Občni zbor učiteljskega društva za Kranjsko. (Dalje.) G. Stegnarjev nasvet, da naj se učilelj«ko društvo za Kranjako spremeni v alovensko učitcljsko drušlvo , podpira ludi g. P o d o b n i k , ter jaano dokazuje, da je taka združba slovenakih učiteljev mogoea, ker imajo vsi iati učui jezik, iste naukc, uenc čertcže in šolskc naineie; pa tndi kaze, da bi tako draštvo v političneni oziru nc bilo kar nič ncvarno, ker učitelji niso prekucijskega duha, da jim je pred očmi le povzdiga domačega šolslva itd. Ta druga točka se tedaj enoglasno in navdušcno eprejine. *) Na versto pride 3. točka: „A1 i jc želeti, da bi edini slovenski Aolski list bolj pogosto izliajal kakor do sedaj, in kako bi se to doseglo". G. Iv. Tomšič nasvetuje, da bi se obravnava o tej točki izpustila, ker okoliščine za večkratno izdajo šolskega liata sedaj šc niso vgodne in *) Prosnjo, da bi se v tem smisla prenaredila društvena pravila, je odbor ucit. društva 12. t, ru. izročil bI. o. k. deželni vladi. ~ Vredn. ker so v zborovanje napovedane važnejse obravnave t. j. nasveti k postavi o piaviiib razmerah Ijudnkib uaileljev na KranJBkem. Ta nasvčt ee sprejme in o lej 4. točki govori g. Lapajne: ,,Slavna gospoda!" V nialo dneh ae bode elavni naš dc/.elni zbor pomenkoval o dveh važnib poslavab, ki segate globoko v šolsko in učiteljsko življenje. Perva teh postav bodc določevala, kako naj se Ijudake šole na KranJBkem napravljajo in vzderžujejo; druga pa bode govorila o pravnih raziuerjah Ijudakih tičiteljcv na Kranjskem. Danes smo se kranjaki učitelji tudi v (a namen tukaj zbrali, da se bodemo posvelovali, kakošni bi morali biti omcnjeni postavi, da bode na njih podlagi kranjako Ijudsko šolstvo napredovati moglo. To posvetovanje pričnemo v prijetni nadi, da se bode slavni dcžclni zbor na naše prošnje in željc ozirati blagovolil. Vaaka teh postav bode obscgala obilo obilo določeb; vse pretresovati bi pač bilo korisdio, toda (oliko zamudivno, da ne bi mogli vscb obravnavati, ako bi več dni zborovali. Zaloiaj so inoramo zadovoljiti, da bodemo le najvažncj.šc §§. v pretres vzeli. Po moji neveljavui razsodbi bi bil v postavi o napravljanji in vzderževanji ljudskih šol najvažncjai §. 37. vladinega predloga od leta 1869., kojega leta bi ae bila imela ta puntava že skleniti. Onienjeiii §. določuje iiamreč, kdo naj šolc napravlja, vzderžoje in kdo naj učiteljc plačuje. Vlada uasvetuje v svojein predlogo, naj bi to nalogo prevzeli šolski okraji pod vodstvnm okrajnib šolakih svetov; 1. j. napravijo naj se okrajne šol. blagajnicc, ktere bodo vse šol. nhoškc, kakor tudi učit. plačc izplačevale. Ko ao leta 1869. razni deželni zbori na Avstiijskem (o poslavo pretreMovali, bo ae trije deželni zbori tega vladiucga prcdloga poprijeli, namreč česki, koroški in goriški deželiii zbor. Gorenjc-avstrijski iu salcburški deželni zbor sta vladini predlog šc nekoliko na koriat učiteljev sprcnicnila, ker sta določila, da bodo učitelji svojo plačo dobivali iz deželne išol/ske zaloge, ktera naj se v ta iiaineii vstanovi. Dolenji-avstrijski in Btajcrski deželni zbor s(a tako ukienila, da so bc za plače učiteljev napravile okrajne šolske blagajnice; za druge potrebc Bolske pa morajo nkoibeli poaamne Brenje. Najslabšc Bolake poslave so po iiiojeni mnenji napravili v Istriji, na Moravekem, Šleakem iu Predarelskem, v kterih deželah bodo še dalje le posaineBiie srcnje V8aka za-sc za vso Bvoje šolskc potrebščiue iu za plačo učiteljevo skerbeti morale. Kako uaj bi sc pa na Kranjskem učinilo? Jaz bi nasveloval, da bi kranjski učilelji, ki snio daoes tii zbrani, v (ej točki tako - lc pronili uaš alavni deželni zbor: a) Ljudaki učilelji na Kranjskem naj bi dobivali svojo plačo iz deželne aolake zaloge, ki naj bi sc po zgledu drugih dežel v ta namcu vstanovila. Za napravo in vzderževanje šolskih poslopij in