APOSTOLSKA

m&m mam wm u mm

(SBMMUM UDA,


Amrom  SLOMŠEK,

NEKDAJM NADFAJMOŠTER l' VOZEMCI.

—<i 04 <x< 3 i>—-

T $2i2»©Wi 8

NATISNIL I NO NA PRODAJ IMA JANEZ LEON.

1850 .

Blagor njim, ki božjo besedo poslušajo ino jo ohranijo.

Jezus Kristus. Luk. II, 29.


l&

y m-  L w

/, a rf/i

iiULlii

im

VUK

.

£ »-..Is Hi A S/ A



9

|

I. GOD SPOČETJA MARIJE DEVICE.

Marijna čast ino oblast.1

II. GOD DAROVANJA JEZUSA UNO OČIŠVANJA MARIJE,
SVEČNICA IMENOVAN.

Od blagoslova sveč.  7

III. PRAZNIK SV. JOŽEFA ŽENINA MARIJE DEVICE.

Od prave službe božje .13

IV. GOD VČLOVEČENJA SINA IIOŽIGA INO OZNANOVANJA

DEVICI MATERI MARIJI.

Od skrivnosti včlovečenja Sinu božiga.10

V. PRAZNIK SSV. APOSTOLOV PETRA INO PAVLA.

Sveta katolška cerkev nepremagliva.25

VI. GOD VNEBOVZETJA MARIJE DEVICE, ALJ VELIKA

GOSPOJNICA.

Od Marijniga vnebovzetja.33

VII. ANGELSKA NEDELA. PERVA KIMOVCA.

Od tovarišije angelov varhov..38

Vlil. GOD ROJSTVA MARIJE DEVICE, ALJ MALA
GOSPOJNICA.

tar veči lepota zakonske žene.43

I\. ROŽENKRANSKA NEDELA. PERVA KOZOPERSKA.

Sv. Roženkranc v duhi ino v resnici moliti.48

X. OBLETNICA POSVEČENJA VSIH CERKUV. TRETJA
NEDELA KOZOPERSKA.

Kristjanov trojni dom...54

IV

XI. PRAZNIK VSIH SVETNIKOV.

Od obCestva alj gmajne Svetnikov ..61

XII. SPOMIN VSIH VERNIH MERTVIH. DRUZIGA
L1STOPADA.

Dolžnosti do mertvih.69

čudna vefierja za naveržek.75

/

•*8  . . .

. ■

«£>

!!• MMD W)«M MMK JDim

Marij na čast ino oblast.

Branje iz  pripovest Salomona kralja 8, 22 — 36.

^Prelepo se juterna zarja po hribih ino dolinah razlije,
kedar napoči jasno jutro mladiga dne; stara noč se vgiha,
čern mrak beži pred lučjo svetliga sonca, ki iz zagor pri-
sije. Zemlja se prazno ogerne, veselo vsaka stvar na svoje
delo poverne, ter hvali svojiga Stvarnika za mlado jutro. Oh,
pozdravleno bodi vsako novo jutro tudi nam! ono je očitno
čudo modrosti ino vsemogočnosti božje. — Lepši od zarje
juterne je nam spočetje Marije device, kateriga vesel spo¬
min sveta mali katolška cerkev dones obhaja. Novo, mlado
jutro je nam kersanskiga živlenja; zakaj Marija devica brez
madeža spočeta nam je rodila Jezusa, izveličarja nasiga, kteri
je kakor luč iz nebes ves svet razveselil. Bodi nam torej
pozdravlena ino visoko cesena Marija , zgodna denica, ti večne
modrosti izvolena hčer, kakor tebe sveti Duh v denašnim
branji pripovesti kralja Salomona 8, 22— 36 loljko lepo
slovi! Dones hocmo premi.šlovati tvojo veliko čast in oblast,
ter častito obhajati tvojga čistiga spočetja spomin.

I.

1. Mati vse lepote ino dobrote je božja neskončna mo¬
drost ; po njej je vsiga mogočen Bog vse reči slvaril, kakor
modrost v bukvah pripovest kralja Salomona sama govori,
rekoč: „Gospod Bog me je imel v lasti  (kakor svojo lastnost)
v začetki svojih potov,  kedar je spervič stvarili jel. Od ve¬
komaj sim postavlenu  kakor božja lastnost, ze poprej ko je
zemljo slvaril. <(  — Ta toljko lepo popisana modrost je po¬
doba Jezusa božiga Sina, od kateriga tudi sv. Janez v svojim
evangelji piše: „\ r  začetki je bila Beseda (modrost) ino Be¬
seda je bila per Bogu, ino Bog je bila Beseda. Ta je bila v
Apost. Hrana. III. Del. 1

2

začetki per Bogu. Vse je skuz njo storjeno, ino brez
nje ni kaj storjeniga.“ — Ta božja modrost je pa tudi
lepo lice Marije preč/ste device, nar popolnejši med vsemi
stvarmi.

2. Kakor se moder človek svojih čednih del veseli, tako
se hvali tudi modrost božja svojiga stvarjenja rekoč: ,,Brez-
dnov še ni bilo, ino studenci se niso izvirali, ne gore stale
ino hribov bilo še nij ni bilo zemlje, ne na zemlj rek ino
potokov, ko sim bila ze jaz modrost per Bogu. Bila sim per
sl varjenji nebes, kedar je Stvarnik oblake po nebi razgernil,
pa tudi per naravnanji zemlje sim bila , ko je brezdnam po-
krujne  — morju stene postavil, vodam pole odkazal, kodi
naj teko, ino zemlji dno vterdil. Per vsili lih čudnih ino ve¬
ličastnih delih sim bila modrost neprenehoma per Bogu, vesela
loljkih stvari, ki so se kakor jigraje zgodile. u

3. Krona stvarjenja pa je človek, stvarjen po božji podobi;
nad njim božja modrost nar veči veselje ima. Za to pravi:
„ Kakor za kratek čas sim na sveti jigrala, ino moje veselje
nar slajši je bili z človeškimi otrocmi Tako je tudi Kristus
hotel z nami biti, rojen od Marije prečiste device, rastil
kakor malo dete, je z nami terpel ino za nas vmerl. Iz gole
ljubezni do nas se zdaj veselje ima v presvetim resnim Telesi
neprenchama med nami prebivali.

4. Kakor pa modrost božjo veseli per ljudih na sveti biti,
tako serčno tudi ona želi, naj bi ljudje modro živeli. Za to
veli: „Človeški otroci! poslušaj le me! Srečni so, ki se mojih
polov resnice ino pravice derke. Poslušajte moje nauke, mo¬
dri bodite ino modrosti ne zametujte. Blagor človeku ki mene
posluša, neprenehoma na mojih vrutah čuje, kuj mu svetu¬
jem, streže na mojim pragi, kar mu naročim zakaj kdor
mene , božjo modrost najde , najde na lim sveti srečno ziv-
lenje, bo pa tudi po smerli večno zveličanje od gospod Boga
prijel.“  — Kar večna modrost obljubi, to Jezus da, ki pravi:
,,Jaz sim pot, resnica ino živlenje. Kdor v mene verje, bo
imel večno živlenje.“ Za to nam pa tudi Marija veli: „Kar-
kolj vam moj Sin poreče, storite!' 4

5. Marija  je vse to storila, ter je bila nar veči veselje
ino čudež modrosti božje. Bila je po mislili katolške cerkve
brez vsiga madeža spočela,  z milostjo božjo posebno ob¬
dana, pa tudi za svoje modrosti ino svetih čednost del
nad vse stvari povišana, kakor njo sveta katolska cerkev v

8

Lavretanskih litanijah,  posebno časti. Po njih hočemo dones
tudi mi pomisliti Marijno čast ino oblast.

II.

Neskončno velik je Bog  ino prečuden r svojih vidnih st va¬
rih  na tim sveti; vse stvari oznanujejo svojiga Stvarnika čast
in oblast. Veliko čudnejši  je Bog v svojih angelah,  kateri
njemu, Gospodu nebeških vojsk neprenehama sveto pojo.
Nar Čudne j,si  ino nezapopndlivši pa je neskončen večni Bog
r svojim veličastvi,  ki v nezapopadlivi luči prebiva. — Člo¬
vek, če ravno krona stvarjenja na sveti, svojmu Stvarniku
blizo ni mogel, od kar je nesrečen greh med Bogam ino
človekam strašen širok prepad naredil. Nas z Bogam spravit
se je včlovečil božji Sin,  je na svet prišel ino je kakor Bog
ino človek pervi ud  tiste verste, ki nas zopet z Bogam sklene.
Za to Jezus sam veli: „Nobcden ne pride k Očetu, kakor
skuz mene.“ Kdo pa je drugi ud  v izveličanski versti za Kri-
stusam? Marija  prečista devica, ona blagoslovlena med že¬
nami, ki na glavi krono dvanajst zvezd ima, ona juterna
zarja milosti božje. Marija, Boga Očeta izvolena hčer, mati
božiga Sina ino nevesta svetiga Duha je med vsemi stvarmi
perva za Bogam. Za to njo sveta mati kalolška cerkev toljko
lepo časti, ino ji v litanijah nar častilneji imena daja. njo
imenovaje božjo Mater  ino Devico,  našo Polnočnico  ino Kra¬
tico  nebes ino zemlje.

1. Kakor je otrokam Mati  nar slajši ime, ki jih pomni
dobrot ino ljubezni materne, tako je tudi nam kristjanam
nar slajši ime Marije matere. Marijo visoko častimo: Mater
Kristusovo,  ki nam je rodila odrešenika ino izveličarja na-
šiga. Slovimo Marijo: Mater milosti božje,  ker nam je Ma¬
rije Sin vsmilenje božje prinesil. Mariji velimo: Mali pre¬
čista,  ker je brez greha spočeta tudi brez greha spočela
ino živela, nam svete čistosti nar lepši izgled. Pravimo ji:
Mati brez madeža . ker je imela matere veselje, pa tudi de¬
vice neoskrunjeno čast. Marija se kliče: Mali nedolžna,  ker
nobeniga dolga pregrehe imela ni, pa vender nedolžna si
veliko bridkosti vžila. Imenuje se: Mali presveta,  ker je vse
hudo, pregrešno sovražilo, vse dobro pa ljubila, kar nam
priča njeno presveto živlenje. Mati ljubezniva  je Marije lepo
ime, ker je vredna, de njo ljubi vsako keršansko serce, kakor

li

ludi ona vse verne za ljubo ima. Mati prečudna  se ji reče,
ker je čudno od svetiga Duha spočela, ter postala Mali na-
šiga Stvarnika ino Odrešenika,  Jezusa Kristusa božiga Sina.

— O Marija, mati lepe ljubezni! z koljkim veseljam te ime¬
nujemo ljubo mater mi tvoji srečni otroci. Hvaliti hočemo
Boga Očeta, de je tebe svojimu Sinu mater izvolil, Boga
Sina, kije tebe h toljki časti povzdignil, hvaliti Boga svetiga
Duha, kteri je tebe božjo mater posvetil.

2. Devica  je Mariji drugo slovito ime. Na sveti lepšiga
ni kakor čislo deviško serce; ono je tempel svetiga Duha
ino zhranilo svetih čednost ino dragih lastnost. Po tem ime¬
nujemo Marijo: Devica modra,  ker je pripravlena z oljarn
v svetilni (lampici), svojiga Jzveličarja pričakala, pa tudi v
svojim živlenji vse prav obernila, Bogu v čast ino sebi v
izveličanje. Devica častitliva  se ji pravi, ker je za del svoje
imenitnosti ino presvetih čednost vse časti vredna; pa tudi:
Devica hvale vredna,  ktiro zavolj njene popolnosti ino gnade
vsi narodi hvalijo. Kličemo njo: Devica mogočna , ker nam
nje materna prošnja per Bogu veliko pomaga. — Devica
vsmilena , ker z nami veliko vsmilenje ima. Devica verna
je Marija, ker je vse vervala, kar ji je Angel od Boga izpo-
ročil; za kar njo je ludi sveta teta Elizbeta pohvalila. Pra¬
vimo ji: Podoba pravice  alj pravičniga živlenja izgled, Se¬
dež modrosti božje  ino Zučelik naši g a veselja,  ker nam je
spočela, nosila ino rodila Jezusa, kteri nam je pravice, mo¬
drosti ino veselja začetnik (vtemelitel) ino Gospod.

3. Kakor je Bog Marijo devico svojimu Sinu mater iz-
volil, njo je tudi z nar imenitnejši darmi gnade okinčil
(ociral) ino pripravil svojimu Sinu vredno prebivališe. Po
tim se Marija imenuje: Posoda duhovna, Posoda častivredna,
Posoda vse svetosti, Roza nar veči skrivnosti  včlovečenja bo¬
žiga Sina, polna žlahtniga duha gnade ino čednosti. Ino ka¬
kor je bilo v starim zakoni nar imenitnej stanovje: Turn
kralja Davida  za branilo, Turn slono-kosten,  z slonovo kostjo
vložen, ino pa hiša slata  alj pozlačena za prebivalo, tako je
Marija v novim zakoni nar imenitnej prebivališe božje bila.

— Sveta zhramba je bila v storim testamenti Skrinja miru
ino sprave  v svetim šotorji, v kateri so bile kamnite tabli
deset božih zapoved, Arona čudna palica ino pa Ione mane,
čudne jedi; pa še svetejši Skrinja miru ino sprave nam je
Marija, ki nam je v svojim presvetim telesi njega nosila,

5

kteri nam je ljubi mir prinesel ino nas z Bognm spravil. —
Poglejte, toljkn je Marije device imenitnost ino čast. „Vse
rednosti najdemo per Mariji v nar viši meri, uri sv. Ber¬
nard, pa eno per nji najdemo, kalire nobena stvar ni imela
ino ne bo: veselje matere ino čast device. Ta je samo Ma¬
riji posebna pravica, ki se nobeni drugi ne izide; ta lastnost
Mariji edina se dopovedati ne da; ino kakor nje nihče ne
razumi, nje tudi vredno izreci ni vstan.“

4. Koljkor velika je pa Marijna  čast, toljkn je tudi njena
oblusl.  Sveta katolška cerkev njo imenuje: Vrata nebeške,

katire nam je on odperl, ki je od Marije rojen bil: Jezus.
Na prošnjo Marije se nam odpro, ako na nje poterkamo.
Kakor pred soncam juterna alj Zgodna danica  prisveli, tako
nam je tudi Marija prihod Izveličarj«. sonca milosti božje
oznanila; po tem se tudi tak slovi. Marija se klice: Zdravje
bolnikov }  ker po njeni prošui verni bolniki na duši, pa tudi
na trupli ozdravijo, če se ji vredno priporočijo, kakor nam
toljko veselih prigodib priča. Na prošnjo Marije grešniki
per Bogu vsmilenje najdejo; za liga del njo: Perbežaljše
grešnikov  zovemo, kakor sv. Anzelm veli, de še ni bilo sli¬
šali kogar pogublenje, kdor se je Mariji prav priporočil.
Tolažnica žalostnih  se imenuje Marija, ker ona mati vse
žalosti, kteri je po prerokvanji Simeona ojster meč serce
presunil, vsim žalostnim živ izgled poterplenja, pa tudi ove-
selenja dade. Brez števila vernih, žalostnih duš je najdlo
tolažbo se Mariji priporočaje, kakor sv. Frančiško Zalezjan.
Pomoč kristjanov  se Marija kliče, ker ni kralestva ne kraja,
ni hiše ne duše keršanske, ki bi se kake posebne pomoči
po prošni Marije ne hvalila. Koljko pomoči je Marija ver¬
nim izprosila, nam pričajo prazniki, kteri se ji v zahvalo
obhajajo, nam pravi zvonenje ob sedmih zjutraj ino o
poldne *). „Vse dare milosti je božji Sin (tak rekoč) Mariji

*) Roženkranska nedela se obhaja v spomin velike zmage drez Turke
per otoci Lepante, v kateri je keršanski vojvoda Don Juan 30,000
Turkov posekal, 5,000 sovražnikov vjel, ino nad 20,000 kristjanov
iz sužnosti rešil. — Veliko Gospojnico je papež Leo IV. v pervi nar
imenilnej Marijen svetek povzdignil, ker je na njeno prošno v Rimi
strašen ogenj v leti 855. potihnil. — Ob sedmih zjutraj se zvoni v
spomin, ker so kristjani leta 1683 Turka v imeni Jezusa ino Marije
na Dunaji (Bedi) premagali. — V zahvalo Bogu ino Mariji se o poldne
zvoni, ker so verni leta 1471 Turke per Beliingradi premogli ino
100,000 sovražnikov pobili, kjer je sv. Janez Kapistrau dudama ker-
šanskim vojšakam, ki so že onemagali, serce vnel.

6

v roke dal, pravi sv. Bernard, naj njo mater častimo ino
v njo upamo.“

5. Pa se lepši ko na zemlji se Marija v nebesih časti,
kamor njo je Sin božji, ktirmu je dana vsa oblast v nebesih
ino na zemlji, svojo mater povzdignil Kratico nebes ino
zemlje.  Marijo častijo Angeli  svojo kratico ,  katiro je velik
angel Gabriel milosti polno ino blaženo med ženami pozdra¬
vil. Njo častijo svojo kratico  stari Očaki,  ki so tako dolgo
ino željno čakali njo obljubleno ženo, mater njega, ki je
peklenski kači glavo sterl. Marijo slovijo Preroki  svojo kra¬
tico }  kteri so toljko slo let od nje prerokvali, de bo devica
spočela ino sinu rodila, kterimu bo Emanuel, Bog z nami,
ime. Kratico  svojo Marijo spoštujejo Apostoli,  katirim je
bila ona v živlenji ljubezniva mati ino prijatelca. Marijo  ča¬
stijo za kratico Mučenci  (marterniki), ker je na tim sveti
toljko preganjana bila ino si žalosti vžila, de se po pravici
imenuje kratica mučenikov. Kratico  spoštujejo Marijo  vsi
sveti SpozJiovavci , katerim je v živlenji prelepo svetila z
svojmi čednostmi, ino se sveti med njimi zdaj v svoji ne¬
beški svetlobi. Kratica vsi/i devic se Marija  po vsej pravici
imenuje, ker je ona perva deviški slan kakor nar imenitnej
povzdignila, deviško čast ohranila ino vsim devicam pomogla
deviško čistost ohranili, ter premagali vse skušnjave. Marija
je vsim devicam nar lepši izgled. učilelca ino v nevarnostih
pomočnica. Kratica vsih Svetnikov je Murija,  ker so vsi iz-
voleni v Marijo  gledali, v njo za pomoč klicali, ino se njene
velike časti v nebesih vesele. Bog je Marijo  nad vse angele
ino svetnike v časti povzdignil, naj njena duša poveličuje
Gospoda, kteri se je ogledal na svojo ponižno deklo, ter ji
je storil velike reči, de njo bojo srečno imenovali vsi na¬
rodi; naj njo častimo ino se ji priporočamo tudi mi njeni
verni otroci.

III.

Sv. Anžgar, imeniten apostol nemških severnih dežel, je
bil bogoslužnih starišev sin, alj v petim leti starosti je svojo
skerbno mater zgubil. Mali Anžgar začne termoglav biti, se
slabo učili ino le prazne jigrače ljubiti. Le malo prida je
kazal; pa težke serije so ga hitro vsiga premenile. Senjalo
se je mladenču, de je u veliko močirje {ldalje) zabredil, po

7

katerim že ni dalej gaziti mogel. Za močirjam vidi Jepo
gladko stezo, z drevjam ino cvetlicami obsajeno. Po stezi
rgleda čedno množico belo oblečenih častitih žen priti; pred
njimi veličastna gospa v nebeški svetlobi. Lehko njo Anžgar
kralico nebes ino zemlje spozna, pa se nje od velike časti
pogledati ne upa. Prijazno pa vender nekako rezno ga Ma¬
rija  po imeni zakliče: ,,Moj sin Anzgar!  Mladenčič svoje
oči povzdigne ino neizrečeno vesel v družbi nebeške Kralice
svojo rajno mater vgleda, ter v njeno naročje hiti, pa iz
blata ne more, v katerim globoko tiči. „ Vidiš, moj sin, mu
reče nebeška Kralica; če hočeš h svoji materi, v družbo
mojih ino njenih prijatelc priti; moraš ves drugi mlade biti.
Varuj se zapelivih jigrač ino ne imej prazniga labranja; bodi
pridno, pokorno ino bogoljubno dete, ino boš ob svojim
časi v našo družbo h svoji materi prišel. 44  Mladi Anžgar se
izbudi ino ves prerojen začne sveto živeti. Skerbno se je učil,
Bogu lepo služil ino prirasti] častit mož. serčen oznanitel
svete vere ino v nebesih velik svetnik. Glejte Marije  čast
ino oblast, pa tudi za nas ljubeznivo materno skerb!

Ali se ne godi tudi nam taka kakor mladimu Anžgaru?
Nismo tudi mi v slabe, pregrešne navade zagreznili? Kdo
nam bo iz globočine pogublenja pomagal ? — Pod tvojo
pomoč pribežimo, o sveta božja Porodnica! O častitliva, o
blažena Devica, naša Gospa, naša Srednica, naša Besednica,
naša Pomočnica, ogledaj se milostivo na nas! O Marija  brez
madeža spočeta! prosi za nas, ki h tebi pribežimo. Amen.

--

33, m mmmb  manaa m
ium, mmm  «»m

Od blagoslova svet’.

Branje v/.  Malahija preroka 3, 1—H.

_ v_

Žalosten je hrom (hiša) v katerim gospodar ne prebiva;
tudi luči v hiši ni. kjer ni ljudi, »e žaloslnčj je leinpel (cerkev),

8

v katerim pravi živi Bog v presvetim zakramenti ne prebiva;
tudi večna luč v spomin pričjote božje tam ne gori. — Ta¬
kih mračnih lempelnov je bilo svoje dni po sveti silo veliko,
v katerih so malikvavci svojim mertvim bogovam služili. Le
en sam tempel je bil pravimu živimu Bogu v Jeruzaleini
zidan, v kateriga so hodili Izraelci Boga molit. Pa tudi v
tim tempelni se je Bog le v podobah ino merlvih znamin-
jah častil. Kako vesel ino spomeniten je bil torej današni
god za Jeruzalemski tempel. ko se je pervokrat v njim pri¬
kazal Jezus, Bog ino človek, on prava Iuc sveta kakor malo
dele na rokah Murije  svoje božje matere, kar je bilo po
preroki Malahiji 3, I—14. prerokvano, kakor v denasnim
branji slišimo.

I.

1. Preroki slariga zakona, sveti od božiga Duha razsvel-
leni možje, so veliko sto let naprej vedeli, kaj se bo pripe¬
tilo. Posebno jim je Bog razodel, kdaj bo obljublen Izveli-
car (Mesija) rojen, ino kako se mu bo godilo. Kakor je
napovedal prerok Izaia, de bo Mesija device rojen — Mi-
heja, de se bo v Betlehemi vlegel, tako je napovedal pre¬
rok Malahija,  kako se bo Gospodu tempel prikazal. „Čujte,
je djul, to gospod Bog reče: Glejte, jaz pošlem svojiga an¬
gela, svojiga zvest iga poslanca, in bo pripravljal pot pred
meno.“  Ta poslan angel Gospodov je bil sv. Janez kerstuik,
kateriga je tudi šest mescov poprej sv. Elizabeta, Marijna
leta v tempel prinesla ino posvetila Bogu. Pa tudi pripravljal
je sv. Janez kerstnik na prihod Gospodov skuz svoje nauke
ino kerst vode na potoki Jordan.

2. ,,Zdajci  (za Janezam kerstnikam) bo prišel v svoj
tempel Gospod , obljublen Mesija, kleriga vijišele, on angel
zaveze,  ki bo novo zavezo (testament) ljubezni sklenil med
Bogam ino ljudmi, «n ki ga  že toljko let želite , <e  govori
prerok na dalej. — Kako lepo se je to prerokvanje v Je¬
ruzalemskim tempelni ravno po denašnim svetim evangelji
dopolnilo! Bilo je vsaki Izraelki zapovedano, ki sinka po¬
rodi, štirdeset — ki deklica, osemred dni po porodi v tem¬
pel priti. Vsak pervirojenc je bil Bogu posvečen, ino moril
so ga stariši z dnarmi rešiti. Vsaka mali je za očišvanje po
zapovedi tudi svoj dar prinesla, premožne žene jagne z

9

golob,im — vbožnej pa dvoje gerlic. Naj si ravno Jezus
božji Sin ni za odkupili bil, liidi Muriju,  deviška mali oči-
ševanja ni potrebovala, vender vsa pokorna božjim zapove¬
dani Jezusa v tempe! prinese, ga daruje Bogu Očetu nebeš¬
kimi! ino opravi vsa ponižna vbogih dar. — Povekšat tem-
pelna pervo objisko pošle Bog sl ari ga Simeona, bo<>'aboječiga
moža, ino boguslužno ženko Ano v tempel pripelja, klira
obljubleniga Odrešenika spoznata, od njega prerokujeta, ter
Bogii za to srečo čast ino hvalo dajala. Bost je bilo to ve¬
selje bogoljubnim svetim dušam!

3. Bar je Simeon od deleta Jezusa prerokval, de bo ve-
likoterim v padec, ki bojo njega zavergli, velikoterim pa
tudi u vstajenje vecniga izvelicanja, kleri bojo v njega ver-
vali, je ludi prerok Malahija veliko sto let vprej povedal,
rekoč: ,,Glejlc, on pride! govori Gospod vojskinih /runi; pa
kdo bo razumi/ dan njegoviga prihoda  — kdo zapopadil ve¬
liko srečo tistiga časa? Kdo bo prestal njegove pravice ojsler
pogledi  Prihod Mesija bil je vesel za pravične — žalosten
za terdovralne grešnike; še strašnej bo njegov drugi prihod,
kedar pride sodit žive ino merlve. Mesija bo kakor ogenj,
ki železo, srebro ino zlato lopi, ter cisto blago od žlindre
loči, ino kakor lug ulj valjavcov zel  v perili, ki vse vmazano
odmoci. ino bo sedel na stoli božje pravice ločivši dobre od
krivičnih, kakor srebrar, ki srebro lopi ino čisli. Čistil bo
otroke Levi  — svoje duhovske služevnikc, ler jih precedil
kakor zlato in srebro, de bojo Gospod Bogu darvali vsi oči-
sleni dure po pravici. <(  — Tudi nas bo precejal neskončno
pravičen Sodnik; skerbijmo torej ino čistimo se, de bomo
obstali pred njega obliejam.

