bilten št. 55/16. avgust 2016 PODELJENIH 25 PRIZNRNJ ZLATI UCENEC ... STR. 3 i Z MINISTROM GAŠPERŠICEM O TRETJI RAZVOJNI OSI ... STR. 5 NAGRADA ZA NAJBOLJ OKUSNO VODO ... STR. 14 I . LAŠKO PIVO IN CVETJE - VEDNO FESTIVAL DOBRIH ZGODB ... STR. 16 SLOVENSKA NOČ V NOVIGRADU ... STR. 23 POLETJE V MUZEJU LAŠKO ... STR. 25 ' PROGRAM ZA DRUŽINE - SKUPINA ZA STARŠE ... STR. 37 KOŠARKARSKI KAMP ZA OTROKE ... STR. 45 JADRALNI PADALEC MATJAŽ SLUGA EVROPSKI PRVAK. STR. 46 KOLESARJI ŽE TRETJIČ PREVOZILI LAŠKI KROG ... STR. 50 Osnovni podatki o glasilu Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnični urednik: Tomaž Koprive Uredniški odbor: Nina Pader, Klemen Grešak, Nika Teraž, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško Naslov uredništva: Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Nika Teraž Oblikovanje in grafična priprava: Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka Tisk: Present, d. o. o., Dolenjska e. 43, 1000 Ljubljana Naklada: 5.150 izvodov Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191. Fotografija na naslovnici: Foto: Jure Makovee / mediaspeed.net Naslednja številka predvidoma izide 15. oktobra 2016. Prispevke in oglase je treba oddati do 30. septembra 2016 na e-naslov bilten@lasko.si. RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA Župan Frane Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radioeelje.eom. Naslednja oddaja bo 3. oktobra 2016. UVODNIK Ringelšpil ... kako vznemirljivo se je usesti na leseni sedež, ki visi na dolgih, svetlečih, žvenketajočih verigah, pripetimi tam nekje visoko na vrteči kovinski konstrukciji. Morda celo malo grozljivo, ko pogled zatava po mehanični pošasti, na kateri se tu in tam opazi kakšen rahlo zarjavel vijak ali sumljivo zibajoč zglob. Toda vse to spada zraven. Brez tega vrteča vožnja niti slučajno ne bi bila tako razburljiva. Ko zacvili pogonski jermen, ki ga električni sunek spomni, da mora spraviti napravo v nemi-losrčno rotacijo, ves strah mine in ostane le še čisti užitek. Užitek v vrtenju, letenju, lebdenju . Na začetku vožnje, ko je kroženje počasno in nam noge s sedeža bingljajo še nizko nad tlemi, lahko lahkotno in z lahkoto razločimo vse slike, ki se premikajo mimo nas (ali pa mi mimo njih). Prepoznavamo ljudi, ki nam z varne razdalje veselo mahajo in se nam smejijo. Slišimo njihove glasove in celo razumemo, kaj nam kričijo. Zanimivo ... to pa je tudi vse. Potem pa hitrost naraste in zmeraj bolj skuštrana glava se vedno močneje nagiba proti središču vrtenja, noge pa po svoje opletajo tam nekje na obodu velikega kroga, ki ga zdaj riše množica enakomerno plapolajočih sedežev vrtiljaka. Okolica se zlije v čudovito brezoblično barvito sliko, ki valovi okoli nas. Občutek skorajšnje breztežnosti nas izstreli v čuteče čustveno lebdenje. In če si upamo v tem trenutku, odmaknjeni od sveta okoli nas, ki tako postane le pisana kulisa za naše misli, zapreti oči, potem poletimo. V mislih nismo pripeti v tem času in na tem mestu. Odplavamo ali pa »odbluzimo« (kakor kdo) nekam drugam. In nič ni narobe s tem. Pravzaprav je celo dobrodošlo. Smo to še sploh mi, kot nas pozna naša okolica, ali pa smo to pravi mi, kakršne se poznamo sami? Hm, tudi s tem ni nič narobe. Ko nekje v črno mastnem kolesju vrtiljaka zamolklo zabrenči, se vrteče gibanje prične počasi upočasnjevati, notranji telesni