šolBkih verlov, za učne pomočke, učiteljevo stanovanjc in dmge šolake potrebščine naj bi pa skerbeli solski okraji. b) Ako bi se ne mogla osnovati deželna šolaka zaloga, naj pa prnvzamejo vso skerb za šolo šolski okraji. c) Ako bi se tudi to doscči ne moglo, uslanove naj fie vsaj za plače učiteljev okrajne šolske blag-ajnice, in le druge šolske potrebe naj|preskcibljujejo posamnc srenje. č) Nikdar pa naj se ne nalagajo vse dolžnosti do šole vsaki občini za - se. Ako bi ee to poslednje zgodilo, naše šolstvo nikakor ne bo napredovalo, kajti znano je, kako malo bc srenje na Kranjskem za svojc šole meuijo, kako nercdiio ali celo nič ne odrajtujejo učitelju njegovo pičlo plačo, in kako malo skerbe za druge šolake potrcbščine. In tudi vkljub noviin solskim postavam se naši malo omikani župani in srcnjski zastopniki ne bodo dosti brigali za koristi svojih sol. Drugo važno vprašanje pri tej postavi je, kje se bode dobival denar za šolske blagajuice. V §. 45. vladinega predloga je omenjeni šolski denar od vsakega šolo obiskajočega otroka, to šolnino; naj srenjski predstojnik pobira in jo odrajtnje dotični šolaki blagajnici. Razen Predarelskega je bila leta 1869. vpeljana povsod šolnina. Toda v mnogih deželab so jo začeli letos odpravljati. Šolnino pa naj bi nadomestovala šolska priklada k davkom. To bi bilo res najprimernejše; kajti znano je, koliko pritožeb je zbog šolninc, naj jo že pobiia ueitelj, župan ali kdo diugi. Prepričau sem, da bi to Ijudstvu — ko že more plačevali — gotovo vstrezalo. V tem smislu uaj bi se tndi zarad odpravc šolnine naprosil na.š deželni zbor. V postavi o napravljanji Ijudskih šol je toda se obilo več ali inanj važnih določeb, o kterih naj bi ac še dalje poavetovali; pa zavoljo ponianjkanja časa prcstopimo k drugi poslavi, ki govoii o pravnih razmerah Ijudskih učit. na Kranjskem, (o je o naši plači, o nasih pravicah in dolžnostih. G. Lapajne naavetuje potem tako, kakor bo učitelji iz planinakega okraja deželni odbor proaili (glej 17. list ,,Uč. Tov."l). G. M. Zarnik govori o tej stvari tako-le: Gospoda moja! Jako težko smo pričakovali kranjski ljudski učitelji začetek slavnega deželnega zbora, ker nadjali smo se, da nam bode letos vže vendar enkrat posijalo blago solnce boljše prihodnosti. Slišimo, da bodc slavni deželni zbor letos vendar le spravil šolsko postavo na dnevni red. Toda to mojo nado mi nekoliko kali okolščina, da te postave letos ni predlagala slavna vlada, kajti med vladinimi predlogi, ki so se podajali v peivej seji dužclnemu zboru, ne uahajamo omenjene postave. Pride tedaj le kot predlog deželnega odbora v slavni deželni zbor. Iz te okolščine poBiiemani, da vlada ne misli tako resno zaatopati koriati kranjskega Ijndskega Bolstva, kakor bi ga bila pa gotovo zaslopala, ko bi predlagala saina onieiijeno postavo. Poznam može v slavnem deželnem zboru, kterim je kranjsko Ijudsko šolstvo gorko pri sercu, al povedati moram, kar se že iz poalanskih krogov eliši, da se tem možem ljudski žep enmalo preveč smili. Al denar, kteri se izda za šolstvo, ni zgubljen, ampak je kapital, ki donaša vsemu narodu prebogate obreati. Mi učitelji tudi dobro vemo, da so davki visoki, ter da posebno naša Kranjska ne more dosti več uositi; al tega nismo mi učitelji krivi, toraj mislimo, da ni pravično, da je ravno naš stan naj pervi tara, kjer se varčno ravna, naj zadnji pa tam, kjer se delavec po zasluženji plačuje. (Dobrol) ,,Delavec je vreden plačila", pravi star pregovor, in od nas kranjskih ljudskih učiteljev menda vendar ne bote zahtevali, da bi se zarad pohlevnosti in rodoljubnosli emancipirali od tega izieka! (Dobro!) Po pravici Hincnio zahtevati, da, ker vse svoje dušne in (elcsne moči za narodov napredek žerlujemo, da uas tudi narod pošteno živi. (Živahno priznanje.) A kako nas narod sedaj živi? Za 300 — 350 gold. mora