4. Kakor pa Bog neskončno svet vse hudobno sovraži,
tako tudi ljubi vse dobro. ,.Bo ocisteno Judovsko ljudstvo,
govori prerok, bo tudi dur Judov,  ki ga bojo v Jeruzalemi
opravljali, Gospodu dopudil, kakor svoje dni  ob času kralja
Salomona, ino kakor nekdajne letu  za Abrahama ino Moj¬
zesa, pravi vsigamogočni Gospod.“  — Kristus je sebi verno
ljudstvo očistil skuz svojo na križi prelito kerv; kteri so pa
dari verniga ljudstva, ki Bogu dopadejo? Nar pervi ino nar
imenitnej dar, ki vse dare preseže, je nekervavi dar svete
mase;  on je Studenc vsiga blagoslova (žegna) božiga, ki v
sveti kalolški cerkvi vernim teče. Povzdignit veličast te da¬
ritve se ludi dones sveče blagoslovijo, v spomin Jezusa, ki

Apost, Hrana. III. Del.

10

je kakor luž sveta pervokrat denašen god v tempel prišel.
Pomislimo torej lepo šego posvetenja svež.

II.

1. Lepa ino draga je bela luč našim očem,  ki njo željno
pijejo; alj še dražej je božji nauk našim dušam,  ki ga željno
poslušajo. Kder božiga razodonja ni, je smertnn tema, ka¬
kor je bila per neznabogah (hajdah ino judah), ino je še
per vsih nevernih ljudih. Za to je pozdravil ravsvetlen stor¬
žek Simeon dete Jezusa  kakor Inč v razsve/lenje nevernikov.
Nas opomnit lega pozdravlenja ino spoznanja Jezusoviga. ki
rozsveti vsaciga človeka, kteri na svet pride Jan. 1,9., nam
sveta mati katolška cerkev dones sveže blagoslovi, ino go¬
reče v roke da. Pac čeden spomin Jezusa našiga izveližarja
ino naše svete izvelicanske vžre! Pa še lepši je nauk, kteriga
nam goreče sveče dajo.

2. Žlahtna rec je vošena sveča od marlivih bucelic nabrana,
od svete katolške cerkve k službi božji izvolena, veliko dra-
žej so pa še resnice , ktire ppr luži svete vere spoznamo,
kalire luči nam je goreča sveča živa podoba.  — Svetla luč
sveti,  de se ljudje spoznajo ino delali vidijo. Tako so pervi
kristjani o preganjanji per službi božji, katiro so po noči po
globokih dupljah obhajali, sveče prižigali, debi videli sveto
pismo brati, svete pesmi ino molitve citati, ker so se v Stra¬
hih pred sovražniki v temne berloge ino podzemeljske jame
skrivali. V hvale spomin še zdaj per vsaki sveti maši sveže
gorijo. Lppši ko sveče bela luc sveti nauk sveliga evangelja
vernim ljudem, ki so dobriga serca, de Boga prav spoznajo,
svoj namen vgledajo ino najdejo srečno pot h svojimu koncu.
Vec ve poredna keršanska babela kako se modro ino srečno
živi. kakor visokoglaven modrijan, ki se svoje terme derži.
Za to pravi Jezus: ..Zahvalim le Oce, Gospod nebes ino
zemlje! de si to modrim ino razumnim zakril, ino si ma¬
lim fponižnim v duhi) razodel.’ 4  Luk. 10.21. Oh kako srečne
ste ve preproste keršanske duše. dokler vam sveti keršanske
vere prava luž; ni se vam bati de bi si zajšle. Nesrečni so
pa, ki luž prave vere zapustijo, keršanskih naukov ne po¬
slušajo ino po njih ne živijo. Podobni popotnikam so, kate¬
rim luc v sredi leme vgasne. ,,Dokler še lož imate, hodile
po luči, veli Kristus, de vas tema ne objide.“ Janez 12,

11

■išel,

'j no

Ijno

ka-

,

o se
star-
koc.

, ki
mm

e°-

a rja
•iga

»na,

J ra¬
mo, j
luč
>rvi
po
-elo
Ira-
ime
rče
elja
.jo,
cu.
5no
ril.
ino
na-
'ne
ske
so

po-

ite-

ile

ib.

3. Vsaka prava luč pa tudi greje ino oživlja,  kakor ju-
terno sonce ki iz  zagor prisije — kakor vesel plamen ki na
ogniši pokeče. Hjer prave luči ni, tam je zima ino smeri.
Oživlja nas tudi ogenj prave keršariske ljubezni, kliro nam
priporoča Kristus rekoč: „Novo zapoved vam dam, de se
med sebo ljubite kakor sim vas jaz ljubil. Po lem vas bojo
spoznali, de ste moji učenci, ako bole ljubezn imeli med
sebo.” Jan. 13. 34 — 35. Noj bi od iiviga ognja prave ker-
šanske ljubezni nase serce gorelo, oh koko skerbni bi bili
za božjo čast ino izveličanje duš — kako radi bi cerkvam
pomagali — kako pridno h službi božji hodili — kako pazno
poslušali besedo božjo — koko pobožno bi prijemali svete
zakramente — kako radovoljno bi pomogli bližnini v duš¬
nih ino telesnih potrebah! Vse to nam kažejo gorečp svečo.
Alj kjer ni del ker.šanske ljubezni, tudi ognja prave keršan-
ske ljubezni — tudi luči žive vere ni: le žalosten ngork še
tli po malim, dokler elo vgasne. — Oh vsinileiii Jezus! ne
vgasni tlečiga ogorka ljubezni do tebe v našim merzlim serci,
ampak vnemaj ga z tistim ognjam, ki si ga iz nebes na
zemljo prinesil. ino hočeš, naj gori.

4. Vsaka živa luč se v nebo vzdiguje ;  ino nberni gorečo
svečo kakor rad. plamno le n vi.šoj hiii. Ravno tak tudi naj
kristjani mi jisenio kar je zgoraj,  kjer Kristus na desnici
božji spdi. ne le liga kar je na zemlji. Naše truplo iz zpmlje
slvarjeno nas k zemlji vleče; alj duša nam od zgoraj dana
se ima z svojini željami k nehesam povzdigvali. Du a ino
truplo se poskušata, ino kdor močnej poslane, druža za sebo
potegne. Se ti, o človek, preveč v posvetno zaknpleš. riješ
kakor kert samo v jiozemeljskih rečeh, bo tvoja duša velika
srota. Koga pozabila ino nebesa zgubila. Le visi sercu!  nam
pravijo goreče sveče, ki z gorečimi jeziki le višak segajo;
kar nam tudi Jezus veli: ..Jišile narprej božiga kraleslva
ino njega pravice: vse drugo vam bo naverženo.” Oh naj
lej) opomin gorečih sveč prav občutili, veselo bi z svetim
Ignacjam rekli: „Kako mi na zemljo merzi, kedar se na
nebesa ogledam

5. Vsaka prava luč očisU,  sveča gore sama sebe poezije
ino zgori. Tako je storil Jezus, luč iz nebes; ravno tako
imamo tudi mi storiti. Nase serce naj ljubezni božje ino do
bližniga gori, dokler nam luč časniga živlenja ne vgasne.
Pa v tim ognji prave ljubezni noj se tudi čisti kar je v človeki

Ž*

la

necisliga olj p reg res n igo; nečisliga kaj ne more v nebeško
kralestvo. Verzi zlote rude v živ ogenj; vse drugo bo zgo¬
relo, le cisto zlato se veliko lepši iz ognja pokaže. Tudi na-
siga serca posvetne želje morajo v ognji božje ljubezni zgoreti,
ino ciste želje le Jezusu živeti ino njemu vmreti bojo naj na-
siga serca veselje. — Poglejmo prav ino pomislimo, koljko
je storil Jezus iz ljubezni do nos. Prišel je za nos (erpet ino
vmret, ter je bil žlahtna sveča, ker je na tim sveti za nas
zgorela, de bi nam u večnosti svetila. To veselo resnico nam
vsaka goreča sveča kaže, nas vsaka svetla luč uči. Za to nam
dones sveta mati katolška cerkev sveče blagoslovi.

III.

Preljubi! vsako jutro se nam ljuba luč prižge; ino če
predolgo ležimo, nam njo ljubi Bog sam prinese, ki nam
svetlo sonce iz zagor pripelja. — Prišla bo ura  ino zlato
sonce nam bo vgasnilo, vse luči nam bojo zginile 4 kedar se
nam bo za večnost zmračilo. Le sama ena luč bo nam tisto-
bart svetila, če si nje sami ne vgasnemo: luč ki je prišla
iz nebes na zemljo, Jezus Kristus.  Le kdor v njega verje,
ne bo v temah hodil, marveč bo imel luč živlenja. On je
luč v razsvetlenje bajdam ino v čast svojimu ljudstvu. —
Oh Jezus vsmileni, ki si prišel denašen dan pervobart v tem-
pel ljudi razsvetit, razsveti tudi nam um ino pamet spoz¬
nati kar je prav, ogrej serce naše z ognjam svoje ljubezni,
naj de posledno uro, kedar se nam mertvaška sveča v
roko poda, v svetim Duhi veseli z pobožnim Simeonam lehko
porečemo: „Zdaj izpustiš, Gospod, svojiga hlapca po svoji
besedi v miri, ker so vidile moje oči tvoje izveličanje. Amen.

— -

13

sko

<jo-

O

na-
eti,
na-
j ko
ino
nas
am
a m

Od prave službe božje.

Branje iz bukev Siraha 45, 1 — 6.

V

ce
a m
ato
■ se
sto-
išla
rje,

1  .i e

TPreh reci se keršansko serce pred vsimi druzimi razve¬
seli: žlahtno dišečih rož na zemlji, svetlih zvezd  na jasnim
nebi ino pa v nebesih ljubih svetnikov ino svetnic.  Oh, bili
bi naj mi žlahtnim rožam na zemlji podobni, svetili bi se
tudi po smerti kakor zvezde med svetnikami v nebesih! —
Lehko ino pravo pot h lej nar veci sreči nam sv. Jožef v
svojim živlenji pokaže, katerima srečo ino imenitost v denaš-
nim branji bukev Siraha 45, 1—6. sv. Duh živo popise.

) 07 ,-

zni,
» v
iko

™ji

len.

1. Nar imenitnej služevnik božji bil je v starim zakoni
Mojzes , vojvoda Izraelskima ljudstva. Z Mojzesam  je Bog ka¬
kor prijatel z prijatlam govoril, po njem je svojimu ljud¬
stvu milost ino dobrot brez števila dal. Za to sveti Duh od
Mojzesa  pravi: fiLjub je bil Bo (ju ino ljudem; njegov spomin
je v blagim: se  zdaj slovi, ino ljudje ga hvalijo. 1 2 * 4 * — Kakor
Mojzes  v starim — je v novim zakoni sv. Jožef imeniten
služavnik božji, kleriga je Bog svojimu lastnimu Sinu varlia
dal ino rednika. -Za Jezusam ino Marijo  nar rajši sveliga
Jožefa  v pomoč kličemo, ker je njega pravičen Bog za pra¬
vičnosti ino zvestobe del kakor Mojzesu  u visoko čast svojih
svetnikov povzdignil.

2. Čuda polno je bilo živlenje Mojzesa.  Rojen vbožec ino

obsojen vtoplon biti, ga Bog ohrani. Kraleva hčer ga vode

reši ino na kralevim dvori izredi. Bog ga v pušavo pelja,
se mu v gorečim germi na gori Iloreb prikaže ino vojvoda
svojimu ljudstvu Izrael postavi. Da mu čudeže delati ino ga

IH

pošle v Egipt božje ljudstvo iz sužnosti v obljubleno deželo
peljat. Pred Faraonam Egiptovskim braljam velike čudeže
dela. Z svojo palico na rudečo morje vdari, ino Izraelci
grejo po suhim za njim. Zopet vdori Mojzes  z palico po
morji, ino mahoma morje sovražne Egipčane zagrrne in
potopi. Po tim hvali Mojzesa  sv. Duh rekoč: „Bog gaje v
slavi sve/nikam upodobil,  kakor nekdajne stare očake, Abra¬
hama, Izaka ino Jakoba. Storil gaje sovražnikom v strah,
ino po njegovih besedah je  goljufne znaminja  Egiplarskih
modrijanov vkrolit. Počasti! ga je pred kraljumi ino mu dal
povelje za svoje ljudstvo, ter mu pokazal na gori Sinaj svojo
sluvo in veličasl.  — Tudi svetiga Jožefa je Bog počastil, ter
je vbogigo Stenarja svojimu Sinu varha postavil. Kraljam ino
cesarjam je častito svetiga Jožefa ime. ki je rednik Piralja
nebes ino zemlje.

3. Kako sta pa ta dva imenitna moža Mojzes  ino sveti
Jožef  Bogu toljko dopadla? Sv. Duh odgovori: „Zavotj
njegove vere ino krotkosti je Bog Mojzesa svetiga moka storil,
ino ga izvolil iz vsiga človeštva svojga namestnika. Slišal
je Mojzes njegov glas . kedar ga Je peljal v oblak na goro
Sinaj , kjer je z njim govoril, ter mu je dal očitno sr oje
zapovedi ino postavo pruvičniga živ len ja ino modrosti — Po¬
hleven ko Mojzes  je tudi sv. Jožef  bil. Nja sveta čistost, po-
terpežlivost ino ijubezri do Marije  božje matere je zaslužila,
de g a  J e  kakor Mojzesa  med svetnikami imenilniga

storil. Svetimu Jožefu  je dal gledali božiga Sina. z njim
pod eno streho prebivati, per eni mizi jesti, z Jezusom
delati ino se veselili, pa tudi v njegovih rokah srečno
vmreti. — Oh koljko čast je imel sveti Jožef  že na tim
revirm sveti! Koljko čast še Je tamkaj v nebeškim kralestvi
ima! — Kdo nas ne želi biti svetimu Jožefu  prijatel? Kdo
bi ne bil rad njegov tovarš? — Ino to je lehko z božjo
pomočjo.

II.

Trojno službo imamo zvesto dopolniti, ako želimo Bogu
ino pravičnim ljudpm ljubi bili. Pervič smo dolžni Bogu
lepo služiti,  ki nas je za to slvaril, naj bi njega prav spoz¬
nali njega ljubili ino k njemu v nebesa prišli. Služba božja
pa trojno dolžnost  zapopade.

15

1. Vsak dan z Bogatil začeti, z Bogam končati , vse svoje
dela Bogu izročiti; naj bojo njemu v čast, nam pa v izve-
ličanje. ,.Ali jeste, alj pijete, alj kaj druziga delate; vse k
časti božji storite, uči sv. Pavl I. Kor. 10, 31. ino dajte
hvalo za vse Bogu.“ ''Naj bi le vidili kako je sv. Jožef rad
molil, kako lepo hvalil z svojo družino Očeta nebeškiga —
ako bi gledali kako so tri svete peršone Jezila }  Marija  ino
sv. Jožef  krog svoje mizice čedno molili, veselja bi nam
serce kipelo. Za to so bili pa tudi srečni, če ravno vbož-
čiki, od sveta preganjani, pa vender veseli, ker je Bog per
njih prebival. Kako slabo pa mi dopolnimo to sveto dolžnost!
Bog nas nobeno jutro — noben večer ne pozabi, ter nas
lepo oskerbi; koljko ljudi se pa ne pokriža kedar vstane
alj se vleže, tud ne zahvali ljubiga Boga, ki nam živienje
ino zdravje, jesti ino pili da. — Potreba je Bogu doma
lepo služili, pa tudi

2. Vsako nedelo ino svelek  (zapovedan praznik) občinsko
božjo službo pobožno obhajali , poslušali besedo božjo ino
per sveti maši zbrano biti. Kdo ne sliši alj z veseljam ne
bere, kako skerbno sta Marija  ino sv. Jožef  v Jeruzalem
po dva dni hoda v tempel hodila, zvesto poslušala razlagati
božje postave, ino molila v edini hiši božji praviga živiga
Boga! Ino ko je bil Jezus dvanajst let star, sta tudi Jjubez-
niviga mladeriča z sebo vzela, ki je tak čudno raslil na mo¬
drosti ino ljubeznivosti per Bogu ino per ljudeh. — Koko
pa ti mlačen kristjan očitno službo božjo opravljaš? Ves
posveten še večkrat v cerkev ne prideš, irio za ceno, po čem
je vino alj pa pšenica bolj skerbiš, ko pa za božjo besedo.
Za to pa tudi ne veš. koljko delov ima sveta masa; kako
bi vedel kaj je per enim alj drugim deli storili, kaj moliti!
Ino kakor oče ino mati, tudi sin ino hčer — tako zna hla¬
pec ino deklo. Poljsko delo dobro veste — ljubo živino re¬
diti znale, ino to je prav; kako se pa služba božja prav ob¬
haja? — jih veliko ne ve. Oh, to pa ni prav! — Kako bi
vas Bog blagoslovil v svoji sveti hiši, kako vas nekdaj v hišo
srečne večnosti vzel, dolder njemu služiti prav ne znale?
Tudi vi poslov v službo ne vzemete, ki vašiga dela ne za-
stopijo. - Pa ne le vsak dan moliti, vsako nedelo ino Sve¬
tek per službi božji biti — potreba je še

3. Svete zakramente pogosto ino vredno prijemati.  Kako
srečen je bil sv. Jožef, ki je bliao trideset let Jezusa božiga

16

Sina pori svojoj strehoj imel! Bil jc pa tudi vreden toljciga
gosta. Ali nimaš lehko tudi ti. keršanska duša, ravno te, ino
še veči sreče Jezusa Kristusa, praviga živiga Boga ino člo¬
veka, z kervjo ino z mesom, z dušo ino z telesam pod
svojo streho vzeti ino ga v svojim serci dušen živež imeti?
Ali pa tudi skerbiš (oljke milosti ino dobrote vreden biti? —
Kako žalostna bila sta Morija  ino Jožef,  ko sta Jezusa zgu¬
bila! Kako skerbno sta ga jiskala, dokler ga nista tretji dan

v lempelni najdla! — Ti svojiga ljubiga Boga zgubiš, kakor
hitro smerten greh storiš, pa po mesene dni — po cele
kvalre — tudi leten dan brez spovedi ino posvečjoce gnade
božje preživiš, pa te še serce za to ne poboli — te ne skerbi.
de bi šel v tempel Jezusa jiskat, se v zakramenti svete po¬
kore z njim spravit ino se v svetim obhajili zopet z Jezu-
sam združit! Oh zanikarnost — oh merzlota! — Iz ljubezni
do nas vsinileni Jezus v presvetim rešnim Telesi med nami
prebiva, kliče priti k svoji sveti mizi nas. ki smo v težavah
ino lerpimo, pa kako malo jih je, ki bi njegov mili glas
slišali ino se vredno k njemu približali! Za liga del jih to-
Ijko med nami spi na duši bolenih. „Jaz sim vinska lerta,

vi sle moje mladike, veli Kristus. Le kdor v meni ostane
ino jaz v njem, on bo veliko sadu prinesil. Brez mene kaj
ne zamorete. Kdor zavživa moje meso, ino pije mojo kerv,
on v meni ostane ino jaz v njim.‘* Hočeš, keršanska duša,
Bogu prav lepo služiti, očisti pogosto ino prav svojo vest
skuz zakrament svete pokore, poživi svojo dušo z zakrainen-
tam presvetiga rešniga Telesa; tako boš posnemal svetiga
Jožefa ino srečno hodil za njim.

Drugo službo smo dolžni sebi opravljati,  skerbeti za
dušo ino telo, za časno, pa še bolj za večno blago.

L Skerbi, kristjan, za svojo dušo;  ona je božja podoba
prišla od Boga, ino bo zopet h Bogu šla — taka, kakor
njo boš oskerbel. JNi kaj pomagalo svelimu Jožefu , de je
bil kraleviga rodu, de so njegovi dedeji bili bogati ino ime¬
nitni; on je bil vbogi rokodeJ brez svetlosti, brez bogastva.
Alj de je bil Jožef v božih resnicah dobro podučen, ves lju¬
bezniv, dobra duša, ino pa žlahtniga serca, to je njega sto¬
rilo Bogu ino ljudem ljubiga. de ga zdaj rodovi časte ino
hvalijo prijatela božiga. Oh kako slabo stariši oskerbijo svoje
otroke, kteri jim bogastva veliko zapustijo, božiga podu-
<^nja ino čednosti pa nič. „Le kdor moje nauke posluša

17

ino jih v svojim serci ohrani, pravi Jezus, on zida svojo
hišo na skalo."

2. Skerbi ,  kristjan, pa tudi za svoje telo,  kako se hoš
pošteno živel. Zdrave, dela dobro vajene roke so nar boljši
dota (erbsina), ino človek premožen dovolj, kdor z pravič¬
nim delam sebe ino svoje živi, kakor sv. Jožef. Bilje stenar
(cimperman), je delal stole, orala ino drugo orodje za
hišno opravo. Sam božji Sin Jezus je svojimu redniku pridno
pomagal žagati, tesati ino vertati. Pač je častit vaš stan, vi
kmetje ino pošteni rokodeli! Sv. Jožef je vašiga dela tovarš,
ino vsmileni Jezus posvečovavc. „Kdor pa noče delati, pravi
sv. Pavl, naj tudi ne je.“

3. Alj kaj ti pomaga, če za to kratko živlenje še toljko

delaš, za dolgo večnost  pa pozabiš! Pride ura in boš zapu¬
stil drugim svoje orodje ino blago, kar si ga z žuijami svo¬
jih rok prislužil. Le kar si dobriga alj pa hudiga storil,
pojde z tebo. Za to opomina vsmileni Jezus: Delajte si

zaklade za nebesa, kterih vam moli ne snedo, tatje ne izko-
plejo ino ne vkradejo.“ Le tisti kristjan, kristjana za se
nar bolj skerbi, ki kakor sveti Jožef vbožno na tim sveti
živi, pa bogat v dobrih delah ino svetih čednostih v dolgo
večnost gre.

Tretjo službo imamo opravljati svojimu bliznimu,  kakor
nam njo keršanska ljubezn naroča. JNisrno le sami za se na
sveti , ampak tudi vsak za vse ino vsi za vsaciga. ..Eden dru-
zimu butaro nosite, veli sv. Pavl, ino tako bote Kristusovo
postavo dopolnili.“ Hočeš pa bližnim prav služiti:

1 . Varji blizniga škode ,  ino kar ne želiš de bi drugi
tebi storili, ne stori njim tudi ti. Kako ljubeznivo je varval
sv. Jožef svojo zakonsko zaročnico škode ino sramote! Videl
je nošečo prej ko sta vkup prišla. Žalost njegovo deviško
serce opeče, ter si ne ve te skrivnosti razumiti. Kajši pa ko
bi svojo pošteno nevesto v sramoto, v škodo ino v grozovito
smeri spravil, sklene sam lerpeti ino Marijo  skrivaj popu¬
stiti. Ino to sklene, pravi sv. pismo, ker je bil pravičen. Za
to mu je pa tudi Bog angela poslal, ki ga lepo poduči,
oveseli ino škode ovarje. — Kako skerbno je varval sv. Jožef
božje dete Jezusa, svojiga rejenca po nevarni poli v dalni
Egipt na pobegi pred grozovilnim kraljatn Herodežam! Oh
naj bi vsi zakonski svoje druge — vsi očetje ino matere
svoje otroke tako lepo nesreče varvali, ne bilo bi toljko

18

sromakov ino sirot med nami. Kjer pa praviga varstva ni,
tam je škoda ino nesreča doma.

2. Želi  (unšaj) rsacimu dobro,  naj si bo Slovenc alj Ne-
mic, naj bo domač alj ptujc, tebi prijotel alj sovražnik;
saj smo vsi otroci božji, bratje ino sestre med sebo. Nasiga
serca blage želje morjo obseči vse ljudi, pa tudi zamestili
dela, kar bližnim v djanji dobriga storiti ne premoremo.
Ne zamoreš žalostnim pomagati, saj razjokaj se z njim; pa
tudi razveseli se z veselim. Naše dobre želje se imajo saj v
molitvi pokazati; ino Bog bo dopolnil, kar mi ne premo¬
remo. Pobožen mož Alfonz, v samostani vratar, je gorečo
željel vse grešnike preoberniti ino zveličati. Serčno je molil
ino prosil za grešnikov preobernitvo, ter zaslišal božji glas:
,,Tvoje želje, Alfonz, per Bogu toljko veljajo, kakor bi bil
vse grešnike preobernil.“

3. Pa ne le željeti ampak tudi storiti dobro bliznimu,
kar premoremo , je naša dolžnost, de bomo zvesti služav-
niki božji. Poglejte, kako čedno je to sv. Jožef storil. Kako
skerben tovarš je bil svoji ljubi ženi Mariji  ne le v Naca-
retu v mali bajtici, ampak tudi v Betlehemskim hlevi. Kako
skerben oče je po noči vstal, vzel božjo dele ino njegovo
mater, ter je bežal skuz strašno pušavo v ptujo Egiptarsko
deželo, kjer je svoje redil, dokler mu ni angel vkazal se
v svoj kraj poverniti. Ves skerben ino priden gospodar je
bil doma, ter je služil kruh Jezusu  ino Mariji.  Za to ga
je pa tudi Bog veselo zaklical na plačilo rekoč: ,,Pridi do¬
ber ino zvesti hlapec; ker si bil v malim zvest, hočem te
črez veliko postaviti. 4 ’ Ino resnično je Bog sveliga Jožefa
črez veliko postavil. MiJjoni ljudi ga častijo ino se njegovi
prošnji priporočajo; ino naša dežela svetiga Jožefa svojga
posebniga patrona ima. Bog po njegovih prošnjah vernim
toljko milost ino dobrot deli, de sveta Terezja priča rekoč:
„Se nikolj nisim Boga skuz prošnjo svetiga Jožefa zakaj
prosila, česar bi ne bila prijela. 44  „Kakor je Bog svoje dni
sveliga Jožefa dal svojimu Sinu varha, ga je postavil zdaj
svojiga hišnika, pravi sv. Tomaž Akvin; tako de se lehko
u vsaki potrebi k svojimu priprošniku obernemo. 44

19

III.