organi pa se polagoma vrnejo v svoje prvotne položaje. Zabrisana pisana podoba se zlagoma razlaga v posamezne koščke, v katerih prepoznavamo znane slike z začetka norega vrtenja. Noge se drsajoče previdno dotaknejo trdnih tal, ki, po pravici povedano, še vedno malo poplesavajo pod nami. Ringelšpil obstane. Vožnja je končana. Navdušenje pa nikakor ne mine. In tudi ne more, kajti šele zdaj čustva eksplodirajo s polno močjo. Prijetno vznemirjenje napolni naše telo. Spomin na doživete občutke pa nas, kot kakšne odvisnike od dobrega počutja, žene naprej. Na tisti vrtiljak s konjički in potem na onega s pisanimi lučkami, pa na tega v obliki balerine ... Življenje je ringelšpil. Besede v današnjem uvodnem prispevku so namenoma malo zasukane in prav zaradi tega je iz njih morda enostavno razbrati posamezne slike, a še vedno dovolj zavrtene, da je mogoče zaznati tudi celostno pisano podobo uvodnikovega sporočila. Tudi poletna številka Laškega biltena je pisani vrtiljak različnih prispevkov. Vsak bo v njem lahko našel nekaj zase. Nekaj, pri čem bo nemara rekel le: »Zanimivo«, prepričan pa sem, da tudi kaj takšnega, kar bo koga izmed vas poneslo v čisto drug svet, drug čas . Usedite se na ta naš časopisni ringelšpil in pred vami se bodo odvr-teli kraji in osebe iz naše občine, zavrteli dogodki, ki so zaznamovali nek čas, ter ponovno prevrteli spomini na zanimive kulturne, turistične, zabavne in športne prireditve ... Uživajte v branju o vrtiljaku življenja. Tomaž Majcen, član Uredniškega odbora Laškega biltena Obveščamo vas, da bo Finančna pisarna Laško, na lokaciji Mestna ulica 2, 3270 Laško, od 1. septembra 2016 dalje poslovala vsak prvi in tretji petek od 8. do 13. ure. Zavezanci lahko vse informacije v zvezi z izpolnjevanjem svojih davčnih obveznosti dobijo tudi na sedežu Finančnega urada Celje, Aškerčeva ulica 12, 3000 Celje in na spletni strani www.fu.gov.si. Kontaktni podatki Finančnega urada Celje - telefon: 03 422 33 00, telefaks: 03 422 38 90 in e-pošta: ce.fu@ gov.si. 2 PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI Podeljenih 25 priznanj zlati učenec_ V petek, 24. junija 2016, je bila v Kulturnem centru Laško proslava ob dnevu državnosti. Letos so jo pripravili učenci Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice in jo posvetili enemu najbolj vsestranskih umetnikov 20. stoletja Franetu Milčinskemu - Ježku. Tako so otroci najprej vse prisotne v dvorani popeljali med zvezde, in sicer z uprizoritvijo pravljice Zvezdica Zaspanka, ki jo je leta 1952 napisal Frane Milčinski - Ježek. Kot slavnostni govornik je bil letos povabljen Juš Milčinski, viden im-provizator in organizator projekta impro liga ter vnuk Franeta Milčinske-ga - Ježka. V svojem govoru se je spomnil svojega deda in poudaril njegovo ljubezen do vseh otrok. Povedal je, da je razmišljal, kakšen nasvet bi njegov ded dal učencem - nagrajencem priznanja zlati učenec in navedel naslednje: »Ljubi, kar počneš, in počni, kar ljubiš, saj se je treba za vsako delo potruditi in veliko znati, če želiš v svojem delu biti dober.