti omejujejo beračenje * vso vehemenco, se v mestu pojavlja vedno več beračev, zlasti ob petkih, ki s° si ga izbrali za izvrševanje svoje plodu* nosne obrti. Da število beračev narašča ni čuda, kajti med devetimi včeraj attd*	s
ranimi prosjaki sta tudi dva hišna posest* nika, ki sta prišla z dežele zbirat miloda* re. Policija jih bo občutno kaznovala ’n jih oddala sodišču. —
Tatvine.
V noči od četrtka na petek je neznan storilec ukradel iz kurnika zasebnice Ju* lijane Teichmeister na Koroški cesti 8> dve 150 Din vredni gosi. — Biljeterju Grajskega kina Ivanu G. je sinoči izginila iz garderobe 500 Din vredna zimska suknja in klobuk. Storilec je neznan. — G°* stilničarju Adolfu Psundru pa je neznan uzmovič iz restavracije Halb\vidl ukrade! novo dvokolo, znamke »Stirya«, vredno 2500 Din. —
Nezgoda pri delu.
V Franz-ovem mlinu si je včeraj 211ev na delavka Marija Duh iz Krčevine P° nesreči pri stroju ranila resno roko. P° zdravniško pomoč je morala v bolnišnico. —
Miklavžev večer
priredi odsek za zgradbo »Sok. doma« * nedeljo dne 4. decembra v Nar. domu. Ob 3. pop. istega dne pa je istotam nastop Miklavža za deco z obdarovanjem sokolske dece. Darila z natančnimi naslovi za popoldansko kakor tudi večerno obdarovanje naj se oddajo pri hišniku v Nar. domu. —
»Jadranov« Miklavžev večer.
Splošno znano društvo »Jadran« priredi tudi letos Miklavžev večer, to pot V nedeljo, dne 4. dec. v dvorani Zadružno gospodarske banke. Za otroke pride sv. Miklavž ob 7. uri, za odrasle pozneje. — Na sporedu so tudi razni humoristični nastopi. Darila se iz prijaznosti sprejemajo v trgovini gosp. Kravosa na Aleksandrovi cesti. Znanci in prijatelji društva se vabijo k udeležbi. — Odbor.	1779
VRSTNI
Pojedin* piščancev, pitenih klobas in kroiov. Priložnost u ples. — Dobra vina. svež« sivo.
Glavni dobitki v žrebanju V. razreda
14. kola državne razredne loterije so bili izžrebani na srečke, kupljene pri tvrdki Anton Golež, Maribor, Aleksandrova c. 42: Din 40.000 št. 62210. po Din 20.000 št. 29613, 54.583 in 86.636, in po Din 10.000 št. 13698 in 24.482 ter veliko število po Din 4 000, 2.000 itd. Brzojavke, s katerimi so bili dobitki iz Beograda brzojavno javljeni, so istotam izložene v izložbi. — Žrebanje traja še do 7. decembra naprej.
1776
Kam pa za Miklavža z otroci?
V Grajski kino, tam bo predvajala Zveza kult. društev lep kulturni film in poleg tega še pravljico o Rdeči kapici in kar je največ, prišel bo tudi Miklavž in bo 20 otrok obdaril z oblekcami in vsem drugim otrokom dal lepo darilce. Predstave v petek, 2. dec., ob 2. in 4. popoldne, v soboto 3. dec. ob bs 10. in 11. dop. Sedeži po 3 Din, lože 5 Din. —
Hotel »Zamorc«.
Jutri, v nedeljo, domače jetrne klobase. Koncert Lepa priložnost za ples. — Priporoča se Pavla Jančar. —	1781
Posebno dobro uspelo izložbeno reklamo ima g. Rado Tipel, trgovec s kandlti na Kralja Petra trgu 9. Opozarjamo na današnji oglas v »Večerniku«. —	1766
Pri hemoroidih,
težkem odvajanju, bolečinah v črevesu, te žkem zdadanju v boku in vrtoglavosti deluje Franc-Jožefova voda prijetno o-lajšujoče, a često popolnoma izleči. Strokovnjaki za notranje bolezni priporočajo v mnogih slučajih, da se pije vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše Franc-Jožefo ve vode. — Dobiva se povsod. —
Ure, zlatenina na obrobe
brez poviška. Ilger, Maribor, Gosposka ul. 15. —	a*
V Maribora, cfn« 2& KL t$27.
Mariborski V d C fc K N I h Juiia.
. l <±li
%X£&&&*%£ £ns£c£srz£
tet, y frrigGteifi čeoi§£
  „WIMPASSING
mM PAS S ING
Naš vsakdanji kruh, gibance
in drugo
ČUDNI KRUŠNI OBIČAJI NA POHOR JU. — KAKO PEČEJO KRUH. — Gl-BAN’ CE _ NARODNA JED. SVET OVNOZNANE PRLEŠKE POGANCE. — »PRLEŠKI VEČERI« S POGANCAML — MARIBORSKI JEDILNI LISTI. —
M a r i b o r, 26. novembra.
Pohorske žitnice ali »kaste« so letos dobro napolnjene in skrb za vsakdanji kruh ne bo težka. Kruh ima na Pohorju, kakor tudi v Slovenskih goricah posebno veljavo, kar je le malokomu znano.
Zanimivi so nekateri krušni običaji v •Jaših krajih. V Slovenskih goricah kru-aa z načetim krajem ne obračajo proti Vratom, ker lahko — odide, v hišo pa Pride lakota. — Ako stopiš v pošteno slovensko hišo, dobiš kmalu kruha, ki Se ga ne smeš braniti, ker kruh je — dar božji. Ta navada je razširjena daleč Po Slovenskem in priča o znani slovanski gostoljubnosti. Žal je tudi v tem oziru vojna in povojna mizerija hudo vplivala; dandanes velja ta običaj le za došle Prijatelje in znance, napram neznancem •e pa previdnost popolnoma umestna, ko •e Po cestah brezštevilno »potnikov«. — Veliko spoštovanje ima ljudstvo do kruhovih drobtin, ki nikdar ne smejo padati Oa tla, — »sicer bomo morali toliko let v vicah trpeti, kolikor drobtin je na zem-Ijo padlo«. Zato se morajo drobtine pobrati in poljubiti. Tudi na Pohorju pravijo, da se duše v vicah jočejo in je silen greh, če kdo po drobtinah hodi. Pripoveduje se, da je nekdo stopil na drobtino kruha iz ošabnosti; drobtina je pa tako zakriknila, da je ta človek oglušil fe je ostal gluh do smrti. Drobtine se morajo vedno spravljati in kuretini dati ali pa sežgati. Prava pohorska gospodinja si vedno razdeli »peko« tako, da hiša ni nikdar brez kruha. Največja sramota je, če v hiši zmanjka kruha.
Kadar se v kmečki hiši peče kruh, je to veliko veselje otrok, katerim je namenjen poseben delež. Gospodinja vstane že Ob 2. url, zakuri veliko krušno peč, zamesi kruh, ki že mora biti ob svitu zore Pečen. Velikost hlebov je odvisna od peči Največje hlebe »producira« Prlekija, kjer se včasih lahko primerjajo z — mlinskimi kolesi. Pri Sv. Bolfenku so pri peki kruha sploh čudni običaji, ki jih sicer malokje najdemo. Kadar se peče kruh, ne sme nihče »ljudskih« (tujih) priti k hiši, ker testo se noče nikakor vzdigniti in
tudi na sredini ne bo kruh pečen. Dokler ni kruh pečen, se ne sme Šteti, koliko kolačev ga je, ker se sicer ne speče lepo. Kadar se peče, se vsikdar napravi mali kolaček iz tistega testa, ki se iz korita postrže; pečen kolaček se razlomi na štiri kose in se dene na okno. Štirje kosi pa morajo biti, ker so štirje vetrovi, da tako na vsakega en kos pride, da preveč ne »pušejo«. Otrokom se navadno tudi napravi poseben hlebček, še celo konji dobe svoj poseben košček, »ker so tak težko pridelati pomagali«.
Posebno vlogo igra kruh o božiču in za veliko noč, nič manj slaven ni ob gotovih cerkvenih in domačih praznikih, čudno je, da marsikje shranijo nekaj od onega kruha, ki ga je mati po vpeljevanju jedla, da bo otrok bolj — skop.
Vzor pozemeljske sreče v Slovenskih goricah so giban’ce, ki so prava narodna jed tudi v Prlekiji. Znane so tudi kot pogance ali pogače, namazane s sirom in vrhnjem. Pravilno jih znajo speči le Slo-venjgoričanke in se po receptu ta močnata jed ne da pripraviti. Prav taka narodna umetnost so hajdinski krapci, kva-senice. petkovice, presnjača ali jerpica in razni kolači. Na Pohorju posebne narodne močnate jedi razen splošno znanih potic, ni. Najnavadnejša jed je močnik iz koruzne, pšenične ali ajdove moke, seveda tudi žganci, ob posebnih prilikah pa mlinci, ki so znani tudi drugod po Slovenskem.