Svoje dni je Egiptovski kralj nedolžniga Egiptarskiga Jo¬
žefa iz ječe poklical ino ga svojiga namestnika, maliga
kralja vsimu Egiptu postavil. Kakor je Jožef sedem rodovit¬
nih let napovedal, so tudi bile; ino modro skerben Jožef
je čudo veliko zernja nakupil ino pozhranil. Za rodovitnimi
pa pride tudi sedem hudih let vin; velika lakota je po vsih
krajah bila ino ljudje so hodili kralja kruha prosit. Kralj je
pa ljudstvu djal: k Jožefu, ino karkolj tam on poreče,

storite/*  — Ravno tak tudi jaz velim vam mladenči ino de¬
klice — zakonski ino rokodeli. očetje ino matere! učite se
od svetiga Jožefa Bogu lepo služiti ino svoje dolžnosti zvesto
dopolniti. Vse kar njega vidite, tudi vi storite. . . .

Ti pa čisli ženin Marijni, sv. Jožef, zvesti varh ino red¬
nik vsmileniga Jezusa, izprosi devicam sveto čistost, zakon¬
skim lepo zastopnost, starišam sveto skerb za otroke, pa
tudi vsirn vmirajočim srečno posledno uro. ISaj posledne
besede Jezus, Marija ino sv. Jožef! pobožno izrečemo, ino
srečno v presveto družino tvojo pridemo. Amen.

-—

m,  hod  moniiiim m ®®lam uh®

im mm mm,

Skrivnost včlovcčenja Sinn božjigii.

Branje iz bukev Izaija preroka 7 ,  10— 15.

,,Altaj je človek, de se njega spomniš, o Gospod! kdo
je sin človekovi, de ga objišes? Malo manj si ga storil ka¬
kor angele; z slavo ino častjo si ga ovenčal.** Psalm. 8,5—6.
Tako se čudi v starim zakoni pobožen David človeški ime¬
nitnosti. v kateri je večni Bog človeka slvaril. Kdo bi se le
še ne čudil neskončni milosti božji, kaliro nam denašno
godovno (praznik) oznanuje. — Človeški rod je po pervim

20

grehi zgubil svojo imenitnost ino sam sebe v pogublenje
vergel. Človeka v poprejno imenitnost povzdignit zapusti
božji Sin veličastvo svojga nebeškiga Očeta, pride skuz pri-
pomoč sveliga Duha pod deviško serce Marije, se vcloveci
ino postane denašni dan Sin človekovi, nas storit zopet božje
otroke. Obljublena Beseda  se je včlovečila (je meso postala)
ino je med nami prebivala, kar je prerok Izaija per sedem
sto let poprej napovedal, kakor v denašnim branji Izaia
7, 10 — 15. slišimo.

1 .

1 . Izaija  prerokov božjih nar imenitneji je živel v žalost¬
nih časih. Hudobni kralji so Judovsko ljudstvo zapeljali, de
je zapustivši svojga Boga malikam služilo. Tudi pravičen Bog
je svoje ljudstvo zapustil ino ga dal nevsmilenim sovražnikam
v roke, ktiri so veliko jezerov Judov pomorili, veliko jih v
sužnost odgnali: zdaj se clo stolnimu mestu Jeruzalemu bli¬
žajo, ga vžugat ino vkončat. Kralju ino poglavarjam je serce
trepetalo: Judje so omagovali kakor drevje pred hudim vi-
harjam. Ker je pa nar veči sila, je tudi blizo božja roka
mila pomagati ljudem, ako nje sami ne odveržejo.

2. Dober Bog pošle hudobnimu kralju Ahacu v nar hujši
sili Izaija preroka, naj mu pove, de se mu Sirskiga ino
Izraelskiga kralja ni bali, ktira sta se bila sternila vkoncat
Judovsko kralestvo. „Ne boj se, je djal prerok v imeni Boga;
poprej bo Sirskiga ino Izraelskiga kraleslva kraj, kakor Ju-
dovskiga. Oblast tih dveh kraljev je podobna ogorku, ki že
vgasnuje. De si boš, o kralj, te obljube svest, veli prerok
na dalej, prosi znamo j e od Gospoda svojga Bogu: čudo alj
na zemlji zdolej iz globočine, alj od zgorej iz višine neba-,
zgodilo se ti bo.“ — Pač veliko vsmilenje božje vsemogoč¬
nosti , zaupanje ljudi v Boga pa tako malo!

3. Ahac hudoben kralj ino krivičen malikvavc se je bil
Bogu zameril, ino ni imel žive vere ne terdniga upanja v
živiga Boga. Po hinavsko reče preroku: ,,Ne bom prosil Go¬
spoda ino ga ne nočem skušali,  naj bi za moj del čudeže
delal.—  Ravno tako gučajo vsi posvetni modrijani, per
katerih prave vere ni, ter mislijo de čudežev delali Bogu
mogoče ni. Več se na pomoč ljudi kakor na Boga zanašajo,
kakor Ahac slabovern kralj, ki si je dalniga kralja najel, naj

21

bi mu v pomoč prišel. Vse drugač je pobožen kralj David
mislil ino djal, rekoč: „Boljši je zaupali v Boga kakor v
človeka; bolji zanesti se na Gospoda kakor na poglavarje.“
Nar huji se Bogu zameri, kdor v Boga obupa.

4. Prerok pokrega kralja za njegove besede, ler pravi:
,,Poslušajte torej Davida kraljem hiša! V um je še premalo,
de Ijadi nadlegvule  skuz svoje krivično djanje, sle /udi  z
svojim nezaupanjam Bogu na poli vam pomagali; hode vam
torej Bog sam znamnje dati.  Ne veste de bo iz vašiga kra-
leviga rodu obljublen Mesija rojen? Ni se vam torej bali.
Čudno bo njegovo rojstvo. Glejte, devica bo spočela ino Sinu
rodila, katerimu bo Emanuel, lo se reče Bog z nami, ime.
Bog bo človek postal, ino med nami prebival. Kakor mlado
dete bo srovo maslo  alj puter v žival ino pa med, dokler bo
hrastil ino vedel hudo zavreči, dobro pa izvoliti.  On bo živel
ino rasti!, kakor otrok člcveški raste ino živi.* 4  To bo nar
veči znamnje božje milosti, prerokuje Izaija. — Ino poglejte!
to prerokvanje se denašen dan dopolni. Angel Gabriel oznani
Mariji devici voljo nebeškiga Očeta. Marija ponižno odgovori:
„Dekla sim Gospoda; naj se mi zgodi po tvoji besedi. 1 ' Sveti
Duh devico obsenči, ino Marija mati poslane, in vender de¬
vica ostane. Pod svojim sercam nosi Sina božiga , Izveličarja
vsiga sveta. To je čudo za razumeti preveliko, ki nam ga
sv. mati katolška cerkev vsak dan trikrat z zvonam oznani,
naj bi ga pomnili ino hvalili Boga za-nj. Saj nekoljko dones
čudež včlovečenja Kristusoviga pomislimo.

13 .

T. Cerna tema perviga greha je pokrila nase perve starise
ko sta prepovedan sad okusila. Luč spoznanja božiga jima
je otemnela, čista ljubezn do Stvarnika je vgasnovala, ko
sta se skrila pred svojim vsevedjočim Bogam. ^Lepa božja
podoba je ginila, po kateri sta bila stvarjena; ino kakor je
greh skuz eniga človeka na svet prišel ino po grehi smert,
je tudi smert nad vse ljudi prišla (skuz Adama), v katerim
so vsi grešili. Rim. 5, 1 2. Bog se je pa vsmilil Adama ino
Eve, pa tudi vsiga njuniga zaroda,  ter je že pervim stari-
šam oveselivno obljubo Odrešenika dal,  rekoč: „Sovraštvo
hočem storiti, kača med tebo ino med ženo Evo, ino med
tvojim zarodam ino njenim (Evnim) zarodam: ona bo tebi

22

glavo slerla ino ti ji boš v njeno peto zalezvala.“ I. Mojz.
3, 15. Ta obljuba je bila pervi žark izveličanske luči po
storjenim grehi, ki seje našim pervim starinam v nar reci
nesreči zasvetila ino ves reven svet oveselila. Ino poglejte,
kar je Bog pervim Klarisam obljubil , cesar so ljudje štiri
jezer let toljko želeli ino prosili: Nebesa rosite ga, zemlja
odpri se ino nam vrodi Izveličarja! se je danesni god do¬
polnilo.  Beseda je meso postala, se je včlovečila ino med
nami prebivala. O čudo milosti božje!

2. Kdo pa je bila Beseda, ki se je včlovečila ? kdo se je
vsmilil bili človeškiga rodu odrešenik? Noben angel, nobena
druga stvar, marveč sam edino rojen Sin Boga Očeta.  0
čudo preveliko ljubezni'božje! Angeli so grešili, ino Bog
jih je vekomaj zavergel, nobeniga vsmilenja ni za nje več;
grešil je človek, on červič zemlje, ino Sin božji se ponudi
za človeški rod terpet ino vmret Odrešit človeštvo ino izve-
ličat ne vzorne nalore angela, ampak revno natoro človeško
nase. zapuslivši svete nebesa pride v dolino solz. stopi iz
kraleslva neskoučniga veselja v kraj velikiga lerplenja, po
stane majhno človeško dete, naj bi mi bili otroci božji.
Ravno danasen dan se v prečistim telesi Marije device včlo-
veči ino naš ljubi brate poslane. Recite! ali ni človek pose*
ben ljubej božji?

3. Ino kako prečudno se je božji Sin včlorečil?  Dočako-
vanja čas je dotekel ; došli so dnevi obljubleniga Odrešenika.
V malim mestici Nacarel na Galilejskim je živela Marija bo¬
gaboječa devica imenitniga rodu kralja Davida. Marijo Bog
izvoli mater svojimn Sinu. ino veliknngela Gabriela pošle
ji veliko srečo oznanil. Milo njo angel pozdravi. ..Cešena si
Marija, gnade polna. Gospod je z tebo; blagoslovlena (žeg-
nana) si med ženami!" Marija vsa ponižna ino sramožliva
devica se prestraši toljke časti, ino premišluje kaj bi ta po¬
zdrava pomenila? Prijazno njo Gabriel potolaži ino ji pove,
de je ravno ona pred Bogam vsmilenje najdla, de bo mati
nar N^i.šica postala, pa vender devica ostala. ,.GIej, spočela
boš v svojim telesi, je Angel djal, ino Sinu rodila; njegovo
ime Jezus imenuj. On bo velik ino Sin NSrvišiga imenovan.
On bo kraljoval svojimu ljudstvu, ino nja kraleslva konec
ne bo.*‘ ,,Rako se bo to zgodilo, vpraša Marija, ker moža
ne spoznam?" „Sv. Duh bo v tebe prišel ino moč Narvišiga
te bo obsenčila, ji Angel reče; za to bo dete Sveto, ktiro

28

tfojz.

' P°
reci
ejfe.
štiri
nlja
do¬
neti

■  J' e
ena

O

jdi

ve-

ito

iz

10

j'-

o-

e-

o-

a.

j-

5

e

i

i

bo iz tebe rojeno, imenovano Sin božji. u  Tako Mariji Angel
izroči ino na njeno dorolenje čaka. ,,0h mogočna Devica!
klice sv. Bernard, v tvojih rokah je naša sreča alj nesreča.
Na tvoji besedi: zgodi ne!  odrešenje človeštva vesi. Angel
čaka tvojga odgovora; čas doteka se poverniti h Bogu, ki
ga je poslal. Tvoje besede, o Devica! čaka objokan Adam
ino njegovi iz raja pregnani otroci. Le sama beseda tvojih
ust bo potolažila revne, bo rešila vjete ino obsojene, bo pri¬
nesla izvelicanje Adamovim otrokam. Ne odlagaj, o Devica!
Reci besedo ino boš Besedo spočela.“ — Marija je rekla:
„GUj! dekla sim Gospodova; zgodi se mi po troji besediš*
To Marija izgovori ino pod njenim deviškim sercam se Sin
božji včloveči.  Oh čudo preveliko! ..De se je Beseda včlove-
čila, to vem, pravi sv. Krizoslom; alj kako seje včlovecila,
tiga ne vem; kar pa jaz ne vem, liga tudi vso stvarjenje
ne vč.“

Tako so se nebesa odperle ino nam Odrešenika rosile;
Bog je človek postal, naj bi človek božji otrok bil. Sin božji
je meso našiga mesa. ima kosti kakor mi. je nam po vsim
enak razen greha. Bog je ostal, de si je ravno človek po¬
slal; v eni osebi (peršoni )  ima natori dve božjo ino človeško.
Po človeški natori je hotel za nas terpeli ino vrnreli, po
svoji božji natori nam nebesa odpreti, ter nas deležne storiti
svojiga neskončniga zasluženja. „Prišpl je bolnikam v ozdrav-
lenje, predanim v odrešenje, zmotenim v podučenje, mer-
tvim v oživlenje.” Sv. Bernard. Oh čudo preveliko. ..Toljko
je Bog svet ljubil, deje dal svojiga edino rojeniga Sina, de
kdor v njega vrije, se ne pogubi ampak ima večno živlenje.‘‘
Jan. 3, 16. Ali ga ne bomo za toljko milost ino ljubezn
hvalili, pa tudi spodobno Marijo devico častili, ktiro je Bog
toljko povzdignil ino nam božjo Mater dal?

4. S ki iz pervo mat er Ero smo vsi grešili, skuz drugo mat er
Marijo smo vsi odrešenika ino izoelicurja dobili.  Bar nam je
Eva zgubila, nam je Marija pridobila po Jezusu, izveličarji
našim, kaleriga je nam rodila. Marija je pervim slarisam
obljublena žena, ktira je peklenski kači skuz svoj zarod glavo
sterla. Ino kakor se je Eva v raji prevzela Bogu nepokorna,
tako se je Marija ponižala dekla Gospodova. Brez vsiga ma¬
deža spočela, izvolena od nebeškiga Očeta, od svetiga Duha
z vsemi čednostmi olepšana je bila Marija vredno prebiva¬
lišč božiga Sina, kteriga je devet mescov pod svojim deviškim

24

serca m nosila, ona mu dala skuz pripomoč svetiga Duha
človeško telo. Sin božji je po človeški natori Marijni Sin,
njene kervi, njenih kosti, Marijni zarod ino perva žlahta.
Ali ni Bog skuz to Marijo v nar veci čast crez vse stvari tudi
nad angele povzdignil? vpraša sv. Bernard. „Lehko je Ma¬
rija toljko srečna mali prelepo hvalno pesm zapela rekoč:
..Moja duša poveličuje Gospoda, ino moj duh se veseli v
Bogu, mojim izvelicarji; ker se je ogledal na nizkost svoje
dekle; zakaj poglej! odsihmal me bodo srečno imenovali
vsi narodi, ker je meni velike reči storil, on ki je mogo¬
čen ino sveto njegovo ime." Luk. 1, 46 — 49. — Lehko se
zdaj mi Evni otroci bližamo Mariji, naši drugi materi, ter
njo pozdravimo: Zacelik naši ga veselja;  saj nam je ona
Sinu spočela, hleri nam je večno žalost odvzel ino večno
veselje zaslužil. Veselo Marijo kličemo: Vrata nebeške,  ker

nam je skuz njo Jezus spočet, kateri nam je z klučam sve-
tiga križa nebesa odperi. Iz doline solz kličemo Marijo:
Zgodna Danica,  ker nam je skuz njo posjalo nebeško sonce
Jezus, on luč sveta. — Poglejte! tako gre za toljko čudov
Bogii večna hvala ino zahvala, pa tudi Mariji čast.

III.

Pozdravlena bodi nam Marija, ti svetla zvezda na morji
našiga nevarniga živlenja! Sveti nam z svojimi svelmi čed¬
nosti po temah sedajniga sveta! Kakor se v černi noči popot¬
niki na morji željno po svetli zvezdi ozirajo, ki jim srečen
pot v domač kraj pokaže, tako tudi mi v svojih velikih ne-
varšinah k tebi izdihujemo, kedar skušnjav hudi vetrovi
močno pihajo, valovi pohujšanja čolnič našiga živlenja zakri¬
vajo, nas v globočino časne ino večne nesreče potopit. Sveti
nam, o Marija ino nas pod svoj sveti plajš zakrij. Izveličarja
si nam spočela ino rodila; izveličanje boš tudi mati svojim
otrokam izprosila. Oh oberni, mogočna pomočnica! oberni
v nas svoje miloslive oči, ino pokaži nam po tim revnim
živlenji Jezusa, blažen sad tvojiga telesa. Amen.

23

T.iPMam m.msmMmM  oomtiji,

Sveta kil tolika cerkev nepremagrliva.

tiranje iz apostolskima djanja 12, I — It.

^vota katolika cerkev, izvoleni zbor vsih vernih kristja¬
nov. je velika veličastna hiša, htira dvanajst poglavitnih ste¬
brov ima. Sam Jezus jih je izvolil ino postavil — dvanajst
apostolov. Terdno kakor sina skala dvanajst cerkvenih stebrov
stoji; nobena burja, nobena vihta jih ne ornaji. Ni se nam
bati. de bi kdaj sveta katolika cerkev omagala, se kdaj po-
derla. Na dno apostolsko vtemelila že več ko osemnajst sto
let sloji ino bo stala do konca sveta. Srečno ino slobodno v
sveti kalolski cerkvi prebivamo, dokler v hišo večnosti ne
gremo. Hudi viharji so sveto katolško cerkev obdajali ino njo
še obdajajo; veliko serdilih ino mogočnih sovražnikov je njo
preganjalo, kakor v apostolskim djanji 12, 1 — 11. beremo.

I.

1. Ze pervo leto po Jezusovim vnebohodu je bilo v Je¬
ruzalemi čudo veliko kristjanov. Iz vsih krajev ino stanov so
se dali kerstili, ino od dne do dne je njih število rasllo;
raslilo pa tudi sovraštvo. Terdovratni Judje so kristjane čer-
teli ino poglavarji so jih preganjali. ,.Hdor hoče pobožno
živeti, veli sv. Pavl, mora preganjanje lerpeti.“

2. Percih prcganj/trcoc svete kersunske cerkve bil je Ile-
rodez An tipaš,  unuk stariga Heroda otrokomorca, Aristobola
sin. Temu je bil Herodež prešestnik, kteri je dal svetiga
Janeza kerstnika ob glavo cl j ati ino Jezusa v belim oblačili
zasramovati, stric. — Poglejte! tako jabelko daleč od debla
ne pade. Hudobni slariši imajo po navadi tudi hudobne
otroke. Cela žlahta se rada po zarodnim očeti verze. — Kralj
Herodež je mislil keršanstvo nar prej pokončali, ako se ker-
sanskih učitelov, apostelov loti. „Vdari pastirja, je mislil,

Apost. Hrana. 111. Del. d

26

ino ovce bojo se razškropile.“ Vkaže svetimu Jakobu, Jane¬
zovima bratu glavo z mečam vsekati.  Dopolnilo se je potem
svetimu Jakobu, kar mu je bil Jezus obljubil, de bo tudi
on kelh terplenja pil.

3. Malopridne ljudi posvetno dopadenje nar več skerbi;

ljudem dopasti jišejo, naj se ravno Bogu zamerijo. Tako
tudi Herodež dela. Ker vidi, de Judam vstreže, vkaže tudi
svetiga Petra, perviga poglavarja svete katolske cerkve, za¬
preti. Bili so ravno velikonočni svetki opresnih kruhov. Po
praznikah je hotel Petra k smerti obsoditi ino ga po željah
ljudstva vmorili. V ječo svetiga Petra verze ino prav zvesto
okcvariti da. Šestnajst vojšakov gaje varvalo, šlirji so nepre-
neham na straži bili. Dva sla Petra vklenjeniga deržala, dva
pred vratmi stala, dvanajst jih je pa na versto čakalo, ter
so se vsako drugo uro zverstili. Dopolnilo se je svetimu
Petru, kar mu je Kristus napovedal: ,Dokler si bil mlajši,

si se sam opasoval, ino si šel kamor rad; kedar boš pa star,
boš svoje roke raztegnil, ino drugi bo te opasal, pa te po¬
peljal, kamor ti nočeš. 41  Jan. 21, 18. Alj sv. Peter v sveto
voljo božjo podan se veseli, za ime Kristusa terpeti, ino tudi
v železji sladko spi. Bil je Peter v ječi zapert, pa vsa cer¬
kev kristjanov je neprenehoma za njega k Bogu molila. <e  —
Oh kako lepa je molitev, kedar otroci za svojga očeta, ovčice
za svojga pastirja molijo! Družena molilva je pa tudi mo¬
gočna.

4. Herodež je mislil svetiga Petra hitro po veliki noči pred
ljudi postaviti,  naj bi njegovo smert poželjeli. Bila je že
posledna noč;  prihodno jutro ga je Herodež obsodil ljudem
v smert dati. V dve ketni vklenjen sv. Peter med dvema vo-
jakama spi; varili pa pred dvurmi ječo var jejo. Ino glej,
angel Gospodov pristopi; nebeška luč vso ječo razsvetli. Angel
Petru v bok ut j na strun podrami ino izbudi, rekoč: ,,Hitro
vstani!“  Ko bi trenil pade železje iz njegovih rok. Peter se
prehudi, pa se ne more izčajmati, kaj se z njim godi; le
to čuti, deje železje iz njega padlo. Angel mu reče: „ Opaši
se ino obuj svoje čevlje 1“ Peter se obuje ino opaše.  Angel
mu zopet reče: „Ogcrni svoj plajš ino pojdi za meno! (<
Peter gre za angelam, ino še ne ve, ali je resnica alj se mu
serija, kar seje po angelu godilo? Mislil je, de je prikazen.
Srečno gresta memo perve ino druge straže pred ječo, ter
pridela do železnih vrat,  klire v mesto peljajo; ino tudi le

27

se njima same od sebe odprejo.  Slo sla skuz vrata ino v ene
ulice prišla, ki so Petru dobro znane bile. Zdaj angel Petra
pusti ino is pred njega zgine.  — Pogiejle, kako lepo Bog za
svoje skerbi; clo angela pošle jih rešit iz sovražnikovih rok.
Koga bi se bali, dokler Bogu zvesto služimo?

5. Kedar sv. Peler sam na ulici ostane, se še le prav
zave de je resnica, kar se mu jo zgodilo. Za čudno rešvo
Boga zahvali veselo rekoč: ,,Zdaj še le prav vem, de je Go¬
spod Jezus angela poslal ino me olel  is Herodezevih rok, ki
me je mislil Judovskima ljudstvu dati, ki je moje smerti ča¬
kalo/'  Na ravnost se poda v hišo Marije, Markove matere,
v kateri so kristjani za Petra molili ino se močno razveselili
njega zopet rešeniga videti. — Kakor je vsemogočen Bog
svetiga Petra ohranil, tako ohrani tudi sveto katolško cerkev;
peklenske vrata, vse sovražne moči nje ne bojo premagale.
Ob kako vesela je la resnica za pravoverne katolške kristjane!
Naša sveta mati katolška cerkev je vse sovražnike premogla
ino jih bo še premagala — premagali tudi mi njeni verni
otroci. Le pomislimo dones ino razveselimo se veličastne
katolške zmage.

91 .

1. ..Nikar ne mislite, de sim mir prišel prinest na zem¬
ljo. pravi Kristus; ne miru ampak meč sim prišel prinest.
Vaši domači bojo vaši sovražniki. Rar so meni storili, bojo
tudi vam storili; so mene preganjali, bodo tudi vas pre¬
ganjali. Alj ne bojte se; jaz sim svet premagal. V svoji po-
terplivosli bote svoje duše rešili.“ Kar je Kristus svojim spoz-
novavcam napovedal, se je vse dopolnilo ino se še bo.

Pervi sovražniki svete katolške cerkve so ferdovratni Judje
bili, kteri so Jezusa njeniga vlemeiitela (začetnika) sovraželi
ino vmorili, apostole raztepli, svetiga Stefana z kamnjam
pobili, svetiga Jakoba ob glavo d j ali, tudi svetiga Petra vmo¬
rili jiskali, ino vse verne po sveti razgnali. Pa le sedem ino
trideset let je to Judovsko kervavo preganjanje lerpelo. Došli
so hrabri Rimlani, hudobne Jude premagali, njih pogla¬
vitno mesto Jeruzalem razsuli ino veliko sto jezerov sovraž¬
nikov Kristusovih pomorili. Kar jih je še ostalo, so se po
vsim sveti razškropili, ter nimajo svojiga kraja, ne svojiga
doma. Sveta katolška vera seje po vsim znanim sveti razširila;

3*

28

koder ljubo sonce sije se veličastne premage znamnje: svet
križ svetli. Oh kako veselo je to za nas!

