„J/ SU 76. Vii-o/. V Trstu, v saboto 23. decembra 1882. /r Tclaj VirS , Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »T «UMM )• M(«. • EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo in liboli o poludne. Cena " leto ® Rld., ia polu leta 3 gld., za četrt leta * gld. ROkr. - Posamezne K2?1**, t86 d®b,lVRJO ?,rl opravništvu in v trafikah v Trst« po S kr., v Štrlel in v AJMvaeiRl po « kr. — Naročnine, reklamacij« in inserate prejema Ofrftvnlitv« • vla Z«et« 5« Našim čitateljem in podpornikom. Z novim letom začne »EDINOST« svoj 8. tečaj. S konca majhen listič, povzdignola se je »EDINOST« zadnja leta do tolike veljave, da ne bi sami bili verjeli; po vseh pokrajinah Slovenije, vzlasti pa na Primorskem močno je razširjena in celo prodaja po tržaških tabakarnah jako raste, kar dokazuje, da se je list dobro ukoreninil tudi v samem mestu. Potrebno pa je in nadejamo se, da nam dragi naši prijatelji ostanejo zvesti tudi v letu i883 in da naš list čedalje boli širijo, posebno mej trgovci, župani in obrtniki. Nekaterim prijateljem smo poslali še posebne pozive, katerih pazljivo prečitanje jim nujno priporočamo. Složimo se, delajmo neutrudljivo za narod, kajti le od večjega števila naročnikov je odvisno, da bode naš list morda v polu leta, ali enem letu po 3krat izhajaj po prav enakej ceni, kakor dozdaj. Program naš ostane nespremenjen; le boj z našimi nasprotniki tukaj v Trstu utegne postati v novem letu še hujši, nego je bil dosedaj. Do naših podpornikov v gmotnem in duševnem zmislu spregovorimo še par besed v zadnjej letošnjej številki. Za denes voščimo jim samo prav vesele praznike. »EDINOST« bode tudi v prih. letu veljala za vse leto............g gld. — kr. za polu leta..........3» — » » Četrt leta..........| » 50 » » i mesec..........— • 50 » Plačuje se naprej upravništvu, »Via della Zonta« št. 5, I. nadstropje. Kedor je za to leto še kaj dolžan, naj svoto blagovoli precej poravnati, da ne bode imel kake zamude v prejemanju lista. Uredništvo in upravnlStvo. Naše vojaštvo in njega preustrojenje. Nove naredbe pri vojaštvu, ki bodo konečno dovršene uže v aprilu, gotovo so primerne naravi in zgodovini Avstrije, spominjajo nas nekoliko na federalizem, vsled česar pa so tako vznemirile ustavoverce, da so kar začeli upiti, da vlada namerjava poslovaniti armado, da bo to zadnja nesreča za Avstrijo itd. A znano je, da so ti gospodje tako svojepridni, prav zato pa enostranski, da je škoda za vsako besedo, s katero bi se jim hotelo kaj opravičenega dokazovati. Dokier nI bilo Se stalnih vojsk, to je v začetku srednjega veka, opravljali so vitezi brambo dežele, a za to so smeli delati z lj'idstvom prav tako, kakor begovi z rajo; leta 1443 pa je uvedel prvi stalno vojsko francoski kralj Karol VII in po 30. letnej vojni, Podfištek Povodenj« Neprestano je lilo. Pričakovali smo in vso jesen se bali, da voda izstopi. Ker nam je toliko časa bila osoda mila, nadejali smo se, da nas z apusti in daje zadnji potres ugodno uplival na nje odtok. Te dni je pa le presilno deževalo in na prepolno napita tla je nastopila povodenj. Ako bo vreme ugodno, tedaj bo cesta v najugodnejšem slučaju proti Rakeku v 10—12 dneh prosta, a to nam v srečo. Bog nas varuj pa dežja. Potem nas čakajo tužni osodopolui nastop ki; kajti jedini zaslužek in promet pri nas je zdaj na cesti proti gradu »H as b erg« in Rakeku." Ako bo pa še ta proga zaprta, potem bo hudo, občutljivo pomanjkanje posebno za naš preprosti stan, za našega kmeta. Uže zdaj je mnogo gospodarjev radi dežja silno škode trpelo, posebno posestniki mlinov in žag. koji uže več mesecev niso nijednega novca zaslužili. Če še večja voda nastopi, bode mnogo hiš zalitin, ljudje se bodo morali drugam seliti in Skoda na poslopjih, na pohištvu bo grozna: najbolj občutljiva pa na hranjenih pridelkih, lcoji bodo potem več ali manj poškodovani, a so za vsakdanjo hrano neobhodno potrebni. Da je v našej dolini povodenj velikanska, lehko se umeje, ako se pomisli, daje takrat nad 1583 oralov travnikov, njiv in drugih zemljišč pod vodo. Očesu je to jako čaroben prizor, ako v tem času gleda našo z naravnim krasom obdarovano dolino. V podnožju visoke gore »Grornade« stoji ob glavnej cesti prijazni planinski trg, a poleg njega se razteza neizmerno Vat dopisi se pošiljajo Uredništvu »vi« Torrente« Nuova tipografija;vsak mora biti " ' !"1 ---------------J---"-------'verati (razne vrat« nazna- kratkih oglasih z drobnimi frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. — Inurati (razne vr.it« nazna-In poslanice) se zaraftunijo po pogodbi — prav ceuo; pri nila črkami še plačuje za vsako besedo '2 "kr. 1618-1618, vpeljavatl so začeli povsod stalne armade, a te so imele v začetku značaj najetih ljudi j, ki so smatrali vojaštvo za rokodelstvo. — Še le Francozje so vpeljali takozvani krvavi davek, to je vojsko, v katero je moral vstopiti vsak državljan neke starosti in za nekoliko let. — Tega načela so se poprijele polagoma vse druge evropske države, razen Angleške, katera se vedno najemlje svoje vojake. A do pred 20 leti so bile tudi glede tega načela nekatere izjeme, oproščenih je bilo prav dosti krvavega davka. Se le Nemška je uvedla občno vojaško dolžnost, in ko se je to načelo leta 1870 pokazalo posebno uspeSno, vpeljale so vse države, tudi Avstrija, občno vojaško dolžnost, tako sicer, da denes mora vsak stan brez izjeme odrajtavati svoj krvavi davek. A s to novo sistemo se je tudi marsikaj predrugačilo, vojaki so samo 3 leta v stalnei vojski, 9 let pav rezervi in brambostvu. S tem pa je postalo vojaštvo vse kaj druzega, nego poprej; poprej je bilo posebna »kasta«, denes pa je postala popolnoma ljudska naprava. Zato pa ni mogoče denes vojakov tako strogo ograničiti od takozvanega civilista, in ako nastane zdaj vojna, prešine ves državni organizem, s kratka: vojska |e postala ljudska ali popularna. — Ta sprememba pa kliče celo vrsto drugih sprememb za seboj. V Avstriji živi več narodov, ki ne umejo nemško, kateri jezik je sicer osrednji vojskin jezik; toda z vojaki, ki ostanejo samo 3 leta v vojski, ne da se govoriti nemško, ako niso Nemci. Zarad samo triletne prezence je treba vojake hitro vežbati; ni torej časa učiti jih še le novega jezika, ampak vežbati in učiti jih je treba v materinem jeziku. Vojaka pa je treba tudi navdušati, posebno ob vojnem času; a to ne gre, ako mu predstojniki, generali, oficirji, ne govore v njegovem materinem jeziku. Se drug važen uzrok govori za bolj federalistični stroj v armadi. — Dandenes je treba postavljati velikanske množine vojakov na noge v primerno kratkem času, ker nobena drŽava, ne more imeti vedno na nogah za vojno potrebnega števila vojakov. Države morajo torej skrbeti za kolikor le mogočo hitro mobilizacijo svoje armade, zarad tega pa mora biti dotični ustroj jako gibljiv in tako razdeljen, da začne na prvi poklic v večih središčih delati z enako močjo in gibčnostjo. — Vsi ti uzrokl so prepričali našo vlado, da dosedanje načelo mobilizacije ne bode imelo dobrega uspeha in zarad tega je sklenola avstrijska vlada, da uvede takozvano teritorijalno sistemo. ki se ima prvič ozirati na narodnost, drugič na geograflčno lego zarad lahkeje mobilizacije. Vse cesarstvo je bilo razdeljeno v 80 nabornih okolišev, iz katerih so nabirali novincev za 80 peš-re-gi men to v. Vsak je štel 5 bataljonov. Vseh je toraj bilo 400 bataljonov. Nabrani bataljoni pa niso ostajali doma, v okoliši jezero, po kojem se prepeljavajo čolni in tik njih se premikajo velike, časi jako dolge plavice; napravljene iz hlodov, koji so bili zarez pripravljeni, zdaj pa nemogoče s živino jih dovažati, vozijo se po vodi na dotične žage. Voda tega velečastnega z r kal a se ve da ni vedno mirna in tiha. Pri nastopu hudega viharja prihajajo grozoviti valovi, da se prepeljavajo le pogumnejŠi brodarji, kojih imamo pri nas dovolj izvrstnih. O tem slučaju se dosedaj še ni nikaka nesreča pripetila —, kajti ne tekne vsakemu vodena pijača! To je pogled od jedne strani. A od druge? Ako se oziraš iz srede jezera na okrog: Pred seboj uže omenjena prijazna Planina; potem na dalje po cesti vasice in seia: Liplje, Podgora, Grčarevec —; na drugej strani na gričku Jakovica, Laze, Ivanjeselo, grad Hasberg; zopet na tretjej strani malni in v kotičku Podgrad s svojim staroslavnim »zidanim klobukom« (stolpom brez strehe), v kojem je bival svoje dni znani baron Ravbar. Tukaj se z groznim Šumom in bučanjem vali peneča voda. koja iz Postojnske jame tu na dan prihaja. In zopet na daleč se vrste prijazni grički in gore s temno zelenim smrekovjem. Nad Ivanjeselom proti Lazom drdra pa želežnični vlak —, tista železna kača, koja je svojim strupom naš prej jako živahni in blagostojni trg pičila —, in bode vsled tega pika hiral za vselej. Nam sicer tužni prizor —1 A povodnji o svojem krasu omenjam zategadelj, ker je istinito onemu, koji ne trpi radi nje škode, veličastna in mikavna. — Zdaj bode lepa prilika, bodo precej trije prazniki in za to mnogo dolzega časa. Obče je znano, da kadar naš« bogatce dolgi čas muči, ne vedo, kako bi se teže, napravljene po »rumenem mačku«, oddahnoli. svojem, ampak samo po 2, tako imenovana reservna bataljona. Drugi 3 so z regimentovim štabom Bog vedi kde daleč od domovine bili nameščeni. Tja so jim pošiljali z doma novincev in če je vojna nastala morali so tja dobivati reserviste in potem se dati uvrstiti z drugimi regimenti v brigade, divizije in kore ali oddelke. V to je trebalo veliko skrbi, dela in časa. To je bilo krivo, da dosedaj nismo na bojišče vojakov tako hitro spravljali, kakor sovražniki. Z novim letom obrne se to vse na bolje. Dobimo namreč 102 regimenta. Vsak bode imel 4 bataljone; vsi vkup toraj 408. Regimenti pa pridejo stari vsi domov in novi se osnovajo tu li doma, vsak v svojem nahorskem okoliši (Erganzungsbezirk). Naš dosedanji regiment, št. 22, pride popolnoma v Dalmacijo in se bode odslej rekrutiral le iz Dal-matincev. Mi Primorci p i dobomo čisto nov regiment Št. 97, z rožnato rudečimi osleci (aufschlttge). Ta polk se bo nabiral po Primorskem in Notranjskem, torej bo večinoma slovensk polk in bo pomagal tudi nekaterim Lahom k naučenju slovenskega jezika. Naš regiment (tržaški, ker štab mu bo v Trstu) in potem polk Št. 47 (Maribor), 87 (Celje), št. 7 (Celovec) 17. (Ljubljana) 27 (Gradec), teh 6 regimentov bode združeno v eno vojskino skupino, to je v 8. kor (armadni oddelek) pod višjim poveljnikom v Gradcu, ta kor je zopet razdeljen v 3 divizije, 6. 