Prleške pogance so svetovno znane, saj jih najdeš v vsaki večji kuharski knjigi kot »windische Poganzen« in so jih svojčas pekli kot špecijalitete v Gradcu in na Dunaju. Dandanes bi jih tam menda zaman iskal po jedilnih listih, saj jih niti v Mariboru (razen na Glavnem trgu) ne dobiš v nobenem lokalu.
Prijetno presenečen sem pa bil nekoč v Slovenjgradcu, kjer tamkaj Živeči Prleki (okoli 15) prirejajo stalne »prleške večere« s — pogancami. To je bilo veselo, prav »prleško« razpoloženje!
Mariborski gurmani se pa zadovolje s tirolskimi cmoki, salcburškimi žličniki, — »Linzer« tortami itd.
Mnle naših Špeharjev
(Na naslov mestne občine.)
P t u j s k o p o 1 j e, 25. nov,
Ker vemo, da se »Večernik« kot resnično demokratski list, zavzema za vse ljudske težnje, ki so pravične, se obračamo na Vas, da priobčite naslednje:
Mi »Špeharji« smo zgodovinsko privilegiran stan (o tozadevnem dekretu Marije Terezije in drugih zgodvinskih privilegijih bomo poročali v posebnem spisu! Op. poroč.) ter je napačno, če nas kdo istoveti z navadnimi mesarji, ki imajo povsem drug obrtni statut (pravila).
Naši vozovi so dali in dajejo ob sobotah Mariboru tipično obeležij Stali smo do nedavnega na Koroški Cesti, od koder so nas demontirali, ka-k°r znano, na — Vojašniški trg.
Nimamo nič proti temu, če smo se z ozirom na visoko, razvit promet mesta Maribora morali umakniti s svojimi vozovi s Koroške ceste, ki je itak zelo ozka, ni pa nam in tudi ne občinstvu prav, da so nam odredili Vojašniški trg, ki ni nič kaj pripraven za naše vozove in stojnice.
Računajoč na uvidevnost merodajnih faktorjev, si usojamo predlagati sledeče:
1. Na Vojašniški trg naj se namestijo kmetje s krompirjem, zeljem, čebulo in drugimi deželnimi pridelki.
2. Za nas Špeharje pa bi bilo umestno, da se nam dodelijo vsaj dve vrsti na Vodnikovem trgu ob Koroški cesti, preo-
stali vozovi pa bi se naj razmestili po Strossmajerjevem drevoredu, kjer sploh ni nobenega vozovnega prometa ali pa vsaj tolikega ne, kakor na Vojašniškem trgu.
3. Merodajni činitelji naj imajo pred očmi, da tudi mi gledamo na čistost (in higijeno kakor pravite v mestu), zato je ravno Strossmajerjev drevored najprimernejši za špeharske vozove; kajti poleti ni pod kostanji ogabnih muh in tudi je meso zaščiteno od vročine, pozimi pa je ta ulica za naše stojnice kakor nalašč pripravna.
4. Pred očmi pa imamo tudi dejstvo, da smo na Vojašniškem trgu odrezani od trgovin, medtem ko smo poprej svoje potrebščine kupovali v najbližnjih trgovinah, kjer smo postali dobri odjemalci, sedaj pa moramo na škodo svoje obrti zapuščati stojnice in tavati naokrog.
Pričakujemo, da bodo uvidevni krogi pri mestni občini res uvideli upravičenost naše nedolžne zahteve ter nas dirigirali na Vodnikov trg in v Strossmajerjev drevored; saj bo s to gesto mestne občine koza cela in volk sit, ker se ni treba bati da bi se naša mesarska konkurenca zaradi tega razburila, četudi bi nas raje videli nekje na Pristanu, če že ne — v Dravi l
Ptujskopoljski špeharii.
Prosveta
Novinarski koncert v Mariboru
Po zgledu drugih krajev naše domovine priredi tudi Mariborski novinarski klub na praznik Narodnega ujedinjenja, v četrtek, 1. decembra zvečer v Unionski (Gotzovi) dvorani velik koncert, če-gar čisti dobiček je namenjen okrepitvi pokojninskega fonda, zopet kamenček k zgradbi starostne preskrbe novinarjev. Pri prireditvi, ki je zamišljena obenem kot dostojna proslava največjega državnega praznika, sodelujejo vsi mariborski pevski zbori. Letošnji koncert se bo vršil v večjem obsegu in bo tudi spored pestrejši. Povabilu so se odzvali tudi nekateri solisti, kakor operni baritonist gosp. Fran Neralič, ki nastopi s prekrasno Caničevo balado za bariton »Majka« in ki ga spremlja na klavirju gdč. Minka Z a c h e r 1 o v a, ter klavirski virtuoz g. profesor Herman F r i s c h z dvema lastnima skladbama.
Oficijelnemu koncertu sledi družaben večer s plesom, pri katerem nastopi vojaška godba pod osebnim vodstvom g. višjega kapelnika Josipa Č e r m a k a. — Prireditev se bo vršila v veliki dvorani in vseh stranskih prostorih »Uniona«. Preskrbljeno bo, da bodo prostori primerno topli in zračni. Del postrežbe posetni-kov prireditve prevzamejo iz prijaznosti gojenke tukajšnje gospodinjske šole »Vesna«.
Za novinarski koncert se opaža že v vseh slojih prebivalstva ne samo v Mariboru, ampak tudi v okolici veliko zanimanje. Prihajajo že naročila za rezerviranje miz pri družabnem večeru. Zal je na razpolago le omejeno število miz, tako da je v interesu slehernega, ki namerava posetiti koncertno akademijo, da se pravočasno prijavi za mizo. ki se mu bo po možnosti rezervirala. Vendar se morejo upoštevati le naročila za popolna omizja, da ne ostanejo omizni sedeži nezasedeni. Ustne, pismene ali telefonske prijave sprejema uredništvo »Marburger Zeitung«.
Začela so se razpošiljati vabila na koncert. Kdor ga po pomoti ne bi prejel, naj tega ne smatra za omalovaževanje, ampak naj oprosti, ker so novinarji preobloženi z delom. Vabljen je vsakdo! Vstopnice bodo najkasneje na razpolago v soboto, 26. t. m. v trgovinah gg. Zlate Brišnikove in Josipa H o f e r j a. — Tehnični del koncerta je iz prijaznosti prevzel Koncertni biro »Glasbene Matice«. V predprodaji in pri večerni blagajni, ki se otvori na dan koncerta ob 19. uri, se dobi tudi tiskano besedilo pesmi, ki se bodo izvajale na koncertu.
Gg. pevovodje poediih nastopajočih zborov se vabijo, da se v nedeljo, 27. t. m. ob 10. dopoldne sestanejo h kratki konferenci v prostorih Glasbene Matice, da se definitivno sestavi spored koncertnih točk.
ICtftee za Miklavža In boilt
Oton Župančič, »Pokoncu Izpod korenin«. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena trdovezani večbarvni slikanici s poštnino vred 35 Din. — Pod tem naslovom je izšla za Miklavža pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani krasna slikanica, za katero je priredil slovensko besedilo Oton Župančič. Bujna fantazija povede mlade radovedneže pod rujavo zemljo, kje ždi in spi ob koreninah nešteto žuželk, hroščev, bub in gosenic in kjer tičijo v zemlji koreninice, korenčki in gomolji tisočev bilk in cvetk. Vse čaka klica matere, da jih pozove izpod korenin v življenje. In ko ta klic zadoni, tedaj se prebudijo iz dolgega spanja za-spančki, si popravljajo in krojijo oblekce, jih barvajo in konečno vsi veseli, okrašeni z najrazličnejšimi cvetlicami zlezejo na ozelenelo trato. Vsa priroda jih je na
mah polna. V nji se radujejo toplega soln-ca, dokler jih v pozni jeseni mrzel vetei zopet ne nažene nazaj pod korenine. — Lepše slikanice slovenska mladina za letošnji božič ne bi mogla dobiti. Otroci jo bodo na mah vzljubili in vedno znova in znova prebirali in gledali. Knjiga se dobi tudi v knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 13.
+ Domače in tuj'e živali. Večbarvna slikanica. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena 30 Din. — Nepregledna vrsta živali, izvrstno v večbarvnem tisku reproduciranih, ki daleko nadkrilju-jejo slične proizvode. Prav toplo priporočamo.
Mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sobota, 26. novembra ob 20. uri »Eva«,
ab. C. Kuponi.
Nedelja, 27. novembra ob 15. uri »Čar-
daška kneginja«. Znižane cene. — Ob
20. uri »Rokovnjači«. Premijera. Pondeljek, 28. novembra. Gostovanje V
Ptuju. (»Čardaška kneginja«).