2. Drugi sovrainiki  katolške cerkve so bili >lep\ ti ajd je
ulj malikcavci ,  kteri so nad tri sto let kristjane grozovitim
preganjali ino morili, ter hotli pravo vdro z mecam ino
ognja m vkoncati. Pervi Rimski cesar  kristjanov nevsiriilen
kervolog je bil grozoviten \ero.  Pravijo de je sam Rimsko
mesto zažgal, po tem kristjane liga obdolžil, ino jih za to
morili jel. Veliko kristjanov je dal v zverine kože ošiti, po
tem pa pese nad nje posuli, de so jih raztergali. Druge jo
z smolo oblil ino vkazal na kole privezati, po noči pa zaž¬
gali, de so živi goreli ino ljudem na mesti bakel svetili.
Pod tim grozovitnim cesarjorn sta tudi sv. Peter ino sv. Pavl
devet mescov v jeii bila . v svoji vozi urila, čudeže delala ino
kerstil«; poslednič pa na en dan smert storila. Sv. Peter je
bil križan, z glavo k zemlji obernen, ker se ni vredniga imel
kakor njegov Gospod križan biti. Sv. Pavl je bil kakor Rim¬
ski deržavljan z meram ob glavo djan. Je pa hudoben Nero
kristjane pokončal? Od vsili zaveržen kervolog je sam sebe
z mecam zabodil. Drugi prcganjavc kristjanov je bil cesar
Domicjan ,  ki je vkazal keršanske cerkve po vsi m cesarstvi
zatreti, ter je svojo nar bližnej žlahto za keršanske vere del
preganjal ino moril. V kratkim so pa tudi njega vmorili
njegovi lastni služevniki. Nar grozovilnejih sovražnikov svete
cerkve bil je tudi cesar Vulerjun ,  za kaleriga je bil sv. Lov-
ranc mučen ino veliko jezerov kristjanov premage venec
prijelo. Ravno liga grozovitnig« cesarja je pa tudi Perzjanski
kralj Sapor na vojski vjel. mu dal živimu kožo olupiti ino
v svojim tempelni obesti. Neverni cesar Dioklecjan  je zaper-
segel vse kristjane iz zemlje pokončati. Cerkve poderle, vse
svete pisma so bile vernim zažgane, ino ni bilo muke tako
strašne, katire bi se ne bili trinogi zoper kristjane poslužili.
V Mcsopolamji  so kristjane za noge obešali, pod njimi ogenj
vneli ino jih zadušili. V Potili  so jim za nohte ojslre terne
"^zabijali ino jih poslednič z razpušenim svincam zalili, 'i'
Egipli  so jih z žerccimi klešmi sipali ino po ojslrih črepin¬
jah hrusli. V Frigji  so celo mesto nevdrni vojaki oblegli
ino zažgali, de so možje ino žene, sereci ino otroci zgoreli.
Pisarji, klili so vse to videli, pričajo, de ni mogoče vsih
grozovitih muk popisali, ktire so verni kristjani prebavili.
Do toki keršanske kei vi so tekli po vsim Rimskim cesarstvi;

29

alj keiv mučencov bila je seme kristjanov. Več bo so jih po¬
morili, več so jih berstili. Grozovitni cesar Dioblecjan je ves
polert v samoti žalosti vmerl; ino kmalo po tem seje pri¬
kazni veličasten briž na nebi cesarju Konstantinu , ino na
križi zapisano: } ,V tim znamnji boš premagal!'*  Konstantin
je premagal ino se dal berstili; sveta balolšba cerbev se je
po vsim znanim sveti omladila , premaga v j, i svoje sovražnike.
Z večim veseljam so šli sveti mučenci v smert, kakor malik-
vavci na dobro voljo. Možje stari ino bnbele z sivo glavo so
se poskušali z rahlo mladino za pravo vero berv preliti.
Rabelni so onemagali ino kervavi meč zavergli, serčni krist¬
jani so pa premagali ino sveti križ nbderžali, po besedah
Jezusovih, bteri je dal: „Nc bojte se tistih, kateri telo vmo-
rijo, duše pa vmoriti ne vmorejo; bojte se veliko več lisliga,
bteri lehko dušo irio telo v pekel pogubi.“ Mat. 10, 2S.

3. ,.Ko pekel videl, de se mu altarji malikvanja poderejo,
pravi sv. Ciprijari, si je novo orožje vbral sveto cerkev pre¬
ganjat: to je bila kriva vera  ino razkolnost (razdertijaj u

veri. Ker ni hudič z mečam premagal, je poskusil z jezikam.* 4
Pervi imenitnih krivoverskih očakov je bil Ariji,  napuhnen
svojoglavcn človek, bteri sije zlobi! tajiti Jezusa božjo na-
toro ino hotel djali Sina božiga ob božjo čast. Miljone ljudi
je ta krivi učite! z svojo zmoto razdražil, veliko jezerov jih
je omolil, mnogo kervavih vojsk podpihal. veliko svetih
mašnikov ino škofov preganjal ino skoraj pol sveta z svo¬
jimi lažmi oslepil; pa tudi strašno je konec vzel. Črevo so
se mu izsule, ter je nagle, neprevidene smerli vmerl; nje¬
gov nauk pa je bil v pervim vesolnim cerkvenim zbori v mesti
Niceji  na jutrovim obsojen ino preklel. Kriva vera Arijova
je zginila kakor temna megla pred svetlim soncam.

Sestorjnni , zopet drugi krivoverci so se včlovečenja Kri-
slusoviga ino Marije matere božje prijeli, ter so hotli Mariji
čast božje matere vzeli. Alj dva sto škefov ino veliko drugih
učenikov se v mesti Efezi  zbere, krivo vero Nestorja zaverže,
Marijo očitno za božjo porodnico počasti ino polerdi pravo
vero. Vso mesto je veselo, hvali Marijo mater božjo, kakor
še neprenehoma Marijna hvala po vsim katolškim sveti slovi.

Vstali so dalej krivoverci  ino hotli vse svete podobe Kri¬
stusa, Marije ino Svetnikov pokončali.  Vse cerkve so j iskal i
oropali, vse cerkvene stene pobeliti, naj bi ne bilo podobe
več, ki bi nas pomnila Jezusa, Marije ino druzih prijatlov

80

božjih, dobrotnikov naših. Zopet se je zbralo tri sto, sedem
ino sedem red škofov drugič v liceji  na jutrovim, kteri so
svete podobe poterdili in krivovero overili. — Pa kdo bi
imena vsih krivovercov MacedonJanov , Pclagjanov, Manihe-
jarjev ino veliko drugih pravil, kteri so sveto katolško cer¬
kev zatreti žugali? En za drugim so vstali, pa tudi eden
druziga pokopali, de se dopolni beseda Jezusova: „Vsak sa¬
dež, kteriga ni zasadil moj nebe-ki Oce, bo z korenino iz¬
ruvan. Pustite jih; slepci so ino slepce vodijo; če pa slepec
slepca vodi, oba v jamo padeta." Mal. 15, 15—t  4.

Pred neko tri slo letami se pa tudi na INemškim imeniten
krivovernik vzdigne, Mariin Lulcr  po imeni, vse krivovere
starih časov pograbi, ino razterga sukno Kristusovo, edinost
svete katolške cerkve blizo do naših krajev ino do sedajnih
časov. Veliko je kaiolška cerkev od krivovernih Lutranov ter-
pela ino še terpi. Kervave vojske so se vnele, veliko let ter-
pele ino za vere tlel se je prelilo potokov kervi. Lutrani od
eniga, od druziga kraja Kalvinci so segali nad sveto katolško
cerkvo; olj omogli nje niso. Kakor v starih časih so se tudi
leta 1545 katolški škofje ino učeniki v mesti Trident na Ti¬
rolskim  zbrali, pravo katolško vero poterdili, krive vere oh-
sodli, ino terdovralne krivoverce iz svoje občine (gmajne)
odločili, kakor suhe veje zeleniga drevesa. 'Pa je listi ime¬
niten Tridentinski zbor  katolških učenikov ino cerkvenih oče¬
tov, kteri se v pridgah ino keršanskih naukih toljkokrat h
poterdenju katolške vere imenuje.

Res veliko je sveta mati katolško cerkev slabovernih otrok
skuz krive vere zgubila tudi po krajih naše Evrope; pa je
toljko več v drugih deželah vernih dobila, po katerih se je
katolška vera oznanila. Kar ji je Luter z svojmi tovaršmi
vernih vzel, ji je Krištof Kolon  pridobil, ki je Ameriko,
novi svet najdel, v katerih krajih se sveta katolška cerkev
mladi. iNiso nje premagali malikvavci, ne krivoverci, pa
nje tudi ne bojo do konca sveta. Kristus je katolško cerkev
na skalo pozidal; ino peklenske vrata nje ne bojo zmagale.
Mat. 16. 18. Blagor torej nam katoličanom, ako se zdraviga
nauka katolške cerkve zvesto deržimo, pa tudi lepo živimo
po njem!

4. Kar pekel z vso sveto katolško cerkvijo ne more, jiše
po samim storili  — cele srenje (fare), hiše ino ljudi pogu¬
bili. Ino ta mu dobro nese; hudobni, zapelivi ljudje mu

Sl

pomagajo. Nar nevarnej sovražniki cerkve so njeni domači
slabi kristjani, zapelivi sini ino hčere; oni sveto katolško cer¬
kev preganjajo ino pekel polnijo. Le poglejte, kako!

V enim kraji luč svete vere  prav lepo sveti; čedne cer¬
kve so polne boguslužnih ljudi. (Jasliti kipi ino križi po polji,
svete podobe po hišah nam kažejo svetoželjne kristjane, kteri
v tim kraji prebivajo. Zdaj pride krivi učenik v ovčjim ob¬
lačili,  se nosi kakor pobožen mož ino sveto govori, na tihim
pa Ijuljke krivih naukov na čedno katolsko polje zaseje. Pre¬
prosti kristjani se njegovih besedi primejo; ino kakor hitro
se dušni pastirji Ijuljke lotijo, njo poruvat, hudoben človek
ljudi zoper duhovsko gosposko nadraži. Sosed vstane zoper
svojga soseda, sestra nad svojiga brata, mož ino žena se
razdvojita; svete vere luč vgasnuje, vmira keršanska ljubezn,
ker v keršanskim nauki edinosti ni. Taka se v listih nesreč¬
nih krajah godi, v katerih je kriva vera doma.

Srečna srenja  (fara) katira skerbne ino učene pastirje
ima, pa tudi pridne ovčice, ki jih radi vbogajo. Ena sama
beseda per farmanah več opravi, kakor po drugih krajah
boben ino meč. Pritepe se spridcn človek  iz kaciga mesta alj
grada, nosi gosposko suknjo na herbti, hudobno serce pa
v persih. Visoko se vede ino učeno govori, ne obrajta nebes
ino se pekla ne boji. Cela fara ga tolsto gleda, pa tenko
posluha; po malim pa tudi ljudje posnemati začno kar od
njega vidijo. Ob nedelah ino svetkih brez službe božje osta¬
jajo, ob petkih ino zapovedanih postih meso jedo, v cerkvi
ne pokleknejo, razujzdano žive, pa se  enkrat v leti se ne
spovejo, tudi o veliki noči k božji miši ne gredo. Kdo je
tiga kriv? Sovražen človek je to storil.

Srečna hiša  ima pošteniga očeta, bogaboječo mater, ne¬
dolžne otroke ino čedno družino. Prileze k hiši kak izpriden
žoldnir, kok rokodel po novi šegi, ino domačim svoje zmote
razloži, ino mladim ljudem enekrat z svojmi lažmi kratek
čas naredi. V enim mesenci že cela hiša v dobrim slabi.
Sramožlivost hišo zapuša, nedolžnost jemle slovo, molitev
pesa ino sveto petje potihne. Prešerne pesmi se glasijo, ne¬
sramni marni slišijo: v kratkim cela hiša slabo sluje. Kdo je
to storil? Sovražen človek je Ijuljko pregrehe zasjal. Tako
omoti hudoben sosed soseda, tovarš tovar.ša, slabo družinče
svoje sohlapce ino dekle izpridi; kar pekel sam ne premore,
to skuz svoje pomagavce stori, ino nar več vernih otrok lam

32

pobere, kjer skerbnih pastirjev ino hišnih poglavarjev ni.
A 'ar huji sovražniki  katolške cerkve so slabi slariši in gospo¬
darji, duhov ski pastirji ino deželski poglavarji,  kteri molčijo
kednr je treba svarili, križam roke deržijo, kedar je treba
strahvali. Kedar taki ljudje spijo, pride sovražnik, uči Kri¬
stus, ino zaseje ljuljko med pšenico — pridejo dušni talje
ino per takih steno katolške cerkve podkoplejo. Takih do¬
mačih sovražnikov svete cerkve nas Bog varji!

III.

Sveta katolška cerkev je žlahtno nebeško drevo,  ženo-
fovimu (gorcičnimu) zernu podobno, kateriga je Kristus
vsadil. Deblo  tiga drevesa je Rimska cerkev,  vsi h drugih
mali ino sreda, kliro sta viši apostola sv. Peter ino Pavl vte-
melila, katiro vladajo papeži, vidni poglavarji svete katolške
cerkve na sveti. Kdor se Rimsko-katolške cerkve loči. se po¬
suši ino pravi veri odmerje. — v se druge škofije ino fare
po sveti so zelene veje,  ene matere,katolške cerkve; mi pa
njene mladike.  To katolško drevo raste iz zemlje v sveto
nebo; sam sveti Duh njega verlnar drevo poliva z svojmi
gnadami ino za njega skerbi. Zvestejši ko se veja alj mla¬
dika svojiga debla derži, lepši raste ino zeleni, ter sad za
nebeško kralestvo prinaša. — Oh preljube moje ovčice! ne
pozabimo, kako srečno lehko pod tim drevesam katolške cer¬
kve živimo, kliro je z presveto rešnjo kervjo Kristusovo, ino
z kervjo toljko miljonov mučenikov zalivano. Deržimo se
nauka, ki ga nas sveta katolška cerkev uči, znvživajmo gnade,
ktire nam ona skerbna mati deli; ino naj bi prišel angel iz
nebes, ino vam kaj druziga oznanoval, zunaj tiga, kar nas
sveta mali katolška cerkev uči, naj bo preklet. Gal. I, 8.
Kakor pravoverni katolški kristjani bomo srečno premagali,
ino kakor sv. Peter ino Pavl častite premage nebeški venec
prijeli. Amen.

33

m BD2) iBiiii 'mm mmm, m
mm MMWmh

Od Marijniga vnebovzetja.

Branje is bukev Siralia 2i, II — 20.

sfi v Gospodi veselimo, ker častilen god obhajamo
v čast preblažene device Marije! Njeniga vnebovzetja se ve¬
selijo angeli ino hvalijo božiga Sina.“ Tako nas vabi sveta
katolska cerkev v začetki denašne svete mase. Ino kaj bi se
res ne veselili otroci svoje ljube matere, ktira je denašen dan
to solzno dolino zapustila ino se povernila k svojimu Stvar¬
niku. ktira povišana nad vse angele ino svetnike se per svo¬
jim božjim Sinu tam veseli, neprenehama za nas prosi ino
nas k sebi želi. Podala se je Marija za Jezusam svojim Sinom
v sveto nebo, nam pa zapustila svojo sveto podobo čed¬
nosti ino velike časti, kakor nam njo sv. Duh v bukvah Si-
rahovih 24, II—20. prelepo popisuje.

1. Vse je Bog čedno ino modro k svoji časti stvaril, vse
stvari oznanujejo božjo slavo ino čast: alj nobena stvor ni
tak popolnoma ino imenitna, ki bi svojiga Stvarnika spo¬
dobno ino vredno dosegala. Greh je strašen prepad naredil.
Sklenit ljudi po božji podobi stvarjene z njih Stvarnikam
pride Sin božji spočet od sveliga Duha, rojen iz Marije de¬
vice — se včloveči ino podoba nevidniga Boga pervorojeni
izmed vsih stvari postane. Druga nor imenitnej vsih stvari
je izvolena mati Jezusova, Marija blažena med ženami, ona
vredna mati loljkiga Sina. Po pravici Marijo katolska cerkev
z besedmi slovi, kalire sv. Duh od božje modrosti govori,
rekoč: ,,Jaz sim iz ust nar Višiga prišla: moje prebivališe
je na nar visim mesti. Povsodi sim jiskula, kje bi zamoglu

prebirati, pa le v lastini Gospodovi mi je dopadlo stanovati“
Blagor ludi nam. če naše serce tudi le per Bogu ino v tim
kar je božiga svoje veselje ji.se ! Saj nas je Bog le za se stva-
ril; ino serce naše je nepokojno dokler v Bogu ne počiva.
Sv. Avguštin.

2. Med vsemi ženami je bila Marija izvolena mati, de je
pod svojim sercam nosila Sinu božiga. Lehko torej Marija
po besedili Modriga pravi: ,,On Stvarnik vsih reči, ki me
je st varil , je prebival v šotori mojiga telesa. Na to mi je
pa tudi zapovedal ino rekel: V Jakobovim ljudstvi prebivaj,
ino v Izraeli med izvolenimi svoj del (svojo doto alj erbšinoj
imaj; ino med mojimi svetimi bodi ti korenina Vse to
se je Mariji denašen dan dopolnilo. Bila je vzeta med stare
Izraelske očake Abrahama. Izaka ino Jakoba (Izraela); nar
pervi sedež je med izvolenimi v nebesih dosegla. V nebeš¬
kim Sioni zdaj stanuje, v svetim mesti Jeruzalemi zdaj pre¬
biva. kleriga je nekdajn Jeruzalem le senca podobe bil. Tam
med izvolenimi zdaj živi kakor korenina, po kateri vse izve-
ličanje pride, ker je od nje Izvelicar človeštva rojen. Med
nebeškoj družinoj Marija stanuje, klira per Bogu svoj del
zavživa. — Oh kako lepo je Sin božji svojo drago mater
povišal, kalire srečno telo ga je nosilo, katire persi so ga
dojile! Povzdignil ino poveličal bo pa tudi nas, če božjo be¬
sedo poslušamo ino tislo ohranimo.

3. Imenitno drevo je Cedar na gori Libanon;  njegoviga
lesu se červ ne loti; po jezer let starosti včaka. Boljko ime-
nitnej je še Marija prečisla devica, katire se ludi ni madež
greha prijel. Tudi njeno deviško telo po misli očakov ni v
grobi sperhnelo, marveč je bilo v nebeško kralestvo sprijeto.
Veličastno kakor drevo Cipresa na gori Sion  zdaj Marija v
nebesih živi. — Lepo košato je Palmovo drevje,  kliro nar
lepši krog mesi a Kadez  rasle, daja popotnikam senco ino
sad. Se žlahtnej je Marija v svoji nebeški časti ino oblasti;
ona zavetje revnih ino pribežaljše grešnikov. — Lepo so
cvetle rože okotj mesta Jeriho,  še lepši roža Marija v nebeš¬
kim raji cveti ino razveseljuje miljone ljudi, ki verjejo v
Jezusa Marijniga Sina. — Veselo je gledati zeleno oljko na
polji,  ki žlahtno olje rodi, še željnej se oziramo v Marijo
mater milosti božje, ki nam njo po svoji mogočni priprosni
deli. — Zalo je gledali zelen javor za polam,  ki na potoki
kosalo raste, pa še lepši je Marijno veličastvo premišlovati,

35

ki ga v nebesih im«. — Droge so ljudem žlahtne dišave
mo mazilu  iz prijetnih reci; se dražej so nam Marijne‘-čed-
nosti, vsim bogoljubnim dušam nar prijelnej izgled, naj
jih posnemamo ion za njo po stezi keršanske popolnosti
gremo. — Oh potegni nas za sebo. Marija, ljuba mati svojo
otroke, naj za duham tvojih svetih čednost hitimo, ino srečno
v tvojo nebeško družbo dojdemo!

II.

Star pregovor pravi: Kukovo zivlenje, takova smeri.  Lepo
vmerje. kdor lepo živi. Kako lepa je bila Marijna smert,
kalire zivlenje bilo je golo Bogu služenje!

Dobrim otrokom posledne ure ljubeznive matere nar bolj
v spomini ostanejo, nje slovo jim nar rajši na misel hodi.
Mislim de bi tudi vi željcni bili slišati kaj od Marije, kako
je svoje lepo zivlenje na zemlji sklenila, posebno dones sli¬
šali. ko ravno spomin njeniga vnebovzetja obhajamo.

Sveto pismo nam od Marije matere božje le toljko pove,
kar je za sveto vero potrebniga; od njenih poslednih dni
molči ino tudi nje snierti ne spomni. Za toljko skerbnej so
nam učeniki svete cerkve Marijno zivlenje popisali ino v po-
snemo izročili.

I. Ko seje Kristus, presvetlo sonce naše izveličanske vere
v svete nebesa povernil. je še nekoljko let svojo ljubo mater
na Hm sveti  popustil, naj bi ko svetla luna pervim vernim
kristjanom svetila z nebeško svetlobo, ki njo od izveličan-
skiga sonca, svojiga Sina ima: sebi pa še toljko lepši krono
zaslužila. Jezus njo je na križi svojimu ljubimu Janezu iz-
poročil, per katerimu je prebivala alj v mesti Efezi alj v Je¬
ruzalemu Sv. Janez- je za Marijo  skerbel kakor nar boljši
sin za svojo mater skerbi. Kakor je bila od mladih nog va¬
jena, je po mislih učenikov vsako jutro o polnoči vstala,
molila do beliga dne ino premišlovala božje reči ino pa nauke
Jezusove, klirc je toljko skerbno v svojim serci ohranovala.
,,[Nekaka nadčlovečka (nebeška) čast se je v obličji božje Ma¬
tere svetila, uči sv. Dionizj; ino če bi me vera ne učila mo¬
liti le eniga samiga Boga. lehko bi bil Marijo po božje častil.
Le samo pogledala človeka je ino ga vnela za sveto čednost,
preobernila lerdovratniga grešnika. Marijne besede sladkosti
ino nebeške tolažbe polne so potolažile vsako žalost, odgnale

80

vse hude nagone, ter vnele serce za sveto ljubezn. Molila
za grešnike pa tudi apostole je opominvala za grešnikov
preobernenje skerbeti. Tudi od Marije preljubeznive matere
je sv. Janez t o 1 j k o ljubeznivo serce nadobil zgublene grešnike
jiskali ino k Bogu povračali.

Bila je Marija, pravijo, nekoljko vcči od sredne postave;
lepo bistro njeno oko, podolgovat njeni deviški obraz, za-
deržanje sramožlivo, nje deviška noša časlilliva. Nosila seje
po domače brez vsiga lišpa; vsa Marijna podoba bila je živi
razgled čednosti ino svetosti. Sv. Epifani, Nicefor, Simon
Metafrast *). — Pač srečni pervi kristjani, kteri so lehko z
Marijo govorili! pa srečnej še mi, če bomo po njenih sto¬
pinjah hodili.

2. De si je ravno Marija že veliko let po zemlji hodila,
njeno serce je bilo v nebesih. Tudi ona je željela po bese¬
dah svetiga Pavla ločiti se ino z Krislusam biti, zapustiti do¬
lino solz ino jiti v srečno deželo izvolenih. — Bo se je
bila že sveta vera po vsih krajih razoznanila, je tudi Ma¬
rijna ura dotekla.  Angel ji je blezo veselo novico oznanil;
ino kakor nekdaj je tudi zdaj vsa božji volji vdana izrekla:
,,G!ej dekla sim Gospodova; zgodi se mi po tvoji besedi.“
Svetimu Janezu pove, ino on druge apostole pokliče, kliri
so se, kakor pravijo, ravno v Jeruzalemi mudili. Hrog smerlne
postele se znidejo vzet od Marije slovo. Ni bila bolna; na
starosti, ne posebne človeške slabosti na deviškim telesi Ma-
rijnim poznati bilo ni; ogenj ljubezni božje ločil je dušo
trupla. Viditi apostole ino druge Jezusove učence krog sebe
žalostne stati, jih tolaži, se svetimu Janezu za ljubeznivo
skerb zahvali, ter obljubi pred sedežam milosti božje po
materno za nje skerbeti. Marijne besede potihnejo, zvečerilo
se je; Marijno obličje se razsvetli, ino Marijna duša se
povzdigne k Jezusu, preblagimu Sinu njeniga telesa, ki njo
sprejme v družbi angelov po besedih visoke pesmi: „Vzdigni
se ino hitro pridi prijatlica rnoja.“ Veselo so tijo sprijeli
stari očaki ino preroki, ki so se toljko jezer let nje veselili.
Pozdravili svojo Kralico vsi sveti mučenci, vse verste izveli-
čanih so se razveselili Marijniga veličastva rekoč: .,Kdo je
ona ki vstaja kakor juterna zarja, lepa ko luna, kakor sonce
izvolena. ino mogočna kakor vojska u versto poslavlena?“

*) *Jiiae non de fide tenenda, pro lubilii oniitti possunt.

37

Z velikim veseljam spremijo Marijo pred sedež presvele
Trojice, kjer je večni Oče svojo preljubo hčero — Sin božji
svojo preljubo mater — sv. Duh svojo prečisto nevesto spri-
jel, ter njo posadil na pervi sedež med izvolenmi. ki ga ji
je pripravil od začetka sveta. Vsa nebeška družina Marijo
pozdravlja ino se svoje kralice veseli. Sv. Dioniz. Tudi mi
se veselijmo toljke Matere srečni otroci!

3. Truplo M tiri j uo  počiva ino zavživa spanje pravičnih;
pa iz njeniga obličja svita nebeška čast, Apostoli sv. psalme
pojo. ino verni dragih dišav prineso po šegi julrovih krajev
Marijno telo v mazilo djat. V tenčico telo Marije zavijejo
ino z rožami obdajo. U vert Getsmani njo neso, ji častit
sprevod obhajajo ino vgrob položijo z rožami polepšan. Sv.
Janez Damaščan. Tri dni ino noči so verni v molilvih ino
svetih pesmih per Marijnim pokopi prečuii; gotovo tudi an¬
geli božji z njimi. Tretji dan. pripnveda sv. Alanazi, pride
sv. Tomaž, ki je bil sprevod Marijin zamudil, ino prosi
naj mu pokopališe odpro. videt saj enkrat še Marijno ob¬
ličje. Kamen odvalijo, ino glej. nebeški duh se iz Marijniga
pokopnliŠa vali — Marijniga telesa ni; le tenčico ino Marijno
hadro (ruto), pa nnkoljko rož vidijo. Vsi začudeni se pover-
nejo včrni od Marijniga groba, ter Koga hvalijo, ki je (po
misli svete katolške cerkve) telo, od kateriga je bil Sin božji
rojen, trohnobe obranil ino v nebesa vzel. „Kakor mi po
pameti verjamemo, uči sv. Avguštin, de je Devica z dušo
ino telesam v nebo vzela, tako tudi lehko sklenemo, de je
bila v maternim telesi sveta.“

Izveličar je .šel v nebesa iz svoje lastne moči ko stvarnik
ino gospod, angeli so ga kakor služevniki spremljali; Ma¬
rija je pa bila v nebesa vzeta skuz pomoč milosti v sprevodi
angelov, kteri so njo podperali. Za to se imenuje pervi sve¬
tel« (praznik) vnebohod Gospodov,  ta pa vnebovzclje Marije.
Sv. Peter Damjan. Nima njeniga svetiga trupla ne ljudstvo
ne mesto, pa vsi imamo njo mogočno besednico v nebesih.
Ker je Marija svetej i ino popolneji od vsih angelov ino svet¬
nikov, se ji tudi spodobi za Dogam perva čast. ..Povzdignil
njo je večni Kralj ne le nad očake ino preroke, nad vse
svetnike, kteri kraljujejo v kralestvi veličastva, marveč tudi
črez nor viši angele, črez vse vojske, nad Kerubime in Se-
rsfime, ter njo postavil kralico nebes ino zemlje. Tamo zdaj
kraljuje na svetim mesti v radosti božji; pa tudi ne pozabi

08

deje bila hčer te zemlje, ljubi z neizrečeno Ijubeznjo vse
duše* ktire je njeni božji Sin odkupil z svojo hervjo, varje
sosebno one, bi hodijo po njenih stopinjah, izprosi grešni-
kam, kteri v njo kličejo, odpušarije, slabim moč, žalostnim
tažo, onim ki so v nevarnosti pomogo ino otelje. Vse dare
milosti je tak rekoč nje Sin njej v roke dal. pravi sv. Ber¬
nard, naj bi Marijo za svojo mater častili ino do nje zau¬
panje imeli. “

III.