7 28. — Imenovanemu oddelku se doda še 1 regiment artilerije, dalje več potrebnih brigad konjenikov, daije pijonerjev, voznikov, vračtiikov, sploh vsega, česar vojaštvo potrebuje za vojsko, a potrebni vojaki se vsi rekrutirajo v omenjenih krogih. Kedar ted ij pokne vojna, pride v Gradec od cesarja fio telegrafu glas poveljniku 3. oddelka aH kora, ki ma pod seboj regimente nameščene po Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Istri, Pri morji in Goriškem. Poveljnik telegrafira generalom divizijonarjem in brigadirjem, ti pa obristom dotičnih regimentov. Ti po-zovejo potem s pomočjo okrajnih glavarstev kar naglo vojake z doma. V nekoliko urah je uŽe vsak lehko pri svojem regimentu, kder se preobleče, oroži, pripravi na boj in z regimentom precej odrine proti bojišču. Ker pa so ob enem pripravljeni Še artileristi, konjiki itd. more se ves kor ali oddelek v kratkih dneh spraviti na inejo proti sovražniku. Jednako pa bode mogoče postopati v vsem cesarstvu, kajti dozdaj je trebalo po več mesecev ali tednov, preden je armada na meji stala, pripravna na boj, sedaj pa jo zberemo v 8 dneh. Cesarstvo šteje takšnih korov ali oddelkov, ka-koršen ima za naše kraje v Oradci svoj sedež, vku-paj 15 in Še posebno vojaško komando v Zadru v Dalmaciji. Sedeži in poveljniki pa so: 1. v Krakovi (fml. Potujejo kar mogočo lo daleč od mile domovine —, posebno proti biuženej deželi, v kojej mesto ptic »bombe« frče, da bi se tamkaj laglje svojega denarja iznebili. Ptuje malike molijo in se jim čudijo, ko večini teh »denarnih bogov« niti jeden kras naše mile Notranjske ni znan —; še vedo ne, kako krasna je Kranjska. A do nas ni treba samo teh možakov, — semkaj se lehko pride tudi z malo podkovano mošnjo. Nemamo tistili hrezuačajnikov, koji »preslanimi cenami« sol v žepih sušć. Tukaj bodete z slastno jedjo in dobro kapljico pošteno in uljudno postreženi; posebno pa prepričani, da so planinske klobase vredne svetinje, akopram jih niso v Trst na razstavo poslali. Vsaj tamkaj hi jih bili znani »trobentarji« (ireden-tarji) povžili, kajti letos imajo jako smolnate roke. Pridite! da bodo vsaj brodarji, krčmarji in prilično drugi gospodarji dobre praznike imeli in pozabili, da jim je mokra jesen — v žepu veliko sušo napravila, a vam tudi ne bo le žal. Toda jedina jasna in nekoliko ugodna stran, kojo kaže in daje navadna povodenj. bila bi to. A kadar nas tepe večja šiba in voda prihaja in prihaja ter stoji po več mesecev, da stala je uže poluleta —, ti-stikrat je gorje. Ni treba druzega poudarjati, nego to : Na prej omenjenih oralih je samo dohodek na 11.623 gold. cenjen. Razvidno je torej, kako hudo je naš ubogi gospodar zadet, lcoji ima svoje posestvo pod vodo. Naj hujše je bilo leta 1851, a tudi leta 1879, ko je naš presvitli, blagosrčni vladar Fran Josip I. daroval iz lastnega nagiba 1200 gold. Slava mul Tudi drugi blagi ljudje so takrat nekoliko žrtovali. namreč: mesto Ljubljana 100 sild.. trg Cerknica in Še nekoji. Pri tej priliki seje godila javne graje vredna neopravičena prezirnost, da hujšega izraza ne rabim. Na EDINOST. Windischgriiz), 2. na Dunaji (fzm. Bauer),3. v Gradci (fzm. Kuhn), Budapešti (fzm. E<1elsheim-Gyu]ay), 5. Požunu (fml. Pattv), G. Konicah na Ogerskem (fml. Keest. 7. Temešvaru (fml. Degenfeld), 8. Pragi (f/.m. Filipovič), 9. Josefovem (fml. Konig), 10. Brnu (fzm. Rinjjelsheim), 11. Levovu (fcm. VV'urtemberg), 12. Sibirija (fml. Schonfeld) 13. Zagrebu (jienerul konjeniški plein. Rambern), 14. Inoinostu (fzm. Thun-Ho-henstein), 15 Sarnjevu (general kavalerijski plem. Appel). Vsak regiment ostane ob času miru doma v svojem naborskem okoliši, le po jeden bataljon odpošlje se drugam, če je kde, n. pr. v Bosni, treba zaradi kakšne praske več vojakov. Dobroto tega bodo vsi lehko priznavali, če se spomnijo, kako so ob časi vojne v Hrcepovini in Bosni morali reservisti pod puško, mej tem ko so drupi in mlajši vojaki mirno v svojih kosarnah ostali. 0*ar namreč ni smel redne mlade vojske v Bosno poslati, ker se je bilo bati, da jo utegnemo drugod potrebovati. Zato so morali reservisti v Bosno in Hroepovino. Temu se prihaja zanaprej lepo v okom, pa vendar se ni bati, da bi vojaške oddt-lke ali kore trgali. No in vse te važne premembe zivrŠe se v kratkem in brez velikih troškov. — Stanejo komaj malo nad '/ milijona. Nemci so uze davno voj.ike na ta način imeli razpostavljene. Zato so 1. 18GG hipoma udrli na Češko od dveh strani z mogočnima vojskama, zlasti pa so 1. 1870 proti Franc< zoni naenkrat toliko vojske nagnali, da so jih kar obsipali s krogi jami. No, in zakaj pa tedaj nismo toliko časa pri nas jednako razpostavili svojih regimentov? Zato, ker so nemški liberalci to zabran ievall! Zakaj? Iz strahu pred Slovani, zlasti pred Cehi. Bali so se, da ne bi nenem-ški regimenti se navzeli doma narodnega duha z clicirji vred in tako nasilstvu nemških liberalcev v najvišjih krogih nevarni postali. Polnih 20 let so vedeli toliko potrebno premembo zabranjevati. Haj še so videli vse cesarstvo v nevarnosti, nego da bi bili v pametno premeščenje regimentov privolili. Da »e to vendar sedaj godi, to se imamo zahvaliti ministru grofu TaafTeju, ki je Čehe potolažil in spravil v državni zbor. Kaj pa nam kaže nova vojaška organizacija? Da je le pameten federalizem Avstriji edino prikladen. In uči nas tudi, da so vojaški krogi spoznali, da je Napoleon I. in da so drugi vojskovodje s patrijotič-nirni nagovori v jeziku vojakov povzdignoli navdušenje in zrtvoljubnost mej vojaki do najvišje stopnje. — Slovenskega in Hrvatskega polka nihče ne navduši po nemško, le materini jezik more navdu-sati v tako važnih trenotkih, da dobro vedo pamet-neji generali, posebno pa nadvojvoda Albreht in zato niso pri armadi uže več časa tako germanizirali, zdaj pa bodo še manj; mi torej prijazno pozdravljamo pre-naredbo v vojaštvu, ker je prikladna našim pravičnim težnjam. »Cittadino«. (Konec). Mi smo proti učenju vlaščine po okoliških šolah; i to: 1) Ljudska Šola ima nalog podučevati mladi narastaj le v predmetih, ki so neobhodno potrebni za člov. živenje; to je, krščanski nauk, berifo, krasopi-sje in računstvo i ker se naši okoličani bavijo i s6 kmetijstvom, postaja jim i to čem dalje bolje potrebno, da morejo se svojimi pridelki konkurirati z deželami, ki so v tej stroki uže na jako visoko stopnjo dospele. Z bavljenjem tujih jezikov, mej koje za našo okolico spada i vlaščina, zakonito namenjene so srednje šole i višja učilišča. Okoličani, kakor i predmeščani izhajajo tako dobro s6 svojim slov. podnarečjem v pravem mestu, kakor doma — i Tržačani takisto sd svojim v okolici. Tii ne tiči nikakova overa, ampak sporazumljenje vlada na vseh koncih. 2) Nase Šole po okolici ne spadajo v vrsto tako zvanid utrakvistlčnih šol, i to — baš za to ne, ker iskreno, ponižno prošnjo, tiskano v »Slov. Narodu« štev. 5 dne 8. januvarja 1879: naj blagovole »slavne čitalnice« in druga »slovenska društva« napraviti v ta dobrodelni nainen kako veselico z vstopnino, dovolj tudi »10 kraje.« — in darujejo tako brez vse teže pridobljene dohodke »svojim ubogim slovenskim bratomu =--, niti »jedno« društvo ni napravilo besede, toliko manj pa »slovenskim bratom« le z »jednim« novcem na pomoč prihitelo 1---To je »črna pika«, listikrat posebno na Notranjkem obstoječim si. društvom! In ako bi tedaj zopet potrebovali, ne samo državne pomoči, tudi dokazov---»dejanske, bratske ljubezni« —, naši rojaki i naša društva, ne pozabite nasl Vsaj kadar za svoje namene novcev iščete, veste tudi dobro, kde je Planina. In ponosni a radostni smo bili — vam vselej po svojej moči pripomoči; niti jedenkrat ni bilo slovenskega narodnega podjetja, koje ne bi bilo novcev iz Planine prejelo. Ne trobim tukaj naše radodarnosti rad tega po svetu, da bi o njej vedeli —, ^vsaj to ni nobena zasluga —, to je naša sveta dolžnosti A pojasniti mi treba stališče, da je javno opravičeno, kar tukaj naglašam. Zategadelj tudi tistikrat, kadar trpimo vsled jednake nesreče, ne pozabite našega narodnega trga. Tudi takrat recite z ponosom f »Vsi za jednega 1« V skupnem, če tudi malem donesku je moč! Ako pa ne bodemo vaše blage pomoči potrebovali —, gotovo toliko boljše bode za našega kmeta hi gospodarja. Toda ako osopolni čas zopet kedaj nastopi, vas uže zdaj prosim, ne pozabite : da tudi tistikrat bivajo tukaj »slovenski bratje« — 1 »jednake krvil« —si—. okolica je »kat'eksohen« slovenska, — i tujega plevela še izborno prosta. UtrakvistiČne ali dvojezične šole po pravu ustanovljajo se v okrajih, katerih prebivalstvo skoro, ali saj enakomerno pripada dvema narodnostima. V okolici je tako mešanje še neznat.no, če pa se tii ali tam kakova O! itelj nahaja, ki vlaščino ilobodra, na te ne sme se ozir jemati: kajti ena lastovica vspo-mladi še ne ustvarja. Nil, take obitelji ld mi nazivali »krevlične«; one so sestavljene iz meiancev, iz katerih se rode bastardi, katerim roditeljiee so v 90 tih na 100 sluč ijih slovenskega rodii; tak zaro i p i več na materino, to je na slov. stran cika, nego na očetovo. 3) S podučevanjem vlaščine osobito v II. razredu se grozovito škoduje materinščini; — i to: a) ker se 2 uri na teden podučuje vlaščina — to kračenje časa se vrši na škodo domačemu jeziku, ali pa pre lmetom, ki se v materinščini predavajo. b) Ker otroci v II. razredu komaj slov. pistnenk morejo razločevati, italianščinapa rabi enake pismenke kot slovenščina z razliko, da se nekoje pismenke v tem jeziku drugače izgovarjajo v različnih pomenih, časih itd. -e zopet druge rabijo v dvojno izgovarjanje. Vse to pa otroci radi, ali pa nehotč prenašajo na slovenščino — i posledica te mil je —: kolikor bolje napredujejo v laščinl, toliko bolj nazadujejo v slovenščini. V III. razredu ti razločneje, lepše fiitajo vlaščino, nego slovenščino. To govorimo iz lastnega prepričanja. 4) Magistrat z vpeljavo italijanščine v naše šole ni gledal na korist, potrebo i želje okoličanov — on je to vpeljal svojevoljno, kakor mu mestni statuti dozvoljnjo delati — i prav ti statuti njega činjajo indirektno odvisnim od vlade. On s tem početjem neguje le »idee di secondi Jlni e d'altre mire*. On gleda le, da povlašči našo okolico v 50 letih po želji i izreku oittadina Kandlerja. Šola njemu služi v tvrdnjavico, iz katere na našo narodnost prše pogibelj pretilno puščice. I mi se moramo teb trdnjavic po okolici z vednim naskakovanjem polastiti. 