Kulturni filmi v Mariboru
Zveza kulturnih društev v Mariboru je s tem šolskim letom pričela predvajati kulturne filme. Pomen takih filmov je velik; vrednost kulturnih filmov za mladino in odrasle so spoznali v vseh kulturnih državah. V večjih državah, kjer je šolstvo in skrb za narodno prosveto mnogo bolj razvita kakor pri nas, imajo vpeljana redna predvajanja kulturnih filmov, v velikih mestih imajo celo šole svoje lastne kinoaparate. Pri nas še nismo tako daleč. Edino v Zagrebu imajo redne kino-predstave za šole. Na določeni dan v tednu se od 8. zjutraj do 6. zvečer razvrsti šola za šolo, da prisostvuje filmu, ki se tisti dan predvaja. Z nizko vstopnino se vzdržujejo te prireditve in priskrbe novi filmi. Zagrebška občina je tem prireditvam zelo naklonjena. V Ljubljani predvaja kulturne filme Zveza kultur, društev že drugo leto in so se te prireditve med mladino in odraslimi zelo udomačile.
Zveza kultur, društev v Mariboru se je letos odločila, da bo predvajala kulturne filme. Zveza stoji na stališču, da se je treba danes poslužiti vseh sredstev, ki morejo razširiti človeško obzorje. Ako predavaš v šoli ali pred občinstvom o pokrajinah, narodih, živalstvu, industriji itd., je to zelo važno, zanimivo in poučno. Ali velik korak dalje je storjen na polju narodne prosvete, ako moreš besedo podpreti z živo sliko. Kdor je videl dosedanje kulturne filme Zveze, n. pr. Pragozdovi ob reki Amaconki, Mehika, Zvezde na nebu in Življenje na avstralskem otočju, ima o teh krajih, o življenju in običajih domačinov in o zgodovinskem razvoju posameznih zemelj in vsemirja popolnoma drug pojem, kakor ga ima človek, ki čita mrtvo knjigo. Brez dvoma je, da so tl filmi za vsakogar, zlasti pa za mladino, ki še poseča šolo, velike važnosti.
Vstopnina za vzdrževanje teh prireditev je tako nizka, da jo zmore vsak. Da je temu tako, je najlepši dokaz dober obisk pri dosedanjih kulturnih filmih. Z veseljem je treba po-vdariti, da so se kulturni filmi v Mariboru udomačili in bodo v zimskem času najboljše in najpriljubljenejše in najcenejše razvedrilo za mladino in odrasle.
Ako bo obisk lep. bo Zveza lahko nudila vedno lepše in dražje filme; pozabila pa ne bo tudi mladine, ki v največjem številu poseča te predstave. Spomnila se je Zveza mladine že sedaj za Miklavža. Obdarovala bo 20 otrok z zimskimi oblekami. In tudi v bodoče se je bo spomnila, ali v naprej noqe obljubovati, kako in s čim
Mariborske
TRI IZPOPOLNJUJOČE SE
Maribor, 26. novembra.
Zadnjič sem gospodu uredniku predložil par ostrejših snimkov, katerim sem s pomočjo najnovejše vede, zvane tipologija mariborskih ulic dal precej jasen diapozitiv. Pa je g. urednik zmajal z glavo in nekaj lamentiral o nekem pritiskovnem zakonu, kar sem si vzel precej k srcu in sklenil preustrojiti svoj filmaparat tako, da nihče ne bo znal osebam imena, to pa samo zato, da ne bo tiskovni zakon pritiskal ob steno nedolžnih ljudi. Torej, čuj-mo:
I.
Gradili smo (SHS je plurale tantum) ljutomersko prekmursko železnico. Razume se, da smo o tem tudi govorili vsepovsod. Nekdo, ki se v Mariboru rad trka na prsa (a drugi so ga že potrkali po širokih plečih namesto po izrazitem kljunu) je dejal važno in z gesto državnika: «Ne vem če se bo ta železnica — o r i-jentirala...« Naravno da smo se mi nepismeni dripci, ki nismo po milosti božji in volji naroda slovenskega še postali narodni poslanci in ministrski konkurenti — spogledali, a jaz, ki zlatega molka niti v spanju ne upoštevam, sem zinil: »če se ne bo ta železnica o r i j e n-tirala, se bo lepega dneva prikazala pri Ruški koče « A on: —
»Tudi to je sčasoma mogoče, če bo narod v našem taboru trden in vztrajen...«
Vederemo! Pa bi človek povedal ime, priimek, zvanje in domovinsko pristojnost možakarja, če bi se — r e n t i r a 1 o.
II.
Druga slika. Po ulicah ga vidite in v oštarijah vabljenega in nevabljenega liki konjska muha, predno se poslavlja v transcendentalno življenje. Nosi sukno in lepo odgojen je.
Njegove ustne črnskega pokoljenja se zadovoljno smehljajo.
V obrazu je malo (ali ni nič) sledov 'duha oziroma duhovitosti, zato je več sala in — zadovoljstva. Kadar hodi, se ziblje, kakor da se je to naučil na beograjski kaldrmi — a noge pričajo, da ni bil 'fiikdar vojak, četudi rad o vojski debatira... Če ga vidiš, na ulici, ga vidiš redkokedaj samega: enkrat ga spremlja kak pater, enkrat kak cerkovnik, največkrat pa kak »činovnik«, ki mu manjkale še 14 dni za povišanje »u višu grupu i položaj«...
Sokolstvo
Citai in uvažui!
Ne pravimo samo: »Kar Slovan, to Sokol!« nego dodajmo takoj: »Kar Sokol, to pravi in zaveden Jugosloven!« Biti zaveden Jugosloven pomeni podpirati vse dobro, kar je v prospeh Jugosloven-stva. Zaveden Jugosloven si je pred vsem svest tega, da politična samostalnost ne pomeni nič brez gospodarske samostal-nosti. Gospodarske samostalnosti pa se domoremo samo tedaj, ako bomo podpirali brezizjemno jugoslovansko oz. splošno slovansko izdelovanje s kupovanjem jugoslovenskih odnosno slovanskih izdelkov. Ne kritikujmo nikoli brez vzroka jugoslovenskih oziroma slovanskih izdelkov samo zato, da bi znižali njihovo ceno, nego glejmo nasprotno v svojih domačnostih, da se ne bodo kupovali nejugoslovenski odnosno neslovanski izdelki. Verujmo več svojim očem nego tujim besedam. Ako je jugoslovenski oziroma slovanski izdelek v čem pomanjkljiv, potem opozorimo svojega trgovca-liferanta in ta že izposluje izboljšanje. Podpirajmo v prvi vrsti naše iugoslo-venske odnosno slovanske trgovce in obrtnike, zavedajoč se, da trgovec ne ži vi od blaga, nego od njegove prodaje Ne nosimo denarja onim, ki niso naši prijatelji, s tem jih ne pridobimo za jugo-slovensko stvar, nego samo krepimo njihov porast in njihovo — drznost. S podpiranjem naših izdelovalcev zvišujemo blagostanje, kajti s tem zmanjšujemo brezposelnost jugoslovenskih ljudi ter pomagamo tem in trgovcu ter obrtniku. Geslo vsakega zavednega Jugoslo-vena bodi od danes: Samo jugoslovanski oziroma slovanski trgovec in obrtnik je liferant vseh mojih potreb! — (Po »Včstn. tčšinskč sok. ž. Jana Čapka«.)
šDecljalitefe
3SEBE — EN SAM BOG.
Po trotoaru hodi vedno v zlati sredini in si med »sodrgo«, ki mu je bila pred 3 tedni »trpinčeni narod davkoplačevalcev«* dela svobodno pot z manšetami, ki mu priličijo kakor kravi — sedlo, če se vse-de v gostilno, prileti k njemu vse od šefa preko plačilne do pikola. Golaž povžije z žlico, s prstom briše krožnik, a žemljo reže; ako pa dvigne k svojim ustnam, zamorskega pokoljenja, čašo vina, tedaj mora čuti vsa gostilna in najbolj skrita družba v posebni sobi. Sedi z razkoračenimi nogami s klobukom na glavi, brado podpirajoč s palcem in kazalcem in če se mu zljubi, vzame sosedu časopis izpred nosa. Enkrat (mogoče večkrat) pa v kavarni zagrabi francoski dnevnik, ga odvažno vrti po rejeni dlani in čita — narobe ... Tupatam namiguje-damam ali pa jim obrača hrbet in če ga kdo — kakor je v našem mestu navada — ponižno v-praša ali nagovori, drži roke v žepih in govori v pluralu: »Bomo že napravili..«
Če igra na karte, pa izgubi, se skrega in nihče se mu ne upa ugovarjati — celo mesar ne, ki ima stalen cenik za govedino,, teletino in svinjetino.
III.
Tretji film. Na pokrajinski razstavi. Med vinskimi paviljoni je še dobro šlo. Tudi pri buffetih. Ubogi natakarji in prodajalke itak vse prenesejo, če se v redu plača in da 25 para napitnine.
Ali križ je v umetniški razstavi.
