Tovariš Peulič, v svojem pismu nam niste prizanašali s hudimi očitkl, zaradi komentarja k sliki Varteksove reklamne table v Mednem nas celo uvrščate v tabor nacionalistov ali vsaj k tistim, ki le-tem dajejo hrano. Ostrina vaših očitkov vsekakor terja odgovor, upajmo samo, da ga boste sprejeli z več razumevanja, pred-vsem pa z več objektivnosti, kot omenjeni pri-spevek v »Fotokroniki«.
Sporni komentar je, resda v nekoliko ironič-ni obliki, opozoril na priraer podjetja iz druge republike, ki je v Sloveniji postavilo reklamno tablo,  namenjeno torej  slovenskemu kupcu, v
PISMA
BRALCEV
kateri vabi v eno svojih prodajaln v Ljubljani v jeziku, ki pa ni jezik tega kupca. Raje torej zamižimo pred možnostjo, da gre v tera primeru morda tudi za omalovažujoč odnos do nacional-nega jezika Varteksovih potencialnih kupcev in upajmo, da gre samo za izraz premajhnega spoštovanja potrošnika. Slo je za primer, piav tako bi lahko objavili, z enakim komentarjem, reklamne table katere od tujih firm ali, če že hočete, tudi reklamo slovenskega podjetja, ki bi v drugi republiki v kupcu tujem jeziku reklami-rale svoje proizvode. Da, tudi temu bi rekli »ču-do«, pa čeprav je to resda malce ponesrečen iz-raz za tak pojav.
Ne, tovariš Peulič, primer »Zveznega sekre-tariata za zunanje zadeve« nima prav ničesar opraviti z vašim kamnom spotike, saj gre tu za institucijo zvezne narave, ki mora že po zakonu poslovati v vseh jugoslovanskih jezikih. Če pa se vam le zdi, da med vašim in našim primerom vendarle obstaja kakšna paralela, potem ne ve-mo, kdo komu daje »hrano« ...
Ne moremo zanikati, v naši sredini so žal nacionalistične sile še vedno prisotne in tudi ža-ljivi izrazi, ki jih omenjate, niso tako redkl. Kljub terau pa smo prepričani (in to nam bosle 10 ponovnem premisleku prav gotovo pritrdili tudi vi), da je bil naš napad na »čudo« v Med-nem samo skromen prispevek k boju za popol-no enakopravnost in razumevanje med našimi narodi.
Uredništvo