OČI so obrnjene k... Nekatere izkušn|e iz Emajlirke V EMAJLIRKI DOBI OBISKOVALEC, KI PODJETJA 2E DALJ ČASA NI OBISKAL, A GA DOBRO POZNA, MOCAN VTIS. KAJTI TO NI VEC STARA »EMAJLIRKA«. NIKJER NI VEC NIZKIH STROPOV IN TEMAČNIH DELOViSC. VE­ LIKE PROSTORNE IN ZRACNE HALE SO ZUNANJA PO­ DOBA SPREMEMB. BOLJ BISTVENA PA JE VSEBINSKA SPREMEMBA V TOVARNI DVEH LEVOV — SPREMEMBE TEHNOLOŠKEGA POSTOPKA IN NOTRANJI ODNOSI V KOLEKTIVU. Namreč rekonstrukcija — po- ebno gradnja dveh sodobnih iektričnih peči, poizkusi s pro- Evodnjo na tekočem traku in z taijsko proizvodnjo pa spreml­ jajo v osnovi sistem dela. prav dobro se namreč lahko še ponmimo velikih kupov polizde- ane posode, ki je včasih ležala v :upih povsod. Tedaj drugače tu­ li niso mogli, saj na obeh starih ilinskih pečeh tudi ni bilo možno premeniti postopka. Z dogradit- ijo novih peči, pa so postopek azdelili, in sicer tako, da je pro- zvodnja kontinuirana. Nič več ni lamenjav med sušenjem in žga- ijem temeljnega emajla in su- enjem ter žganjem površinskega majla. Sedanji postopek v Emaj- irki je urejen tako, da služita obe tari plinsid peči za žganje te- neljnega laka, v tej fazi dokon- ana posoda pa takoj nadaljuje )ot — nanesejo površinski emajl, ;a posušijo in posodo dokončno zdelajo. Razen tega so v Emajlirki letos ivedli še eno novost — linijski dstem proizvodnje. Doslej so po- !odo v Emajlimici obdelovali pafr ako kot so prihajali polizdelki iz rurovinskega oddelka. Sedaj so ludi proizvodnjo v surovinskem )ddelku prilagodili tako, da re- cervirana linija jK)teka od začet- ca proizvodnje do končne obde­ lave nemoteno in brez prekinitve. Ta sistem dela je res sicer v po- Izkusnem obdobju, vendar se že sedaj kažejo prednosti. Bistveno se je zmanjšal čas izdelave enega kosa posode, zaposleni ne menju- jejo nenehno artikle, s tem se po­ veča brzina in kvaliteta izdelkov, bistveno spremenjeni pa so tudi pogoji planiranja in zasledovanja proizvodnje, kar olajšuje delova­ nje ekonomskih enot. Razen tega je s tem tudi tesnejša povezava med ekonomskimi enotami. Značilne pa so nekatere težave, ki so se pojavile v zadnjem ob­ dobju. Tako je epidemija gripe povzročila precejšen zastoj, grad­ bena dela (nečistoča), ki še tra­ jajo vplivajo na odstotek izmeč­ kov, nekateri člani kolektiva pa so tudi napak razumeli bistvo ekonomskih enot. To so trije ele­ menti, ki so vplivali na poslab­ šanje Kvalitete in zaviranje pro- i izvodnje. Vendar teh elementov ne kaže zamenjati s sprememba- , mi v tehnološkem postopku. Kolektiv Emajlirke pa skuša slabosti, ka izvirajo iz nekaterih objektivnih pogojev in one sub-. jektivnega značaja premagati s požrtvovalnostjo. Tako so v ne­ deljo prostovoljno delali ves do­ poldan, da bi nadoknadili izgub­ ljeno. Istočasno pa temeljito pro­ učujejo podrobne vzroke za ne­ katere slabosti. Rešitev je le ena — slabosti odpraviti, kajti sicer bi se zgodilo, da bi, vse kar bi s pozitivnimi spremembami prido­ bili, hkrati tudi zaradi nepotreb­ nih slabosti izgubili. Pravijo nam­ reč, da smoter napredka ne more biti zakrivanje trenutno nastalih