Možakar tretjega obraza vstopi in čita: »Galerija mladih«. — Gleda in se o-zira, kje bi videl galerijo in kje »mlade«. Z gestami, ki silijo človeka na krčevit jok, hodi od slike do slike, vprašuje reditelje, kaj predstavlja ta in ona slika, od-majuie važno z glavo, si nekaj beleži, mrmra nerazumljiv volapiik o nekem »umet-ničkom odelenju ministarstva prosvete«, pljune po parketu in gre naravnost k me-nažeriji, kjer so sloni, opice in dresirani osli in ostane tam toliko časa, da dobiš vtis, da je došel med svojce... V mena-žeriji najde ljudi in če jih ne najde, jih najde s silo svoje odvažnosti ter jim razlaga, kako slabe umetnike ima današnja doba in kako pokvarjeni, nemoralni ne-marneži so kiparji. Opice mu prikimajo in »On« še ne verjame, da je imel blago-pokojni Darvvin — prav.
Iniernacronala leoote
Ostro tekmovanje se pripravlja. Vsa Evropa se zanima za izid. V slavnostni dvorani berlinskega Zoo bo 10. decembra izvoljena evropska kraljica mode za prihodnje leto. Razumljivo je, da mora biti ta kraljica ne samo glede toalet, marveč tudi glede telesne lepote nekaj posebnega. Velika večina glavnih evropskih mest odpošlje svoje tekmovalke. Na tekmo pride tudi modna kraljica tekočega leta, gospodična Delvs. kakor tudi podkraljica gdč. Klarič. Letošnja modna kraljica je bila izbrana koncem lanskega leta na Dunaju.
Mesta Dunaj, Pariz, Berlin, Budimpešta in druga imajo še svoje posebne modne kraljice. Pariška modna kraljica je gospodična Pellou, ki je v službi sloveče modne hiše Laurin. Ko so jo sedaj vabili na tekmo v Berlin, se ni hotela odzvati. Na ponovna vabila so dobili celo odgovor, da njen naslov ni znan. Vse to radi tega, ker pripravlja velika pariška modna hiša Laurin gotovo kako posebno modno senzacijo, s katero noče predčasno med svet, da bo pozneje iz-nenadenje in občudovanje tem večje. Pariz bo seveda z mnogimi drugimi tekmovalkami dobro zastopan. Na tekmo pridejo lepotice celo iz Newyorka, ki se pa tekme ne bodo udeležile, ker velja samo za Evropo.
London še nima svoje modne kraljice, odposlal "bo pa tudi lepo število svojih lepotic v Berlin. Med Parizom in Berlinom je vsaj, kar se tiče mode in lepotic, prenehalo vsako nezaupanje. Lansko leto so povodom mednarodne modne konkurence morali še intervenirati diplomati, letos pa tega ni več treba, ker gre vse gladko samo od sebe. Od vseh in-ternacijonal se je internacijonala mode in lepote najhitrejše osnovala.
Iveri živ! enske modrosti
Kdor je prišel do svojega cilja, nikaksr ne sme verjeti, da ga je — dosegel.
•
To, kar imamo, podcenjujemo, medtem
ko ono, kar smo — precenjujemo.
*
Izvršuj svojo dolžnost tako dolgo, dokler ti ne postane prijateljica.
*
Duh je neumrljiv (nesmrten). — (Ovl-dius Naso 43. leta pred Kr. r.)
•
Duh je, ki sebi gradi telo! — (Fr. v.
Schiller — Wallensteinova smrt 1799.)
*
Duh ima svoje večne pravice; on se ne pusti omejiti od — predpisov. — (Hein-rih Heine 1826.)
Duh je močnejši kakor — meč - (Em. Geibel 1842).
*
Proti osvoboditelju duha so ljudje najbolj nespravljivi v sovraštvu, najbolj nepravični v ljubezni. — (Nietzsche, zbr. sp. 1895—1897.)
*
Črka ubija, duh pa oživlja. — '2. kor. 36.)
*
Neverjetno je, koliko pripomore duh k vzdrževanju telesa. Samo ne sme duh podleči telesu. (Primerjaj iz Sv. pisma! Duh je sicer voljan, a meso je slabo! —) — (J. P. Eckermann iz razgovorov z Goethejem 1830.)
*
Mi ostanemo mladi tako dpi go dokler se lahko učimo, sprejemamo nove navade in — prenašamo ugovore.
’ *
Vsaka znanost (oz. znanje) ima svoj izvor v dvomu —, svoj konec v veri.
*
Revežev trebuh je korito božje, kdor ga napolni, je prijatelj božji. — (Perz. pregovor.)
*
Mi smemo drugače misliti, kakor misli naša doba, a ža’ost je, da se ne smemo drugače — oblačiti.
*
V nesreči najdemo največkrat oni mir, katerega smo izgubili iz strahu pred nesrečo ...
*
Vsaka knjiga ima svo:r 'o v — glavi čitatelja.
Nobena knjiga ni tako slaba da ne bi dala katerekoli koristi.
*
Iz ust do ust se sliši: — Čas beži, čas beži: mkdo pa ne pomisli, da je čas večen in da materija teh iadikovalcev vedno spreminja svojo obliko.
*
Mohamed je reke': Kdor te suženi svojih strasti, svojih ždia in svoiega lastnega JAZA — je najnizkotnej*i suženj pod solncem božjim.
•
Teši sebe, če ti modri graja kar tvoj genij je rodil!
Tl od hvale, ki jo norec laja mnogo slabše bodeš žil...
(Španski pesmi,- Tnate.l
Nesrečen lov na s snike
Ob angleški obali so več dni zaporedoma divjali silni viharji in ribiško prebivalstvo je zopet imelo strašne dneve in noči. V pristanih priklenjene čolne je odtrgalo in razbilo. Materijalna škod^ je bila velika. N..zadnje so razdivjani elementi zahtevali tudi človeške žrtve. Ko je začel vihar, se je ribiška ladja »Alas-ka« nahajala na odprtem morju na lovu na slanike. Isti dan, ko bi se morala vrniti, so pa valovi vrgli na suho nekaj desk, katere so vsi okoliški ribiči spoznali za žalostne ostanke »Alaske«. Na ponesrečeni ladji je bilo devet mož. Sredi viharja je odšlo nekaj ribičev na morje, a so se po velikem in brezuspešnem trudu zopet vrnili. Žrtev valov je postal tudi holandski parnik »Georgia«, ki je vozil petrolej. Tudi tu je par mož izgubilo življenje, ostalo posadko je pa rešila neka druga holandska ladja.
iz Š*uc?rske kn'ž ;ce v t atl oru
Priobčuje Janko G 1 a s e r IV.
Bogdanovič D.:	Pregled Ktyizevnosu
hrvatske in srpske. Zagreb 1914—1918. (1033.)
Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. Urejajo A. Kaspret, F. Kidrič, R. Nahtigal, F. Ramovš. Ljubljana 1918—. (400.)
Giaser K. s Zgodovina slovenskega slovstva. V Ljubljani 1894—1898. (527.)
Grada za povjest književnosti hrvatske. Uredio M. Srepel. U Zagrebu 1897—» (708.)
Grafenauer I.:	Zgodovina	novejšega
slovenskega slovstva. Ljubljana 1909— 1911. (534.)
Klaič V.; Knjižarstvo u Hrvata. Zagreb 1922. (495.)
Kostrenčič I.:	Urkundliche	Beitrage
zur Geschichte der protestantischen Literatur der Sudslaven i. d. Jahren 1559— 1565. Wien 1874. (1216.)
Kritika. Uredil J. Vidmar. V Ljubljani 1925—1927. (1201.)
Kukuljevič Sakcinski I.; Bibliografia hrvatska. U Zagrebu 1860—1863. (1143.)
Macun I.: Književna zgodovina Slovenskega Štajerja. V Gradcu 1883. (U68.)
Marjanovič M.: Iza Šcnoe. U Zadru b. 1. (765.)
Marn J.: Jezičnik ali pomenki o slovenskem pisanji. V Ljubljani 1863—1892. (I, II 779.)
Murko M.: Geschichte der alteren siid-slawischen Literaturen. Leipzig 1908. (1229—5J2.)
Napotnik M.; Kratek pregled bosanskega slovstva. V Mariboru 1884. (1166.)
Pirjevec A.: Slovenski možje. Na Prevaljah 1927. (15.220-20.)
* Popovič P.: Jugoslovenska književnost kao celina. Sremski Karlovci 1922. (15.995—104.)
 *------:	Pregled srpske književnosti.
Beograd 1922. (1002.)
* Prijatelj I.: Slovenačka književnost. Beograd 1920. (999.)
Razprave. Izdaja Znanstveno društvo za humanistične vede. V Ljubljani 1923—• (394.)
Simonič F.: Slovenska bibliografija. V Ljubi iani 1903-1905. (434.)
+ Skerlič J.: Istorija nove srpske književnosti. Beograd 1921. (653.)
 *------:	Istorijski pregled srpske štani-
pe. Beograd 1911. (437.)
Šafarik P. J.: Geschichte der sfldsla* wischen Literatur. Prag 1864—1865. (436.)