5) Po mestnih učilnicah se na vladino povelje mora učiti i nemščina. S podučevanjem nemščine, ki je za Tržačane, kakor za Slovence tuj jezik, pričenja se še le v IV. raz., i to po 2 uri na teden. Ako bi se naš magistratek držal merila, katerim mu vlada meri, moral bi i on tako, ako mu je enaka pravica, človeko-ljubje kaj na mari, — kakor drugi z njim — čin jati; osobito z onimi, katere smatra si svojim podložnim; to je, se okoličani. Ali enacega nema navade on držati se, povedali smo uže svoj zakaj; potem takem bi se tudi postavno vlaščina ne smela predavati v naših šolah: J baš za to ne, ker tii se ne nahajajo IV. razredi. Se le z napravo takih ali IV. razredov bi italijanščina v našej šoli za noht opra-vičenja si pridobila — ali ravnati bi se moralo tako — kakor ravna visoka vlada z podučevanjem nemščine od IV. razr. naprej. Kaj čemo, mestni statut stvarja Trst, republiko v državi, i nam je hotč ali nehote slušati določbam sedanjega nam senata — žal nam Bog! ki ni nič boljši od prejšnjih. 6) To magistratovo ravnanje z ekolico nasprotuje 19. g. osn. zak. iz kojega se da izvoditi: Vsi narodi naj se i po svoje izobražujejo i nadalje razvijajo. 7) Nasprotuje pedagičnim načelom: Izobraženje se more uspešno* vršiti le na podlagi materinega jezika. 81 Nasprotuje besedam i željam naš. presvitl. cesarja samega: ■Storite mir mej mojimi narodi«. 9) Nasprotuje besedam ministra Taffeja: I tudi Slovani se ne smejo na steno pritiskati. 10) Škoduje i samim Italijanom, ker to jim krepi nacijonalen egoizem in vladoželje; oboje pa jih dovaja do nepoštenih dpjanj — ter jim nakopava na glavo sramoto, zaničevanje, preziranje itd. — drugih narodnostij in vlade same, kakor smo i uže učakali. I s tem si sami jaino kopljejo, v katero se preje ali sleje utegnejo pogreznoti. Kako pa se italijanščina po naših Šolah predava? Vlaščina se po učilnicah v okolici tako temeljito predava, kakor po mestnih Šolah — Če ne še bolje. V tem menenju nas podpirajo: a) oni otroci, ki obiskujejo okoliške učilnice, i po skončanem III. raz. oziroma II. nadaljujejo svoje učenje na katerej mestnej Šoli — i tu se odlikujo mej prvimi; b) otroci, ki iz III. raz. oziroma iz II. raz. pridejo v IV. raz. mestnih šol, oziroma v III. razr. ti se tudi navadno odlikuj6 mej prvimi; c) pod asesoratom strogega Lahona dr. Pimpacha so bili nekoji gg. učitelji iz okolice pohvaljeni, kar se tiče učenja italijanskega jezika. Ve pa vsak, ki ima količkaj opravila z našim magistratom, da je pohvala od tacega moža, kakor je g. P. preredka čast. Mi iz tega sklepamo, da se morejo takim napredkom ponašati le take učilnice, ki imajo učiteljstvo tako dobro podkovano v laščinl, kakor je naše. d) marsikateri g. učitelj, kijepreje učil v okolici, bil je zavoljo svoje sposobnosti pozvan na mestne šole. Koliko predmetov pa uči naše učiteljstvo? Ono mora učiti vse predmete predpisane za ljudske šole, — i še dva več nego v mestu — i ono mora biti primeroma vsem tem vešče: ono nema pomočnik učiteljev, liki gospodje docenti v mestu. Ta dva predmeta sta: a) laški jezik; b) kmetijstvo. V mestu imajo na večrazrednih Šolah posebnih učiteljev za petje, telovadbo, krasopisje, risanje, nemški jezik itd., i posebnih učiteljic za ženska ročna dela itd. V okolici pa kaj tacega ni, le č. duhovenstvo predava svoj predmet. Kdor ne pozna dobro naših razmer, utegnol bi potem takem verovati, da naše učiteljstvo radi tako ogromnega dela i truda Hsa nekol ko uric več učila na teden — vdobiva iz mestne blagajnice nekoliko več plačila na leto, nego mestno učiteljstvo; ali vsaj temu enako. Kdor to misli, jako se vara! lJćitelj3tvo iz okolice je preobloženo z delon«. — a ne tako s plačo; ono vdobiva dobro '/. inanje o l mestnega. I mi trdimo, da imajo po tržaških ma-gacinih capo fakini več plače na mesec, nego ti naši delalci v narodnem vinogradu. Magistrat za Šole po okolici Izda na leto do 18.000 fr. Ce razdelimo to vsoto na skupine po 1000 glav okoliških prebivalcev, dobimo, da na vsako tako skupino pride le okroglih 1.563 fr. na leto. Za mestne šole pa magistrat izda vsako leto ogromno vsoto, zna-šijočo preko 400.000 fr. Na vsako skupino po 1000 glav meščanov pride lepih 3.070 fr. na leto. Razloček ne znaša nič manje od gld. 1.511. Na skupino meščanov pride skoro se enkrat toliko, k^ikor na enako skupino okoličinov; manje gld. 54. (Je to prenesemo na individualiteto, vidimo, da je en sam meščan na šolskem polju za dva okoličana na boljem; t. j. on na tem polju še enkrat toliko pravic uživa. Okoličani po naših mislih morajo nositi enaka bremena z meščani i vendar so na tem, za vsak narod tako važnem polju, primeroma z meščani še jako v kot potisneni. Prav te številke nam jasno govore, kde nam j« iskati enakopravnosti z onimi v mestu. Diferencijalno število pa nam opravičuje naša zahtevanja; da se ustanovi par IV. razredov Še slov. učnim jezikom v dveh večjin okoliških okrajih; da se osnujeta II. raz. v Barkovljah; takisto Še vsaj II. mešani raz. v Križu pri morju, i poseben razred za deklice v Trebčah. Naše učiteljstvo mora tudi učiti poljedelstvo i to po 1. uro, ali tuli po 2. na teden, kakor okoliščine nanesejo, i za to prekoristno podučevanje ono, direktno od magistrata, ne dobiva nobene podpore. Pač pa od kmetijskega društva vdobiva nekoliko letne nagrade za svoj trud, ki je pa v primeri s žrtvovanjem na tem prekoristnem polju, jako pičla. Gospod aGittadinov Imparzialen je i svetoval magistratu, naj poviša plačo okoliš, učitelistvu ali vsaj, naj ga poenači z mestnim. Po našej sodbi je ta samcata misel «blagonica», kojo je on «prav pametno* v Git. bleknol. Ali kakor si c. k. penzijonisti, igrajoči navadno vse popoludneve po kavanah, dajejo v «taroku» kontra — takisto i ta njegova misel ni bila srečna. Koj na to se je nek antiseriba oglasil i opomnil, da uže iz tega uzroka se ne smejo poenaSiti v plači se mestnim učiteljstvom, ker je zunaj, to je v okolici, življenje ceneje, nego v mestu itd. Človek, ko tako neumne izjave Čita, primoran je misliti, da takove podlosti morajo biti rojene tam, kde «al posto biancon i da, v svojem živenju ni Še ute-gnola niti enkrat pokukati skozi vrata starega mesta. Mi se čudom čudimo Git. ki takovim izjavam daje prostora v svojih predalih, ki Šepajo na vseh štirih uvgah. V okolici je neka vrsta blage bila in bode vedno dražja, nego v mestu. Od kde dobivajo naši trgovci v okolici svoje kolonijale, moko, sočivje itd., a ne iz Trsta? Morda dopisun misli, da kava, riž, sladkor, poper itd. rastejo tam kde na Konkoneljuf Naši trgovci, dobivajo blago na prodaj iz 3. roke, manji cel6 iz 4. roke — vsak pa mora za svoj trud in kapital odškodovan biti; posledica temu je, da vsaka reč stane več. Oni kraji pa, ki se nahajajo za eolno potezo, morajo od blaga i dogano plačevati} konsekventno tedaj, da vsaka roba mora tti biti še dražja, nego v spod njej okolici. I stanovanja? Učitelji ne imajoči stanovanja v Šolskem poslopju, vdobivajo od magistrata za to po 150 gl. na leto. Je-li dobi se v okolici stanovanje primerno učiteljskej obitelji za 150. gl. na leto? Oni so navadno primorani obrnoti se na katerega gospoda v mestu, ali kamor si hodi, da jim ta svojo hišo, ki je večkrat polupalača, v kampaniji za stanovanje da. A učitelj si mora tako hišo vso najeti, ker se ne dajejo v najem le nje posamezni deli, kakor v mestu, na prim. po 2. ali 3. sobe itd. Taka stanovanja se ne dobivajo za 150 gl. na leto; učitelji so tedaj primorani Še od svojega plačila k stanovanju dodajati — ako se jim ne posreči kak prostor komu posebe ot-dati, če to pogodba z dotičnim hišnim gospodarjem dozvolja. To smo si šteli v dolžnost povedati Cittadinu na kosmati uiesi. da ne bode tako slepo okoli sebe po zraku mlatil i počenjal z našim učiteljstvom, kano s.... z mehom. I predno kaj napiše, naj si na nos natakne naočnike, i pretehta vse strani, če se z resnico ujemajo ali ne. Uže naprej vemo, da to njemu innogo ne izda, ker star grelnik se ne poboljša — ali kakor reka Italijan : «E lo stesso che cavare i ragni dal muro». En fmissant, nous dirons eneore avec le «Pavliha». Ma chandulle est morte, Jo n' ui plus du feu; Citoyeu, Adieu l Pik. Politični pregled. Notranje dežele. Važnejih političnih novic imamo malo. — Državnega zbora poslanci so jako marljivo delali, zadnja dva dneva je imela zbornica po dve seji, daje mogla pred prazniki sklenoti posvetovanje o obrtnem zakonu. Ta v.devažni zakon je dovršila v ponedelek, kar je bilo uže zadnjič omenjeno, i potem so poslanci otšli na praznike. Po novem letu jih skliče zopet zbornice n ičelnik, da bodo nadeljevali velevaŽno svoje delo. — /Dalje v prilogi.) Priloga k št. 76 „Edinosti". Zadnjič smo omenili, kako Slovano n sovražni časniki doiže llasijo. da hoče z vojsko napasti Avstrijo, ter to natolcevanje zavrnoii; <11 smo prav imeli, to potrjujejo sedaj vladni časniki ; in ogerski ministerski načelnik Tisza, o tej zadevi interpeliran, odgovoril je, da so časnikarska poročili popolnoma neresnična, ali vsaj zelo pretirana, da evropski mir ni v nevarnosti. — Mi smo tudi uverjeni, da Rusija nikakor ne preti Avstriji z vojno, ona ima vso drugo nalogo, katera je mnogo važnejša in Rusiji potrebnejši. O i Rusije se nemamo nič bati, a vse drugače je /. NetuČijo; zelo je svet osupel, da je Bi s mar k razglasil tajno pogodbo z Avstrijo; zakaj je to storil v času, ko se Nemčiji od nikoder ni nati sovražnega nipaia? To so VSi ugibali, a nobeden si tega ni mo^el stolnii-čiti. (Je je to pogodijo imel za koristno, zakaj jo je obesil na veliki zvon i s tem obudil nezaupanje in p unost soselnjih držav? Nočemo o tem dalje modrovati, vsa stvar je tako jasna, da je opravičen opomin Avstriji: uTimeo Bismarkum et đona ferrentem«. Donavsko praSanje, katero nema ni konca ni kraja, vzela je angleška vlada v roke ter povabila v dogovor vse on«3 vlade, ki so se vdeležile pri berollnskej pogodbi. OJprto pa je se prašanje, ali se tudi rumu nskej vladi dovoli, da k dogovoru pošlje svojega poslanca. Češki deželni zbor, tako se za gotovo trdi, razpusti vlada uŽe meseca marcija prih. leta, najzadnje pa o končanji državnega zbora. It Sarajeva se poroča, da bo v kratkem pomi-loSČenik mnogo oniti BoSnjakoo in Ilrcegovcev, kateri so bili zarad upora zapiti. Vnanje dežele. Papež opominja v posebnrj encikliki Španske Škofe, da cerkev ne del i prav, če se vežo s katero koli politično stranko. Cerkev stoji visoko na l človeškimi strastmi, ter n§ obsoja nobenega menjenja, ki spoStuje vero tu pravico. — To so gotovo velepomembne besede, iz njih veje prava resnična svonoda, najčistejši Kristov nauk. Ruski državnik Giers je po svojem prihodu v Rim obiskal tudi papeža, in sklenol z njim pogodbo, Eo