slabosti. Temu stališču res ni možno oporekati, kajti prav to .so bistvene in smiselne naloge delo­ vanja ekonomiskih enot. Nanašanje površinskega emajla Telefonski pogovor v središču ekonomske enote »Emajlirnica«. Pogled v sosednjo ekonomsko enoto. Na tem mestu so včasih bila le majhna vrata Premikajoča se ploskev — polna posode — daje ritem proizvodnji Potrebno je več pozornosti Na zadnjem posvetovanju pred­ stavnikov večjih gospodarskih organizacij iz celjskega okraja je tovariš Jože Ančik opozoril na nekatere slabosti, ki škodujejo našemu gospnidarstvu in razvoju družbenih odnosov nasploh. Najprej je opozoril, da so na!5a podjetja vse preveč širokogrud- na pri dajanju podatkov inozem­ skim gospK)darskim partnerjem, ki znajo zaupljivost in gostoljub­ nost izkoristiti. Tako se celo do­ gaja, da nekateri tuji zastopniki tudi po večkrat obiščejo naša podjetja, a pri tem ne sklenejo nobene pogodbe. Razen tega so tudi v gospodarskih organizaci­ jah vse preveč površni pri ob­ ravnavanju poslov izza naših me­ ja. Razumljivo je, da tak odnos lahko gospodarski organizaciji samo škoduje, posredno pa ško­ duje tudi skupnosti, ker se go­ spodarska organizacija, ki je pri dajanju podatkov inozemcem preširokogrudna, znajde na tu­ jem tržišču na že pripravljeno in uničujočo konkurenco. To pa je v sedanjem obdobju, ko dajemo poseben poudarek izvozu, lahko zelo škodljivo. Tovariš Ančik je hkrati tudi opozoril na pojave gospodarske­ ga kriminala. Res je, da bi težko rekli, da se ta v zadnjem času ši­ ri, res pa je tudi, da ni možno zaznamovati upadanja; medtem pa tatvine in kazniva dejanja na račun zasebne lastnine hitro pa­ dajo. Zlasti zanimivo pa je. da so organi varnosti v preteklem letu odkrili zelo veliko primerov prilaščania družbene imovine. To je posledica predvsem visoke strokovne usposobljenosti var­ nostnih organov in hkrati doknj čudnega pojmovanja nekaterih ljudi — ki mislijo, da si bodo s postopnim prilaščanjem družbe­ ne lastnine lahko izpolnili mega- lomanske želje — in pa slepega prepričanja, da bodo ostali skriti in nekaznovani. Toda oboje je le utvara. Hkrati pa nas ti primeri opozarjajo, da je v gospodarskih organizacijah potrebno ustvariti tak sistem poslovanja, ki bo one­ mogočil pojave prilaščanja. Ma­ lomarna notranja organizacija in pomanjkanje kontrole namreč včasih po nepotrebnem navede liiidi na kazniva dejanja. Pri šibkih ljudeh še vedno velja pre­ govor »priložnost ustvari tatu«. Zaradi tega bo potrebno pred­ vsem proučiti pogoje, ki so omo­ gočili v posameznih podjetjih prilaščanja in razumljivo te po­ goje odstraniti. Uspešno delo Delavske univerze v Konjicah r Na seji upravnega odbora De­ lavske univerze v Konjicah so ugotovili, da so naloge na pod­ ročju izobraževanja v večini pri­ merov zadovoljivo opravili. Lepe uspehe so dosegli zlasti tam, kjer so za to področje pokazale zani­ manje še gospodarske in politič­ ne organizacije. Predavalnica konjiške Delavske univerze je vsak popoldan zasedena. Nekoli­ ko slabše so uspevale šole za starše, katere so morali v nekate­ rih krajih