Slebinger J.: . Slovenska bibliografija za 1. 1907—1912. V Ljubljani 1913. (435.)
Vodnik B.; Po vi jest hrvatske književnosti. U Zagrebu 1913. (652.)
V tridesetih dneh 686 povoženih ljudi.
Po washingtonskl statistiki so v času od 15. oktobra do 15. novembra v 77. mestih avtomobili smrtno povozili 686 ljudi. Take statistike v Ameriki neprestano izkazujejo strahovito število smrt-nih žrtev cestnega prometa. Listi z velikimi črkami objavljajo take strašne statistike, rotijo in zaklinjajo avtomobiliste k obzirnosti do pešcev, policija strogo pazi in nalaga visoke globe za prehitro vožnjo, a vse to nič ne pomaga.
25 milijonov za dve sliki.
Izredno dragoceni sliki:	Ducclosov
»Vrag skuša Krista« in Bernasova »P^ na Kalvarijo«, ki sta bili last. pokojnega jeklenega kralja H.^ C. Fricka, sta bili prodani za izpopolnitev umetniških zbirk v Metropolitain muzeju v Newyorku in za Carnegijev institut v Pittsburgu za
500.000	dolarjev (25 milijonov Din).
Okostja Napoleonovih gardistov.
V Peteržalki na Češkoslovaškem so pri izkopavanju temeljev za zgradbo neke hiše našli Človeška okostja, ki jih ie preiskal dr. Ovldius Faust in ugotovil, da izvirajo iz napoleonskih vojn. Napoleonove čete so po bitki pri Wagramu taborile v Peteržalki, kjer so izkopale tudi okope. Najdena okostja so torej vsekakor ostanki francoskih grenadirjev.
800letnlca mesta Gradca.
Spomladi leta 1928. bo sosednje avstrijsko mesto Gradec proslavilo 8001et* nico obstoja
v (HT-.rff.rtni ** ‘rT ,r'*vr
**
t V n f r « t f r r.i#ra,
SFran 5
„Raduje se življenje nam, saj Radion pere sam!“
\
Rarumna Mica uživa svoje življenje. Ne u či se z žehtanjem ali krtačenjem, za *yo dela Radion. Radion sam? Jal
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!«
Parilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Varuje perilo!
RAZUMNA
	n 1 n	MICA				m
		mmsam	EK53B!			
Straho e v višini 5.000 m
24 UR V TEMI IN SNEŽNEM VI HARJU. — NA LETU V INDIJO.
Angleška letalca Mac Intosh in Hinkler sta iz Londona odletela proti Indiji. Sedaj iz Lvova opisujeta svoj ponesrečen let tako-le:
»Ko sva polnih 24 ur krožila v neprestanem snežnem metežu in gosti megli, sva pristala kakih 10 milj daleč od poljske meje. Bila sva pa že blizu Astraha-na, ker sva preletela vsega skupaj 2800 milj. Ko je začel veter s snegom, nisva več videla zemlje. Dvanajst ur sva bila v popolni temi. Najprej je padala silna toča, potem je pa začel snežni metež. 24 ur v temi, toči in snegu je bilo najstrašnejše, kar sva do sedaj izkusila v svojem življenju.
Najhujše je bilo ponoči, ko sva bila pet tisoč metrov visoko ter ponovno brez vsake kontrole nad aparatom. Ko sva se začela spuščati, sva bila prepričana, da se bliža zadnja ura. Šele sto metrov nad zemljo sva zopet zado-bila oblast nad aparatom.
Več ur sva slepo krožila naokrog in končno sva se znašla med gorami, kakor v pasti. Zopet sva se dvignila, da bi prišla iz pasti ter se na ugodnejšem mestu zopet spustila nižje. Dviganje in spuščanje sva večkrat ponavljala. V največji nestrpnosti sva čakala, da se zdani a tudi od dneva nisva imela prave koristi, ker je bila pod nama neprodirna megla.
Mraz je bil strašen, aparat se je po kril z ledom in roke so nama bile tak*1 premražene, da o varnem vodstvu apa rata ni moglo biti govora. Par ur sva čakala, da bi se megla pod nama razpr šila. Ko so nama pa moči popolnoma opešale, sva se pa spustila na slepo sre 2o. Pristala sva na ravnokar zorani njivi in gruča kmetov naju je obkolila Kmetje so naju naložili na voz in po sla-
bem kolovozu odpeljali v vas. Nekaj vaščanov je pa ostalo pri letalu. V vasi smo obstali pred občinskim uradom aii pred policijo, kjer so naju izpraševali brezuspešno, ker se nismo razumeli. Po dolgem času so od nekod pripeljali moža, ki je za silo govoril nemški. Po tem tolmaču sva šele zvedela, da sva od Astrahana priletela na Poljsko. V vasi sva en dan počivala, drugi dan sva se pa zopet dvignila, da bi dosegla vsaj Varšavo. Blizu Lvova je pa zopet nastal hud vihar, gosta megla naju je ovila in morala sva se zopet spustiti na zemljo. Tokrat pa ni šlo tako srečno kot na njivi blizu meje. Naletela sva zopet na njivo, ki je bila precej visoko pokrita s snegom. Malo prej predno se je letalo popolnoma ustavilo, je pa na levi strani nekaj počilo, aparat se je z močnim sunkom zaril v sneg in zemljo in propeler se je zlomil. Ob sunku naju je vrglo daleč ven, a se k sreči nisva poškodovala.
To piševa v lvovskem hotelu. Pri boljšem vremenu bi bila imela gotovo uspeh. V 24. urah v temi in megli sva vendar letela s hitrostjo 110 milj na uro. Na polovici pota sva itak že bila. Če pomisliva na usodnih 24 ur nazaj, se na ■na zdi vse kot strašne sanje.
Pri vseh teh strahotah pa zrakoplov-'a ne mislita odnehati. Polomljeno letalo sta si že ponovno ogledala in radi -»opravila povpraša’a pri raznih strokov-piakih. Strokovnjaki so izjavili, da pojavila ne bi dolgo traiala. treba je pa pekai sestavnih delov naročiti iz angleške tovarne, kjer je bil aparat izdelan žrakon’ovca se sedaj brzoiavno pogajata 'z družbo, ki je njun let finansirala. Če !-»o družba hotela, se znnet dvigneta ter odletita mogoče v smrt.
Nesrečno nakluče mladec sleoara
Stanley Read je bil nameščen pri velikem londonskem specijalnem podjetju. Nenadoma je dobil nalog, da šefu tvrdke I. O. Pearsonu izstavi ček, glaseč se na 1000 funtov šterlingov. Mladi uradnik je hotel izkoristiti zaupanje in prekaniti delodajalca. Ček je nameraval vnovčiti zase, šefu pa na grozen način opisati bajko o razbojniškem napadu. Ni si upal sam v banko, da bi vnovčil ček, ker se je bal, da ga v banki ne spoznajo. Hodil je po ulicah in iskal primerno osebo, ki bi dobro izvedla njegovo namero. Nenadoma je opazil na bližnji klopi primitivno oblečenega moža, ki mu je za sleparski posel posebno ugajal. Pričel je z njim
razgovor in mu ponudil deset funtov, ako mu vnovči ček. Tujec je ponudbo sprejel. Odšla sta do banke in Read je nestrpno pričakoval njegovega povratka. Kmalu pa se je pojavil na ulici stražnik, ki je uradnika aretiral. Gospod, ki je na klopi počival, je bil namreč lastnik čeka I. G. Pearson, ki ga nespretni uradnik ni spoznal.
104 zaročenci 17Ietnega dekleta.
V Bologni je bila aretirana 171etna služkinja, ki je pri svojih delodajalcih izvrševala velike tatvine. V nočnem bo-lognskem življenju je bila znana kot velika dama, ki je nosila najelegantnejše toalete. Najzanimivejše pa je, da ima mlado dekle 104 zaročence, o katerih je vodila točno knjigovodstvo.
Šport
Svoboda : Železničar.
Jutri, ob 2.30 pop. se srečata v prven-stvei tekmi na igrišču SK Maribora Svoboda in Železničar v znamenju borbe za četrto, oziroma peto mesto. Torej nekak drugi derby med slabejšima kluboma, ki sta si po dosedanjih rezultatih popolnoma enakovredna. Za prireditev vlada precejšnje zanimanje, ker je to poslednja tekma v jesenski prvenstveni sezoni, ki ni prinesla nogometu nobenih izprememb. Ugodno je presenetil SK Ptuj, ki se je proti pričakovanju plasiral na tretje mest. Svoboda in Železničar bosta zasedla nadalnji dve mesti, dočim je Merkur z izredno slabim startom, dobil ni nobene tekme, proti pričakovanju potisnjen na zadnje mesto.