katerej dobijo katoličani na Ruskem mnogo svo-ošči n. Pri volitvah v Bulgariji zmagali so knezu vdani » konservati. V italijanskem parlamentu se hudo pričkajo za-stran prisege poslancev. Več znanih politikarjev prisego pobija, drugi jo zopet zagovarjajo. Mi" dajemo zadnjim prav, ker prisega imi od nekdaj, skoraj pri vseh narodih, krščanskih i nekrščaoskih, veliko moralno veljavo. Kdo:' ne drži na prisego, ta nema nobene vesti; z odpravo prisege se odpirajo duri in vrata vsem hudobijam. Ga pa so poslanci sami zoper to, da jim ni treba priseči, da bodo vestno delali zakone, kako morejo potem zahtevati prisego pri so lilijah, uradih itdl Mi metli ino, da vsak človek, ki po-sna človeški rod i njegove slabosti, mora biti za prisego, i da le oholost, sebičnost, bedarija in popolna spri-denost prisegi nasprotujejo. — Res je, da je tu pa tam uže kdo po krivem prisegel, a to se j^ pripetilo zelo redko, in skoraj vselej je tacega človeka zadela naglo božja jeza; na lan je prišla kriva prisega ter kazen ni izostala. — Da, res je, prisege ne bi trebalo, ako bi vsi ljudje bili pošteni ter bi svet ne poznal laži, ker pa temu ni tako, zato je prisega potrebna. Na Francoskem so zaprli znanega kneza Kra-potkina, ker so pri njem našli pisma, iz katerih je očitno, da je on glavar anarhičnega gibanja na Francoskem in ud tajne družbe, katera si prizadeva z moritvijo in ropom predrugačiti človeške razmere. Iz Aleksandrije se po*oča, da hoče namestni kralj odstopiti ter ž^li, da stopi njegov sin na njegovo mesto, a turški sultan se temu protivi. Dopisi. ■z koprskega okraja, dne 13. decembra. Včeraj so kopalci učiteljski pripravniki s6 svojimi profesorji in pa nežna šolska mladina svojimi učitelji, kojim so se pridružili zastopniki koprske gimnazije in raznih uradov, spremili k zasluženemu počitku starčka, koji naj bi bil vzgled vsakemu učitelju. Mislim namreč rajnega Ivana Stucino, koji se je rodil dne 10. maja 1794 l^ti na Tolminskem. Šolo je obiskoval nekoliko doma, nekoliko v Ljubljani, kder mu je bil Vodnik učitelj, a naš Koseski součenec. Ra lostjo se spominjam ganljivega prizora, ko sem pokazal pred tremi leti sivemu starčku Vodnikovo podobo. »Tak je 1 »i 1 Vodnik, vsklikne, zdi se mi, da ga gledam živega, da poslušam kakor nekdaj njegove nauke. 1/letnega mladeniča vzamejo v Napoleonovo vojsko, kder je postal zdravniški pomočnik, a štiri leta pozneje pride v Koper, kder je kot učitelj in potem voditelj koprskih Šol služboval polnih 56 let — od 1. 1817. do 1. 1873. — i u Teško je povedati, a lahko si mislimo, koliko zalih cvetic je v pol stoletju kot unet učitelj vsadil v nedolžna otroška srca in koliko je kot voditelj koristil koprskej soli. Koprčani bi mu morati postaviti hvaležen spominek, kajti lehko rečem: koliko je Koprčanov od 20. do 70. leta, vse je rajni Ivan naučil pisati, brati in rnčunltl. Leta 1873. je šel v pokoj, ter je živel v Kopru mirno, tiho in zadovoljno do svoje lahka smrti dne 10. t. m. Dojžnosti svojega stanu rajni Ivan ni samo poznal, on jih je tudi spolnoval. A v Kopru inej znanimi ro-varii je imel teško stališče. Ne bi se bii obdržal, da ni bil učitelj v pravem pomenu besede; a ker je bil učitelj, pustil je vse drugo na strani, zlasti politiko politikarjeui, v Čemer naj bi ga posnemal marsikateri de naš nji učitelj. ... J\er. Je govoril in pisal francoski, nemški in ita-ii) inki jezik prav tako dobro kakor svoj materini slovenski, še maršike io ni vedel, katere narodnosti je. Nemec ^a je svojej, a Italijan svojej narodnosti prišteval, Vendar pa ne mislite, da je svojo pravo narodnost zatajeval; samo izobešal je nI. Rod njegov mu je vedno ljub in drag ostal. V dolgih 70. letih, kar je mej tujci živel, ni pozabil svojega materinega jezika, ter je vsako priložnost z veseljem porabil, kder seje mogel po domače razgovarjati. Kako je bil unet za učiteljstvo, kaže tudi to, da je pred svojo smrtjo okoli 6) zvezkov iz svoje knjižnice daroval učiteljskoj biblioteki za koprski okraj. Mnogo zanimivega in poduČljivega bi lehko navedel, ako bi njegovo dolgo in redno živenje natančneje opisal; toda za sedaj naj zadoščujejo te vrstice. Ti pa, blagi starček! uživaj obilo zasluženo plačilo, glej doli na nas, na svoje nastopnike v teškem stanu učiteljskem, spodbujaj nas s6 svojim lepim vzgledom k vedno večej marljivosti in vstrajnostl, bodi nam luč, koji naj nas pripelje do našega cilja: da postanemo pravi učitelji! Z notranjskega Krasa, 17. decembra. Zopet reka »Reka«. Mnogo se je užeproin contra o tej nain prekoristnej voli govorilo in pisalo: Eni pravijo, da je prav nič ne dalo Trstu, drugi, da le nekoliko, tretji pa, posebno mlinarji in pilarji poleg reke, nadejajo se tisočakov, odstopijo o linah — V3e pravice do nje. Ova reka pa je tudi velepomenljiva za naše živenje in življenje, na njej so oprta za mnoge vasi in trge na Kranjskem, kakor na Primorskem starodavna, prebivalcem neobhodno potrebna prava, namreč: mletev žita, žaganje lesi, parilo obleke, ovdc oziroma volne, voda za pijačo ljudem, kakor tudi za napajanje živine, ribištvo, dobivanje ledu i. t. d. Na vsa ta prava imajo iz starodavnih časov pravico poleg mlinarjev, pilarjev in druzih posestnikov ob reki »Reka« prebivalci teh-le trgov in vasi: i^ sod. okraja Postojna: Št. Peter, Nemška vas, Trnje, Gradec, Klenik, Palčje, Peteline, Radohova vas, Selca, stara in nova Sušica, velika in mala Pristava, Hrastje, Kal, Nar in, Nadanjeselo, Neverke, gornja in dolnja Košana, G^pno. Volče, Buje, Ostrožnabrda, Suhorje; iz sod. okraja II. Bistrica-. Bistrica, Trnovo. Topolec, Žareč je, Zarečica, Poštenje, Šembije, Podtabor, Ko-ritnice, KneŽak, BeČ, Kaleč, Zagorje, DrŠkovče, Parje. Tabor, Kilovče, Bitinje, Rateževolirdo, Janeževobrdo, Prem, Smrje, Cele, Tominje, Brce, Mereče, Dobropolje, Harije, Koseze, mala in velika Bukovica, Postenjšek, Soze, dolenji in gorenji Semen, Jasen, Vrbovo, Vrbica, Jablanica, Trpčane in Kuteževo; iz sod. okraja Senožeče: gornje Ležeče, gornje In dolnje Vreme, Britof. Famlje, Goriče, Senadolje, Dolenjavas, Potoče, Senožeče in Gabrče; iz sod. okraja Sežana pa zraven: Se-žme, Storji, Lepulj, Križa, Tomaja In Dan vse na levo stran državne ceste, iz Ljubljane v Trst stoječe vasi. Ako bi se tedaj, kar ne moremo želeti, ta reka posebno v suši v Trst vodila, bile bi s tem činom dotičnim prebivalcem žile Živenja polvezane. Ali se nadejamo, da nas v slučajnem važnem trenutku naš, nam vsestransko dobro želeči gospod c. k. okrajni glavar, g. A. Globočnik vseh nezgod o tej zadevi obvaruj-*. Ako bi pa od strani c. k. oblastnij potrebne pomoči ne dobili, moremo in moramo na podlago deželne postave od 15. maja 1872 »o rabi voda« ir.mej druzih g. §. osobito na g. 5 te postave naša užitna prava naslanjati; ta se glasi: »Koliko vode se sme porabiti, to določuje politična gosposka, oziraje se na enej strani na potrebo prosilca, na drugej pa na to, koliko vode se more še oddati z ozirom na spremenljivi stan vode. Ta poraba pa se ne sme nikdar tako daleč raztegnoti, da bi občine in vasi ob kakem ognju, njih prebivalci pa za namen svojega gospodarstva trpeli pomanjkanja vode*. Za nas kranjske KraŠevce je vsak strah od te strani prazen, če bomo vedeli in znali na podlagi omenjenega zakona ob pravem času svoja prava braniti. Privoščimo toraj reško-dolinskim mlinarjem, pilarjem in drugim posestnikom, da svoja posestva in umetništva bogatim Tržačanom prav drago prodajo, da kaj denarjev mej nas pride, katerih dosedaj žalibože preporedkoma videvamo. Iz Borovnice, dne 20. decembra. (Občni zbor narodnega bralnega druStva.) Kakor vsako leto, prav tako smo se tudi leto3 sešli 17. t. ra. v društvenih prostorih. Predsednik otvori z primernimi besedami zborovanje. Po poročilu tajnikovem in blagajnikovom se izvoli nov odbor in sicer gospodje: • Tribune«, »Slovenski Narod«, »Edinost«, »Slovenec«, »Novice«, »Slovenski gospodar«, »Gospodarski list«, »Mir«, »Zvon«, »Kres«; »Brencelj« in »Soča« se opustiti. Sklenolo se je tudi, da društvo napravi pred pustom dve veselici in sicer prvo 7. januvarja, za drugo se pa še ni določil dan (naznaniti ga hočem ob času). Posestniki, Vi obrtniki, kateri še niste vpisani v društvo, vpišite se prej ko mogoče, kajti tu berete in se izobražujete prav za majhen denar, saj ne slane več nego 25 kr. na mesec. Kolikor več nas bo, toliko laglje si bomo časopise naročali, »v edinosti je moč,« edini bodimo, ne udajmo sel No, saj slovensko ljudstvo se dan na dan bolj zaveda, razvija se kakor spomladanski cvet; naši politični nasprotniki pa dan na dan propadajo. Vem, da ste čitali, kako sijajno so zmagali naši sosedje na Vrhniki pri občinskej volitvi. Pokažimo, da smo gospodarji na našej zemlji, ne puščajmo, da bi nam tuji gospodarili. X ljubljanskega močvirja, 1. decembra. (Konec.)*) Vsako delo je toliko dražji, kolikor globokejši se dela. S tisto svoto, s katero bi se imelo globiti, iz- *) Glej štev 74. Ured. kopal bi se vodotoč s primerno širjavo, in Dreložil hi se spodnji oddelek struge pri Štepanji vasi tako, da nebi voda pri ustji Cesarskega grabna zaradi ne-ukretnosti izliva gradila. Troški za zatvornico......6aooo gld. Začasni most......... 3.000 % Čuvajska hiša .... Plača za čuvaja, ki bo pa prej ko ne z del ilci več nego 400 gld. na leto stala — v kapitalu....... 8.ooo . Za Dolenjski most....... 35.000 • „ , x , • . ,,Tedili skupaj . . 