« Program se je nadaljeval z recitiranjem in prepevanjem pesmi Franeta Milčinskega - Ježka. Nato je župan Franc Zdolšek izbranim učencem, ki so v drugi in tretji triadi dosegli odličen uspeh oziroma so razrede končali s povprečjem zaključnih ocen 4,5 ali več in so v zadnji triadi dosegli na tekmovanjih najmanj 12 točk po Točkovniku o šolskih tekmovanjih, ki ga sprejme župan Občine Laško, podelil priznanje zlati učenec. Priznanje je v šolskem letu 2015/16 prejelo 25 učencev in učenk občine Laško, in sicer Anže Borinc, Nina Deželak, Nina Gračner, Tjaša Gradišnik, Luka Horjak, Anže Jančič, Nika Jan-čič, Helena Jeretina, Eva Kodrin, Ajda Kostevc, Manja Lesko-var, Lea Lešek Povšič, Barbara Lokovšek, David Nemec, Larisa Ortl, Taja Padežnik, Matic Pinter, Alma Pleteršek Fajfer, Ajda Podkrižnik, Sara Sakic, Jaša Samec, Gašper Stupan, Liza Skorja, Luka Vovk in Pia Vrbovšek Plahutar. Župan Franc Zdolšek je vse dobitnike priznanj in njihove najbližje povabil na pogostitev v Thermano Laško, kjer so večer zaključili ob lahkotnem pogovoru. Jasna Kermelj, foto: Foto Fleš občinska uprava ZBIRAMO PREDLOGE ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Laško je v junijski številki Laškega biltena objavila javni razpis za podelitev občinskih priznanj v letu 2016. Predloge za podelitev zlatega, srebrnega in bronastega grba ter naziva častni občan lahko oddate do ponedeljka, 19. septembra 2016, na naslov Občinski svet Laško, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Mestna ulica 2, 3270 Laško, s pripisom »za občinska priznanja«, osebno ali po pošti. Prav tako lahko predloge oddate po elektronski pošti na e-naslov obcinski.svet@lasko.si. T. G. OBJAVLJENO JE POROČILO S 1. JAVNE RAZPRAVE O CESTNI PROMETNI STRATEGIJI OBVESTILO O OBJAVI JAVNEGA RAZPISA ZA ENKRATNO DENARNO POMOČ ZA ŠTUDIJ V TUJINI ZA ŠOLSKO LETO 2015/2016 Na podlagi 2. člena Pravilnika o enkratni denarni pomoči za študij v tujini (Uradni list RS, številka 40/2016) občinska uprava Občine Laško obvešča, da bo dne 1. 9. 2016 objavljen javni razpis za enkratno denarno pomoč za študij v tujini za šolsko leto 2015/2016. Razpis bo objavljen na oglasni deski in na spletni strani Občine Laško. J. K. OBVESTILO O ZAKLJUČKU JAVNEGA POZIVA ZA SOFINANCIRANJE PRIREDITEV IN PROJEKTOV V OBČINI LAŠKO ZA LETO 2016_ Na podlagi 12. člena Pravilnika o sofinanciranju prireditev in projektov v občini Laško (Uradni list RS, številka 20/2008, 110/2009, 104/2011) občinska uprava Občine Laško obvešča, da se je dne 14. 6. 2016 zaključil javni poziv za sofinanciranje prireditev in projektov v občini Laško za leto 2016 zaradi porabe razpoložljivih proračunskih sredstev. J. K. Na spletni strani Občine Laško (www. lasko.si) lahko preberete poročilo, ki povzema ključne poudarke s prve javne razprave o pripravi Celostne prometne strategije (CPS) za občino Laško. Na prvi od petih predvidenih javnih razprav se je organizatorjem pridružilo kar 30 predstavnikov prometne stroke, krajevnih skupnosti, društev ter zainteresiranih občank in občanov. V uvodnem pozdravu je župan Franc Zdolšek pozdravil udeležence in jih pozval k aktivnemu sodelovanju pri pripravi strategij e. Poudaril j e pomen urej enega prometa in dobre dostopnosti tako za življenje občanov kot tudi za razvoj turizma in povečanje konkurenčnosti občine. V nadaljevanju so strokovnjaki iz podjetja LOCUS, d. o. o., Prometnotehniškega inštituta in CEPP - Centra za vodenje participativnih procesov predstavili namen, potek priprave in glavna prometna izhodišča CPS ter načine za sodelovanje zainteresirane javnosti v celotnem procesu priprave te strategije. V razpravi, ki je