V poslednji tekmi ima ugodnejše izgle-de Svoboda, ki potrebuje za dosego četrtega mesta samo remis, dočim si Železničar lahko pribori četrto mesto samo z zmago. Po presoji na podlagi že odigranih tekem, razpolaga Svoboda z dobro obrambo, v kateri igra vratar, ki sicer ni v najboljši formi, odločilno vlogo. Nasprotno razpolaga Železničar z odločnejšim napadom, dočim vrši uspešno defenzivno nalogo le desni branilec. Svoboda ima v napadu sicer prodorne igralce, toda razen levi zvezi manjka vsem potrebna odločnost pri streljanju na goal. Izrazita kakovost posameznih igralcev pa pride do veljave šele v jutrišnji tekmi.
Nov težkoatletskl klub v Mariboru.
Na zadnjem sestanku rokoborcev in boksarjev iz Maribora se je sklenila ustanovitev lastnega težkoatletskega kluba in se je izvolil pripravljalni odbor pod vodstvom znanega prvaka v rokoborbi Rudolf Arzenšeka. Ljubitelji športa brez razlike narodnosti se naprošajo, da izkažejo svojo naklonjenost tudi novemu klubu in rezervirajo od gmotnih podpor, katere so dosedaj delili nogometu, lahkoatletiki in telovadbi tako velikodušno, mali del tudi novemu klubu težkoatletov. V prihodnih dneh bodo pooblaščenci pripravljalnega odbora posetili vse prijatelje športa radi prostovoljnih prispevkov ali pristopa h klubu ter se javnost naproša za njihov prijateljski sprejem. Pripravljalni- odbor I. Mariborskega težkoatletskega kluba, v Mariboru.
Hajduk v Zagrebu.
* Na državni praznik in 4. decembra gostuje v Zagrebu državni prvak — Hajduk iz Splita. Za gostovanje vlada v zagrebških športnih krogih veliko zanimanje. — Prvi dan bo nastopal s slabejšo, drugi dan pa z močnejšo postavo.
Rumunija se udeleži tekem za srednje* evropski cup.
Doznava se, da bo prihodnje leto v tekmah za srednjeevropski cup sodelovala tudi Rumunija. Razen tega je tudi znano, da bodo prihodnje leto zopet nastopili letošnji konkurenti, štiri po številu, ki po pravilih ne sme biti prekoračeno. Vprašanje je torej, kdo izpade iz tekmovanj v letu 1928.
Neznosne razmere v srednjeevropskem športu.
V srednjeevropskem športu so se prijateljske vezi med posameznimi savezi docela prekinile in zavladale prav neznosne razmere, ki otežkočajo normalne odnoša-je med športnimi instancami. Avstrijci so premlatili Čehe, Češkoslovaška bojkotira Dunaj, Madžarska se je radi igralca Konrada sprla s Češkoslovaško in Avstrijo, razen tega pa bo Madžarska bojkotirala radi vrnitve madžarske plakete s strani Češkoslovaške, ČSR. Jugoslavija pa stoji mirno ob strani in potrpežljivo čaka, kdaj jo bo »visoka« družba sprejela v svojo sredo.
Mednarodno prvenstvo v tenisu.
Doslej so imele le Amerika, Anglija in Francija nekak privilegij za organiziranje mednarodnih tekmovanj v tenisu. Na prihodnjem kongresu mednarodne zveze bo tudi Nemčija predlagala, da se njena vsakoletna tekmovanja v Hamburgu, kamor so imeli inozemci dosedaj le omejen dostop, uvrstijo v mednarodne prireditve. Isto namerava predlagati tudi Nizozemska na pomladskem kongresu v Parizn v slučaju, da se ne posreči prirediti olimpijskega turnirja v tenisu.
Urugvajci na olimpijadi.
Te dni so sestavili Urugvajci svoje nogometno moštvo za olimpijsko tekmovanje. Igralci so člani znanega Club Nacio-nal Montevideo in Penarol-a. Imenujejo se: Mazali: Rasazzi, Arispe; Vanzino, Fernandez, Andrade; Urdinaran, Scaro-ne, Petrone, Cea, Arrenmon.
Finci v St. Moritzu
Finska odpošlje na zimsko Olimpijado T St. Moritz bivšega svetovnega mojstra Thumberga, dalje Skutnabba, Korpelsa in Trimana, ki so mojstri v hitrostnem drsanju.
Madžarski prvak v Jugoslaviji.
Ferenczvaros, prvak Madžarske, prireja zimsko turnejo, na kateri bo odigral 12 tekem: v Beogradu, Atenah, Aleksandriji, Kairu in Carigradu.
Prispevajte za spomenik Kraliu Petru v Mariboru
OSRAM
NITftA
05RAM
NiTftA
Maksim Gorkk
Otroška leta
48 Poslovenil dr. L D.
Zganil se je, otrl obraz z roko in mo-
»Kaj ti je?« tno pogledal name.
»Vznojfl sem se! Poglej — koliko črvov je!«
Nato je zopet začel kopati zemljo in je nenadoma izpregovoril:
»Vse to delo je zastonj. Zastonj bratec. Hišo bom kmalu prodal. Na jesen jo skoraj gotovo prodam. Treba je denarja, da izplačam materi doto. Tako je ta reč. Le da bi ona mogla lepo živeti, Gospod z njo . . .«
Vrgel je lopato proč, mahnil z roko ter odšel za kopalnico, v kot vrta, kjer je imel gredice; jaz pa sem začel kopati zemljo ter se udaril z lopato po prstu na nogi.
To je bilo vzrok, da nisem mogel sprem ljati mater v cerkev k poroki, le pred vrata sem lahko šel in sem videl, kako je ona, držeč se za roko Maksimova, s sklonjeno glavo resno postavila nogo na opeko na trotoarju, na zeleno travo, ki je poganjala izmed nje, — kakor bi šla po ostrih žebljih.
Svatba je bila tiha, ko so prišli iz cerkve, so neveselo pili čaj, mati se je takoj preoblekla ter je odšla v svojo spalnico, pripravljat kovčeg, očim pa je sedel pri meni in je rekel:
»Obljubil sem ti, da ti podarim bar-
vice, toda sedaj v mestu ni dobiti lepih, svojih pa ti ne morem dati, pošljem ti jih iz Moskve . . .«
»Kaj naj pa počnem z njimi?«
»Ali ne rišeš rad?«
»Ne znam.«
»Nu, pa ti pošljem kaj drugega.«
Prišla je mati.
»Skoraj se povrneva, očka se mora učiti za izpit in povrneva se . . .«
Bilo je prijetno, da so se pogovarjali z menoj, kakor z odrastlimi, toda nekako čudno je bilo slišati, da se človek z brado še vedno uči. Vprašal sem:
»Česa se učiš?«
»Zemljemerstva . a .«
Ni se mi ljubilo vprašati, kaj je to. Hišo je napolnjevala dolgočasna tišina, nekako volneno šumenje, zaželel sem, da
bi se čim preje znočilo. Ded se je s hrbtom tiščal peči in gledal v okno z napol priprtimi očmi, zelena staruha je pomagala materi pospravljati v kovčeg ter je godrnjala, stokala, babico pa so, ki je bila že od poldneva pijana, zaradi sramote spravili na podstrešje in jo zaprli tamkaj.
Zarana zjutraj drugega dne je mati odšla; objela me je za slovo, me rahlo dvignila s tal, se mi zagledala v oči z nekakim tujim pogledom ter rekla, poljubljajoč me:
»Nu, zbogom!«
»Naroči mu, naj me uboga«, je temno rekel ded in gledal v nebo, ki je bilo še vse rožno.
(Dalje prihodnjič.)
H-H i--* li -i. av---------------
H rnUKlJlT potrt-
Kovalna in Mcljsim namena •bCInatva: aaaka baaedaSOp, najmanjii znaaek Din 5*
l Mali
Žanltaa, dopiaovanja tn oglati trgovakoga aH raktanrnaga značaja: vsaka baaada 60 p, najmanj« znatak Din 10 —
Snežni Čevlji, galoše vseh najboljših’ svetovnih znamk po brezkonkurenčnih ce-ahn pri Jos. Moravec, Maribor, Slovenska uk 12. Popravila se sprejemajo. 27a Psica volčje pasme je ušla. Oddati jo je proti nagradi v Vr-banovi ul. 28.	1780
Sobo in kuhinjo iščeta zakonca brez otrok. Naslov pove uprava lista.	1777
Skisane zeljnate glave za sarmo priporoča M. Berdajs, Trg Svobode.	1774
Ledenico vzamem v najem.
R. Smolej, Maribor, Ruška c. 2.	1772
Kolesa in motorje shranjuje preko zime tvrdka Justin Gustinčič, Tat-tenbachova 14.	26a
Specljalna delavnica za črkoslikarstvo in sobo&likarstvo, Fr. Ambrožič, Grajska ul. 2. Maribor. 1725 Galoše In snežne čevlje popravlja Ameriška vuikanizacija. Maribor, Zrinjski trg.	1649
Splošna zamena stanovanj!