110.900 gld. z obdrževalnimi troški, ki bi na leto tudi zdatni bili — ti hi se prihranili. Treba je gledati, da se ubogi močvirec obdrži vendar pri živenju, in ne delati na to, da se z vso postavno silo nabranim denarjem reJe le »gospodje« in polnijo žepe »fabrikanti«! Posmisliti je, da po novej vcenitvi presezajo davki z druži mi obdelovam-skimi troški vred v primeri vsako drugo zemljišče! Vrhu zgorej navedenih troškov bi se ognoli tudi nevarnosti povodnji. Znana stvar je, da čestokrat v hudej zimi deževje nastane, zamrzla zatvornica se ne da odpreti — voda zalije ravnino k ljubu vsem ogromnim troškom Teško je tedaj uganiti, kaj je spodbujalo načrtnika, da je v kvar močvirskega ozemlja ukrenol, naj se Cesarki graben samo globi, mesto tudi razširja. Taka napaka pa provzroča take nedostatnosti, da se je kar čuditi, da ji ta načrtnik ni bolj pazljivo za-kril. Struga Ljubljanice je v kraju, kder so strugi v jedno zediuiti 0.4 inetr. višja, o i struge Cesarskega grabna. Ustružni jarek, katerega predlaga kopati pod združenjem obeh voda, 1 metr. globokeje, nego bi bila nova struga proti Fužinam, da bi mogel pregloboki stržen Cesarskega grabna, v suhem kopati, ker je leta za Z metr. zaradi zatvornice pri vteku preglobo zastavljen - stal bi 291.000 gld. in vendar bi ta jarek sila malo koristil za odhod v močvirskej »latvici« se združujočih voda, zato ker mu prag na Fužinah skorej vso moč jemlje. □n . Načrtnik tudi sam ne verjame, da bi zdaj kacih JO let iz dna struge štrleče skalovje odtoku močvirja prihajajočim vodam zapreke stavilo; a vendar pride z dnom nove pogloboč-me strutre Cesarskega grabmi pod tako skalovje. Ako prištejemo še troške za ustružni jarek k navedenim nepotrebnostim, znaša vsa svota, katero provzroča nepotrebna stavba zatvornic 404.000 gld. Nerazumljivi so dalje nasveti za bodoče obdelovanje močvirskega sveta. Tu se govori, da bi se nekako šotna plast odpravljala, da ne bi se mej tem kmetovalec z pomnoženimi pridelki ukoristoval! Dalje stavi izdelovalec načrta v prvo vrsto potrebo, naj bi se grabni nad 1.5 metr. v gloDočino ne kopali, in ta nauk pravi, da je temelj prihodnjemu kmetijstvu na močvirju! Kake vrednosti je ta temelj, sprevidi slednji močvirski posestnik, kajti skušnja nas uči, da v naj-večjej suM vrhovna mahovita pola rasti ne zadržuje, Če tudi so rovi (srabni) po nelcoliko do 2.5 metr. globoki. Dalje pogrešimo volila, koliko na široko naj bi se lehe (njive; delale, ter kako senožeti obdelovati na svetu, za požiganje prenizkem. Vse to kaže, k iko slabi pojmi o močvirskem svetu in tega obdelovanju so črtnika pri tem prevažnem delu podpirali. Poprava starih neukretno skopanih grabnov (vo* dotočev) zop3t kaže, da se je stvar površno uraela in tuli naredila; nobeden kmetijski inženir ne bi preziral važnosti ob močvirskem bregu izkopanega vodo-toča, ki bi preohilo, z okolo stoječih hribov se izce-j ijočo vodo odpeljaval, predno pride v sredino močvirja. Vse pregledovanje in vrtanje močvirske ravnine koristi le v tem, da imamo sedaj načrt o višini sveta teh krajev. Je pa li pomota kali, da se svet, po katerem je bil račun o bodočem znižanji velikih voda (povodnji) delan, pod jerobstvo necega inženirja stavi, — to je čudno ! Dvomiti je, ali je treba kmetu sedanje obdelovanje preprečiti, kajti te misli ni nihče o močvirskih krajih in tudi drugod ne, da bi zgodej spomladi in v poznej jeseni nastopajoča, le nekoliko ur trajajoča po-vodenj senožetim škodila, pač pa nasprotno koristi, ker mrčes prežene ter ga nekoliko pokonča in s pix-ščanim blatom svet gnoji. Kako naj se v prihodnje dela z mabovito plastjo, da se svet obdeluje, a površina vendar vedno enako močna ostane — tega nismo zvedeli. Dosedaj je vsak osušeni svet z mahovito vrhnjo plastjo na leto 3 do 4 cttn. upAl. Zemljo obdelovati se pravi, tla kolikor globoko Korenine segajo, prekrojitvam zraka odpirati. Močvirska mahovita pola obstaje iz mrtvih rastlin, katere gnijć, kadar se osušć, ter se zračnemu uplivu odpro. Mahovita prst gnije tako dolgo, da slednjič samo še pepelnate mineralične tvarine ostanejo. Od todi prihaja, da se obdelana mahovita pola vedno krči, ali kakor mi močvirci pravimo: močvirje se vseda. Toda stvar pogosto nejasna in napačna ima vendar marsikatero dobro stran.—Ljubljanski gospddi ustreza, da se bo požiganje po moči zabranjevalo; mestnemu zastopu daje še časa na razpolaganje, o odpravi mestne nesnage premišljevati, kapital pa sme v prihodnje kakor doslej na Ljubljanici odtoku voda zapreke staviti; dve tretjini km ;tov boleti pa še misliti smeli na to, da se bo jeseni pažigalo, ako ne bo dežja. Vsak dobi nekoliko dobrot, še nemškutar mora biti vesel, kajti lepa slovenske Bistre si dosedaj nobeden ni upal v spakedrano »Feistriz« prekrstiti, a naČrtniku se je to posrečilo, da si mu je bilo v bližini Bistre jasno povedano, da se zove Bistra, a ne Feistriz. Da imajo nekateri vodotoči taka imena, kakor jih nihče ne kliče, to je zasluga uže davnej za odlikovanje ugodnega močvirskega zastopnika. EDINOST. Trditev, da je Mali graben v resnici Gradšica, to je zopet iste vrednosti, kakor prejšna Feistriz. Škoda časa, katerega bi bil moral v rešitev bolj važnih stvari uporabiti, nego habiti nam naša izvirna slovenska imena, katera nam vse dobe spremenitve naše močvirske ravnine osvedočujejo. V poglavju o napajunjuje navedel le, koliko vode iniii ta ali oni po močvirji se razlivajoči studenec, o načinu, kako bi se te pokrajine napajale, ni niti besedice, in s tem nam je še najbolj ustregel. Ne segamo v nobeno daljšo obsodbo, vendar priporočili bi načrtniku: ako dobi še kdaj od kod kak nalog — kako močvirje vsušiti, naj ne gleda oreveč na to, kako bi po nemarnosti, po bregovih se razli-jajoči mestni smrad zakrival itd., ampak kako bi kmetu zemljišče zboljšal, močvirje usušil, za kar je klican. Močvirec. X Iftianaja 20. decembra. Kakor ste uže sami poročali, izstopilo je iz šolskega sveta nižeavstrijskega sedem Švahov, ker jnn svet menda ne pripušča, da bi sodelovali pri vterae-ljenju češke privatne šole. Deželni odbor je odobril to postopanje in jim hvalo izrekel za junaiki čin. Šolski svet favoritski pa ni tako odločno demontiral, samo oližiloval, da se je s to privatno šolo zanetil narodnosten prepir v inače tako mirnem okraju. Vlada pa je v uradnem listu odločno izjavila, da se za vse te demonstracije nič ne meni in da bo nadalje delovala na podlogi postavnih določil. V letošnjih šolskih počitnicah sem v nekaterih krajih Slovenije na južnih in severnih mejah slišal, da obširno popisovanje tukajšnjih veselic in koncertov slovanskih ne zanima toliko v domovini, radi tega tudi, dasi nekoliko post festum, poročam, da se je Preširnova slavnost »Slovenije« dostojno slavljena vršila. Osobita hvala gre gosp. pevovodji JiUku in slavnostnemu govorniku g. Majaronu. Kakor pri vseh takih slavnostih, bili so navzoči zastopniki raznih slovanskih društev, in tisto slovensko občinstvo, ki navadno pohaja te veselica. Kakor v Ljubljani in Trstu ne boste navajali imen odličnih tamošnjih narodnjakov, ker je naravno, da se prikažejo pri takej priliki, tako jih tudi tukaj ne bom našteval, pa še tudi vsacemu ljubo ni, ako tam paradira v javnosti. Da pa sloven-skej mladini ni prav, da se izmej slov. državnih poslancev, na ptujem od slovenskih mladih močij prirejenih slavnostnih večerov, tako malo udeležujejo to je pa naravno; vsaj je tudi nežnočutečej deklici neprijetno, če je prezirana, in mladina hoče biti ljubljena, bodi si mošk i ali ženska. Državni zbor pred novim letom je končan in narodom avstrijskim z obrtniško novelo lep dar za Božič priskrben, dal Bog, da bi našemu sreanjemu stanu pomogel do boljše prihodujosti. Ustavovemi udje gospodske zbornice »Štrajkajo« in so izstopili iz odseka za šolsko postavo in levičarji so v državnem zboru sejo zapustili, predno je predsednik sklenol In vesele praznike voščil. Tako postopanje je nekako nenavadno mej ljudmi omikanimi in olikanimi; vidi se iz tega vedenja, da nemajo mirne vesti. Da so pa ljubljanski ustavoverci »zdru-ženej levici« na zadnje zaupanje izrekli, to je pa bilo potrebno, kajti tega smo še čakali; navalno le v teh ali enakih slučajih Hans Mihelič na Ptuji zadnjo besedo rekel, zdaj pa, ko je propal pri volitvah v občinski zastop, bržkone mu je sape zmanjkalo. Domaće in razne vesti. Mestni zbor je imel včeraj in predvčerajšnjem seje. Predvčerajšnjem je izvolil komisijo, ki Ima štu-dirati in predlagati, ali i u kako bi s« v Trstu vpeljala zraven plinove svečave tudi električna luč. — Izvoljeni so bili: Geiringer, Perissini, Vierthaler, Ri-ghetti in Biasoletto. Potem se je raspravljal proračun o katerem smo uže zadnjič poročili in se bo razpravljal Še v sejah dveh. Pri proračunski debati je Na-bergoj najprej interpeliral asesorja Pimpacha, zakaj niso v računu oni denarji, katere magistrat pobira od okoličanov o svatbah in drugih veselicah. Pimpach odgovori, da se ta znesek oddaje kmet. društvu, da ono s tem popravlja poti v gozdiču pri Bazovici. — Nabergoj odgovori na to, da nij zadovoljen s tem odgovorom in predlaga, da se ves dotični znesek porabi za okoliške šole. — Sprejet je bil posredovalin predlog Luzzatto, da se v ta namen dovoli le 300 gld. — Včeraj je Nabergoj sopet interpeliral asesorja Pimpacha, zakaj magistrat tako nobel z dvema konjema vozi izgnance. — Pimpah je odgovoril, da voz nij namenjen izgnancem, ampak stražniku; kateri se vozi, mej tem ko gnanci za njem cepetajo. — Na ta naiven odgovor nastane smeh, in ko Nabergoj replicira, da, ako je res taka, da se stražnik vozi, gnanci pa za njim hodijo, potem je čudno, ako mu vsi gnanci ne uidejo potoma. Pimpah se na to nekam obreza, da to nij njegova stvar, na kar mu Nabergoj nalaga molčanje z opombo, da se uradniki nemajo obrezali na ljudske zastopnike. — To zasluženo brco je moral Pimpah tiho spraviti v žep. O teh rečeh naši nemški in laški listi nič ne pišejo. Tržaške novosti. Nek slovenski učitelj s Krasa je padel predvčerajšnjem po nesreči v morje,'pa ga je policija precej izvlekla. — Oglasil se je lastnik onega dražega prstana, ki je bil najden na tukajšnjem kolodvoru: je nek ruski baron, ki zdaj prebiva v Napolju. —Tržaške trdnjave je država kot take opustila in pridejo zd.ij vsi razni forti okolo Trsta v oskrb-ništvo finance. Policijsko. 21. t. m. popoludne so z vetrihi neznani tatovi prišli v magazin nečega Gossoniinmu vnesli iz miznice 800 gld. Vetrihe so tatje pustili v vratih. — Uže zopet so zaprli na razstavi nekega fakina, ker je ukradel steklenico likerja. — Za praznike policija najbrže zopet pokliče mnogo tičkov v varne kletke. Nevarno Zbolel je v. gosp. Vlah obče spoštovani župnik in dekanv v Kastvi; mil. škof dr. J. Glavina in v. g. korav Šterk sta bolnika ta teden obiskala. Vabilo. Pevski odsek »Delalskega podpornega društva« napravi v Silvestrov večer, 31. t. m. v pivarni »4/ Oiardinetto« nasproti vrta »Rossetti« domačo zabavo. Spored: 1. I. pl. Zaje. »Kolo«, hrvatski stopaj. 