sledila, so udeleženci zastavljali vprašanja ter podajali svoja mnenja in predloge glede različnih vidikov priprave CPS. Strategija naj po mnenju kolesarjev predstavi, kako lahko savinjska povezava pomembno dopolni slovensko kolesarsko omrežje, pospeši pa naj se tudi »simbioza kolo--vlak«. Avtomobile je treba po mnenju udeležencev izločiti iz mestnega jedra oz. tam zgraditi garažo, pri tem pa zagotoviti, da bodo lokali še vedno uspešno delovali. Opozorili so tudi na mnoge potrebe in na obstoječe kritične točke v prometu in mobilnosti občanov, ki bi jih bilo treba s pomočjo nove strategije odpraviti. Med bolj kritičnimi so vsekakor nivojska križanja. Pomemben dejavnik pri načrtovanju prometa v občini so tudi invalidi. Njihovo število je namreč visoko, saj se okoli 600 občanom z odločbo invalidnosti pridružujejo tudi invalidi, ki gostujejo v zdraviliščih. Uresničitev slogana »Destinacija Laško - sotočje dobrega« bo možno doseči le, če bo ustrezno poskrbljeno tudi za mobilnost turistov. To je samo nekaj zanimivih poudarkov, v poročilu pa si lahko preberete še ostala mnenja in predloge s pestre javne razprave. Če želi kdo od udeležencev vsebinsko dopolniti povzetke iz razprave, naj svoj predlog dopolnitve pošlje na naslov aljaz.krpic@lasko.si. Vabilo k sodelovanju pri analizi obstoječega stanja na področju mobilnosti v občini Laško_ Prvi korak v pripravi vsake strategije, tudi CPS, je temeljita analiza obstoj eče-ga stanja, v katero je vključenih čim več pomembnih deležnikov ter zainteresiranih občank in občanov. Če želite, da bi ta vključevala tudi vaše poglede in ocene, sodelujte tudi sami in izpolnite anketo. Vzelo vam bo 15 minut časa, izpolnjeni podatki pa bodo skupaj z drugimi obravnavani in vključeni v pripravo celovite analize stanja prometa in mobilnosti v občini Laško. S tem dejanjem boste pomembno prispevali k temu, da bo analiza stanja kakovostnejša in bo vključevala različne vidike, ki jih brez vašega sodelovanja mogoče ne bi. Kje najdete anketo? Najlažja obdelava podatkov je omogočena, kadar udeleženci anketo izpolnjujejo elektronsko. Zato vas vljudno vabimo, da izpolnite anketo, ki je objavljena na uradni spletni strani Občine Laško (www.laško.si). Seveda je anketa na voljo tudi v papirnati različici, ki jo najdete v glavni pisarni Občine Laško in v hodniku pred uradom župana. Ves čas trajanja projekta je možno vprašanja in pobude podajati po elektronski pošti na naslov aljaz.krpic@las-ko.si. občinska uprava V ZIDANEM MOSTU POSVET O TRETJI RAZVOJNI OSI O pričakovani gradnji tretje razvojne osi, ki bi rešila prometne težave Zasavske, Posavske in Savinjske regije, so se župani občin Hrastnik, Laško, Radeče in Sevnica ter gospodarstveniki z območja teh občin v Domu svobode v Zidanem Mostu pogovarjali z ministrom za infrastrukturo dr. Petrom Gašperšičem. Posveta so se udeležili tudi poslanci z območja navedenih občin. Tretja razvojna os v Republiki Sloveniji je projekt, ki ima za cilj vzpostavitev in nadgradnjo cestne povezave regionalnih središč Koroške, Savinjske, Zasavja, Spodnjega Posavja in ostale vzhodne Slovenije s pomembnejšimi domačimi in čez-mejnimi središči ter prometnimi koridorji. Namen posodobljene cestne povezave je povečanje konkurenčnosti navedenih območij, njihove dostopnosti, krepitev institucionalnih in gospodarskih povezav ter večja integracija