celo ukiniti. V. L. Javni delavci v novih pogojih Pred dnevi je bilo v Celju ple- aamo zasedanje zastopnikov sin- iikata delavcev in uslužbencev javnih služb dz celjskega okraja. Plenarnega zasedanja se je ude­ ležil tudi predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Celje tov. Jo­ že Jošt. Obravnavali so predvsem pe­ reče probleme prilagajanja jav­ nih služb splošnemu družbenemu razvoju in o problemih, za katere •o javni delavci predvsem v zad- pjem času zainteresirani; o siste­ mu nagrajevanja v ustanovah. Pri tem so poudarili, da je to sna najpomembnejših nalog za letos, ki jo bodo morali reševati s precej realizma in z doslednost­ jo. Pri tem so še posebej pohva­ lili pripravljenost Zavoda za na­ predek gospodarstva, da izdela osnovne elemente za sistem raz­ deljevanja osebnih dohodkov za prosvetne delavce in nekatere ustanove. Vendar se pri tem stri­ njajo s priporočilom zavoda, da bo potrebno tesno sodelovanje in prizadevanje kolektivov in da je sodelovanje Zavoda treba vzeti kot pomoč za tista dela, ki zah­ tevajo strokovnost na področju izdelave pravilnika za delitev či­ stega dohodka in osebnih dohod­ kov, -mi Med razpravo tovariša Zagoričnika FOTOZAPISEK iz Celja Tokrat smo se odločili kar za Celje. Kot po vsem okra­ ju 80 bili za to obdobje zna­ čilni hitri prehodi na spo­ mladansko vreme in znova prav 21. marca nazaj v zim­ sko počutje. Konec pretek­ lega tedna so bili dnevi še strupeno hladni, turob­ ni in dolgočasni. Nekoliko zasnežene ulice so bile puste, (prvi posnetek) po njih je za­ vijal le veter. Nedelja je pri­ nesla spremembo. Sonce je posijalo kot že dolgo ne, zrak je bil kristalno čist, celo v mestu pred Narodnim do­ mom (drugi posnetek) je bilo prijetno kljub gradbiščem (bančno poslopje in sodna palača). Prvi nedeljski izleti so pomenili prijetno spre­ membo za družine in parčke, za malčke še bolj. Nas so zanimali gradbeni problemi, saj pomeni pomlad tudi intenzivnejšo gradnjo. Najprej smo se ustavili nri obeh stavbah pri enodružin­ ski hiši v gradnji in pri dveh blokih. Kot mnogi Celjani, smo si zastavili vprašanje, kaj je v sedanjem obdobju smotrnejše. Dražje in pri­ vlačnejše stavbe za eno, dve ali največ štiri družine — ali pa stolpiči in stolpnice, torej blokovna in cenejša gradnja. Vprašanje je torej: »Tako ali tako?« (tretji ali četrti po­ snetek). Bržčan bi so nam prehitra odločitev za eno izmed alter­ nativ maščevala. Kajti med Celjani obstajata dve različ­ ni mnenji, ki jih vneto bra­ nijo. Oni, ki imajo manjša stanovanja v novih blokih, že nekaj časa trdijo, da so premajhna in si žele večjih. Nič nenavadnega — človeške želje in stremljenja se pač stopnjujejo. Oni pa, ki nima­ jo niti primernega stanova­ nja, teh pa je v Celju veliko in vedno več, pa odločno na­ sprotujejo gradnji predragih stanovanj. Trdijo, da je po­ trebno najprej rešiti akutne probleme stanovanjske sti­ ske in za vselej odpraviti primere, ko ljudje stanujejo v neprimernih in celo zdrav­ ju škodljivih »stanovanjih za silo«. Ce pri tem še upošte­ vamo razpravo v Ljudski skupščini in