2. B. Ipavec. »Domovini«, zbor, tenor in bariton solo, 3. Deklamacija, gospodična Kobal, 4. I. Kocjančič, »Venec narodnih pesmi«, 5. »Kako lep si dragi dom«, solo, poje gospod Ćenčur, 6. S. Carli »Slavjanka«, mešani zbor, 7. »Mihova ženitev«, poje zbor, 8. „, »Šaljivi prizor«, poje gosp. Ceučur, 9. V. Valenta. »Naš maček«, poje zbor, 10. A. Hajdrih, »Jadransko morje«, poje zbor, 11. Vošilo za Novo Leto! 12. Domača zabava. — Začetek točno ob 0'/» ur> zvečer. — Udje »delalskega podpornega društva« naj se oglašajo za povabila v uradu društva. Podporni in redni udje pevskega oddelka, kateri niso zaostali s plačilom, so prosti ustopniue. —- Čisti dohodek je namenjen glavnici pevskega oddelka. Uhod v dvorano: Via Rossetti. Ustopnica za moške 30 kr., za ženske 20 kr., otroci do 10 let so prosti. — Sedeži v prvih dveh vrstah 10 soldov. Odbor del. podpornega društva. Pekovsko pevsko društvo seje v Trstu ustanovilo v četertek. (i. Fr. JerŠek in Kralj, pekovska pomočnika, pozvala sta svoje tovariše h skupnemu pogovoru; sešlo seje nad 80 samih vrlih fantov. O. Jeršek je pozdravil došle povabljene, razložil jim pomen shoda, ter pojasnil v kratkem govoru, kako važno bi bilo pevsko pekovsko društvo, ki bi dalo priliko, da se narodnjaki popriinejo petja, mesto igre. Izvolili so se potem v začasni odbor: Fr. Jeršek predsednikom, Občnik tajnikom, Bizjak denarničarjem in odbornikom: Moder, Kralj in Zajec. G. Kralj je sestavil pravila, katera so bila točko za točko pretresavana, in soglasno sprejeta; vložć se c. k. namestništvu v potrjenje. Lepo je, da so pekovski pomočniki, katerih je v Trstu nad 600, zgoli Slovenci, vneti za svojo narodnost. Zopet je korak storjen v Trstu za slovensko stvar; to društvo, katero i. veselje n pozdravljamo, bode imelo svojo tribojno zastavo: Naprej zastava Slave! Izpred sodnlje. Znano je našim Čitateljem, kako sta bila 30. septembra na neki ladiji ranjena 2 vojaška godca. Zarad tega je bil tožen podjetnik umetnih ognjev, nek Ottino iz Milana. Te dni je bila obravnava in zatoženec je bil obsojen na 300 gld. globe, na 6J gld. vsakemu vojaku odškodnine za bolečine in na plačanje letue penzije enemu godcu 100 gld., drugemu pa, ki je nogo izgubil, gld. 150. Oberdauk še vedno polni predale naših listov. Kakor se sliši, ostal je Oberdank do zadnjega trdovraten bogotajec, ni se hotel spovedati in je odvračal vse toložbe krlstjanske vere. — Do zadnjega je bil stanoviten in je nekda klical, ko ga je bil rabeli uže potegnol kviško: —, in ko je imel ule zanjko okolo vratu, Še vedno je klical, tako da je zgovoril pred smrtjo Se —, polovica te besede pa mu je v goltancu ostala. Se le zvečer ob 5. uri so ga prepeljali v bolnišnico, kder so ga raztelesi 11. Zdravniki so konstatirali, daje bil jako močan in zdrav, le glava je kazala nesimetrični razvitek, desni del čepine je bil veči, nego levi, sicer niso zapazili nobene posebnosti. Zvečer ob 11. uri so ga prepeljali na vojaško pokopališče in nad jamo obešenega so zemljo tako zravnali, da ni poznati, lede je njega grob. Omeniti je Se, da je po dovrŠenej ek-sekuciji č. g. Huth govoril vojakom ganljiv govor, v katerem je stavil Oberdankii v svarilen izgled. Zadnjega trdovratnost je bila res tolika, da je sam rabelj Willenbacher rekel, da tacega resolutnega človeka še ni imel pod roko. Se več podrobnosti se sliši o tej eksekuciji, a nočemo toliko pomnoževati literature o človeku, ki se je tako daleč pozabil. — Leto Še naj omenimo, daje »L'Indipendente« 21. t. m. prinesel članek, v katerem Oberdanka slavi kot mučenika in značajnega mladenča, ter s tem javi In dokazuje solidarnost njegove stranke z ljudmi, katerim se je dokazala veleizdaja. — List je bil sicer konfisciran, pri vsem tem pa se je močno čital po Trstu. Nočemo tožiti, a stvar je uže preostudna in bi se morala zaprečiti. Iz Italije se poroča o demonstracijah Oberdankovskih. •Kedaj bomo Imeli nove voltlve v občinski odbor?« to vprašanje nam stavi nek naroden mož iz dolinske županije, in pristavlja, da bi po postavi bile imele biti uže meseca julija t. 1. Mi na to nemamo drugega odgovora, nego: Naj se možak obrne z svojim prašanjem do onih, katere stvar zadeva, in katerih dolšiost je, postave izvrševati. S Krava se nam poroča, da je vsled dolgega deževanja obolelo v cesarskem kobiljaku v Lipici nad 30 plemenitih brejih kobil na nekej groznici (mrzlici); dozdaj jih je uže 13 zvrglo, in bati se je še večje' škode. IZ Gorice se nam poroča, da je za posvečenje novega poreškega škofa dr. A. Zorna baje določen 14. dan meseca januvarja. V Spljelu je pri volitvah v trgovinsko zbornico zmagalo, kakor poroča telegram od 22. t m. z veliko večino vseh 19 narodnih kandidatov. In tako so zgubili Lahoni tam zadnjo svojo trdnjavo, in — ž niimi žalovala bode — »Triest. Zt« « »Škrat« —je ime šaljivemu listu, ki začne z novein letom izhajati v Ljubljani po 2 krat na teden. Kakor smo poizvedeli, je list v izvrstnih, nalogam sposobnih rokah. Zatorej pa simpatično pozdravljamo »Škrata* in ga toplo priporočamo slovenskemu občinstvu. Več pove naznanilo. 1% Vrhnike se piše, da tam in v Borovnici razsajajo hudo človeške ko\e. Sole so zaprte, in mej ljudstvom vlada velik strah. Naročajte si «.Ulr» Čitalnica ljubljanska je tudi letos naročila 11 iztiskov «Mira» ter jih 10 pre- pustila uredništvu, da jih razdeli mej koroške Slovence Naj bi jo ostale Čitalnice po Slovenskem obilo posnemale 1 Pa tudi kak bogat Tržačan. Vabilo v drugi občni zbor, katerega bo imel «Savinjski Sokol• v Mozirji dne 26 decembra 1882 (na dan sv. Štefani)- Začetek ob 3. uri popoludne. Dnevni red: 1. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 2. Volitev: a) staroste; b.) drugih oibornikov. 3. Nasveti o delovanji društva sploh. Odbor Mnogo listov še le zdaj prinaša naznanilo zarad kolonizacije v Bosni, katero naznanilo smo mi prinesli uŽe pred par meseci. Glasbena Matica bode tekom meseca decembra razpošiljala svojim članom muzikalije za leto 1882 Ker mnogo druŠtvenikov letnega doneska Se nij uplačalo, zato prosi odbor, ki ves društveni posel opravlja brezplačno. z ozirom na g. 6. društvenih pravil, da bi p. n. člani blagovolili kmalu doposlati letnino. Muzikalije se bodo poslale samo onim članom, ki so svoj prinos uže uložili. Redno uplačevanje naj bode častitiin članom posebno priporočeno, ker se z dopisovanjem in opominovanjem mnogo dražega časa potrati in društvu nepotrebnih stroškov nareja, — Zaradi neljubih zaprek se bodo namestu nekaterih muzikalij, ki so bile napovedane v vabilih na občni zbor, vsem članom razposlanih meseca aprila t. i. razposlale naslednje: 1. F. S. Vilhar — .Mornar«, samospev za niŽi glas in klavir; besede Fr. Pre-širnove. Delo je poklonjeno vladiki Strossmajerju. — 2. F. S. Vilhar — «V tihem mraku«, fantazija za klavir. — 3. A. Foerster — Kitica narodnih napevov. X. zvezek z U pesnimi v partituri; prvih pet napevov je za mešan zbor šesteroglasno priredjenih. Pesni so: a) Zvonikarjeva, b) Veselja dom, c) Pastirska, d) Bleško jezero, e) Triglav. — f) Vse mine, g) Hej Slovani, h) Planinar, i; Svarjenje, k} Pod oknom (za bariton), I) Popotnik. — 4. Anton NedvU — « Vojaci na potit, molki zbor. XI. tve\ek, partitura; besede Simon Gregorčičeve. Dohodki od nečlanom prodanih ii-tisov pridejo na željo skladateljevo v prid «Narodnemu domu». Cena partituri in 4 glasovom je 60 kr., posamičnim glasom po 5 kr. — 5. Ant. Nedvćd — »Štirje moški zbori», poklonjeni čitalniškemu moškemu zboru. XII. zvezek, partitura. Pesmi so: a) Zvezda, b) V ljubem si ostala kraji, c) Pol oknom, d) Slovo. — 6. Lavorika III. Zbirka slovenskih napevov za 4 moške glasove. V tej zbit ki so vsi nape vi, ki se nahajajo v X. XI. in XII. prej omenjenem partiturnem zvezku, samo da so tu napevi za vsak glas posebej. Prijatelje petja, narodna društva in Čitalnice vabi k pristopu. Glasbene Matice odbor. Dle »Adrla«, spisal A. pl. Sclmeiger-Lerchen-feld, založil A. Hartleben na Dunaju. To krasno delo, ki obsega tudi 200 ilustracij, 18 tihniških poJob, 6 obrisov in eno zemljepisno kaito, zdaj je dovršeno. Vseh 25 zvezkov stane 7 gld. 50 kr., krasna vezani 9 gld. Uže večkrat smo priporočali to zanimijivo in podučno knjigo svojim bralcem, kateri so nemščine zmožni, zdaj o Božiču Se posebno na njo opozarjamo, ker obsega v istini mnogo zemljepisnega, zgodovinskega in kulturno zgo lovinskega gradiva, in sočutno govori o Slovanin, stunujočin ob obalih Adrije. H krati opozarjamo naše bralce na veliko zalogo A. Hartleben na Dunaju, ki ima m nogo novih, znanstvenih in leposlovnih knjig, kdor želi, dobi o njih katalog. — Na zadnje Še kažemo na denaSnji inserat: Brock-haus, kleines Conversations Lexikon. Tudi ta knjiga je lep zaklad, in omikanemu Človeku potrebna. Naše čitatelje opozorujemo denes posebno na inserat g E. Morpurgo, lekirnik in droguist vla S. Giovanni št- 4. v katerej prodajalnlci se govori tudi slovenski. Železnica Kamnlk-Ljubljana Predvčernišnjem zjutraj ob9. uri je odšla pod vo Istvom c. kr. deželne vlade svetnika pl. Fladung-a komisija iz Ljubljane, da pregleda namerovano progo vicinalne železnice Kamnik-Ljubljana. Promet v avstrijskih lukah Ista 1881. Ladij je došlo 47.79b in sicer 27.338 na jadra', in 20.458 parnikov. Blaga se ie pripeljalo 6.301.519 tonelat. Odglo pa je ladij 47.505, in sioer 27051 na jadra in 20454 parnikov. Izvozilo se je na njih 6.299.120 tonelat. Vrednost pripeljanega blaga ie bila 198.736,625 gold. in izvoženega 198.»30419 gld. Nssrsča. V Madridu je požar pokončal velik del poslopja vojnega ministerstva. Zgorela je tudi imenitna knjižnica in en del arhiva, Če prav se je sam kralj z vsemi gosposkami prizadeval, da bi se bila otela. Dvajset osob je bilo pri tem požaru bolj ali manj poškodovanih. Pri Monte Ferrato v vojvodstvu Lucca, utrgal se je hrib prav v tistem trenotji, ko se je pošta mimo pdjala. Velikanska plast je pokrila vso cesto, ki drži proti postaji Šesto in ž njo poštni voz, v katerem je bilo sedem popotnikov. — Iz Novega. Jorka pa se poroča, da se |e porušil most, kl se je delul mej mehikansko in paciflkno železnico. Nad 100 delalcev je delalo takrat na mostu, 7 je ostalo takoj mrtvih. Koliko je pa bilo poškodovanih, to še ni gotovo, le toliko je znano, da jih je mnogo. — V rudniku Hardenberg pri Dortmundu, na katere) je bila privezana cujna ki je vsled tega v jamo padla in dvajset ljudi ubila. V Mont Valerien pri Parizu, kder delajo patrone, užgale so se 19. t. m. ter mnogo delalcev ranile; 15 je uže mrtvih i za druzih 15 je malo upanja. Bontoux in Feder ravnatelja francoske banke »Union General« prvi bilje tuli večletni glavni vodja užne železnice in ustanovnik «Lauderbanke» na Dunaji, obsojena sta bila oba te dni v Parizu zarad sleparij na 5 let ječe, 3000 frankov globe in k plačilu vsih pravdnih tro^kov. Oba sta se pritožila. Sic transit gloria mundi — ta pregovor pač najboljše znači Bontoux-ov pad. Pred par leti rival Rot-scbildov —• denes obsojen. EDINOST. Gospodarske in trgovinske stvari. Pomorsko Obsevanje, število ladij na jadra, osobito za dolgo vožnjo, vedno se manjša, ko se Število parnikov v primeri množi. Ako primerimo leto 1882 z letom 1881, vidi se, da se je Število parnikov pomnožilo