Gospodarjem in najemnikom se nudi ugodna prilika za splošno zameno stanovanj. Posredovalnica »MARSTAN«, Koroška cesta 10/1., kjer je velika izbira strank.	1763
Velika zaloga kuhinjske posode. Vsaki gospodinji znano prvovrstno Posodo znamke »Herkules«, la. aluminijevo, litoželezno, po stekleno, tehtnice, ribeže, sita, deske za testo, valarje, likalnike, razne oblike za pecivo, kutiie za špece* riio in dišave, kotličke in šibe za sneg, solnike, mlečne kangle, cedila, vedrice, umivalnike, vrče, stiskalnice za in krompir, samovare »Phobus« in vrste, škafe, lonce za kuhanie perila in perilnice, iedilno orodje in žlice vseh vrst, jedilne servise iz porcelana, krožnike iz porcelana in kamenine, umivalne garniture in vse vrste steklene robe. — Albert Vice!, Maribor, Glavni trg štev,-
5.	*—	15.3
POZOR!
Slav. občinstvu naznanjam da dobi* vam zopet redno sveže kranjske klobase, katere nudim v vsaki količini po zmernih cenah. Gostilničarji dobijo popust. Obenem priporočam vse vrst« delikatese. Se priporoča J. Šinigoj, Aleksandrova cesta 18.	I370
Sprejmem prodajalko, tudi začetnico, za trgovino stekla in porcelana v Ljubljani Gdč. z znanjem slovenskega in nemškega jezika naj pošljejo ponudbe na Poštni predal 174 Ljubljana. 1723
Nemščino
poučuje po dobri metodi profesor, Razlagova 15, pritličje.	1724
Solnčna soba,
opremljena, za dva gospoda ali dve gospodični, tudi za zakonca brez otrok, se takoj odda. — Mlinska ulica 34/1.,'vrata 4.. —	1760
Tečaj
za prikrojevanje, vezenje in praktično šivanje prične. Vpisovanje do preklica v Pokojninskem zavodu. Dr. Verstovškova ul. 4. — Istotam so vsakovrstni šivalni stroji na prodaj. — Gabrenja. 1762
Zadruga čevljarskih mojstrov
v Mariboru obvešča slav. občinstvo, da se morajo radi vedno naraščajočih cen usnja zvišali tudi vsi Čevljarski izdelki začasno za 20 odstotkov.	1756
Lep solnčen lokal
s stanovanjem in pritiklinami se odda s 1. decembrom v Studencih, Sokolska ulica štev. 6. Vprašati istotam!	1737
Teleionično 302
lahko naročite krvave, jetrne in pečene klobase z zeljem v »Mariborskem dvoru« in »Narodnem domu«. Prvovrstno vino. Oset.	1740
Knjige veže •
od priproste do umetniško dovršene vezave solidno in ceno atelje za umetno knjigoveštvo Miho Vahtar, Maribor, Gosposka ul- -4 in 37.	428
Kupim staro zlato, srebrn denar, umetno zobovje’ po najvišjih cenah. Hger, Maribor, Gosposka ulica 15.	ll.a
Hiše gostilne!
Ena hiša Aleksandrova cesta 120.000 dinarjev, takoj stanovanje (zadostuje polovica gotovine); dve na Pobrežju Din
140.000	(tudi deljeno); gostilna na prometni točki v Mariboru. Naslovi: »MARSTAN«, Koroška cesta 10/1.	1764
Vinski hram.
Danes in jutri koline, gos in purica. —; Izborno novo vino.	1759.
Oddam sobo za 2 osebi. Aleksandrova c. 44 III., hodnik desno.	1748
Smuči in druge potrebščine, največja zaloga pri Igo Baloh, Vetrinjska ulica 18.	1746
Kožuh za promenado se ceno proda. Naslov v upravi lista.
1747,
Gospodične
sprejmem na hrano. Naslov v upravi.
1745
Manufakturist,
ki bi rad takoj nastopil, išče službe. Ponudbe na upravo »Večeruika« pod »Dobra moč«. —	1732
Starejolašče osebnih avtomobilov
eele, ne odpadkov, razen polne gume (Vollgummi) In brez žreb-ljev kupujem v vsaki množini. Plačam po povzetju, isss
Rafael L. Pesah
Sarajevo, kondurgjlluk ul. 13
Abonente
sprejmem na dobro hrano. Obed po 7'50, večerja po Din 5'—. Brezalkoholna restavracija
,Pri zvezdi*
Maribor, Pod mostom 11
Zahtevajte povsod „Vecernik“!
Tirolski loden za
Kupim omaro za led.
Smolej, Ruška cesta 2.
Prodam:
2 črna žaketa za srednjo postavo, 2 zimski suknji za dijake 150 Din, 1 postelja iz trdega lesa, vse prav dobro ohranjeno in po ugodni ceni. Vprašati: Maistrova 5, II. nastr. desno.	1753
Oddam mladega psa ovčje pasme. Vprašati: Smoletova ul. 10, vrata 2.	I754
Absoivenfinja državne trgovske šole, z dobrimi izpričevali išče primerne službe. Nastopi lahko takoj ali z Novim letom. Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Zanesljiva«.	1743
Gostilno s posestvom ali samo posestvo na prometnem kraju vzamem v najem. Naslov v upravi »Ve-černika«.	I742'
Kot sostanovalec se sprejme mlad gospod. Naslov v upravi. —	1744
nčarske kroje
se dobi pri tvrdki
Franjo Majer, Maribor, Glavni trg 9.
obro in poceni
kupite tudi v manufakturni trgovini
Srečko Pihlar, Maribor
Gosposka ulica 5	1700
GLASOVI 60. ODDAJNIH POSTAJ
s posebnim čatverosvetilnim REINARTZ
modela 1927/28
R 4, aparatom
n«inr?J' ?vnejši sprejemalnik sedanjosti, bi bilo najlepše m najprimernejše darilo za Miklavža. NI Vam treba hoditi v kavarno poslušat koncerte, ker čujete lahko, ako si nabavite naš aparat, najlepše opere in operete iz vse Evrope v lastnem domu
RADIO-STARKEL - MARIBOR
trg svobode 6
TRG SVOBODE S
V gostilni
Dolnliar
Aleksandrova cesta 79, se vrši v soboto in nedeljo pojedina krvavih in jetrnih klobas. i76i
Najprlmarnajia
kupite najceneje pri tvrdki
ANICA TRAUN
Grajam trg 1.	24a
napravite, ako kupite različna lepa darila v trgovini s kanditi na Kralja Petra trgu št. 9.
raznih najfinejših bonbonov, čokolade, ruma, konjaka, Bizjakovih keksov itd. Krasne bonbonijere, košarice, parkeljni.	1765
A
n*r»GBDBID9QMD JOIJBlJBUBDBlJBU«UBlJBUBUBOBOBDBDUQBUHOHGBDiatJ»LJifci_&LjiS UBPHDBDBDBDBDBDBDBOBOBDB BaBnBnBnaaarmninnftnMrMnj
Pristno slivovko, drozenko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, i4a vinskega kisa, ezencnega kisa; čaj v zavitkih in odprt dobite po ugodnih cenah v trgovini
JAKOB PERHAVEC - MARIBOR - GOSPOSKA 19
NA DROBNO IN DEBELO
[J|fnivr-,wn,B.nwn»i.nwrwnwniir'Hp^»
Tovarna za Izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov
„—r^o-r^rn^nBOBDBDBDBOBnBCaiDBnBnBaBOBOBnBnBCIBDpn^n-i-rti-i-----"->■
POSTREŽBA TOČNA
FranjoLah
trgovina z manufakturnim blagom
priporoča svo:o bogato zalogo vsakovrstnega m manufakturnega blaga po na'nižjih cenah
Maribor, na vogalu Vetrinjske in Jurčičeve ul.
Primerna in praktična
v
dobite pil
Stavko Cernatč, Aleksandrova 23
Moda, galanterija, parfumerija, pletenine, perilo itd.
P LMTNO
prve vrste za rjuhe po Din 22 —
šiiffon itd. po najnižjih cenah se dobi pri
I. TfDin-u, Mar bor, Glavni tre 17
Usnjate suknje
ia Mškta la
iz najfinejšega usnja naročite le pri specialistu
Pregledu v Rušah
pri Mariboru.
Mie. orspo?
linolej, zavese, posteljne odeje namizne prte, po steljne vložke, žimnice posteljno perje in puh blago za mobilije, žimo. afrik in sploh vse potrebščine za postelje dobite priznano ceneno pri tvrdki
Karol Preis
in zalogi pohištva združenih mizarjev
Maribor, Gosposka ul. 20
Ilustrirani ceniki brezplačno l	1769
Naiboljši podelati"^
Drsalci! Pozor!
Prevzemam drsalke v brušenje in poniklanje, ter izvršujem to prvovrstno.
B. Divjak, mehanik
Ključavničarska ulica 1.