Poglejte, preljube duše, Marijni sini ino hčere! lak se
ji je dopolnilo, kar je Marija prerokvnla od sveliga Duha
razsvetlena rekoč: ,,Moja duša poveličuje Gospoda, ino moj
duh se veseli v Bogii izveličarji mojim, ker se je ogledni na
niskost svoje dekle; glej, odsihmal bojo me srečno imenovali
vsi narodi. Zakaj velike reči je meni storil On, ki je mogo¬
čen ino sveto njegovo ime.  Luk. I. 4(i — 49. — Kaj borno
pa mi storili otroci Eve, kteri izdihujemo v dolini solz?
Svojo ljubo Mater, nebes ino zemlje kralico hočemo vredno
častiti, posnemati nje lepe čednosti ino njej dobri otroci biti.
Ponižni hlapci ino dekle Gospodove, v križih ino težavah
poterpežlivi se hočemo po Marijno v sveto voljo božjo po¬
dati. Priporočali se pa tudi hočemo ljubeznivi nebeški Ma¬
teri, de prosi za nas vboge grešnike zdaj ino posledno uro,
de kedar se liga sveta ločimo, srečno k Mariji v nebesa
pridemo. Amen.

PERVA KIMOVCA.

Od tovaršije angelov varhov.

Branje iz 11 . knig Mojzesa 23', 20 — 23.

ISiako veselo je dobrigu prijalla  doma imeti, njemu po¬
vedati veselje ino potožili žalost! Prijallu zvestimu na persih
sloneti je nebeška sladkost. Kaj de je le malo takih prijatlov

39

*

po sveti. — Kol«) dobro je modriga lovarša  »a pot dobiti,
kteri nas v nevarnosti posvari, nam v nesreči roko poda ino
nas podpera, de na težavnim poti ne onemagamo. Taki do¬
bri tovarši na sveti so dragi. Kako srečni smo torej mi božji
otroci, kteri od zibele do pogreba vsaki svojga zvestiga pri-
jalla doma — ino modriga tovarša na poli » — svojiga de-
sniga angela varha  imamo, kakor nas sveta mali katolika
cerkev uči, ter ravno denašno nedelo angele varhe vernim
posebno častiti veli, po lepim denašnim branji iz II. knig
Mojzesa 215, 20—23. ktiro zasluži, de ga prav čedno pre¬
mislimo.

I.

1. Bog je Izraelsko ljudstvo iz Egiptovske sužnosli skuz
veliko pušavo v obljubleno deželo Kanaan peljal. Potreba je
bilo popotnimi! ljudstvu angela, naj bi ga vodil ino pripeljal
v obijubleni kraj. Angel od Očeta nebeškiga poslan bil je
sam boži Sin; njega vidni namestnik pa Mojzes, vajvod
Izraelskih otrok. Od njega govori gospod Bog Izraelskimi!
ljudstvu: ,,Glej, jaz bom ■poslal svojiga angela, kteri pojde
pred tebo, nuj le bo varval na poli ino pripeljal v kraj,
kateriga sim li pripravil.

2. Tudi kristjani mi smo drago odkupleno božje ljudstvo,
tudi mi gremo skuz nevarno pušavo zapeliviga sveta v ob¬
ljubleno deželo nebeškiga kraleslva. Tudi nam je Oče ne¬
beški angela vsih angelov, svojiga lastniga Sina poslal, nas
pripeljat v oblublen kraj svetiga raja. Pa tudi vsakdo nas
ima kakor popotnik iz časnosti u večnost posebej svojiga an¬
gela varha, de ga varje ino po pravi stezi pelja. Blagor mu
kdor svojiga Angela poštuje, kakor nam sam Bog veli:
,,Spoštuj angelu ino poslušaj njegov glas kar le uči, ino
glej de ga ne zaničuješ. V mojim imeni je per lebij  on /i
prizanesil ne bo ako grešiš, ampak po zaslugi bo le posvaril.^

3. Angel se imenuje poslan; za poslaniga se pa Gospod
poskuša kteri ga pošle. Kdor poslanimu (angelu) kaj žaliga
stori, se gospodu zameri; kdor pa angela božiga lepo ima,
njemu je gospod Bog prijatel, kar Bog sam obljubi: ,,Ako
angela glas poslušaš ino vse storiš kar li jaz skuz  njega po¬
vem, tak bom jas sovražnik tvojim sovražnikom, jih bom
vduril, klcri tebi hudo hočejo, ino jih zalerl, ki tebe tlačijo.

HO

Moj angel bo pred lebo hodil  Oh kako veselo ino srečno je
v tovaršiji angelov varhov hodili; pa ludi skerbeti je naša
sveta dolžnost z svojim angelam v sveti prijaznosti biti.

4iy/  II#  J

Ko je hotel stari 'fobija  svojiga mladiga sina v stransko
deželo poslali, je očeta močno skerbelo mladenču na pot do-
brign tovarša dati. Pojdi, je djal slep starček (serec) ino
pojiši si zvestiga moža, kteri bo tebe za lepo plačilo po poti
spremil.* 4  Mladi Tobija gre ino čudno verliga mladenča
sreča, ktiri je že na pot pripravleri bil. Tobijev ga ogovori
rekoč: ,,Blagi mladenč. ali znaš pot v Medjansko kamor jaz
jili imam?** Mladenč mu odgovori, de pot dobro ve ino
gre z mladim Tobijam k očetu. Mladi Tobija vzeme od
očeta ino matere slovo ino se z njim na pot poda. Lepo
mladenč Tobijeviga vodi, vsake nevaršine resi, ga pošteno
ino bogato oženi, ter ga srečno na očetov dom pripelja.
Kdo pa je bil ta dober Tobijev tovars? Bil je njega angel
varh, veliki angel Rafael.

1. Kakor 'Pobija mlad ima vsakdo nas svojiga angela
varha, kteri nas spremlja po nevarnim poli te ptuje dežele
časniga živlenja. Angel  mladenču ino možu, on devici ino
ženi vedno na strani sloji,  pa tudi starčeka ino babele ne
zapusti, ako mu sami slovo ne damo. Angel nam dobre
misli ino svete daja, nas pred hudim svari ino v dobro na-
klanja, če le slušamo nja dobre vdaje. „Gospod je svojim
angelam vkazal za tvojo slran, de te varjejo po vsih tvojih
potih, govori sv. Duh. Na svojih rokah te bojo (tako rekoč)
nosili, de se ob kamen z svojo nogo ne vdariš.** Ps.90, 11—12.

Koljkokrat dele  na robi stra.šniga prepada jigraje sedi,
ter nevarnosti ne pozna v kateri se znajde. Angel varh dele
varje de v globočino ne pade, ino če pade ga pristreže de
se ne pobije. Huda bolezn človeka na posfel  verze; ni zdra¬
vila ni pomočnika za-nj; misli de mu pcsledna ura doteka.
Angel mu pripelja človeka kteri mu pravo vračtvo (arenijo)
pove, ino v kratkim zopet ozdravi. Po noči gre človek skua
neznano dobravo  brez tovarša; žive duše blizo ni, ino že
razbojnik za polam na-nj preži, mu premoženje ino tudi
živlenje vzet. Angel varh sovražnika oplaši de izbeži ino po-
polnimu žaliga ne stori, kteri se angelu varhu izroči. Tako

41

lepo se dopolnijo božje besede: „Glej, jaz pošlem svojiga
angela, kteri pojde pred tebo, ino te bo vnrval na poli. ino
te v kraj pripeljal, kaleriga sim ti pripravil/ 4  If. Mojz. 23,20.
— Pozdravlen mi torej bodi moj desni angel varil, ti zvest
tovarš ino prijatcl moj! Ni se mi bati kedar se bliska ino
gromi, ni me strah terde, temne noči, tudi kužne bolezni
ino smerti se mi ni bati; saj moj angel mene varje ino za
me skerbi. Ps. 00.

2. Pa kaj druziga se mi je bali: hudobnih zapetivih ljudi.
Oni ki me v greh napeljujejo, me ob prijaznost in tovaršijo
angela varha spravljajo, hodijo kakor rujoveci levi okrog,
jiskaje koga bi pohujšali ino požerli, angelu varhu izderli;
takih se je varvati. „Gorje svetu zavolj pohujšanja, 44  tožuje
Kristus. Svet bi greha konec vzel, ako bi angeli nedolžnih duš
ne varvali, grešnikov zapeljanih na pot pokore ne spravljali.

V svoji lepoti angelski se nedolžna duša  sprehaja; cista
je njena vest, mirno je serce; lehko vesela Bogii hvalo pre¬
peva, dokler ji angel varh na strani stoji. Nedolžnosti se
pa liho zapelivec prikrade, ji sladke besede daja ino njo v
grešno djanje zapeljat želi. Mlado serce se že zapelvanju od*
pera, za hudobo se ogreva mlada kerv. Alj angel duši sveto
grozo naredi, strah njo objide; ona i/.beži ino svojo nedolž¬
nost ohrani. Glejte, to angel varh stori, ki gleda obličje
Očeta, kteri je v nebesih.

3. Pa vsakrat tudi angel varh tak srečen ni. de bi člo¬
veka vsaciga greha ovarval; veliko ljudi njegovim opomi-
nam serce zapera, angelu slovo da ino za greham potegne.
Ti ruzvjzdan mladenč  med grešnimi tovaršami ukaš fjuckaš),
ti zupeljunu dekliču  v slabi lovar.šiji raduješ, tvoj angel pa
za tebe žaluje ino prosi. Bog naj ti spet gnado preobernenja
ino resnicniga pobolšanja da. Ino glej, angel te k lepi pridgi
pelja, ti svete bukve v roke spravi. te rahlo k dobrirnu spo¬
vedniku spravlja, ti zvesliga prijalla nlj prijatelco najde, de
te posvari, pregrešno serce omehci ino le na praro pol po¬
kore oberne.  Ino če ti zgublena ovčica svoje zmote spoznaš
ino grehe prav milo objokaš, se angel veseli ino nosi tvoje
solze pred sedež milosti božje, jih z zasluženjam Jezusovim
združit ino pravici bpžji za te poplačat. Za to pravi Kristus
de je reci veselje med angeli božjimi c nebesih nad enim greš¬
nikom  , kteri se spokori, kakor nad devet ino devet deset
pravičnimi, kteri pokore ne potrebujejo.  Luk. 7, 10.

Apost. Hrana. III. Del. 4

42

Te pa troj angel varh srečno do troje posledne ure spremi,
ino se tebi začne na večer živlenja mračiti, tud ta posledno
popotnico tebi skerbi.  On ti pripelja praviga prijatela, bi te
prijazno spomni, srojo hišo oskerbeti ino se k smerii pripra¬
viti. On oskerbi, de ti po mašnika pošlejo ino tebe z sretmi
zakramentmi preridijo ino pripravijo za dolgo večnost. Ino
kedar se tvoja duša loči ino tebi lepo molitvico molijo: ,.Pri¬
dite svetniki božji, pertecite angeli Gospodovi, sprejmite nje¬
govo dušo, ter njo nesite pred obličje Narvišiga,“ vzeme
angel varh dušo tvojo,  če le v gnadi božji vmerješ, ino njo
v krilo milosti božje zanese.  Srečni so torej vsi, kteri se svo-
jiga angela zvesto derže. Oni bojo tamkaj z angeli gledali
obličje Očeta nebeškiga; pravični bojo v nebesih kakor an¬
geli božji. Mat. 22, 30.

III.

Oh vi sveti angeli rarhi, vi zvesti prijateli naši, kako se
hočemo vam vredno zahvalili — kako vas dones prav po¬
častiti? Trojno obljubo hočemo dones storiti, ponovili z
vami živo ljubezn ino lovaršije svete zvestost. Pervič vas ho¬
čemo v živim spomini vedno imeli,  nikdar pozabiti de ste
varhi per nas. Nočemo vas u veselji žaliti, v križah ino te¬
žavah vas hočemo v pomoč klicati, slušati v nevaršinah vaše
dobre navdaje in dopolniti, kar nam velite. Vaši prijateli biti
želimo, naj bo tudi Bog, ki vas je nam poslal, prijatel naš.
— Drugič hočemo vasi pridni pomagarci biti,  svoje pod¬
ložne, prijatle, tovarše ino tovaršice hudiga varvati in vam
pomagati jih k nebesam voditi. Ljudem v nebesa pomagati
je sveto angelsko delo. — Tretjič hočemo grešnike svarili
ino molili za nje,  de jim Bog milost prave pokore da. Tako
bomo vaši pomagavci na tim sveti, po smerti pa vaši tovarsi
v nebesih. ..Hvalite Gospoda vsi njegovi angeli, hvalite ga
vse njegove vojske.“ Ps. 118, 2. Pa tudi nas lepo varjte po
nevarnim poli ino pripeljajte u večno veselje, de bomo z
vami vekomaj hvalili toljko dobriga ino vsmileniga Boga.
Amen.

48

O

m »e mnm  nu mmi,  ms sum

Kar reči lepota zakonske žene.

Branje iz pripovest Salomona kralja 8, 22 — 38.

JJHar lepši luč po noči je svetla luna na jasnim nebi;
ona kaže prijazno popotnikam pot. Nar dražej zaklad v hiši
je modra gospodinja; ona vso hišo kakor sonce zemljo srečno
ino veselo stori. Nar veči lepota zakonske žene so pa pridni
zdravi otroci; oni so matere nar lepši kinč (cir). Tako srečna
mati je bila sveta Ana, ki nam je rodila Marijo prečisto
devico, izvoleno mater Izveličarja vsiga sveta, katire častit
rojsten god ravno dones obhajamo, ter Mariji v čast lepe
prigovore beremo , ki jih je moder kralj Salomon 8, 22 — 3t).
od modrosti pisal. Spodobi se dones Marijniga živlenja kaj
lepiga povedati.

I.

1. Stariši Marijni so bili imenitniga rodu; njih prededeji
so na sedeži Davidovim kraljevali; borno, pa pošteno so v
mesteci Nacaret na Galilejskim živeli. Ce ravno posvetniga
bogastva per bajtici bilo ni, sta vender ljubi mir ino pa
zadovoljnosti veselje per poštenih zakonskih bila. Joahim
ino Ana, pravijo deje  bilo Marijnim slarišam lepo ime.

Sv. Joahim  je bil priden gospodar, ino je z ovno kup¬
čeval; sv. Ana  je bila skerbna gospodinja, ino je domačijo
lepo previdila, de je bilo vsiga za potrebo v roke vzeti.
Dvojne zelje  sta poštena zakonska posebne imela, dobili
zarod ino pa včakati obljubleniga Mesija (odrešenika). Pač
nista mislila, de bola ravno ona dedej ino babica toljko
željno dočakaniga Izveličarja. — Tako dober Bog da, česar
se človek ne nndja (trošta); mogočne iz sedeža verze ino

4*

ponižne povzdigne, lačne z dobrim napolni ino bogate prazne
izpusti.

Dolgo let nista sv. Joahim ino Ana otrok imela; že je
Ana priletna ženka mislila brez zaroda vmreti, kar je Bog
tildi njeno telo oblagodaril. Rodila je blaženo hčero Marijo
prečisto devico, juterno zarjo temnimu svetu. Oh koljko ve¬
selje bila je skerbni materi Ani toljko modra ino ljubezniva
devica; bila je Marija srecniga zakona nar veci lepota ino
čast. Imela sta pa tudi nar veci skerb svoje predrago dete
Čedno izredili. Pravijo de je Marija v svoji mladosti v lem-
pelni Jeruzalemskim služila, ino bil Simeon njej posebni
oskerbnik. Tam v hiši svojiga nebeškiga Očeta se je učila
postavo božjo dobro razumiti, lepo moliti ino Bogu služiti,
kakor se spodobi dekli Gospodovi.

Po smerti svojih starišev svetiga Joahima ino Ane, ktira
sta u visoki starosti srečno vmerla, se je Marija zaročila
Jožefu, pravičnimu Stenarju (cimermanu), ki je bil rodu
kralja Davida kakor Marija , ne bogat pa priden ino zaslo-
pen mož. Oh naj bi tudi sedajni ženini ino neveste toljko
ne gledali na bogastvo kakor na pridne roke pa zastopno
glavo — ne toljko na lepoto lica, kakor na poštenje serca,
koljko več srečnih zakonov bilo bi! Sreča zakona je le božji
dar, ki od zgoraj pride, ne po cesti pregrehe, marveč po
slezi svete čednosti.

Ro sta Marija ino Jožef ravno v zarokah bila , je angel
Gabriel Mariji pozdravlenje prinesi), de bo mati božiga Sina,
odrešenika sveta. Velika je bila Marijna sreča, pa ji je tudi
veliko žalosti ino lerplenja prinesla. Jožef, Marijni ženin njo
misli zapustiti. Noseča mora po zimi v Betlehem k popi-
svanju jiti, z malim detetam Jezusam v plujo deželo bežati
ino poslednič c!o pod križam svojiga ljubiga Sina stati. Alj
Marija je bila neprenehama pokorna dekla svojga Gospoda,
pa tudi zvesta zakonska žena svojimu možu Jožefu. Lepo za
domačijo skerbela, de je teknilo kar je sv. Jožef prislužil.
Po vsih potah je njega spremila, mu veselje poslajšala ino
polajšala žalost, njemu zvesta tovaršica , dokler mu je po¬
hlevno oči zatisnila. Bog daj veliko takih zakonskih žen!

/15

II.

Veliko vredna za vas, preljubi kmetje, je rodovitna zemlja,
ki vas ino vašo družino redi; veliko vredna pa tudi pridna,
modra zakonska zenu,  vsako kise pervi božji dar. ..Kdo njo
bo najdil — terdno ženko?' 4  vpraša moder kralj Salomon.
Ne on ki jise bogate, ne on ki gleda lepoto, tudi ne on ki
poslusa žensko slndkoto; vse te lastnosti so ininjoče, goljufne
reči. Zakonska žena mora po izgledi Marije ino svete Ane
imeti tri polne skrinje zlahlniga blaga.  Kaciga? — Vam bom
povedal.

Perva skrinja  zakonske žene mora bili polna zakonske
modrosti,  de ve zakonskiga moža prav spoznali ino poslovati,
ga ljubeznivo ravnati, pa ne gospodvati — ga posvarili, pa
mu tudi pokorna bili o pravim časi, ino voljno poterpeti,
kedar za pomagati ni. „Serce moža se mora na zvesto ženo
zanesti;' 4  veli Salomon. Zakaj tožujele, vboge žene, de imate
hubobne može, de ste pogosto kregane ino tepene? Veste
kaj vam manka? Zakonske modrosti nimate zadosti. Tudi
sveta Monika je hudobniga moža imela, per njim veliko
terpela; alj bila je modra ženka, v bridkosti poterpežliva, v
križi tiha, v molitvi stanovitna, per vsim svojim djanji ino
nehanji vsa ljubezniva, veliko skušana pa tudi potolažena,
zdaj svetnica v nebesih. Taka modra zakonšica z božjo po¬
močjo svojiga moža, naj bi si bil lev, v jagne premeni ino
ga lehko krog persta ovije. Kje pa se kupi taka modrost?
Sv. Jakob na to odgovori: ,,Ce kdo modrosti potrebuje, naj
prosi Boga, kateri vsim obilno da ino ne oponosi, ino se
mu bo dala. Naj pa prosi z zaupanjem brez vsiga pomiš-
lenja. Zakaj kdor pomišla je morskimu valu podoben, kteriga
veter goni ino sem ter tje meče. Naj ne misli tak človek,
de bo od Gospoda kaj prijel.' 4  Jak. I, 5 — 7. Prava modrost
zakonske žene le od Boga pride, se le per Bogu najde. Bla¬
gor torej inožu ki dobro ženko dobi; z njo bo vžival vesele
dni, kakor sv. Joahim z Ano ino sv. Jožef z Marijo.

Druga skrinja  zakonske žene mora biti polna hišne go¬
spodarnosti.  Nima gospodinja praviga uma (zastopnosti), tudi
premoženje nima teka. Kako čedno popiše moder Salomon
skerbno gospodinjo! „Ona opravlja le dobro, nikoJj hudiga
dokler živi. Ona vzeme ovne ino prediva, ter prede z svojini

46

rokami. Se je noč, ino že vstaja dajat delo svojim deklam,
ter preskerbi živež domačim. Pridna ženka je kakor bogata
barka, ktira nosi blago svoji hiši. Zime se ona ne boji; saj
imajo vsi njeni domači za dvakrat preobleči se.“ Preg. 31, 10.
Ali ne najdemo tudi v naših dneh le per tisti hiši vsi ga do¬
volj, kjer je pridna, skerbna ino modra gospodinja? Modra,
gospodarna žena tudi vboštvo posladi ino naredi borno baj¬
tico v ljubeznivo prebivaljše. Prideš v kako hišo, le trikrat
po hiši poglej, ino lehko boš spoznal, kaj gospodinja velja.
Mož en vogel hiše derži, žena pa tri. — Zastonj tožujete
toljko, žene ve, svoje može, de so vam prezapravlivi alj pa
preskopi; saj u vaših rokah večidel božji blagodar raste. Ne
delajo pa tudi prav gospodarji, ki gospodinjam zapirajo ino
premoženje zakrivajo; le žena daja premoženju tek. Mož ki
ženi prikriva, sreče nima. Ni vam potreba, gospodinje, mo-
žam skrivaj jemati; saj je tudi vaše, kar mož ima. Le pridno
ino modro gospodinite kakor sv. Ana ino Marija; tudi per
mali kmetiji skerbna gospodinja po malim veliko prigospo-
dinji. — Gerd je pa tudi skopec, ki gospodinji za potrebo
ne da, ino tako svojo lastno ženo krasti sili, ino goslokrat
veči greh ima ko žena, kalira prisilena jemle.

Tretja skrinja  zakonske žene mora biti polna materne
skerbi  za svoje otroke. Kar skerbna mali olrokam stori, se *
zlatarn ino srebram ne plača. Kar mali per otroku zamudi,
šola ne popravi ino palica ne poboljša. Skerbna mati doji
mlado telo, ino uči nauka željno dušo svojiga otroka. Kakor
sad na drevji lepoto ino dobroto od sonca pije, tako se
mlado serce otroka po materi vije ino ravna. Mali je živo
ogledalo otrok. „Zena odpre svoje usta, pravi Salomon, mo¬
drost ino milost je na njenim jeziki. Nje otroci vstanejo, ter
njo blagoslove; tudi nje mož njo hvali.“ Kjer skerbne matere
ni, tudi ni pridnih otrok. Od kodi so tvoji otroci toljko ter-
masti in svojvoljni, nesrečna mati? Na rokah si jih imela,
pa svojimu možu besedvala. Kako so tvoji deca tak jezovi
ino kujavi? Glej v jezi si jim persi dajala. Zakaj so otroci
lak mežavi ino zanikarni? Za to ker jih nisi iz mladiga snage
ino lepiga reda navadila. Zakaj letajo vsi razgaleni, razko-
drani ino nesramni? Zamudila si jih iz mladih nog učiti se
sramožlivo oblačiti ino čedno nositi. Oh zdaj še le jokaš ino
mile solze prelivaš, ker je serce odrešenih dec že prelerdo,
de bi se omehčilo. Hudobija se jih je že preveč prisušila,

n

kakor de bi jih z svojmi solzami omila. Pa le jokaj ino
omivaj mali skerbno zmote ino pregrehe svojih otrok; solze
ljubezni materne pred Bogam ne bodo zgublene. Tudi sv.
Monika je z svojmi solzami svojiga zgubleniga sina Avgu¬
ština prerodila. Tako tudi tvoje pravične žalosti ino molitve
dober Bog ne bo zavergel. Ce ravno otroci tvojiga zdihvanja
ne obrajtajo. dober Bog ga bo tebi v dobro zarajtal. Blagor
tebi, mali, če boš na sodbi izreči zamogla: „Tukaj so, ktire
si mi zaupal; nobeno se ni skuz mojo zamudo pogubilo. 4 *
— Oh naj bi si matere sveto Ano v lep izgled ino Marijo
v svojo pomočnico izvolile, svoje otroke ravno tak lepo ino
skerbno redile, hitro bi se svet pomladil z dobrimi, pra¬
vičnimi ljudmi. Alj kakor drevo, takšen je tudi sad. Bog nam
daj dobrih, skerbnih mater; one so zakona nar veči lepota,
one so perva dragota sveta!

III.

Kedar je svoje dni skerbna mati svojo hčer možu dala,
ji je tri skrinje  (kište) domuciga blaga  nadevala. Perva skrinja
je bila polna domuciga vbeleniga platna,  hodnika ino tenčice;
druga skrinja  je bila polna močniga oblačila,  mezelanov, kri-
lov ino peč domačiga pripravila. Tretja skrinja  je bila na¬
devana mehkih povesm  (prediva); ino verh vsiga je dobila
nevesta od svoje matere prav dober kolovrat. — Te dote
scer nima vsaka mali svoji hčeri dati, kedar njo omoži, ven-
der ji Iehko tri skrinje blaga preskerbi, blaga veliko boljiga,
kakor sim vam ga dones pokazal. To trojne blago modrosti,
gospodarnosti ino materne skerbi  je sveta Ana svoji ljubi hčeri
Mariji oskerbela, njo Bogu črez vse prikupila ino po milosti
božji loljko srečno storila, de Marijo zdaj vsi rodovi slovijo.
Oh naj bi vse matere tudi to storile, poštene žene, pridne
gospodinje ino modre matere izredile! Naj bi vse žene ni-
kolj ne pozabile, kar jim toljko lepo ino resnično sv. Duh
pov^: „Goljufna je priljudnost ino prazna lepota; žena, ktera
se Gospoda boji. je hvale vredna . 44  Amen.


/18

PERVA KOZOPERSKA.

Sr.Rozcnkrancr d tihi inor resnici moliti.

Branje iz bukuv Siratia 24, 14—16.