za 444, ladij na jadra pa zmanjšalo za 555. Nov sueški kanal. Na Angleškem se je ustano-vila družba, ki hoče napraviti nov prekop skoz Egipt in tako po novej poti svezati sredozemsko z indiškim morjem. Ta kanal se ima napraviti iz Abukirja skoz Kajiro. Družba je uže poslala dva svoja uda v Egipt, da se dogovorita zastran tega z egiptovsko vlauo, katera je ta projekst z veliko zadovoljnostjo odobrila. In temu se ni čuditi, ker ta kanal bi Egiptu bil zlat kanal, ker bi se s tem Kajira, Tantah in še več druzih egiptovskih mest zvezalo z morjem. Promet bi po tem kanalu mej Evropo, Azijo in Avstralijo bil veli-kansk, poleg tega se kultivirala mej Kajiro in Suecem vsa rodovitna zemlja, ki je zdaj popolnem zanemarjena i nastala bi poleg tega kanala znamenita trgovinska mesta. — Sedanji sueški kanal ne ustreza več potrebam, preveč je v njem ladij in prav zato trpi trgovina; če pa se napravi novi kanal, cvetla bosta Oba, ker promet se vedno množi. — Ta načrt so praktični Angleži brez dvombe iz zalnje angleško-egiptovske vojne v London prinesli, tam ga premislili in odobrili in zato je toliko k;ikor gotovo, da ga tudi izvrše, i to k malu, ker Anglež je realen mož, Česar se prime, to tudi stori. Mi srno sicer nasprotniki njegove kramarske in brezobzirne politike, a to moramo priznavati, da je Anglež za občno blagostanje mnogo storil. Teletina po ceni. Nekateri teletarji iz Karnjel-skega so prišli te dni v Videm, da tam prodajo večo "Kirtijo telet mesarjem. \ ti zadnji so jih hoteli pri-_eti za vrat ter teleta plačati tako, da bi bili ljudje zgubili polovico za te!eta potrošenega denara. Kar-njeli so hoteli uže dati teleta v zgubo; a kar naglo Mm svetuje pošten človek, naj teleta sami izsekavajo n razprodajajo na drobno. — V ta namen gredo na magistrat, kder dobe dotično dovoljenje. V enem dnevu so teletino vso spečall, in akoprem se jo dajali po 32 do 36 soldov, (navadno prodajajo v Vidmu teletino po i1/ franka, torej po 70 soldov), pri vsem tem so imeli še tak lep dobiček, da so sklenoli še večkrat priti v Videm in sami prodajati teletino. Mesarji pa so ostali z dolgim nosom. To naj ■ si dobro zapazijo naši kranjski in gorski teletarji, za slučaj, ko bi jih hoteli tržaški mesarji prevečdreti. Koliko kave so prideljuje. V vseh deželah na zemlji se je pridelalo v letu 1859 kave 6,750.000 centov, v letu 1870 pa uže 13.000.000 centov in odslej pridelek še vedno raste. Največ se pridela kave v Braziliji, lansko leto so pridelek računili na 5.600.000 centov. Za temi so holandska posestva v Indiji, katerih pridelek se je zračunil nal .500.000, centov; angleških Jiosestev v Indiji pa na 1.400.000 centov, Venezvela pa e obrodila 1.000.000 centov kave. Zoper opeklino je prav dobro mazilo, napravljeno iz surovega masla in jajčnega rumenjaka; vsacega naj se vzame polovico in prav dobro skupaj stepe. To mazilo naj se namaže na platneno cunjo ter naveže na opeklino; ko se osuši, naj se zopet namaže. To bolečino zelo olajša ter ozdravi clo velike opekline v kratkem času tako dobro, da se nič ne pozna. Škodljivost žganja. Poskušnje, ki so se delale gledć Škodljivosti žganja, dale se te le podatke: 1. najmanj Škodljivo je žganje iz vina (kognak), potem 2. iz hruškovega mošta, 3. iz jabelčnega mošta in vinskih tropin, 4, iz sladkorne pese. Najškodljivše je Žganje iz krompirja. Dražbe. V Pazinu posestvo Antona Vallc-Stefan iz Gračišča, cena 1008 gld., 20. jan. 21. febr. - V Pogradu posestvo Jakoba Plisko iz Vodic, cena 360 gld i3. jan , 14. febr.— V Kanalu zemljišča Blaža Bončina iz Lokovika ccna i3o5 gld., i3 jan. 10 febr. 10 marc. — V Sežani posestvo št. 261. in 262 zemlj. kn. v Rodiku. cena 19884 gld., 23. jan. 23. febr — V Pazinu posestvo Franca Patman iz Golorice, ccna 270 gld , 22. jan. 22. febr. 27. mare. — V Pazinu posestvo Antona Gasparič iz Gologorice, cena i5o gld , 23. jan a3. febr. 3i. marc. — V Gorloi hiša in zemljišča Franca Kastelic v Solkanu, cena 16.487 gld., V Pazinu zemljišča Blaža Kerbavac Marcan iz Novakor, cena 3i5 gld., 26. jan. 1. marc. 5. April. — V Labinu hiše in zemljišča Dominika ^"lačić Sivecič v črmenici, cena 63jo glcl., v VlaUovem, cena 1736 gld. in v Brgodi, cena io3o gld., 26. jan. 16. marc. V Pazinu posestvo Franca Mi-lunovič iz Gračišča, cena 2412 gld , 3i. jan. 28. febr. 3o. marc. — V Gorici zemljišča Vinka Deliori v Vrtojbi, cena 6876. gld., i3. dec. 24. jan. 24. febr. — V Gorici hiša in zemljišča Antona Visintin v Rupi cena 1064 gld., 22. jan. 22. febr. — V Pazinu posestvo Marka Juran iz St. Petra, cena 1999 gld., 19. febr. 17. marc. 18 aprl. — V Gorloi 2 hiši in zemljišča Josipa Zottcr v Saxid in Salausec in Dornberg, 25. jan 26. febr. — V Stlani posestvo Janeza Šonc v Skopi, cena 1000 gld., iq jan. 21. febr. — V Pazinu posestvo Janeza Dunjan iz Zminja, cena 25o gld., 10 febr 10. marc. 9. apr. — V Pazlnu posestvo Antona Udovičič iz Gologorice, cena 332 gld , 2. marc 29. mare. 28. apr. — Naznanilo. 17. febr. i879Je v Trstu umrla brez oporoke Marija Limberger, rojena Canar, doma iz Savenstein na Kranjskem Kdor ima postavno pravico na njeno zapuščino, mora se v enem letu oglasiti pri sodnijsko postavljenem kuratorju Dr. Benigerju v Trstu. C. k postnemu ravnateljstvu v Trstu. Od mnogih krajev dobivamo reklamacije zarad listov, da nekaterim naročnikom hodijo še le po 3.4. dneh po našej oddaji v roke; zgubili smo celć par naročnikov zarad teh neprilik. Te dni pa so num pisali iz Planine: Kako hodi do nas «Edinost»> Naslov je umevno tiskan; »planina per Rakek«. A uie večkrat so šli sem namenjeni listi v Ribnico, a jedenkrat v Staritrg Mi prosimo uljudno poštno vodstvo, naj si vendar preskrbi več uradnikov, ki bodo umeli slovensko in na slovenske pošte pravilno kartirali. Opravništvo »Edinosti«. Tržno porodilo. Pred prazniki je še precej dela, a vecdar manj, nego poprejšnja leta. Kava — Ker je menenje o tem blagu povsod prav dobro, zato so cene nekoliko poskočile, in je bilo tudi prav dosti prodaje. Prodalo se je 4 do 5000 vreč kave Rio po gld. 30 do M, 200 vreč Java od gld. 57 do 59, 300 vreč Santos od gld. 42 do 56, nekoliko sodov Ceylon Dlant. po gld. 95 do 124. Sladkor — mlahova kupčija, cene šibke in slabe. Probalo se je 7000 metr. stotov sladkorja v vrečah po gld. 29 do 33. J Sadje. — Se precej živa kupčija po trdnih cenah. Pomeranče, limoni po gld. 3 do 6, fige v vencih gld. 18, rožiči I. vrste gld. 9, opaša gld. 21, cvebe navadne gld. 16 do 18, Eleme gld. 22 do 31, sultanioa gld. 26 do 45. Olje — srednja prodaja po nespremenjenih, a trdnih cenah, jedilno gld. 40 do 44, namizno gld. 50 do 62. Riž — malo kupčije, ker manjka blaga, cene ne-sprenjene, a trdne. Italijanski gld. 17 do 23, liangoon gld. 12 do 13. Mati inipeh — to je blago, ki je v Trstu zgubilo vso važnost,^od kar ne konvenira več amerikansko blago. — Speh velja gld. 75 do 78, domača inast pa od gld. 70 do 82. Petrolje. — Dosti prometa, cene stalne, a trdne. Za velike partije gld. 10% za manjše še vedno gld. 10'/. DomaČi pridelki. — V fižolu še vedno prav mlahova kupčija, cene so jako šibke, pa uže več časa enake. — Dobro Štajersko maslo gre od rok po gld. 92 do 96 in čez. Žito — cene so le nominalne, ker kupčije v tem blagu ni čisto nič. Let — še precejšnja kupčija, cene stalne in trdne. đtoio — vsak dan bolje obrajtano, ker ga primanjkuje, dobro seno uže radi plačujejo po gld. 2l/4. Borano porodilo. Vedno enak položaj; v začetku navadno borsi-jancl vzdigujejo kurze, proti koneu borse pa zavlada mlahovost. Valute in devize tudi bolj mlahove. Dunajska borsa dne 22. decembra. enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru . . Zlata renta........ 5% avst. renta...... Delnice narodne banke . . . London 10 lir sterlin Napoleon..... G. kr. cekini . . . . 75 gld. 60 kr. . 76 » 50 > . 94 > 65 • . 90 • 05 . . «26 • — » » 50 • . 119 » 25 » . 9 »47 » . 5 > 66 » • 55 » Razglas i t Dne 8. januarja 1883 popoludne ob 1. uri bode pri občinskem uradu v Tomaji javna dražba, na katerej se odda predelovanje jednegakosa skladovne ceste v Tomaji Klicna cena znaša skupaj 722 gld. 43 kr. Podvzetnik položi 10% varščine. Natančneje pogoje in načrt pregleda lahko vsa-kedo pri omenjenem občinskem uradu v Tomaji. Cestni odbor v Sežani dne 10. decembra 1882. a__Načelnik. Razpis natečaja. Za službo definitivnoga učitelja III. reda pri enorazrednej ljudskej Soli pri Sv. An-tonu s6 slovenskim učnim jezikom. Dohodki ustanovljeni so zakonom 3. novembra 1874 i 10. decembra 1818. Natečatelji imajo poslati svoje prošnjo podpisanemu potem svojih oblastnij v Štirih tednih po uvrstenji tega natečaja v listu »Edinosti«. C. k. okrajni šolski svet v Kopru 2. decembra 1882. Predsednik: Bosizio. Prvo Primorsko Tiransko društvo, pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva cesarja bode imelo 21. januarja ob 9. url zjutraj svoj 4. redni občni zbor v tffo rnji dvorani »Monte verde«. Pred zborom, točno ob 8. uri bode pri novem tv. Antonu sveta maša za vse umrle družabnike, h katerej so povabljeni vsi častni udje, prijatelji veteranov in vsi veterani. Onevni red ob&nega zbora: 1. Letno poročilo predsednika. 2. Letno poročilo denarničarja. 3. Predlogi odborovi. 4. Predlogi odbora za pregledovanje računov. 5. Predlogi posameznih udov.*) 6. Volitev novega odbora. Za odbor: Predsednik 2-1 Viljem Račke, nadporočnik v r. ") Predlogi za občni zbor morajo ae saj 8 dni pred zborom naznaniti odboru. Mirodilnica (drogerija) E. MORPURGO, lekarnik. j Via S. Oiovani Ht. 4, poleg piv ar ne »Aurora«. Velika zaloga zdravil za konje, prešiče, pse, ! osle, to je Reititutions-Fluid, lečna zrna (pile) I čistilna, lečna zrna proti konjskim glistam Strup za miši, vse to pripravljeno po Fr. Janezu Kwizda: c. k. dvornem oddajalcu v Korneuburgu, kakor tudi tinktura proti trganju od Kwizde. Zaloga mirodij, barv in flrneiev. Petrolje dvakrat čiščeno (luč kakor plinova) po 8 soldov liter, vse blago prve vrste. Govori se tudi slovensko in nemško. 5—1 I iiiiiiHiiiniiiiinimmnnmn Vabilo na naročbo. Preverjeni, da nam je iiustrovan Šaljiv list Živa potreba in uvažuje razne, j>o odličnih rodoljubih ponavljane želje, začeli bodemo počenši od novega leta 1883 izdajati zobavno-zbadljiv In šaljiv I ti t „ŠKRAT", ki bode izhajal za sedaj dvakrat na mesec in prinašal razo j lepih, v Pragi Izdelanih slik in kratkih šaljivih povesti raznovrstno zabavno gradivo, razpravljajoč vsakdanja po; littSna in socijalna vprašanja v kolikor možno mikavneJ obliki, ozirajoč se pri tem ne samo na Ljubljano, ampak na vse slovenske pokrajine. Za to podjetje zagotovilo nam je sicer uže nekoj v Ljubljani bivajoših rodoljubov svojo duševno pripomoč, a da boue list dovolj mnogovrsten , obračamo se zaupno do vseh rodoljubov, katerim je pri naših sedanjih razmerah ostalo še kaj humora in dovtipa, da balgo-voljno pomnože kolo naših sodelavcev. Ker ima pa vsako podjetje tudi svojo gmotno stran, prosimo rodoljube, da nas z obilno naročbo podpirajo, v našem, zlasti v začetku teža vem početji. Cena listu bode: Za vse leto ... 