Prevzemam tudi v zalogi koles Maribor, Glavni trg 17 m7
Glasom sodnega edikta se vrši dne 28. novembra 1927 v Zavrču štev. 6 pri Ptuju ob 12. uri
razprodala
Ti
se dobijo samo pri
\
1758
Armlnu Elllngerju
Kralfa Petra trg 9
Novi salon je otvorila
naslednjih predmetov:
1775
■MMM
m.	.TKJ
IKi.'"JP j
"ir-
ijijp« pjjijjjpii!
ii-frfotli
2 novi kompletni pnevmatiki in ena nova zračna cev za motorje, 1 obleka cheviot, dvojne nove hlače in 17681 en par škornjev, na kar se interesente opozarja.
Strokovnjaki so se zedinili, da je PISALNI STROJ
..CONTINENTAL”
v primeri z drugimi nedosegljiv Samoprodaja :
■VAN LEGAT
specialist za pisarniške stroje
MARIBOR VetrSniska ulica 30
Telefon int. 434	jjž7
10 *
Prvovrstno
/tefanija Kašelj
modistinja
Maribor, Krekova ulica štev. 6
kar si dovoljuje cenj. damam s tem vljudno naznaniti.
Dolgoletna praksa je dokaz, da bodo cenj. dame dobro, solidno in ceneno postrežene.
Damski klobuki vseh vrst od Din So*— do Din 12o*—
Predelave po nizkih cenah se izvršujejo le v Krekovi ulici št. 6.	1770
11111111111
onifaliranie
in rezanie „bubi frizure* v higijenični brivnici
Vjekosfav Gjurin
Maribor, Jurčičeva ulica 9
Rezila za brivske aparate
GILLETTE
Mem, Mond extra,
nudi najugodneje
Drago Rosina
Maiibot Vetrinjska ulica
MARIBOR
KOROŠKA CESTA
Spaclfallfeta t Nepremočljivi Jesenski In zimski čevlji i
1375
Pozor!
H
ikEavi se biSfi&I
Priporočam stojo begafo zalogo galanterijskega blaga, igr/gjg kakor udi hiaoega in kahinjskeira orodja po nainiijih cenah. Posebno ugodna nakupna p'iložnost: domači čevlil za otroke od Din 10 za dame od Din 22, za gospode od Din 25 napr/ej, tri pare sortiranih lanskih nogavic 20 Din vsake kvalit ete.' Pri na-'' kupu za Din 100 dajem 5% po pur 4.	1M0
Josip Mlinarič, Maribor, Glavni trg 17,
Ne san nizke
ampak tudi kvaliteta blaga, ki ga kupite v trgovini
I. N. Šoštarič, Maribor
Aleksandrova cesta 13
Vas zadovoll v vsakem oziru.
1837
Na zalogi je največja izbiia najno*ejšega blaga za moške in ženske obleke, plašče in perilo. Izgotovljene obleke za moške, ženske in otroke. Nainovejši kioji in zelo nizke cene. Postrežba točna in solidna.
.stf&fs""P
.	  ■	B	>r	-,.I	<j^ipg|i>iniHB	h1 ir ii r. Timr*«i
E C ERNI K JulrS
T M žrTFoTu/arie 26. 5CT. 19??.
ifii
veste, jopfce, puloverje, volneno zimsko petilo zn gospode, najlepše češko In angleško blago r vseh modnih baivah za moške obleke in razno drugo mamifakturno blago nudi v lepi izbiri in po znano solidnih cenah manufakttirna trgovina
M. FELDIN MARIBOR
GRAJSKI TRG 1	VETRINJSKA	ULICA
Državni in drngi nastavljena Imajo znaten popust!
AVARNA JADRAN
v soboto in nedeljo pri normalnih cenah
ONCERT
I
Robausov SUHOR
1709
je čajno pecivo velike redilne vrednosti. Vsaka gospodinja naj ima SUHOR vedno za namizje pripravljen. Gospodinje, preglejte še danes svojo zalogo!
POZOR!
POZOR!
Mwm,
ako Vam Vaši stroji nagajajo obrnite se na specijalno m e-hanično delavnico Justin Gustinčič, Tattenbachova ulica štev. 14, ker ima ista specijalni oddelek za popravila strojev vseh vrst.	937
Posor
mešinait
Na Koroški cesti štev, 3 se toči dalmatinsko vino iz Šibenika črno, belo in rdeče po 12 Din. 1739
nudim svojo bogato zalogo po brezkonkurenčnih cenah. Tu-in inozemske bonbonijere v elegantni opremi po raznih cenah, kakor odprti kanditi od najnižjih do najboljših kvalitet. Čokolada, keksi, kompoti, vložene gobe, kumarce i.t.d. Likerji, šampanjec, Malaga, Samos, Cora (Turin), rum, slivovka, konjak. Sladke kapljice (a la Malaga), odprte po Din 28 — liter. Vsakovrstne ribje konzerve. Kielski Sproten, prekajene ribe, prekajeni los in slaniki. Raznovrsten sir in mesni izdelki.
Okraski za kiklavia in boiično drevesce.
OGLEJTE Sl RAZSTAVO
v nedeljo, dne 27. novembra in 4. decembra med 14. in 20. uro
L UHLER
OELBKATESNA TRGOVINA
MARIBOR, GLAVNI TRG 14
1741
Baterije
za šepne svetilke
na drobno in na debelo
Prago Rosina
Maribor. Vetrinjska 26
NAJPRIMERNEJŠA
MIKLAVŽEVA
DARILA
so kovčki, usnjate torbice, listnice, denarnice, tobačnice, nahrbtniki, gamaše i. t d.
Vse to se dobi v veliki izbiri in po zmernih cenah pri
Ivan fCravog, Maribor
Aleksandrova cesta 13 Telefon 207
r^jjjfniiiiiiiuiiuiiiiiijiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiuiuiijiuiiijiiiiujjjn^!
Poglavitna je stvar,
da je človek dobro oblečen; zatorej bo najbolj primerno
Miklavževo ali božično darilo
11	n i! m u 11 i'i n i lin 'I m m mVi nifinT n uTill n
dobro, trpežno blago za obleke, zimske suknje, površnike i. t. d.
[ i Nadalje krzno in krzneni ovratniki ter sploh vsi oblečilni predmeti. — Le-te dobite v veliki izbiri pri tvrdki
L. ORNIK, Koroška cesta 9
in to celo z znatnimi plačilnimi olajšavami.
Prepričajte se sami! Zadovoljni bodete!
=	1767	—
! ilfllllll!lHI!!ll!llllllllll!ll!l!l!ll!llllllllllllllllllllllllllllllllUllllllll!ll!lllllllllllllll!IIIIIIIIIllllllllllUllllllllIIIII|[nnilllllllllllP|
BwanaiaiiswwiwrewwiB«Bi«-pwrHa»BiiiHM
1546
VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO
PINTER & IENARD
MARIBOR, ALEK/ANDROVA CE/TA 32-34
Traverze, cement, železo, žičnike, žico, strešno lepenko, poljedelsko orodje, peči in štedilnike, vseh vrst kovanja za stavbe, orodje za obrtnike, kuhinjsko posodo itd. v veliki izbiri in po najnižjih cenah.
V priznano dobri
kvaliteti in izredno nizkih cenah nabavite vaše zimske potrebščine kakor velourje, kamgarne, doubl-sukno, par-hente in drugo manufakturno blago edino le pri tvrdki 1565
1 Preac, Gl- trg 13
BnlliBanEiiaiiai
MARIBOR
NOVO
KNJIGARNO
V MARIBORU
NA ALEKSANDROVI C. 13 JE OTVORILA
TISK. ZADRUGA V LJUBLJANI
wJ&9ARNA JE DOBRO ZALOŽENA S SLOVENSKIMI IN NEMŠKIMI LEPOSLOVNIMI IN POUČNIMI KNJIGAMI
SPREJEMAJO SE NAROČILA NA RAZNE ČASOPISE IN REVIJE
®	,N	BOŽIČ	PRIPOROČAMO VELIKO
IZBIRO MLADINSKIH KNJIG S SLIKAMI
'rSVETOVNTFATENT~"
bZEPHIR**
Lesna trajno goreča peč z zračno kuriavo
potrebujeta
1656
m
z lO kg drv ogreva sobo skozi 24 ur g tvoraiea p,{j
Zastopstvo za Maribor železnini
PMTER & LENAHO
1
sa Miklavža fn Eožii prvovrstne Bizjakove kekse, jih dobite tudi v delikatesni trgovini
Franjo Kurinčič, AIeksandrova31
Tam se nahaja tudi prijeten buffet za sedeče goste!
Za Miklavža
priporoča svojo bogato zalogo bonbonov od navadni do najfinejših vrst, bonbonijere, čokolado in razne vrstno dnevno sveže pecivo po izvanredno nizki! cenah slaščičarna
EMAN. ILICH, Maribor, Sl&verofca 5
rtfr&Paol ,	 470
Izdaj, Konzorcij.,^,« v Liubliani^.adatariS^^telia ia »rediiWa .Bros o v I i	ttow.d„d.,	prstem
.^a .^Mariboru,,	^