Otroci! rožic mi prinesite — žlahtnih rožic za vesel
spomin Marije premagavke, kateriga dones sveta mali ka-
tolška cerkev obhaja. Rde pa bi zdaj rožic vzeli? Rožni cvet
je že za letaš davno minul; rožice so se osule. — Otroci!
rožic mi pojišite, htire se ne osiplejo ino tudi po zimi lepo
cveto, onih ki od zemlje do nebes žlahtno diše, katerih cvet
se nam v nebeški venec plete. Jeli te drage rožce poznate?
Oče nebeški nam jih je vsadil, Jezus božji Sin redno ogrenil,
sv. Duh pa polival ino jim dajal rast v prelepim verti (ogradi)
božjim Marije preciste device, kratice svetiga Roženkranca,
kateriga častito nedelo dones obhajamo, pa tudi veselo be¬
remo, kako sv. Duh v bukvah (lmignh) Siraha 24, 14—16.
božjo Modrost  — sveta katolška cerkev pa v modrosti Murijo
povišuje ino cesti. Premislimo to skrivno branje, ino poča¬
stimo Marijo 7.  tim tudi mi.

f.

1. Nar imcnilnej vsih božjih lastnost je neskončna božja
modrost,  po kateri je vsemogočni Stvarnik nebesa, zemljo
ino vse toljko rudno ino lepo slvaril. po kateri on vse ohrani
ino obderži. Ta božja modrost je večna kakor večen je Bog,
ino lehko po besedah svetiga Duha reče: ,,V začetki pred
vsim časom poprej ko je kaj jelo bili, sim že bila jaz per
Bogu, bom pa tudi ostala ino celo večnost ne hcnjnla,  nikdar
mene konec rte bo.“ — Kakor je božja modrost nar imenil-
nej lastnost, je tudi Marija  preeista devica nar imcnilnej vsih
stvari.  Njo jc Bog od vekov mater svojimu Sinu previdel,

49

njo nad yse stvari v nebesah ino na zemlji povišal, tudi
njene hvale celo večnost konca ne bo. kakor sama veselo
pove: „Poglej, odsihmal me bodo srečno imenovali vsi na¬
rodi; zakaj velike reči mi je storil on ki je mogočen ino
sveto njegovo ime. Luk. 1, 48 — 49.

2. Bog si je iz med vsih narodov v stari zavezi posebno
Izraelsko (Judovsko) ljudstvo v svoje izbral ino je na poli
skuz pusavo v obljubleno deželo v svetim šotori, v katerim
je bila skrinja miru ino sprave, med njim prebival. Kavno
za to si je tudi izvolila božja modrost per božjim ljudstvi
biti ino je v svetim prebivališi pred njim (pred Dogam) slu¬
žita,  kakor ona sama govori. Ino ko je bila skrinja miru
ino sprave, viden sedež božji, od kralja Davida na goro Sion
zanesena, sim se tudi jas tamkaj vterdila, sim per tim ljud¬
stvi svoje stanovitno prebivališč imela, ino v svetim nesti Je¬
ruzalem počivala,  v katerim je nar modrejši kralj Salomon
Bogu veličasten tempel pozidal. Tam se je videla moja čast
ino oblast; dokler je ves hajdovski svet lema nevednosti ino
nespoznanja božiga pokrivala, je svetila Izraelcam v Jeruza-
lemi praviga spoznanja božiga lepa luč, svetloba božje mo¬
drosti. Lastilo bilo je ljudstvo božje; ono je bilo laslina boija
imenovano, Bog pa  ljudstva dola  (erbšina). „Per tim ljudstvi,
govori na  dalej modrost, sim se rkoreninila, ter ga nisim do
nikolj zapustita. V družbi svetnikov (izvolenih božjih j je moj
stan kjer prebivam .“ — Tako božja modrost sama od sebe
pravi; ravno z lemi besedmi pa tudi sveta katolška cerkev
Marijo časti, kaliro sedež modrosti božje imenuje. Tudi
Marija je nar imenitnej sedež med svetnikami v nebeškim
Sioni  posedla, tudi ona je v novim Jeruzalemi, v sveti ka-
tolški cerkvi božjimu ljudstvu korenina božje pomoči. Marijo
imenujemo kristjanov pomočnico,  njo v pomoč kličemo ino
posebno z molitvijo svetiga Roženkranca častimo. Gotovo bi
te lepe molitve nebeško moč občutili. naj bi prav vedeli svet
Roženkranc v duhi ino v resnici moliti. Pomislimo torej kako?

II.

„B!agor človeku (srečen je), kdor nad postavo Gospoda
svoje veselje ima, ino njega postave dni in noči premišluje.
On bo ko drevo polek sludencov (rek) vsajeno, kaliro sad

30

ob svojim časi rodi ino mu perje ne obleti. Vse karkolj počne
mu pojde po sreči.“ Tako pobožen David  uči Psalm. 1, 1—3.,
kteri je svojih sto ino pelred sve/ih psalmov  neprenehnm pre-
beral Bogii v hvalo ino čast. Tudi kristjani mi imamo na
mesti 150 psalmov, katerih veliko ljudi brati ne 7,na, pa tudi
težko razumi, petnajst svetih skrivnost  odrešenja ino izveli-
čanja našiga, ki jih v svetim Roženkranci z molitvijo (Jesena
si Marija slo ino petdesetkrat ponovimo  ino prav lehko pre-
mišlujeino po noči kakor po dne, na poli kakor doma. Bogu
v nar veči hvalo, Mariji pa v čast. Le pomislimo, kako lepo
in lehko je to! Redar rečemo: Jezus,

t. Kaleriga je Devica od sveliga Duhu spočela,  se spom¬
nimo neskončne ljubezni božje.  ,/Boljko je Bog svet ljubil, de
je svojiga edinorojeniga Sinu dal, naj vsi ki vanj verujejo,
ne bodo pogubleni, ampak večno živlenje imajo.** Jan. 3, 16.
Oh pač vesela ino tolažliva je ta skrivnost za nas! ,,Ne obu-
paj o grešnik, kliče sv. Gregor, saj je tebi spet mogoče biti
božji otrok, ker je Sin božji človek postal ino med nami
prebival.** — Jezus.

2. Kaleriga je Devica v objiskanji Elizabete nosila.  Po¬
mislimo v lej skrivnosti resnično prijaznost  Marije ino Eli¬
zabete, Jezusa ino svetiga Janeza kerstnika. Objišejo se, lepo
pozdravijo, sc med sebo čudežev božjih razveselijo ino Boga
neskončno vsmilcniga hvalijo. 'I'ako se vse dobre duše veselijo
z veselim ino žalujejo z žalostnimi, kakor sv. Pavl opomina.
Rim. 12, 15. Le takih prijallov in prijatelc — le take žlahte
je Bog vesel. — Jezus,

3. Kaleriga je Devica v Bellehemi rodila.  Kdo bi sc ne
razjokal prav premišlovaje skrivnost rojstva Sinu božiga! „Ha-
kor majhno dete je hote! na svet priti on (božji Sin), ki noče
de bi se ga bali, ampak želi, naj bi ga ljubili,“ pravi sveti
Gregor. Dokler se nismo premogli mi k njemu povzdigniti,
se je on k nam približal." Oh neskončno velik Bog, lebe
hvalimo; malo dete božje, lebe ljubimo.  — Jezus,

4. Kaleriga je Devica v lempelni darovala.  Po svojim da¬
rovanji nam je Marija lep izgled p o kor šine  dala. Dopolniti
zapoved božjo ino svoje cerkve se ni sramovala svoje božjo
dete v tempe! prinesti ino dar vbogih opraviti, ker ni pre¬
možna bila. Ni pozabila kar sv. Duh veli: „BoIjši je pokor-
šina kakor darilo, ino slušati (vbogati) več velja, kakor bo¬
gato darovati; zakaj vstavljati se (božjim zapovedani) je toljko

31

greh ko vraževafi, ino ne vbogali je toljko hudo ko malik-
vati.“ I. Hralj. 15, 22 — 23. — Jezus,

5. Kuferiga je Devica v tempelni najsi a.  Pač lepo ta skriv¬
nost starise ino otroke uči llogii zreš! o sluziti;  starise, naj
otroke skerbno v cerkev vodijo, kakor hitro za to odrastejo,
kakor sla Marija ino sv. Jožef Jezusa v tempel božji peljala;
pa tudi otrokam kaže v cerkvi božje nauke zvesto poslušati,
kakor Jezus božji mladenč, ki je toljko modro odgovarjal ino
učenike poprašaval, de so se mu vsi čudili. ,,Taka pobož¬
nost (andoht) je za vse dobra, uči sv. Pavl; ona za sedajno
ino prihodno živlenje obljubo ima.“ I. Tim. 4, 8.

To je pervih rožic pet veseliga dela svetiga Roženkranca,
pet žlahtnih rožic nedolžnosti, kalire je vsadil Jezus skuz
svoje včlovečenje. V r saditi je moral pa tudi grešnikam v odre¬
šenje pel rudečih rožic lerplenja.  — Jezus,

6. Kateri je na Oljski gori kerrav put pulil,  je vsadil
rudečo rožo popolnoma podunja r svelo voljo božjo,  rekoč:
„Oče, ako je mogoče, noj kelih terplenja memo mene gre;
pa ne moja, temne tvoja volja noj se zgodi.** Mat. 20, 39.
Oh naj bi se tudi mi v sveto voljo božjo izročili, kedar se
nam hudo godi, naj bi v svojih težavah prosili kakor Jezus
rekoč: ,.Oče! ne kakor jaz hočem, ampak kakor ti; tvoja
sveta volja naj se zgodi.*•

7. Drugo kervavo rožo je vsadil Jezus  na dvori Piiatuža,
koleri je bičan ('gajzlati) bil.  Jezus k stebri priklenjen, nev-
smileno z šibami raztepen v eni kervi stoji, nas kliče ino
nam veli: ..Oj vi vsi, ki po poli memo hodite, pridite ino
poglejte, ali je bolečina loljka ko je moja bolečina. 1 * Jer.
žal. pesm 1 , 12. Rako lepo ino živo nas Jezus v tej svoji
skrivnosti terplenja polerpezlivosfi  uči! Pač rože sadi, kdor
voljno poterpi.

8. Tretjo rožo terplenja je vsmileni Jezus vsadil med
grozovitnimi trinogmi, ki je z ternjam kronan bil.  Kakor
nedolžno jagne med volkami, Jezus med sodnimi hlapcami
molče sedi, ternovalo krono na glavi, raztergan plajs krog
ram, slab terst pa v rokah, opluvan ino nevsmileno zanič-
van od malopridnih ljudi, ter nas krolkosli ino pohlevnosti
uči, rekoč: ,.Učite se od mene kako sim krotek ino serca
ponižen, ino bole pokoj najdli svojim dušam. Mat. II, 29.

9. Nterlo rožo terplenja je sadil Jezus po kervavim poti
na goro mertvaških glav, kleri je za nas ležeh križ nesil,

52

nam zapustiva! keršanske stanovitnosti  živ izgled. So težavne lj

naše tlela, so težite dolžnosti našiga stanu, ne obupajmo. Je- s

zus z težkim križam obložen nas prijazno za sebo klice, re- !  n
koc: „Kdor koce za meno priti, naj sam sebe zataji, svoj n

križ zadene vsak dan ino bodi za meno.' 1  Mat. 16, 24. „Le c

kdor do konca zvest ostane, bo izveličan. Mat. 10, 22.

10. Pelo rudeco rožo terplenja je vsadil Jezus na gori s

Kalvarji, kateri je za nas križan bil.  Na Golgoti je veliko 1

opravilo našiga odrešenja dopolnil rekoč: ..Dokončano je. i

Oče! v tvoje roke izročim svojo dušo.‘‘ Luk. 23.46. Jan. 19.30. 1

Po tim je glavo nagnil ino vmerl. „Tako je moral Kristus «

terpeli ino v svoje veličastvo jiti.“ Luk. 24. 26. Terplenja  I

pot tudi nas v nebesa petja.  Oh, naj bi lutli ravno tak sta¬
novitno za Jezusam bodili ino posledno uro izreci zamogli: i

,,Dopolnjeno je. Oce! v tvoje roke izročim svojo dušo. ]

Pa tudi terplenja bo za pravične skoraj kraj, kakor se je
Kristusu u veliko čast ino v neizrečeno veselje premenilo.

To veselo resnico nam priča svetiga Roženkranca častiti del.

Jezus,

11. Kateri je častito od merfvih vstal.  Vstajanje Kristu¬
sovo je nar lepši roza veselja nase svete vere.  ,.Pride ura,
govori Kristus, kliro bojo vsi po grobih glas Sinu božiga
slišali, ino iz njih pojdejo; kteri so dobro storili vstat v živ-
lenje, ktiri so pa hudo delali, vstat v obsojo. Jan. 5, 28 — 29.

Te resnice vstajanja našiga je vstajenje Kristusovo živ pečal;

Tudi mi bomo od mertvih vstali, Bog daj de bi le srečno!
Jezus,

12. Kateri je častilo v nebesa šil.  Ta resnica je nar lepši
roza našiga upanja.  „V hiši mojga Očeta je veliko prostora;
grem tudi vam kraj pripravit,“ ljubi Jezus veli. „Zopet ho¬
čem priti ino vas k sebi vzeti, de kjer sim jaz vaš gospod,
bote tudi vi moji služavniki.“ Jan. 14,2. Oh presladke besede
Jezusove za vse včrne otroke Kve v lej dolini solz! L,e pridi
vsmiieni Jezus ino nam saj kak majhen koteč odkaži tam v
kraleslvi svojiga veličastva.

13. Jezus, kateri nam je svetiga Duha poslal . nam jo
skuz to prelepo rožo  zasadil prave goreče ljubezni.  V podo¬
bah ognenih jezikov seje sv. Duh nad verne razlil; ogenj je
pa podoba ljubezni.  Zalo veli Jezus: ,.Ogenj sim prinesil i»
nebes, ino kaj hočem kakor de se vnema, ne požigali am¬
pak oživeli serce ljudi za pravo keršansko ljubezn. „Daj mi

33

ljubezn ino pa gnado svojo, o Bog! klice sv. Ignac, ino
sim bogat zadosti. 44  Samo prava ljubezn božja ino pa bližniga
nas gotovo srečne stori. — Prave žive ljubezni prelep izgled
nam je Marija mati božja, katiro v svetim Roženkranci po¬
častimo rekoč: Jezus,

14. Kateri je tebe, Devica, v nebesa vzel.  Veselo pot na
srečen dom nebeškiga Očeta  nam je Marija pokazala, v srečno
hišo, katiro niso človeške roke storile, ampak katiro je Oče
nebeški od začetka sveta vsim pripravil, ki njemu zvesto ka¬
kor Marija služijo. Tudi nas totaj za Marijo pot pelja. Le
skerbimo, de prave sleze ne vgrešimo ino prejmemo srečno
krono nebeško, kakor Marija,

15. Katiro je Jezus r nebesih kronal.  Prelepo nam ta
resnica nebeško plačilo  pokaže. Bili so dnevi Marije dnevi
pravičniga živlenja, pa tudi velikiga lerplenja; tudi Marija
je morla terpeli ino tako za svojim božjim Sinam v nebeško
veličastvo jiti. Zdaj seji tam stokrat poverne, kar je tukaj
za pravice del hudiga prestala. Mariji se dopolni obljuba
Jezusova: ,,Blagor vam, kedar vas bojo kleli ino preganjali,
ino vse hudo zoper vas lažnivo govorili zavoljo mene; vese¬
lite se ino od veselja radujte. ker je vaše plačilo obilno v
nebesih.“ Mat. 5, 11 — 12. „Ni oko vidilo, ne uho slišalo,
ino še nikomur ni na misli prišlo, kar je Bog tistim pri¬
pravil, kleri njega ljubijo. 44  1. Kor. 2, 9.

Poglejte, takse nar veči skrivnosti premišlnjejo — se sv.
Roženkranc v duhi ino v resnici moli, tak se duhovske rože
Bogu ino Mariji u venec spletajo. Molitev brez pomislika
bi bila roža brez žlahlniga duha. L,e tiste rože ki v molitvi
iz čisliga serca rastejo, Bogu ino Mariji dopadejo. V duhi
ino v resnici molimo svet Roženkranc.

IKI.

Ko so sveto devico in mučenico Dorotejo  (Rotijo) k smerti
peljali njo ob glavo ci j at. se ji približa neverni mladenč
Teofil  njo zasmehvaje rekoč: ,,Cuj ti nevesta Kristusova!

pošli mi nekoljko jabelk alj pa rož iz raja svojiga že¬
nina, od kaleriga toljko praviti veš.“ Sv. Rolija mu pohlevno
obljubi: ..Boš pcije! česar poželiš. Verjami; hočem ti jih

poslati. 44  Mladenč se posmehuje ino med svoje tovarše gre,
sv, Rotija pa na moriši poklekne ino dušo svojo nebeškimu

34

ženinu izporoči. V tim zagleda angela r podobi zaliga mla-
denča polek slati ino v torilci tri lepe jabelke pa tri dišeče
rože deržati. Sv. Rotija mu reče: „Prosim te, jidi ino jih
Teofilu nesi rekoč: Rolija ti pošle to sadje ino pa te rože iz
verta svojiga ženina.“ Bila je ravno huda zima, rož ino ja-
belk ni bilo dobili. Teofil se zavzame, gnada božja ga objide,
prime rože ino na ves glas zaupije: „Ni druziga praviga

Boga kakor je Bog kristjanov; od te dobe hočem njega ča¬
stiti, le njega moliti. — Hakor sv. Rolija Teofilu — je iz¬
ročila Marija po svetim Dominiku tudi nam tri rože, treh
delov sveliga Roženkranca spomin, tudi nam, naj bi kakor
Teofil premišlovali, ino pridno molili, oživljali v svojim
serci pravo včro, terdno upanje ino keršansko ljubezn. En¬
krat nam bojo, kedar vmerjemo, roženkranc na terde roke
djali v zoaminje de smo katolški kristjani svoje živlenje do¬
končali; drugoverci Roženkranca ne molijo. Oh naj bi tudi
angeli v svetim raji naši duši krono nebeških rožic prinesli!
Amen.

TRETJA NEDELA KOZOPERSKA.

Kristjanov trojni dom.

Hran je iz skrivnima ra/.ndenja sv. Janeza apostelna- 21, 2 — 3.

,,1/jubo domu, kdor ga posna‘‘'  nam star pregovor pravi,
nas pa tudi vsakdanja skušnja uči. Ptica v svoje gnezdo —
dele v svojo zibelo rado leti, mladenč iz dalnih krajev —
deklica krez hribe ino doline biti na ljub dom očeta ino
matere svoje. Ljubo  doma kdor ga ima; za to si vse jiše
svojiga doma, pa le malo jih spozna kde je prav za prav
doma. ,,Nimamo tukaj obstojočiga mesta, uči sv. Pavl, am¬
pak prihodniga jišemo.“ Hebr. 13, 14. To prihodno mesto
nam pa sv. apostol Janez ravno v denašnim branji skrivmga
razodenja 21, 2 — 5. pokaže. Poglejmo tudi mi dones nam
pripravlen večen dom.

53

I.

1. Sv. Janez evangelist, on Jezusov poseben Ijubej, je
bil za svete vere del na kamenit otok Palmoz  kakor ubežnik
v sužnost polisnen. Huda se mu je godila; moral je z ver¬
nimi kamnje lomiti ino sekati, u veliki vročini ino per sla¬
bim živeži težko delali. V lim terdim kraji se je svelimu Ja¬
nezu Kristus pokazal, njemu čudne prihodne reči razodel,
koko se bo sveti katoliki cerkvi godilo, de bo premagala
tukaj Judovske zmote ino Hajdovske hudobije ino kraljovala
tamkaj v nebesih. Te prihodne reči je sv. Janez na povelje
Kristusovo za podučenje in oveselenje Kristjanov v knige
(bukve) popisal, katerim je skrivno razodenje  ime, bukve v
katerih je po besedah sv. Hieronima koljkor besed loljko
skrivnost. Potreba je torej to skrivim razodcnje varno brati
ino ne prederzno razkladovati; lehka je zmota ino pa mno¬
gim škodliva.

2. V podobi Jeruzalemskiga mesta nam Kristus v de-
našnim čitanji svojo sveto cerkvo pokaže. Svoje dni so imeli
mesta za kraljeve neveste. Nar imenitnej mesto stariga za¬
kona bil je Jeruzalem, sedež Judovskih kraljev. V Jeruza-
lemi je bil svet tempel, vidno prebivališč praviga živiga Boga;
za to se je- reklo Jeruzalemu sveto mesto. To staro mesto
Jeruzalem bilo je slaba pripodoba svete katolške cerkve na
tim sveti ino božiga kralestva v nebesih. Od liga sv. Janez
govori, ko piše: ,, Tiste dni sim videl svelo mesto nov Jeru¬
zalem,  sveto mlado cerkev Jezusovo, prili iz nebes od Boga
na ta svet, lepo naravnano ino olepšano kakor nevesto Je¬
zusovo , ki je okinčana (ocirana) svojima ženinu,  kedar za
njim k poroki gre.“ — Sveta keršariska kalolška cerkev je
duhovska nevesta Kristusova, Jezus je ženin njej; svete cer¬
kve kine alj lepota so bogoljubni, pravični kristjani, njih
svete čednosti ino pa dobre dela. Oh de bi tudi mi bili naše
svete matere katolške cerkve lepota!

3. Sv. Janez ni vedel kaj to novo mesto pomeni, kliro
se mu je vidilo kakor bi iz nebes prišlo; alj zaslišal je velik
glas iz trona božiga: ,,Glej to je prebit aijše božje z ljudmi,
sveta kalolška cerkev . v kateri bo z njimi Bog prebiral. Pru-
voverni vsi bojo v prihod njegovo ljudstvo, ino sam Bog, Je¬
zus Kristus bo njih Bog z njimi do koncu scela.  — Poglejte,

36

tako v naših posvečenih cerkvah pravi živi Bog Jezus Kristus
v presvetim resnim Telesi z nami prebiva; tukaj je med
nami njegovo prebivaljše. Iz gole ljubezni do nas Jezus med
nami živi; ljubimo ga torej tudi mi, ker nas je on poprej ljubil.

4. Kakor je pa naša posvečena cerkev hiša božja ino pre¬
bivaljše narVišiga, tako so tudi cerkve vrata nebeške, skuz
katire v božje kraleslvo  pridemo, v tisti srečen izvolen kraj,
kjer bode Bog vse naše solze obrisal, ako srečno k njemu
dojdemo; lamo v nebeškim Jeruzalem!, kjer ne bo smerli,
ne žalovanja več, ne vpitja, ne bolečinj zakaj vse poprejno,
ki se je na sveti godilo , bo lam minilo.“  H poterdenju de
bo timu taka, je videl sv. Janez nebeškiga kralja na troni
sedeti, ki mu je djal: ,,Glej , vse 7ioco storim:  novo živlenje,
novo veselje. 14  — Oh kako bo pač tam lepo, v nebeškim
Jeruzalemi. na sveti gori Sion! Bog nam daj srečno dojiti v
srečen nebeški dom! — Kdor pa želi srečno totaj priti, si
mora na tim sveti za trojin dom skerbeti, kteriga je Bog
vsacimu človeku odločil.

Bog je odkazal drevju  prostor, pticam  gnezda, lesicam
berloge, Človeku je  pa trojin dom odločil, za kaleriga vsakdo
skerbeti ima.

aj  Pervi dom je naša časna hiša, v kateri smo se vrodili,
v ku/eri živimo ino si kruha sluzimo.  Tej domovini smo
dolžni skerbeti,

1 . Za premoženje ,  de ga svojim mla jim nastopnikam
tako čedno zapustimo kakor so nam ga naši spredniki za¬
pustili. Z apr av liri gospodarji ,  ki domačiji ponidama les po¬
sekajo, travnike ino polje popredajo, so svojim ljudem tatje
ino sovražniki svojimu domu. Takim velja kar Kristus od
krivičniga hišnika pravi: „Knj to slišim od tebe? Daj rajtingo
od svojiga hišvanja; zakaj posihmal ne boš megel hišvati.' 4
J_,uk. 1 (», 2. — Otroci  ki svojim starišam kradejo ino pravijo
de ui greh, so vbijavcov tovarši. Prip. 28. 30. — Družina
ktira gospodarju ino gospodinji škodo dela, je domač tat.
Svoje dolžnosti zvesto storili se pravi za premoženje svoji
domačiji skerbeti. — Svojimu domu smo dolžni skerbeti.