učitelj opravljati tri službe. On mora biti uiežnar, organist in učitelj. Ker ima pa učitelj kakor drugi Ijudje le 3 roki in pet počulkov, si mora najeti hlapca, da mesto njega mežnari. Toda hlapec tudi ne živi od samega zraka, loiaj rau je trcba 80 gold. brez hrane ali pa 40 -— 50 gold. s hrano ua lcto plačati. Koliko potem še za učitelja ostane? Je li niogoče s tem pičlim plačilom sebe, svojo dinžino pošteno živiti? Si je li mogoče že kak časopis ali kako koristno knjigo za daljno izobraževanje kupiti? Pa še to plačilce, s kterim se ne more ne živeti, ne umrcti, se učitelju jako neredno odrajtuje. Kar bi človek o božiču dobiti imel, sc mnogokrat prigod/, da še v drugem božičn komaj dobi. Če pa tožnjemo in priganjamo, da bi se zaostalo plačilo kmali iztirjalo, nas pa le s poterpežljivostjo tolažijo. Ali take poterpežljivoBti smo kinali do gcrla siti; želodci pa Ie prazni ostanejo! (Veaelost in živo gibanje.) Gospoda moja! stavim Vam pred oči osodo vaškega učitclja, ki dubiva plačilo pri zanikcrnem županu. Taki revež komaj včaka, da je ,,den ersten" in že za rano zjutraj se napoti s kvitanco v žepu k župann. Prcd županovimi vraliini stoje si misli: Da bi le dobil plačilo ! Na vrata ko zajček plašljivo poterka in na resno besedo: ^berein"! odpre vrata. V sobo stopivši se gosp. županu do lal priklone in mu da. ponižno kvitanco. Zupau kvitanco prebravši prijazno pogleda učitelja, ter mu smehljaje še reče: ,,llane.š ni denarja v kasi, pridite drugikrat!" Tudi drugič učitelj kmali pride denarjev iskat, al žnpanova žena na pragu stoječa že od daleč miga , da nc bo nič, da žapana ni doma. V tretjič ali četertič morda še le dobi ubogi učitelj svoje kervavo zasluženo plačilce. Tako beraštvo in pa veselje do šole in otrok se nikakor ne strinja! (Ziv. piiznanje.) O ti zlala doba, ki za nas ueitelje na Kranjakcm nimaš boljega zavetja, in ne veš pripravnejšega mesta za nas najdeti; naai potomci bodo sterme prebirali lisle tvoje zgodovine, ter sc čudili nad tvojo nepravičnostjo, s ktero plačujea trud svojih — učiteljev! (Dobroklici.) To pa se ve, da se vse drugače dozdeva onerau ,,VaterIand-ovemu" dopisniku iz Kranjskcga, ktcri jc piaal o nas ljudskib učiteljib, kot da bi mi potuhnjeno kovali novarijo zopcr cerkev in duhovnike, ter da vživamo visje plače, nego Bog si ga vedi kdo. Tcmu eovražljivemu dopisunn zakličem evangelske besede v spomin: ,,Hinavec! izderi poprej bruno iz svojega očeaa, in potcm glej, da izdčreš pezdir iz očesa svojega bratal" Slepa strast, da ubogi učitelj več ne ječi pod težkim jarmom posamesnega prevzetneža, ti je narekovala oni dopis! Spominjam se Prešernovih besed, da ,,manj strašna noč je v zemlje černein krilu, kot so pod svitlcm solcem sužni dnovi"! (Burni živioklici.) Ali je pa res Kranjaka lako ubožna, da plače svojim učiteljem zboljšali ne more? Ni res tako! Ravno kar smo čitali v novinah, da se jej bode zdaj na leto okoli 70.000 gold. davka odpiaovalo. S tim zneskom se dostojno vse učiteljske plače lahko zboljšajo. Če je dežela do zdaj mogla to brerae nositi, ga bode tudi dalje še zmagovala. Da je vsako leto mnogo kmetij prodanih, tega niso krivi toliko visoki davki, mnogoveč slabo in zapravljivo gospodarenje dotičnih kmetovalcev. Glejte, ubožna Istrija je ljudsko šolstvo v duhu sedanjega časa vredila, premožuejša Kranjaka bi pa tega storiti ne mogla! — Iz uat nekcga dežclnega poslanca sem slišal, da Kranjska plača okoli 3 milijona direktnega davka. Kranjaka ima sedaj nekaj nad 300 učiteljev, in če to šlcvilo pomnoži na 500, ter sc vsakcmu HČitelju počez odloči 500 gold. na leto, bi to znašalo 350.000 gold. in na vsak goldinar posrednjega davka bi prišlo 8 kr. šolske doklade. To ni ve- liko, če se pomisli, da se za druge manj koristne naprave, kot je pa Ijadaka šola, viši doklade plačujejo. (Dalje sledi.)