njene zaključ­ ke: »Prvn nalogn komun na področju stanovanjske iz­ gradnje je povečanje števila novozgrajenih stanovanj«, se bomo že laže opredelili za manjša, a zato več stanovanj. Naš peti posnetek je tudi precej ilustrativen. Prikazu­ je nam nov dom trgovskih učencev, ki ga zakriva ba­ raka. To je najprej za Celje ki slovi po tem, da je ure­ jeno, neprimerno; a je še bolj neprimerno, če vemo, da v tej baraki stanujejo lju­ dje. Ta teden smo se pomudili za nekaj časa tudi v naši ti­ skarni. Obiskali smo nove prostore kartonaže. Doslej so delavke tega oddelka v »Celjskem tisku« delale v za­ res neprimernih prostorili. Zato se je delavski svet že pred letom odločil, da bo za ureditev novih prostorov na­ menil precejšnja sredstva. Iz bivših garaž prostovoljne ga­ silsko četo so arhitekti in gradbeniki uredili zelo lepe in zračne proizvodne prosto­ re. Istočasno pa je delavski svet sklenil, da bo za ta od­ delek nabavil tudi sodobnej­ še stroje. Tako je ekonomska enota že dobila nov vezalni stroj (šesti posnetek) pa tudi nekatera druga dela, ki jih sedal še opravljajo ročno (sedmi posnetek), bodo me­ hanizirali. Tokrat brez lormalizma v zadnji številki sem skušal pojasniti, kolika je škoda, če se v gospodarski organizaciji ne za­ vedajo, da je vodenje mladega tloveka med učno dobo vzgojna dejavnost in da mu dejansko sta­ rejši strokovno izobraženi sode­ lavci izpisujejo zadnji in najpo­ membnejši Ust pri spoznavanju •veta. Najvažnejši zato, ker v tem obdobju mlad človek, fant ali de­ klica formirata svoj odnos do družbe. Tu spoznata »pravila Igre« življenja in bivanja v druž­ bi, tu se lahko tudi popravijo na­ pake iz prejšnjih vzgojnih obdo­ bij, tu pa se lahko pokvari tisto, kar Je v mladem človeku dobre­ ga. Zaradi tega je delo z učenci v gospodarstvu zelo zahtevna na­ loga; in sicer še bolj zato, ker se *»čenci v gospodarstvu zelo zgodaj »Poznajo z zakonitostmi, pravica- j*»l in dolžnostmi, ki jim jih na- |»Ka družba; a tedaj še nekateri ^»nu niso kosJ I>a je ignoriranje tega nemoral- ''o In škodljivo, so dokazali Ijud- iz Ljudskega magazina; da je ^Poštevanje tega plemenito in bomano dejanje, pa so dokazali ^'^ trgovskem podjetju »Merx«- ZASKRBLJUJOČ PRIMER Učni uspehi, zanimanje za delo in sploh nezainteresiranost za do­ gajanja v okolici so bili znaki, ki jih je kazal mlad proizvajalec v tem podjetju. Vzrok za to je vse­ kakor moral obstajati. V mnogih podjetjih bi morali uporabljati disciplinske kazni, grajanja ali pa bi na kak drug način skušali s silo » zadevo« spraviti z dnev­ nega reda«. Pohvalno je, da v tem podjetju niso tega poizkušali, ker bi ničesar ne dosegli. S tem pa so tudi lepo dokazali, da obstaja ve­ lik razloček med personalno služ­ bo in kadrovskim oddelkom, če tega razločka seveda ne jemljemo formalno. BREZ TEORIJE PRAVILNA POT Nosilci posameznih psiholoških struj se še vedno prepirajo, čemn moramo pri analizi podobnega bolestnega primera dati prednost — rešitvi vprašanja: »Kaj je po­ vzročilo take reakcije?«, »Kaj mu nenavadno stanje pomeni?« ali »Kaj hoče s tem doseči?