2. Za poštenje,  de se vsakimu pravica da. krivičniga
blaga pod streho ni, pa tudi hudobno, pregrešno djanje

37

doma ne terpi. Krivično blago per hiši ino pa moli v pšenici;
en krivičen krajcar deset pravičnih požre. Pregrešno živlenje
ino pa kuga per hiši; od daleč se mormo taciga vogla zog-
niti. Hočemo pošten dom imeli, mormo skerbeli de Bog per
nas razžaleri ino hližen pohujšan ne bo. Slaba hiša taka, h
kateri dekle poštene pridejo uuseče pa od hiše gredo, hlapci
nedolžni r službo stopijo, vsi razvajeni ino razujzdani pa
službo zapustijo. Kjer poštene hiše ni, laj po nevesto noben
pošten ne pride, takih domačih se vsakdo boji. Domačija
brez poštenja ino pa roža brez žlahtniga duha. — Skerbeti
imamo per svoji domovini

3. Za božjo časi.  Vsaka keršanska hiša ima bili tempel
božji, vsak hišni gospodar svoji hiši škof, kakor sv. Avguš¬
tin pravi. U vsaki keršanski sobi (jispi) se spodobi podoba
križaniga Jezusa, ki je kristjanov duhovsko orožje. Pa tudi
podobe prijallov božih, svetnikov tisliga stanu, kateriga so
prebivavci, se ne smejo pogrešali, kakor obraz (kip) Marije
device, sveliga Jožefa; na kmetih tudi svetiga Izidorja, svete
ISotburge i. t. d. imeti je prav, naj nas svetih čednost po¬
mnijo ino pa svoje mogočne prošnje per Bogu. Varvati nam
je, de se doma ne kolne, ne klafa, ne opravlja, ne ogo¬
varja ino Bog ne žali, ne po noči ne po dne. Potreba je pa
tudi skerbeti za domačo službo božjo , de se moli zjutraj ino
zvečer, pred jedjo ino po jedi, posebno pa ob svetih veče-
rah. .,Molitev gre gori, milost božja pa dol," priča sv. Av¬
guštin. V hiši v kateri se Bog prav časti, je sv. Duh doma.
Lepo sv. Pavl verne k timu opominja rekoč: „Alj jeste alj
pijete, alj kaj druziga delate, vse k časti božji storile."
I. Kor. 10, 31.

bj  Bila bi pa žalostna za nas, ako bi le samo en dom,
časno pohištvo, imeli. Boljko jezerov ljudi z Kristusam go¬
vori: „Lesice imajo jame, in ptice neba gnezda, Sin človeka
pa nima (svojiga), kamor bi svojo glavo naslonil." Mat. 8, 20.
Tudi bogatinov dom dvoje dvuri ima; per enih človeka na
dom prineso, skuz druge ga na vselej odnesejo. Blagor nam
torej . de še na tim sveti drugi dom imamo: svojo farno Bogu
posvečeno ccrkvo,  v kateri smo vsi verni prav za prav doma.
V starim zakoni so Izraelci svet šotor imeli, pod kraljam
Salomona m so Bogu imeniten tempel pozidali, kamor so se
zhajali kakor v hišo svojiga Boga. Per nas kristjanih je po¬
svečena farna cerkev vidno prebivaljše božje, v kateri je
Apost. Hrana. III. Del. 3

58

božje milosti tron. Posvečena veža božja je cele fare duhovsko
serce, kamor se vsi izdihleji pošiljati — vsili oči obračati
imajo. V tej sveti hiši božji smo vsi enaki otroci božji, za
vse je pogernjena miza božja, vsirn se beseda božja razlaga;
ino kedar se bomo tiga sveta ločili, bojo naše trupla per tej
cerkvi počivale, v tej hiši božji pa opravljala za naše duše
nekervava daritev svete maše, ko bo že davno veter naš prah
na vse kraje sveta razve!. Ali ni tedaj farna hiša božja pravi
naš dom, hiša brezštevilnih božjih dobrot? Po tim je pa
tudi naša dolžnost

1. Za cerkveno lepoto skerbe/i.  Hedar memo hišniga vogla
greš, strehe ino okna pogledaš, hitro lehko poznaš, kaj go¬
spodar ino njegova družina velja. Ino ko v farno cerkvo sto¬
piš, se po altarjah ogledaš, vidiš cerkveno ino mašno pri¬
pravo, slišiš orgle ino zvonove peti, lehko po tim sodiš,
koljko dušni pastir ino pa vernih čreda velja. Naši nehdajni
predniki so nam toljko lepih cerkuv pozidali, in :  jih bi pa
zapustili? Oni so si za hišo božjo toljko prizadeli, nam bi
pa v nemar bila? Ako kaj za cerkev damo, saj ne dajamo
svojiga, temne le nekaj listiga blaga, ki smo ga od Boga
prijeli. „Jaz ljubim lepoto tvoje hiše, o Gospod, ino kraj v
kterim tvoje veličastvo prebiva.” Ps. 2«\ 8. Tako je pobožen
David molil, tako naj vsak pobožen krist jan izdihuje ino po
svojim premoženji cerkvi pomaga, do bo domača cerkev
vredno prebivaljše toljkiga kralja, kteri med nami tukaj pre¬
biva. Ino kedar posledno izporocilo (testament) delaš, pre¬
moženja dovolj, potrebnih delčičev (erbov) pa nimaš, ne
pozabi svoje farne cerkve, per kateri boš počival. Sveta skerb
za Bogu posvečeno cerkev je lepo znamnje prihodniga izve-
ličanja.

2. Imamo skerbeli za vredno ‘poslovanje ino čast  Bogu
posvečene cerkve. Ta kraj je svet, na katerim mašnik molijo.
Na kralevim dvori vojšaki pred kralevo slanico na straži
(vahli) sloje ino varjejo, de se kralju žaliga ne zgodi; koljko-
krat bo pa med nami Kralj vsih kraljev v presvetim resnim
Telesi žalen! — Ko je Jakob stari očak na poti v ptujo de¬
želo v senjah visoko lojtro (lečo) iz zemlje v nebesa stati,
po lestvi pa angele gor ino dol hodili videl, je iz spanja
planil ino ves prestrašen zaupil: „V resnici! lulmj je hiša
božja ino vrata nebeške. 4,  I. iVIojz. 28, 12. Sveta groza ima
objili tudi nas, koljkorkral v cerkvo pridemo alj iz cerkve

59

gremo. Sr. Martin imeniten škof je vsikdar trepetali jel, kedar
je v kako cerkvo stopil. Na vprašanje zakaj? je odgovoril:
„Kaj bi se ne tresil, ker pred svojim Sodnikam stojim.“ Ne
pozabimo v cerkvi tudi mi, de pred živim Dogam stojimo,
ktiri nas bo nekdaj ojslro sodil. Pa tudi od daleč počastimo
vezo božjo kakor hitro njo vgledarno. „Tvoji hiši, o Gospod,
se spodobi čast. 1 * Ps. 92, «5. — Skerbeli imamo naši farni
cerkvi

3. Za pridno objiskvatije.  Ni prav de se brez pravih
vzrokov (uržahovj v pluje cerkve hodi; domača cerkev je
za domače farmane. Doma se vsako nedelo ino zapovedan
praznik (svetek) za farmane sveta maša služi, tukaj beseda
božja oznanuje, ino sveta mati katolška cerkev goreče želi,
de bi farmani v domači cerkvi z svojim pastirjem združeni
bili. Trid. sej. 24. 4. V starih časih je sveta cerkev tiste
očitno pokorila, ktirih ni bilo tri nedele alj praznike v svoji
farni cerkvi per sveti maši. Kdor ima v stransko faro bližej
ino pogoje v plujo cerkvo hoditi želi, naj si od svojiga duš*
niga pastirja dovolenjo izprosi. Domačo farno cerkev imajmo
pred vsemi drugimi v časti kakor otroci svojo mater; ona
je naš drugi dom ino vrata nebeške, skoz kalire v svoj tretji
dom pridemo.

cj  Mamo so tisti svetoželjni kristjani, ktiri so pervi ka¬
men k tej cerkvi vložili? Kde so tisti keršanski dobrotniki,
kteri so njo tako zalo okinčili (ocirali)? P.je so tisti škof,
kateri so njo posvetili — kamo tisti mašnik, kteri so pervi
v tej cerkvi sveto mašo peli? Zaupamo de so per Bogu na
tretjim dottii v svetih nebesah.  Oh skerbirno tudi mi za svoj
posleden, tretji dom v nebeškim kralestvi. Skerb za nebeški
dom mora trojna biti.

1. Skerbeli imamo za keršanski nauk , za prave vere
svetlo luč, ktira v dolgo večnost sveti ino na Očetov dom
pravo pot kaže. ,.Jaz sim pot, resnica ino živlenje; noben
ne pride k Očetu kakor skuz mene. 1-  Jan. 14, (». Skerbno
torej učite slariši svoje otroke, gospodarji svojo družino
keršanskiga nauka doma, pa ji 1» tudi še skerbnej v cerkvo
pošiljajte; zakaj: ,,To je večno živlenje, pravi Kristus, de
spoznajo tebe samiga praviga Boga, ino Jezusa Kristusa,
kteriga si poslal. Jan. 17, 3. Kdor Boga prav ne spoznava
ino Bogu prav služiti ne ve, kako bi tak v nebesa prišel?
Ali ga bi cesar v službo vzel. kdor se za cesarja še ne

5 *

60

zmeni? — Pa ni zadosli samo vedeti, potreba je tudi po
keršansko ravnati. „Ne vsaki, kateri mi pravi: Gospod, Go¬
spod! pojde v nebeško kralestvo; ampak kdor stori voljo
mojiga Očeta, ki je v nebesih, on pojde v nebeško kralestvo, 44
veli Kristus. Mat. 7, 21. Ako so tedaj v fari ob nedeljah ino
praznikah kerčme pivcov polne, cerkva per keršanskim nauki
pa prazna; ako v enim kraji možje na mesti v cerkvo ob
nedelah na cesto brez potrebe vozit hodijo; kjer se mladenči
ino dekleta razujzdano pomikajo, stari pjančvajo, mladi ra¬
jajo, tam svete vere luč vgasnuje ino taka nesrečna srenja
(soseska) po šroki cesti v pogublenje gre. Zali Bog, de je
takih toljko!

2. Hočemo za svoj tretji dom skerbeti, mormo svete za¬
kramente pogosto ino vredno prijemati;  dajo nam hrano za
večno živlenje. Potreba je nam k spovedi jiti po vsakim smert-
nim grehi, de v smertnim grehi ne vmerjemo. ,.Pripravleni
bodite, uči Kristus, ker ob uri, klire ne veste, bo Gospod
po vas prišel. 4 * Mat. 24, 42. Pripravlen je pa le, kdor čisto
vest ima ino v gnadi božji živi. Tudi malih grehov imamo
svojo vest skuz zakrament svete pokore očistiti; zakaj: „Nič
nečistiga v nebeško kralestvo ne pojde. 44  Skriv. razod. 21,27.
Pogosto je potreba k boži mizi pristopiti ino vredno prijeti
presveto rešnje Telo. „Jaz sim kruh živlenja, priča Kristus.
Kdor zavživa moje meso ino pije mojo kerv, ima večno živ-
lenje, ino jaz ga bom obudil posledni dan. 44  Jan. 6, 55. Oh
zakaj ste vender toljko kesni, kristjani, k mizi nebeškiga
kralja priti? Kaj ste tako merzle keršanske duše do svojiga
Jezusa, ki vas pripravlen čaka ino vas k sebi želi? Studenci
živlenja (sveti zakramenti) vedno teko, vi pa žeje ino du-
hovske lakote vmirate. „Kaj pomaga človeku naj si ves svet
pridobi, svojo dušo pa pogubi?* 4  Mat. 16, 26.

3. Hočemo kdaj per Očetu v nebesih doma veseli biti, ne
smemo z praznimi rokami na dom priti, ampak skerbno
zaklade za nebesa naberali.  „Zberajte si zaklade v nebesih,
kjer jih ne konča ne rija ne mol, ino kjer jih latje ne izko-
plejo ino ne vkradejo, 44  Kristus opominja. Mat. 6, 20. Ti
zakladi pa so svete čednosti in dobre dela.  Vsak izdihlej ki
ga zjutraj alj pa na večer iz serca storimo, vsako delo kteriga
Bogu izročimo, vsak grižlej kruha, clo kupica merzle vode,
ktiro potrebnimu v imeni božjim podamo, je zhlahten, drag
kamen za sveto nebo. Naj še toljko revno na tim sveti živimo,

61

bogati dobrih del lehko u večnost gremo na svoj tretji ino
posleden dom. Tam bo nam dober Bog vse naše solze obri¬
sal, tam za nas bolečine, ne žalovanja, ne vpitja ino tudi
cmerti ne bo. K Očetu bomo prišli, ino per njemu doma
vekomaj prebivali. Tam bo naš tretji večni dom, nko ga
srečno dosežemo.

III.

Pomislile bratje ino sestre moje, koljko sto let že na tim
svetim kraji Bogu posvečena cerkev stoji, pravi živi Bog,
sam Jezus Kristus iz ljubezni med nami prebiva ino nam
svoje gnade deli. Kdo prešteje dobrote, ki nam jih Bog na
tim svetim mesti daja? Koljko jezerov (tavžent) je že v tej
hiši božji keršenih — poročenih — grehov odvezanih ino
oveselenih. Koljko sto jezeram je dober Bog tukaj solze obri¬
sal, vslišal njih prošnje mili glas, jim bolečine potolažil, jih
za svoje otroke sprijel. V resnici je tukaj božje prebivaljše,
nas dober Bog tukaj med nami prebiva, mi pa to tako slabo
spoznamo! — Ne pozabimo de smo le popotniki na tim
sveti; naš pervi dom je le kratka ostaja  za nas. Ljubimo
stoj drugi dom  sveto hišo božjo, svojo domačo farno cerkvo;
saj bojo skoraj naše kosti tukaj doma počivale, naše duše pa
vživale, kar smo si zaslužili. Nar veči skerb pa za svoj tretji
dom, za nebesa  imajmo, de nam bo tamkaj večno iz vel i-
čanje došlo. Amen.

— -

si. mmm im mmm.

Od občestva alj gmajne Svetnikov.

Branje iz skrivnima razodenja sv. Janeza aposl. 7 ,  2 — 12.

„ Veselimo se vsi v Gospodi, ki obhajamo častit praznik
vsih Svetnikov - , kateriga se veselijo angeli ino Sina božiga
hvalijo -4  — tako nas vabi ino kliče dones sveta mati katolška
cerkev svoje verne otroke v začetki svete maše, naj bi po¬
gledali iz te solzne doline u veselo deželo izvolenih Svetnikov

«2

božjih, kjer se veselijo naši srečni bratje ino sestre, kteri
so z znamnjam vere pred nami u večnost šli ino v Gospodi
zaspali. Dones nam sveta mali hatolška cerkev veli pomisliti
veliko plačilo prijallov božih, kliro tudi nas pripravleno čaka
-— veselje kleriga ni videlo človeško oko, ne uho slišalo,
tudi ne serce občutilo, kteriga nebeškiga veselja nekoljko
nam sv. apostol Janez v svojim skrivnim razodenji 7, 1 —12.
popiše, naj bi hiteli v srečno družbo nebeškiga veselja tudi mi.

X.

1. Neskončno vsmilen Bog hudobnim za pravičnih del
tako dolgo prizanaša; ako bi pravičnih ne bilo, že dolgo bi
bil svet pokončan. To nam sv. Janez v svoji prikazni priča
rekoč: ,,Tiste dni , ko sim bil na oloki Patmu vjet, sim videl
štiri angele, duhove božje pravice, katiri imajo od Boga ob¬
last strahvati hudobne ljudi. Že so bili pripravleni šibe jeze
božje iztegnili, ino glej, jaz Janez  sim videl druziga angela
božje prizaneslivos/i od sončniga izhoda priti, k!eri je imel
znumnje oblasti ziviga Doga, ino je vpit z velikim glosam -sli-
rim angelom  pravice božje, kalerim je bila oblast dana zemlji
ino morju škod vali, /er jim je rekel: \e škodvajle zemlji
ne morju, ne drevju,  ne pokončajte sveta, dokler so pra¬
vični med krivičnimi na sveli, ino dokler ne zaznamnjamo,
ne odločimo zvestih služavnikov naši ga Bogd. u  Tako vkaža
Bog neskončno vsmilen ino prizanesliv tako rekoč nebeškim
vojskam poterpeti, de se pšenica z ljuljko ne poruje ino ne
pokonča. Oh čudo prizaneslivosli božje! Sreča naša de je še
loljko pravičnih, boguljubih duš med nami! — Hteri pa so
ki nosijo znamnje služavnikov božjih? Boljko število jih je?

2. Sv. Janez je slišal veliko število zaznamnjanih  (izvo-
lenih služavnikov božjih). Slo šliri ino štirdeset jezerov  (tav-
žent) to je silo veliko število, jih je bilo iz vsih narodov
Izraelskih otrok  alj ljudi. — Slari očak Jakob je imel dva¬
najst sinov; ravno loljko je tudi bilo rodov Izraelskiga ljud¬
stva, ki so obljuhleno deželo posedli. Iz vsaciga rodu je videl
sv. apostol po dvanajst tavzent zaznamvanih  služavnikov bož¬
jih. ,,Verh lih sim pa tudi videl,  piše sv. Janez, neizrečeno
veliko trumo izvolcnih, kalivih prešteli mogoče ni, iz vsih
narodov ino zlatil, iz vsih ljudstev ino jezikov  (ludi iz naših
Slovencov kakor Nemcov). Vsak rod služavnike božje ima. —

63

Alj kaj se vam zdi, ali ludi mi to izvcličansko znaminje
imamo? — ga borno imeli hedar na sodbo pridemo? Prijeli
smo ga j)cr svetim bersti ino per sveti birmi, neizbrislivo
znamnje božjih otrok; alj če to znaminje z pregrešnim djan-
jam zamažemo, sveto vero v djanji zatajimo, ce po njej ne
živimo, tudi nam Angel vsih angelov kakor sodnik poreče:
..Resnično vam povem, jaz vas ne poznam.Oh  kako strašno
bi to bilo ne med število izvolenih priti!

3. Rje pa je videl sv. Janez brezštevilno trumo izvolenih?
Vred Ir imam božjim,  pred .Jagnetam  Jezusam so stali, oger-
jeni v dolgo belo oblačilo  svoje deviške nedolžnosti alj pa
spokorne čistosti; ino so imeli palmove rejce,  veselo znaminje
premage ino nebeškiga miru, v svojih rokuh. u  — Oh pač
veselo mora tam biti v nebeškim Jeruzalemi, na srečni gori
Sion, kjer nobene noči, nobene zime, nobene vročine, no¬
bene nadloge ni, tam kjer nobena solza ne teče.

4. Raj pa tamkaj izvoleni delajo? Po besedah sveliga Ja¬
neza z velikim glasam  Bogu čast ino hvalo pojo rekoč: Čast
našima Bogu Očeta, kateri na Ironi  svojiga veličastva sedi,
pa tudi Jagnelu  božjimu Sinu, ki je bil za nas darvan ino
nam toljko veselje zaslužil.

5. Vesela družba izvolenih pa ni sama v nebesih. Sv. Ja¬
nez je videl, de so krog frona boiiga vsi angeli slali,  ino
obdajali starašine  (stare očake ino cerkvene učenike) ino pa
sliri Hvali  (to je štir svete evangeliste, ki imajo živali v
svoje znamnja). Vsi angeli so se  z veselo trumo izvolenih
sternili ino od velike časti pred božji Iron popadali na svoje
obraze, ter so molili Boga. rekoč: Amen! nuj bo hvala ino
slava  (čast) za toljko modrost  stvarjenja, zahvala  pa ludi za
toljko dobroto veselja, naj bo čast za toljko krepost ino moč
Bogu, katero je svojim zvestim služavnikam dal, srečno hu¬
dobije sveta premagali ino večno izveličanje doseči. Bogu
našima bodi časi od vekomaj do vekomaj. Amen."  Ta je sre¬
čen stan — to je veselo opravilo izvolenih prijaliov božjih,
katerih častit spomin danes obhajamo. Ob koko čudežen jc
Bog v svojih Svetnikih. Ps. 07, 36.. koljlco česen po svojih
zvestih služavnikah! Zalo pa tudi Bog hoče de Svetnike ča¬
stimo, ker se v počešenji svojih prijatlov ludi Bog časti. Ho¬
čemo v občestvi Svetnikov živeli ino kdaj v društvo izvolenih
priti, imamo Svetnike na tim sveti častiti, kakor nas sveta
mati katolška cerkev uči.

6 «

Iff.

Sveta katolška cerkev je božji vert  (ograd) na tim sveti,
v katerim cveti mnogoterih svetih rož, uči sv, Avguštin. Božji
Svetniki ino Svetnice so rože, klire so med ternjam ino ose-
tam izrastle. Od milosti božje obsjane, od ljubezni vsiga
mogočniga Boga ogrevane so se veselo povzdignile do sve¬
tih nebes, od kodnr nam ljubeznivo kakor žlahtne rože z
svojmi čednostmi dober duh dajajo ino nas za sebo vabijo.
Oh prelepe nebeške rože, ki bojo vekomaj cvelle u verli sve-
tiga raja! — Kdor pa lepe rože hvali, ktire po verli creto,
ino se njih veseli, on tudi vertnarja časti, ki tak lepe rože
sadi ino poliva. Tako hvalimo tudi mi Boga neskončno do-
briga, kedar Svetnike, prijatle božje častimo po nauki svete
matere katolške cerkve.

1. Sveta katolika cerkev zapoveduje v svetim Tridentin¬
skim zbori (sej. 25) škofam ino drugim duhovskim paslirjam
keršansko ljudstvo učili, de je dobro ino hasnovito častiti
Svetnike ino se njim priporočali,  zakaj oni per Bogu za nas
prosijo. Kar nas sveta katolika cerkev uci, nam tudi lastno
serce veli spoštovati Marijo  vselej devico, blagoslovleno
(žegnano) med vsemi ženami, častili apostole  ino druge svete
učenike, kteri so vse zapustivši za Kristusam šli, ino nam
božje kraleslvo prinesli; visoko hvalili svete marlernike,  kteri
so za sveto vero svojo kerv prelili ino nam nebeški zaklad
svete vere prihranili. Ze serce naše nam pravi hvaliti serčne
mladeniče  ino čiste device }  kteri so zapeliv svet ino nja do¬
brote toljko stanovito premagali; pa tudi svete spokornike
ino spokornice ,  kteri so skuz ojstro pokoro nebeško kraleslvo
dosegli, ino nam pot naravnali v srečen dom Očeta nebeš-
kiga. — Moliti Svetnikov ne smemo;  nar viši hvala ino čast
gre le nar višimu Bogu. Poslovali pa ino častiti Svetnike,
se njih svetih čednost ino njih sreče veselili, njih hvaliti ino
v njih srečno družbo želeti je naša dolžnost. ,,Mi častimo
služavnike božje za to, ker se čast služavnikam skazana na
Gospoda ino njih učenika ozira;“ uči sv. Hieronim. Saj tudi
cesarske služavnike častimo, katerim cesar nekoljko oblasti
da; ino kdor cesarske služavnike zaničuje, tudi cesarja, ki
jih je poslal, ne spoštuje. Za to pobožen kralj David pravi:

,,Tvoje prijalele, o Bog, visoko častim; njih gospostvo je
silo mogočno postalo.“ Ps. 138, 17.

63

3. Naj bi Svetnikov božjih ne pozabili ino njih vredno
častili, nam sveta katolska cerkev veli njih svete trupla,
ostanke ino svetinje poslovali;  zakaj: ..Trupla Svetnikov so
v pokoji pokopane, njih imena pa živijo od roda.“ Sir. 44.14.
Trupla Svetnikov so bile prebivaljle svetih dus, so veliko
prestale za božjo čast, ino bojo sodni dan castillivo vstale,
ter v nebesih po lem večno živlenje zavživale. ,.Tihe kosti
svetih marternikov k izveličanju dus, kes (grevengo) obudili
ino pokoro storili več primorajo kakor nauki ino opomin-
vanje nar bolj učenih rriožev;“ pravi sv. Krizostom. Za to
so verni svetinje (ostanke Svetnikov) od nekdaj v posebni
časti imeli. Sv. Ignac marternik,  on imeniten škof ino apo¬
stolski mož je bil v Rimi levam veržen ino raztcrgan; le
malo kosti je njegoviga svetiga trupla ostalo; alj z veliko
častjo so jih verni pobrali ino kakor nar d raj ši reci so jih
v mesto Antijohijo zanesli, zvesto zhraniii ino častili. Redar
je sv. škof ino marternik Polikarp  v mesti Smirna častito
smert na germadi storil, niso neverniki krisljanam svetiga
trupla dali hotli rekoč, de bi kristjani Kristusa ne popustili
ino Polikarpa molili. Kristjani so na to djali: ,,Ali ne vedo
de nikolj nikar Kristusa zapustiti ne smemo, kteri je za nas
terpel ino nas vse izveličal? Tudi druziga na mesti njega ne
smemo častiti; marlernike pa le v časti imamo kakor njegove
učence ino posnemavce, ino jih po pravici poslujemo zavolj
zvestobe, ktero so kralju ino gospodu svojimu terdno deržali.
Oteli smo ognju njega (svetiga Polikarpa) kosti, ki so nam
dražje ko žlahtni kameni, ino jih varjemo na častitim kraji,
na kterim se vsako leto zjidemo svetiga marternika god lepo
obhajat. 1 * — Kakor so verni ostanke Svetnikov v časti imeli,
je tudi Bog po njih brez števila čudežev storil.  Merlič, kte-
riga so v starim zakoni v pokopalile Klizeja  preroka djali,
je oživel, kakor hitro se je njegovih svetih kosti doleknil.
IV) Kralj. 13, 21. V novim zakoni so pulne rute svetiga Pavla
na bolnike devali, de so ozdravili; ino clo senca svetiga Pe¬
tra  je betežnim pomagala. .Djanje ap. 19, 12. 'Pako jih je
veliko per ostankih svetiga Štefana  perviga marternika svoje
zdravje prijelo; kar sv. Avguštin priča. Per svetih truplah
marternikov Gervazja ino Prolazja  je veliko revnih čudno
pomoč dobilo, kakor sv. Ambrož pile, ino ko so v leti 1087
častite kosti svetiga Nikoluvza  iz mesle Mire na jutrovim v
Bari na Lalkim prenesli, je bilo njegovo sveto truplo toljko

06

čudežev sludenc, de so svetiga Nikolavža čudodelca imenovali.
Poglejte, kako čuden je Bog v svojih svetih! — Bodi Bog
hvalen. Ps. 67. 36.

3. V Svetnikov  časlitliv spomin nam naša sveta vera tudi
njih podobe imeli ino časlili dn,  se jim odkriti, nekoljko
priklonili ino pred njimi sveče prižgati na, naj hi se bolj
živo božjih prijnllev spomnili, kakor nam jih podobe kažejo,
ino se z njimi v duhi združili. ..Podobe božje ino Svetnikov
bile so od nekdaj bukve za ljudstvo, katire so ljudem božje
skrivnosti ino pa rednosti Svetnikov kazale, ki jih posnemati
imamo.** Sv. Gregor. Naso caslenje pa ne gre kamenu ne
lesu, iz kaleriga se podoba naredi, tudi ne perlu, na kali-
rim podoba stoji, temue le Bogu ino božjim Svetnikam katire
nam podoba kaže, kar si naj vsak kristjan dobro za¬
pomni, de se v pravi veri zoper pcrvo zapoved božjo ne
pregreši.

Sv. Vincenc Pavlan  je svoje dni dva krivoverca v sveto
katolško cerkev sprijemal, kalirma se tudi tretji pridruži.
Preden sveto vero očitno spoznajo, sv. Vincenc posledniga
vpraša, jeli je še nje prava ino resnična misel se v družbo
svete katolške cerkve povernili? „Samo eno me še moli,** on
odgovori, ter na borno podobo Matere božje pokaže rekoč:
.,V laki slabi podobi, mislim, kaka posebna moč ne more
biti.** Sv. Vincenc mu odgovori: ,.V podobi veči moči ne
more bili. kakor ji Bog da, ko nekdaj Mojzesovi palici z
kalim je čudeže delal; to per nas vsak otrok povedati znn.“
Na ravnost nekiga otroka zakliče ino popraša, kaj imamo
od podob Svetnikov vervati? Lepo razumno otrok odgovori:
..Dobro je take podobe imeti ino jih častili, ne za kamena
alj lesu del iz kaleriga so storjene, ampak za to ker nam
Jezusa našiga Jzveličarja. Marijo ino druge Svetnike božje
kažejo, kteri so svet premagali, ter nam velijo po svojih
podobah se njih vdre deržati ino ravnati po njih izgledih.**
Lep odgovor otroka poduči krivoverca, ino on se očitno v
pravo vero svojih očetov poverne.