3 gld. — kr. « pol leta . . . JL « KO « « četrt leta . . . — « SO « Inseratl vzpriiemajo se za primerno ceno iu naj se, kakor novci, pošiljajo upravništvu. Uredništvo in upravništvo šaljivega lista „8KRAT", v Ljubljani, v »Narodnej tiskarni*. LA FILIALE IN TRIESTE deli' I. r. prlv. Stabilimento Austriaco di credito par Commerolo od Indnstrin. versamentTin gontanti Banconote: 3l/, annuo Intereste verna praavvino di 4 glorni 3*/*7o » » » » 8 • 4 °/o * * * * » 30 * Per le lettere di versamento attualmente in circolazio-ne, 11 nuovo tasso d'interesse comini'iera a decorrere dalll 27 corrente, 31 corrente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso Napoleoni: 3°/0°/0 annuo internu« verao preavviso di 30 glorni 37/70 » » • » a 3 mnsi 37, » » » » » 6 » Banco Giro: Bnnoonotn 27»7o sopra qualunque somma Napoleoni senza interessl Assegni sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leo- Soli, Lubiana, Hermannstadt, Innsbruck, Graz, alisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese. Acauisti e Vendite di Valori, aivise e incasso coupons 7»7o prov-vigione. Antecipazioni sopra Warrants in contanti 5°/0 interesse annuo franco di provigione. Mediante apertura di credito a Londra 7»°/* provvigione per 3 mesi. » Effettl 670 interesse annuo sino I' importo di 2000 per importi superiori rasso da convenirsi. Trleste, 24 Ottobre 1882. (27) Prva istrska voščarna \ Rovinju odlikovana na razstavah v Gradcu v letu 1880 in v Trstu v letu 1882. Priporočamo vel. čest. gospodom župnikom , č. cerkvenim društvom in drugim pobožnim zavodom, kakor tudi gosp. trgovcem naše izdelke iz voska od bučel, katerega ponujamo po sledečih cenah: I. vrsta. Velikonočne velike sveče (naša posebnost) naslikane na olje, okrašene se zlatom, srebrom in s podobami sv. pokroviteljev . Kilogr. gld. 3.— Sveče, duplirje, velike sveče itd. . » » — II. vrsta........ » » 1.65 III. vrsta........ » • Slabša vrsta, sicer blago lepo na videz • »1.20 NB. "Te cene se razumejo v Rovinju, blago zaco-lano; povojilo (embalaža) računi se po ceni kar stane. V zameno se jemlje naravni vosek in voščeni odpadki po dobrih cenah. 12-5 Figli di Antonio Artusi. EDINOST. „LA VERIFICA" izhaja 7, 18. in 27 vsacega meseca. list za vsa uradna IzŽrebanja, toliko avstrijskih, kakor tudi inostranskih srečk, katerih dobitki niso bili Se izplačani, prinaša vse linančne novosti, številka loterije avstrijske in italijanske itd. Vsak Naročnik dobi v januvarje izkaz vseh izžrebanih areček od prvega Žrebanja do konca leta 1882 in koledar za žrebanja za leto 1883. gf IJže precej dobiva list 1|| BV tisti, kateri se precej naroči za leto 1883, brezplačna torej v novembru in decembru Naročnina se sprejema vsak dan Pogoji narotbe: Od 1. januvaija do 31. decembra: Trst v uradu gld. 1.70 — na dom pošiljan gld. 2 — za vse dežele austro-ogrske gld. 2.50, inostransko 8 frankov v zlatu, izvan poštne jveze 10. frankov v zlatu. — posamezne številk« 6 soldov. OpravniŠtvo in uredništvo pri Giuseppe Zoldan, Ufflcio Veriflca di tutte Estrazioni e Cambio Valute, blizo palače deželne vlade flC V T118TU 4-3 Razno, posebno sobno pohištvo za 200 popolnih sob, katere ja imel v najemu oficijelni urad za preskrbovunje stanovanj za časa razstave (A. Hirsehfeld, mej narodna agencija za liste) s katerim so bila napolnjene 3 hiše, je na prodaj, da se izogiblja podjetje troškom na vožnjo nazaj. Proda se le za točni denar po najnižji oeni. Prodaja se vrši vsak dan od ure pred. do 4. pop. v Vla Casfrina št. 3. nadstropje II. In Vla iuova ši. 3, I. II., III. i iv. nad. 5—2 Ignacij Kron z Dunaja. G. lc. priviligrirano društvo Riunione Adriatica di Sicurti v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah. Glavnica in reserva društva dne 31. deoembra 1881: Glavnica društva........gld. 3,300.000.— reservni fond od dobičkov------------------ « « za pokritje premikanja vrednosti efektov....... Premijna reserva vsih oddelkov . . . Reserva za škode ........ V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih.......... 623.927.02 161.500.-6,638.505.-284.591.- 13,206.696.47 Skupni znesek vsih škod plačanih od 1. Ib38 do 1881.......gld. 103,253007.57 __ Urad ravnateljstva Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiši). 24—12 a®" Primerno darilo za Božič : m The Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo P* eden goldinar dobi se Originalni Singer - jev šivalni stroj, in to brez povišanja cene. Poroštvo se dale za pet let, poduk na domu brezplačno G. NEIDLINGER, generalni agent ^ V Trstu, Corso, palača Modello Sivanke za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. (13-3) )000000( Nič več kašlja (10-10) Prsni čaj napravljen po lekarničarju Or. B. Rovia, v Trstu, Čorso 47 ozdravi vsuk kašalj, ša tako trdovraten, kakor to »pričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vsah strani in pa uspehi prvih tuk zdravnikov. Ta čaj ja sastavljan iz samih rastlin in čisti kri. lina dober okus in velja en zavoj za 8 dni 60 soldov. Omenjana lekarna izdeluje tudi pile za proštenje života in proti madronu iz soka neka posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena Ikatlja velja 30 aoldov. Plašter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — cena 3 plaštrov za kurja o5 .—70 „32 i 35 „-.34 „20130 „—.40 .—U5 „—.95 „ 1.10 a 1.40 „ 2.00 > 5.50 „ 0.50 „ d.— „ 7.50 4/4 flonberskega „ 7.5o J. it h „ 7.75 1 kos 50 vat. rumbur. tkanine „ 8.75 1 kos 50 vat. rmnburflko najfinejše tkanine.....„18.— Rijuh« za posteljo plat. 4)4 „—.05 NaSivi iz atlasa...... —.26 NaBivi iz damast .... —.35 } mizni prt 3|4 damast . . „ 1.10 1 sarvijeta damas-. .... „—.20 Damast za ter« Bo . i . . ,.—25 TeraCe surova platnina . . „12 il5 Brisalka za stekla in prah . „—.12 leruC1 za ribanje, teSke . . „—.70 3J4 prt za kavo...... —.38 5J4 prt za kavo, barv. damast „ 1.50 girting, beli, le teSke vrste 10 vatlov.......„ 0.25 g posteljna prta in 1 namizni prt v ripsu........ 7.— Žepne rute 7. robom, uajflneje iz- ptatna....... Žepne rute z robom 1 kos .,-.10 i* —. 8 Itarhsnti zaobleko i kosm.insi „35140 Barhenti pikvi in vrvice , ,,30i35 ,birlra c>">Jno in dvojno Širokih Onih volnenih tv.inn, francoskih kairnlrov, Crnih In v vseh b .rvah. (S-5 Kil., nroti n7f.0raj ,raenoT1ano blago se odpuBilju hitro po prejetem naročilu, prou Postnem povzetju. NaroČila v delelah se toCno izvršujejo. Ne prezirati! Mojo adreso prosim zapisati si, k. r jo boste na vsak način potrebovali. Jaz vzampm vse nazaj, kar popolnoma ne odnovarla, tua sem v potrebi pripravljen, pošiljatve brez povzetja adretM lehko ogleda ŽaUPn° V kr"]u naročnika' •i .tvar Tobak in ^ ki"eike9* ,rebra Protl Povzetju: G namiznih nožev z jeklenim rezalom z brit. srebra l!70 0 VlllC n , • or 6 Žlic * « —-85 1 krCulček za mleko «" « " ^'S? 1 posoda za trančeranja « ■ " , 5 6 nožev za posladek « « . 6 vilic za posladek « I S? 66 ?£žzka°Vkavo P<> kr., 82 kr.^n po . l| lkrčulzajuho , «58kr.in« -ito 1 žaca za ragout « « « _ 37 .».J!!1 Jif.?*"6,", M ,a Pfave«» brltanikega srebra, ne po-stanejo nikoli črn In prosim, da •« jih no primerja z onimi *"^e!DVJnfi,Kate:'"lu,,, Prodajajo kakor britansko srebro po 50 do 60 komadov za 8 do 9 gld. Moje britansko srsbr« nima svinčenega ovenka. ter ga ni niti razločiti od srebra katero popolnoma nadomestuje. - Jat sem pripravljen po-Pp-amezne komade 2a poakulnjo, samo da'se Si pošlje 15 soldov v poštnih markah. Pozlačene predmete, ki ae očrnijo nikoli, iznenadili ve Izdelane in katere absolatno nI razločiti od pravega zlata. Kld* 2* o^^Jj0'P°z,a2ene 8ld- !•-» gld. 1.50, Veriileo za Ionske ure, ' dolge beneške, pozlačene gld. 2, Rld. 3, gld 4. ManSetne gumbe, pozlačene od gld. 1 počenši In više po predpisanih cenah. Skatljlce za turški duhan za cigarete pozlačene gld. 1.50. Skatljloe za Sveplenke prvim primerne, pozlačene 50 soldov. Medaljone za gospode in gospe, pozlačene gld. 1, cld. 1.50, gld. 2, gld. 2.50. Braoelete, pozlačene gld. 1, gld. 150, gld. 2 Nadaije križce, garniture za pisarno, svečnike, krasne vaze in vse zadevne predmete, katere vse jemljem po pla-čanej oeni nazaj, ako ne ugajajo. dre %a na steno In žepne. Okrogle ure za na steno, ob enem tudi budilnice iz pozlačenega brona gld. 3.25, navadne hišne ure gld. 1.50, nadalje vsakovrstne ure navadne, s kukovco, prepelico, amarikanske ure budilnice, s kukovco in prepelico obenem. Zlate in srebrne žepne ure za gospode in gospć Popisi in ceniki se pošiljajo brezplačno. Dopisovanje v vsih jezicih. Adolf Loewll, Import und Export, WIEN, 20, II Kaiser Josefstrasse 20, 2-2 Tinctura Chinae & Rhei comp. vulgo Marila mm\ želoflečne Kapljice katere napravlja Gabriel Fioooli lekar «pri angelji» v Ljubljani, Dunajska cesta. To zdravilo na-raspravljeno Iz najbolj-£ '.^šlh zelišč, katerih ^t^viinnoga rastejo voko-^^nllcl znane romarske ••erkve Matere Božje na Brezji na Gore-njskem, Ima čudovito moč v sebi Ompnjano zdravilo shižl v pomoč, ako kdo nima dobrega želodca, ako ima slabo sapo, ako ga (i napenja, ako se mu peha in ga vije, proti želodečnemu nrehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati. ako ooli koga glava (če to ne izvira iz želodca), proti zgugi, aUo se dela komu kamen in nabira sluz, proti želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glistam, proti boleznim na vranici, jetrih 111 proti zlati žili, in v različnih mrzlicah. Cena I Steklenice 20 kr. Francova esenca, ki jo izdeluje O. Pioooll, lekar «pri angelju« v Ljubljani, na Dunajski cesti, je narejena iz rož, pomagala že Tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih nisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast. trebušno in preinenjavno mrzlico, zabasa-nje, hemorojide, zlatenico itd , ki so vse nevarne, če ae v pravem času ne ozdravijo. 1 steklenica 10 kr. Antirrheumon, pripravil O. lMccoll, lekar «prl angelju« v Ljubljani, na Dunajski cesti. Najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čut-nic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena 1 steklenice 4