«. Pusti­ mo njihova prerekanja ob strani in upoštevajmo dejstvo, da so po­ membni odgovori na vsa tri vpra­ šanja. Kajti gotovo je teoretično in praktično potrebno vse troje; da se odstrani vzroli, da mlad človek dobi nazaj pozitiven smo­ ter in da zapusti negativnega. S tega stališča so iziiajali tudi v tem podjetju, in sicer ne da bi se posebej poglabljali v posamez­ ne teoretične aspekte problema. Skušali so ga analizirati prepro­ sto, človeško — človeško pa ga tu­ di rešujejo. Najprej so pogledali, kako mla­ dinec živi. Takoj so zadeli v čr­ no. Neznosni življenjski pogoji, socialna ogroženost in pomanjka­ nje vzgoje ali še bolje — preveč vsiljevanja negativnih lastnosti. Od tu do rešitve naslednjega vprašanja ni bilo daleč Ta mladi človek je izgubil vsako perspek­ tivo. Izgubil je vero v svoje mla­ dostne ideale. Zaradi slabih gmot­ nih razmer se spričo »preskrom­ ne« garderobe ni mogel pojaviti ob slavnostnih priložnostih med sovrstniki, ni mogel na ples; izo­ gibal se je ulice, ker je čutil vse poglede na sebi, s tem pa se je še bolj navezoval na domačijo, kjer je alkohol razdejal vse po­ goje tudi za strpno sožitje. POVSOD PRIVIDNI SOVRAŽNIKI Tako se je v tem mladem člo­ veku vcepljalo sicer le zmotno prepričanje, da je obkrožen le s sovražniki. Starši so mu sovraž­ niki!? Sošolci so nekaj »druge­ ga«!? Na cesti ga vsi gledajo kot nekaj posebnega!?... Prav nič čudno ni, da je izgubil vero v svo­ je cilje in da jih je zavrgel, saj so se mu ob teh pogojih zdeli ne­ dosegljivi. In tako smo tudi pri odgovoru na tretje vprašanje. Za­ stavil si je neposreden cilj — beg pred družbo, beg pred stvarnost­ jo, zamaknil se je vase — vsaj začasno, dokler bo pač šlo. Odtod tudi popolna nezainteresiranost. Od tod tudi domala izgubljen mladenič; res izgubljen, če bi v podjetju problema ne obravna­ vali temeljito in podrobno, če bi se zadovoljili s formalno rešit­ vijo. A se niso. Našli so preproste rešitve za vsa tri vprašanja. DOBRA VOLJA VELIKO POMENI Najprej je potrebno mladinca iztrgati iz družine, ki mu že tako ničesar več ne pomeni. Odtrgati ga je treba neznosnim razmeram, slabim vplivom in socialni ogro­ ženosti. Tega pač ne bo težko sto­ riti, ker je trgovinska zbornica tudi obljubila denarno pomoč za ves čas učne dobe. S tem se bodo pogoji za mladega človeka spre­ menili, odpadli bodo vsi dejanski in navidezni sovražniki, lahko se bo bolj spontano vključil v druž­ bo vrstnikgv, manj bo bolestne pripravljenosti na obrambo in v tem je tudi pogoj, da znova osvo­ ji pozitiven življenjski smoter. Res je, da bodo leta gorja morda pustila sledove, res pa je tudi, da so pri »Merxu« s tem rešili eno življenje, ker je bilo dosedanje življenje tega mladega človeka premočrtna pot navzdol. ALI TO NI HVALEVREDEN PRIMER, PRIMER KI BI MO­ RAL SLUŽITI KOT SVETAL VZOR TUDI DRUGIM? KAJTI TOKRAT NE GRE ZA FANTA­ STIČNE VSOTE, GRE PA PRED­ VSEM ZA RAZUMEVAN.TE IN DOBRO VOLJO — OBO.TE PA LAHKO SKUPAJ USTVARI VE­ LIKE RECI. Pogoj pa je zavračanje »PRI- MITIVIZMA!. PRAKTICIZMA!, FOPM.\TJ7MA! in ne nazadnje »BICIKLIZMA«! Mile Iršič