Ne mislimo, de bi podoba Matere bolje v Marije Celi
alj pa na xvelih Višarjah  kako veči moč sama ob sebi imela
kakor njo v naši cerkvi ima: le kraj, kateriga si je Bog izvolil
ljudem posebne gnade dajat, veči pobožnost ino zaupanje
obudi, po katerim Bog človeka prošnje vsliši ino mu tudi
po čudeži pogosto pomaga, na prošno Marije ino drugih

OT

Svetnikov, kteri se na takih posebnih krajih časte. .,Vsak
dober dar pa le od Boga pride, od Očeta luči.“ Jak. 1. 17.

Podobe Svetnikov vredno počastit se jim spodobno odkrijmo
alj priklonimo,  počastimo Svetnika alj Svetnico, katiro nam
podoba kaže, ino se priporočimo, naj za nas Boga prosi.
Alj podobe imajo bili t to časi odločene ino blagoslorlene.
Podobe neznano narejene od kaciga kazimojslra. bridke mar-
tre (razpela) z razdrapanmi rokami so Kristusu ino Svetnikam
v nečast. ino kristjanom kteri jih popraviti ne dajo, v sra¬
moto. Svete reči naj bojo čedne!

4. Se spomniti ljubih Svetnikov božjih imamo njih stele
imena,  naj bi njih svete čednosti posnemali ino se njih prošni
priporočali. V starih časih je bila navada sinu ime očeta dati;
za to so hotli tudi Janeza kerslnika  po očeti Caharija  ime¬
novati. Je gospod svojimu hlapcu kako posebno službo izro¬
čil, mu je tudi dal posebno ime, kakor Kristus svetima Petru.
Imenitniga gospoda ime prevzeti je bila velika čast. Tako je
sv Pavl  od imenitniga deželskiga oblastnika Sergia Pavla ime
prevzel, ker mu je bilo poprej le Savi ime. Djanj. ap. 13,7 - 9.
Kako malo čast pa mi slabi kristjani Svetnikam, svojim pa-
tronam storimo, katerih ime nosimo, njih čednosti pa ne
posnemamo! Anion,  ki tak posvetno ino razberzdano živiš,
dokler je tvoj palron sv. Anton  pušavnik loljko ojslro ino
sveto živel, ali veš kaj on tebi veli? Alj opusti moje ime. alj
se pa nosi de boš Aniona vreden. A 'eku  li razpušena deklica,
kako se zlobiš imeli foljke svetnice svete Keke  prelepo ime,
klira je raj trinajst let stara svojo kerv prelila kakor bi bila
divištvo ino pa sveto včro zgubila. — Vsak stan v nebesih
svoje Svetnike ino Svetnice ima; svojiga stanu Svetnikov
imena morrrio sebi ino svojim izvoliti. Svetnike božje slabo
v časti ima, kdor sebi olj svojim neznane imena per svelim
kersli alj per birmi  daja. Ako Svetnika ne poznaš, tudi nje¬
govih svetih čednost posnemali ne veš.

5. Svetnikam se imamo pa tudi priporočali  naj bi per
Bogu za nas prosili, nam zadobili kar vslišani biti nismo
vredni. Alj kako slaboumno, krivoverno se veliko kristjanov
Svetnikom priporoča.' Ti se Moriji ino drugim Svetnikam
vsakdan priporočeš. Boga, odrešenika ino izveličarja svojiga
Jezusa Kristusa pa cIo pozabiš? Ali ne veš de je On pervi,
ino de Svetniki tebi pomagati ne morjo. če Bog ne da? „Ne
nam, o Gospod, ne nam, ampak svojimu imenu daj čast,

68

Ps. 11 S, 9., tako Svetniki kličejo, ino sveta kalolška cerkev
nas r litanijah  moliti uči: Sveta Trojica vsmili se nas! Sveta
Marija prosi za nas! Vsi Svetniki ino Svetnice božje prosite
za nas! Le Bog je vsemogočen ki nam vse da; Svetniki nam
pa le izprosijo od Boga, ker so prijateli božji ino tudi naši.
— Ti prineseš svetiniu Anionu  kako mlado živince (čunko)
v dar, naj bi tvoje svinje varval, najimeš sveto maso svetimu
Lenartu  naj bi tvoja govedina zdrava bila, na svojo boleno
dušo pa clo pozabiš,  na svoje razujzdane otroke pa še ne
spomniš! Res de je vse v božjih rokah, naša živina kakor
drugo blago; alj skerb za dušo mora perva biti, po tein še
le za telo ino drugo posvetno blago. ,.Jiši ino prosi narprej
za božje kralestvo ino njega pravico; vse drugo bo ti naver-
ženo. 4 ’ Mat. (5, 33. Priporočaj tudi svojiga mladiga sina sve-
timu Alojzju, sveti Neži  svojo še nedolžno hčerko, svetimu
Avguštinu  svojiga razpušeniga sina, sveti Mariji Mugdaleni
svojo zgubleno hčero. naj de prosi per Bogu za-nj v dušnih
potrebah, tako boš Svetnike vredno častil; oni bojo za te
prosili, ino dober Bog bo po njih prošnjah tebi ino tvojim
obilno dobrot za dušo ino telo delil. Tako molimo Boga
ino častimo Svetnike, kteri v nebesih krog božiga sedeža
stojijo v nebeški lepoti srečni ino veseli. Sam Bog se v svo¬
jih Svetnikih časti, kakor se sonce u vsaki svetli kaplici
vtrinja. Tako v občestvi (gmajni) Svetnikov živimo, v ker-
sanski ljubezni ki tudi po smerti ne mine, veselo sklenjeni,
tako si delimo v občestvi Svetnikov duhovske dobrote.

III.

Lep božji veri je sveta /calolška cerkev  na tim sveti; Je¬
zus Kristus ga je zasadil skuz svoje nauke, bridko terplenje
ino grenko smert. Sv. Duh ga poliva ino rosi z svojimi gna-
dami, ino mi pravoverni kristjani smo toljko srečni, de v
tim božjim verli rastemo. Alj kakor rože med lernjam  živijo
tudi v sveti cerkvi pravični med hudobnimi. Nebeški verlnar
vseskoz pride, on Gospod živlenja ino smerti, pobere zdaj
eno rožo, zdaj tern iz svojiga verta, presadi žlahtne rože iz
te revne zemlje v svet raj, verže ternje r peklenski ogenj.
Veliko jih je tudi preteklo leto preselil naših rajnih znancov
ino prijatlov, kteri so še lani med nami častit praznik vsih
Svetcov obhajali. Ni jih zdaj med nami; stopili so iz občestva

69

(verniga društva) živih v občestvo (gmajno) rajnih (pokoj¬
nih). Hitro On zopet pride, ino bo preseli! tudi nas. Alj ka-
kov bo z nami? Ali nas bo kakor gerdo ternje iz svojiga
verta posekal ino vergel v peklenski brezden, alj nas pre¬
sadil ko žlahtne rože med svoje Svetnike v sveto nebo? —
Oh vi izvoleni božji Svetniki, vi prebivavci svetih nebes,
srečni bralji ino sestre nase, katerih častito godovno dones
veselo obhajamo, podajte nam svoje roke, v srečno deželo
za sebo polegajte nas! Izprosite nam božjo vsmiienje ino
pomoč po vaših stopinjah hoditi ino srečno priti u vašo veselo
družino. Amen.

-##-

m mm mm mm  uvm

DRUŽICA LISTOPADA.

Dolžnosti do mertvilc.

Branje iz I. lista sv, Pavla ap. do Korinčanov. 15, 51 — 57.

K ako hitro se nam veselje v žalost, radost v jok pre¬
meni! — Hitrejši ko voda po reki odteče, bolj naglo ko ptica
pod nebam leti, hilejo naši dnevi h kraju; skoraj bo konec
naših dni, kakor se je našim rajnim (pokojnim) zgodilo,
katerih svet spomin danes obhajamo. — Žalosten bi bil
spomin naših merlvih, ako bi ga dvojin nauk naše svete
vere ne oveselil: pervi nauk de bojo rajni sodni dan zopet
vstali, kar nam sveti Pavl v svojim J. listi na Korinčane
15, 51 —57. priča, kakor smo dones brali. Drugi nauk je
de vernim dušam, ki še lerpijo, lehko pomagamo, česar
nas sveta katolška cerkev posebno danes opomina.

I.

1. Ali še kaj pomniš »hi  kako si se milo jokal, kedar si
svojimu rajnimu očetu oči zatisnil? Se kaj veš hčera  kako
si solze prelivala, ko so tvojo rajno mater v trugo devali?
Ali se še kaj spomniš zenu  koljko žalost si vganjajala, kedar

70

so tvojima rajniga od hiše nesli? — Zakaj so vsehnile nase
solze, ki so za pokojnim (mertvimi) tako obilno tekle? Nase
svele vere vesel nauk de naši rajni še živijo, de tudi trupla
pokojnih le v njivi božji zorijo za prihodno vstajenje k več-
nimu iivlenju, nam potoži našo žalost, po besedah svetiga
Pavla ki piše: ,,Brutje! glejte veselo skrivnost  svete vere vam
povem,  kalire še poprej kakor neverniki niste vedeli. Vsi
bomo sicer od merlvih vstali, pu veličastno spremenjeni ne
bomo vsi,  temuc po naši pripravi ino zasluženji. Meso ino
lserv našiga slabiga trupla nista za nebeško večno živlenje;
inorta se poprej v prali premeniti ino prezoriti za novo ne¬
beško živlenje. — Kako veselo bo vstajanje od merlvih, pa
tudi čudno!

2. Miljoni miljonov merlvih po vsih deželah ino krajih
sveta na suhim ino v globočinah morja počivajo. Kdo jih bo
.sklical — kdo obudil — kdaj skup spravil? ,.Xaylo kakor
bi z očmi trenil,  kakor vojske na trobente posleden glas  hitro
po konci planejo, se bo vstajanje zgodilo, uči sv. Pavl. Tro¬
benta  vsemogočnosti božje bo zabučala, ino merici bojo ne-
•>frohlivi vstali, ino  mi sc bomo častilo premeniti,  a ko smo
pravično živeli. Dobili bomo veličastno telo kakor je bilo
Kristusovo po vstajenji, zakaj slrohlivo truplo mora obleči
neslrohlivosl, ino kar je vmerlivigu  na človeki mora obleči
uecmerjočnosl. (<  — Dali so naši rajni slabo truplo, svojo
In/.no suknjo zemli, ko smo jih pokopali; dali njo bomo
tudi mi. Prijeli bojo nevmerlivo telo, ki bo vekoma
ostalo; prijeli ga bomo ob vstajanji tudi mi. Bog! de bi le
častito bilo.

.‘k Smeri je kazen (štrafa) greha, žalostna zmaga človeš-
kiga rodu po pervim grehi starišev. Vstajanje merlvih je za-
služenje Jezusa, smerti častita premaga od katire prerok
Jzaijn govori. To prerokvanje se bo dopolnilo, kedur bo lo
rmerliro truplo nennnrjočnost  per vstajanji obleklo, takrat se
bojo spolnile besede prerokcunja: Pozerla je smeri, prema¬
gana;  nihče več vmerl ne bo. Veselo bojo pravični smert
vprašali: ,,Smert! kde je hoje premuganje? :e  Na sveti si ti
premagala ino vse pokosila; ali še zdaj kaj premoreš? — Ne
več. Kakor se vosi želo izterga de več pikniti ne more, tako
jo vzela tudi smerti oblast. ,,Smeri  pove. kje je hoje zelo,
de bi nas piknila?" Po vstajenji nas smeri ne bo več lovila;
vse poprejno bo minulo.

71

4. Ko sta Adam ino Eva grešila, sta želo smerti v člo¬
večki rod zasadila; ino huje ko se postava božja prelomi,
veri moč skuz greh tudi smert ima. Za (o pravi sveli Pavl:
,,Žclo smerti je greh, mor greha pa je postava  (stariga za¬
kona). Kristus je greh premagal ino tudi smerti oblast vzel.
Tudi nam je pomoč zaslužil, posvečjočo gnado božjo, de
lehko zdaj greh, ob vstajanji pa tudi smert premagamo. Za
to veli sv. Pavl: ,,Bogu bodi hvala kateri nam je premagunjc
greha ino smerti dal skuz Jezusa Kristusa Gospoda našiga.“
Oh kdo bi ne hvalil toljko dobriga. loljko vsmileniga Boga,
kteri nos ni le skuz svojiga edinorojeniga Sina večniga po-
gublenja odrešil, temuč nam bo tudi moč dal od mertvih
vstati ino vekomaj živeti. — Dokler pa mertvi prihodniga
vstajenja čakajo, mi živi pozabiti ne smemo kaj smo merlvim
storiti dolžni.

II.

1. iVlnogoler se v živlcnji z vicami tolaži  rekoč: Če le n
rice priden, če rurno do sodniga dneva terpim, bom saj en¬
krat rečen ino izveličan.  Na to svojo tolažbo pa pokoro od¬
laga. se malih grehov ne varje, poboljšati se zamudi, irio
smert ga prenagli. 01, žalostna, nesrečna ino goljufna taka
tolažba! Vice so kraj če rurno časnih , rcnder strašnih kazil
(štrafing), v katerih duše,  če ravno v gnadi božji pomerle,
pa se .še imajo malih madežev očistiti alj pa zasluženih po¬
koril božji ojstri pravici doplačal, tako dolgo (erpijo, dokler
se ne očistijo,  zakaj: Nič nečistiga v nebeško kraleslvo ne
more. Skriv. razod. 21, 27. ,,Povem ti. govori Kristus, ne
pojdcš vunkaj od undod dokler ne plačaš posledniga vinarja.*•
Mat. 5, 2(5. — Vernih duš goreča želja skoraj pred obličje
božje priti, jih hujši od živiga ognja peče; vest njih boli de
se niso v živlenji dovolj spokorile, dokler jim je tak lehko
bilo svoje dolge popraviti. Med terplenjam pekla ino vic dru-
ziga razločka ni po nauki cerkvenih učitelov, kakor de ogenj
vic le časno, terplenje pekla pa večno ostane. Po tim pravi
sv. Magdalena od Pacis: ,,Rajši si vse nadloge ino težave,

kar jih na sveti je, izprosimo vse žive dni lerpeli, kakor
samo eno uro u vicah ostati.**

Zdaj pa pomisli ino poglej dragi sin, ljuba hčer! v tih
velikih, neizrečenih mukah  (martrab) lerpijo morebiti tvoj

72

rajni  oče, tvoja mati, ino kličejo v tvojo pomoč; li še pa
rajnih toljko slabo, inerzlo alj pa cIo ne spomniš! — Tvoj
rajni mož. tvoja pokojna žena u vicih zdihuje ino tvojiga
vsmilenja čaka; ti se pa ne zmeniš za rajne več? — Tvoji
dobrotniki ino prijatli, znanci ino prijateli tvoji, ki ste si
toljko dobri bili, vpijejo u vicah kakor svoje dni revni Job:
„Vsmilite se mene, vsmilite se mene saj vi prijateli moji;
roka Gospodova meje zadela;“ ti jih pa ne pomniš več? —
Z kako mero mi merlvim merimo, se ho merilo v kratkim
tudi nam.

2. Kako pa ja mogoče dušam u vicah pomagati ? Lehko
zdaj dokler smo na tim sveti. Dušam u vicah je noč za ter-
peti, storiti dobriga jim ni moč; nam je se dan dobro de¬
lati ino njim v odrešenje oberniti. Duše merlvih so na božji
pravici, nam še sonce milosti sije; vse dobre dela milosti
lehko dušam u vicah v pomoč obernemo; Oče nebeški po¬
želi, naj bi se tudi za grobam ljubili ino si iz ljubezni v ne¬
besa pomagali. — Hočeš vernim dušam pomagati, popravi
zn njimi krivico,  ktiro niso oni zamogli pred smerljo porav¬
nali. Oče se je zadolžil, pa ni poplačati imel; plačaj sin za
rajnim koljkor premoreš. Mati je v jezi z sosedo živela, je na
smertni posleli po njo poslala, pa nje ni včakala; jidi hčera
ti ino v imeni rajne matere za zamero sosedo poprosi. Tvoji
stari predniki so si lehko kaj po krivici osvojili ino tebi
luivičniga blaga zapustili; ne odlagaj krivico popraviti ino
za rajne vbogajime dajali. Tvoji stariši ino dobrotniki, ki so
tebi vse zapustili, so večkrat misel imeli kako dobro delo
za vboge alj pa za cerkve storiti, kako obletnico (štiftengo)
vstavili; naj se tebi ne mili za njimi storiti, kar so oni od¬
ložili. pa zamudili. — Popravljaj skerbno tudi sam na sebi,
kar so li tvoji starisi, v učeni ki ino rediteli pregledali ino se
tvojih grehov deležni storili.  Dokler ti pregrešno živiš, more-
bit’ oni za te lerpijo.

3. Hočemo rajnim pomagali, molitve za merlve oprav¬
ljajmo.  ..Sveta ino izveličanska misel je za merlve molili, naj
bi svojih grehov rešeni bili.“ II. Mak. 12, 46. Za to je v
starim zakoni hraber ino bogaboječ Izraelski vajvoda Jvdaž
Makabej  dvanajst jezar (tavžent) drahm srebra za rajne voj-
šake ki so na vojski smert storili, nabral ino v Jeruzalem
poslal, naj bi se za rajne daritve opravljale. ,,Molite en za
drugiga, veli sv. Jakob 5, 16., de bole ohranjeni; zakaj veliko

73

velja molitev pravičniga 44  (kakor za žive, gotovo tudi za
mertve). Ifoceš vdrnim dušam u vicah pomagati, daruj za
nje svete maše j  jih nimaš začem najeti, pa svete maše sliši
vernim dušam v namen; ino če tildi v cerkev ne vtegneš,
se lehko na polji alj doma nekervave daritve z dobrim na-
menam deležen storiš ino za verne duše izročiš. Tako so od
nekdaj pravoverni kristjani storili ino od nekdaj per sveti
maši po povzdigvanji tudi za mertve spomin  storili kakor sto¬
rijo mašnik rekoč: „Spomni se tudi, o Gospod! služavnikov
svojih ino služavnic, ki so z znamnjam vere pred nami (u
večnost) šli ino počivajo v spanji pokoja.' 4  Za to je sveta Mo¬
nika  posledno uro svoje le za to prosila, naj se nje na allarji
per sveti maši spomnijo.

4. Vdrnim dušam v pomoč se tudi pustimo ino vbogajimc
dajajmo.  „Dobre dela so vsim živim prijetne, pravi sv. Duh,
pa tudi merlvim jih ne odreci. 44  Sirah.7, 37. Imeli so nekdajni
kristjani šego na pokopališe rajnih živež postavljati za vboge,
ino še zdaj po enih krajih vbogim delijo, kedar za rajnimi
obletnice obhajajo. Nar boljše pa je za vboge oskerbnikam
vbožnije dati, naj vbogim za potrebo delijo, de se iz darov
»trati ne delajo. Kar tako vbogajime daš, vernim dušam po¬
deliš; vboge na njih mesti imaš. — Oh koljkokrat je moral
tvoj rajni oče svojim ustam pritergati, de je tebe oskerbel —
koljko noči prebedeti tvoja pokojna mali, de je tebe izkojila
(izredila); tebi pa bi preteško hodilo sebi kaj pritergati ino
za rajne vbogajime dati, kake molitve opraviti, se odpustkov
vdeležiti ino vernim dušam izporoČiti! Ljubezn božja prepusti
tako rekoč svoje zaklade naši ljubezni, naj bi jih tudi mer-
tvim delili, ki še kake pomoči potrebujejo, naj bi skuz
to ljubezn med nami živa ino večna ostala. — Kje bi bil
toljko nehvaležn sin, kteri bi vedel de njegov oče v hudi ječi
zdihuje, ino bi si ne prizadel koljkor premogel očeta rešili?
Kde bi se najdla toljko gerda hčer, ki bi krez hribe ino doline
ne dirjala svoji ljubi materi postreči u velikih težavah? Ravno to
storimo varnim dušam tudi mi, kakor nas sveta mali katolška
cerkev uči ino posebno dones opomina. Trid. zbor. sej. 25.

\

III.

Kedar pa za verne duše u vicah skerbimo, sami sebe
pozabili ne smemo.  „Vsmilite se nas, vsmilite se pa tudi vas,
Apoest. Hrana. III. Del. 6

74

kličejo duše rajnih. Kakor dones mertvi mi — bote skoraj
tudi vi u vicah neizrečeno terpeli, ako se na tim sveti vredno
ne spokorite. Varjle se tudi mulili grehov,  ino slabih navad
pred smertjo odvadile se; na božji pravici bote od vsake
prazne besede odgovor dajali — tudi za male grehe strašno
terpeli. — Vsmiljte se nas, pa tudi vas ino plačujte časne
kazili  (štrafe) dokler živite; veliko ložej se je zdaj pokoriti,
kakor u vicah terpeti. V pervih časih so se kristjani vse svoje
žive dni pokorili,  so na terdi zemli ležali, ob merzli vodi
ino ob suhim kruhi cele dni, tedne ino leta živeli, so nar
ojstrej pokoro delali, naj bi se svojih še tako majhnih pre-
greškov očistili ino spokorili, ne pa u vicah terpeli; zdaj
pa le vse na uni svet odlagamo. Kako abotno je to! „Tukaj
ježi, tukaj žgi, le tamkaj prizanesi ! 44  tako je sv. Avguštin
Boga prosil; naj bi tudi mi tako storili. ..Pokorimo se tukaj,
de ne bomo po smerti pokorjeni .’ 4  — Vsmiljte se nas, pa
tudi vas, ino si delajte prijat le  dokler je čas, nam pravijo
duše rajnih. Naši prijateli ino prijalelce nam bojo u večnosti
posebno verne duše, ako jim pred božje obličje pomagamo.
Kedar bomo neznano pot v dolgo večnost nastopili, ino nas
posvetnih prijatlov noben spremil ne bo, nam bodo one na
proti prišle, za nas prosile ino nas k Očetu spremile. — Bog
daj vsim vernim merlvim večen mir ino pokoj, ino večna
luč jim naj sveti. Naj počivajo v miri. Amen.

—# 4 * —

75

Alepa dežela je ino v deželi stara navada, de gospodarji
svojim sosedam vsako nedelo ino zapovedan praznik večerjo
napravijo. Sosedje srenje pridejo, se krog mize vsedejo alj
pa tudi vstopijo, ino gospodar začne na mizo nositi dobre
vina ino sladke jedi po svojim premoženji. Gosti križam roke
derže nadevano mizo gledajo, sodijo vino ali dobro diši, ali
je živež skerbno kuhan, ali je kruh prave peke, juha zadosti
slana ino sociva dovolj zabelena? Malokdo se večerje dotekne,
redek je ki bi zajel ino postreženih jedil zavžil. Veliko ljudi
le drugim želi, kar se pred nje položi. ..Te hrane (špiže)
je moja soseda potrebna — ta hren bi bil za mojga sovraž¬
nika ravno prav; škoda de ni liga alj une tukaj.* 4  Tako sami
per sebi pravijo, vec na druge kakor sami na sebe mislijo
dokler je večerja pri kraji. Gospodar iz mize pobere, ino
vsa srenja se razide; huje lačen kakor pride gre vsak na svoj
dom. Grede eni večerjo hvalijo ino dobriga gospoda častijo,
ki jim je tako večerjo napravil, drugi pa slabo sodijo. Enim
je bilo vse preslano, drugim jedi preosladkane, tretjim je
bila večerja predolga, bili bi radi hitro doma. Vsakimu go¬
spodar težko vstreže, ino vsim ne dopade nikolj, ker jih je
malo, kteri bi večerje okusili. Po tem sc pa tudi slabo redijo;
per polni mizi so ljudje medli (kumerni) ino nevečni kakor
pozimske muhe; lehko jih vsaka sapa omahne. Vbogi, pa
tudi čudni taki ljudje!

Prijatel! bi meni vedel povedati, kde je taka dežela? Kaj
velja če ni ravno per nas? Ali poznaš kaj takih ljudi, kteri
hrano poprej obsodijo kakor njo prav okusijo? Nikar de bi
bil tudi ti kdo takih ljudi! — Kje pa je večerja?

„Neki človek je napravil veliko večerjo, pravi Kristus,
ino jih je veliko povabil.** Luk. 14, Iti. Večerja je naša sveta
vera, nje hrana je izvelicanski nauk; pridge so duhovske
jedila kristjanam na mizo položene od namestnikov božjih.
Naj jih pišejo alj pa rečejo, vsim nikdar vslregli ne bojo.—

6 *

76

Nar reči  žalost je pa ta, de sl božjih naukov malokdo prav
k sercu vzame, naj bojo pisani v bukvah alj govorjeni v
cerkvah. „Za to je med nami veliko slabih, bolnih ino jih
veliko spi.“ I. Kor. 11, 30.

Položil sim tudi jaz dušne hrane za vse nedele ino praz¬
nike svete na mizo naše matere katolške cerkve, spisal za
eno leto po berilah svetiga evangelja Evangelsko Hrano,  za
drugo leto pa po berilah iz apostolskiga djanja, iz listov
apostelnov in drugih bukuv Apostolsko Hrano  potrebnih ji
naukov, ter sim ljubim Slovencam prav po domače željel
postreči. Ne za hvalo, ne za grajo (tadel), ampak k veči
božji časti ino dušam v izveličanje naj bo moja slaba po- fi
strežba. „Ne kdor sadi, ne kdor poliva je kaj, ampak Bog
kateri rast daja.“ I. Kor. 3, 7. •

Kraljeva miza je pogernjena, velika večerja za vse pri-
pravlena per Očetu v nebesih. Tamkaj bodo sedeli vekomaj
srečni ino veseli kteri božjo besedo poslušajo ino tajisto
ohranijo. Luk. 11, 28. fi  >\