tistih delov Slovenije, ki so geografsko odmaknjeni od evropskih in domačih koridorjev. Območja na osrednjem delu vzhodne Slovenije so v prometnem in razvojnem smislu podrejena, obstoječe povezave so zastarele, nefunkcionalne in ne omogočajo konkurenčnosti za izzive sodobnega gospodarstva in življenjskega sloga. Tretja razvojna os je projekt, ki ima ambicijo, da na širšem območju spremeni stanje prometno-infrastrukturne podhranjenosti, katere negativne posledice so v gospodarsko-razvoj-nem smislu evidentne in dokazljive. Ideja za sodobnejšo cestno povezavo regionalnih središč od Celovca, prek Celja in Novega mesta do Karlovca ni nova in je omenjena že v Regionalnem prostorskem planu iz leta 1974, kot tretja prometna os pa opredeljena v Odloku o strategiji prostorskega razvoja Republike Slovenije iz leta 2004. V predvidenem poteku cestno-prometna povezava tretje razvojne osi povezuje Koroško, Savinjsko-Šaleško, Zasavsko, Spodnje Posavsko in Dolenjsko-Belokranjsko statistično in razvojno regijo. Za območje srednjega odseka med Celjem in Novim mestom je Vlada Republike Slovenije leta 2006 sprejela Program priprave državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Maribor-Ljubljana in avtocesto A2 Ljubljana-Obrežje pri Novem mestu (Ur. list RS, št. 97/06) z naslednjimi prednostmi izgradnje nove prometne povezave: - vzpostavitev glavne cestne povezave za potrebe daljinskega prometa iz Celja (z zaledjem) proti Novemu mestu (in zaledju), - izboljšanje povezav za potrebe lokalnega, regionalnega in državnega prometa, - prevzem vloge obvoznic naselij na tem območju, - izboljšanje kvalitete in časa potovanj ter prometne varnosti in - ureditev priključkov na avtocesto v Novem mestu in Celju. Po desetih letih predlog državnega prostorskega načrta, skladno s prostorsko zakonodajo, še vedno ni dokončan niti javno razgrnjen. V času od začetka priprave lokacijskega oz. prostorskega načrta nam je bilo, kot najbolj zainteresiranim za uspeh projekta na srednjem delu, uradno in neuradno predstavljenih veliko variant in idej, izdelane so bile študije in projektna dokumentacija, opravljenih pa je bilo tudi nešteto posvetov in sestankov, vendar znakov napredka na tem projektu že dalj časa ni. Kot zadnji krovni dokument s prometnega področja je decembra 2014 Ministrstvo za infrastrukturo predstavilo predlog Strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji in ga dalo v javno obravnavo. V dokumentu nadaljevanje in dokončanje DPN za projekt tretje razvojne osi na srednjem delu ni omenjeno, kar si razlagamo kot spremembo prometne politike, ki odstopa od 10 let prizadevanj za napredek projekta in zaenkrat ne ponuja alternativ za izboljšanje prometne povezanosti tega območja z glavnimi prometnimi tokovi znotraj in zunaj Slovenije. Vse bolj tudi ugotavljamo, da dolgoletna »stalna pripravljenost« na veliki projekt dejansko negativno ali zaviralno vpliva na rešitve posameznih kritičnih točk na državni cestni infrastrukturi območja, npr. Zidani Most, ki bi se z alternativnimi rešitvami v tem dolgem obdobju morda že rešile ali vsaj približale rešitvi, ki je v sklopu celote še ni videti. Takšno stanje institucionalne negibnosti, ki povzroča dinamično nazadovanje konkurenčnosti našega življenjskega in gospodarskega okolja, je treba preseči, zato občine Laško, Hrastnik, Radeče in Sevnica pozivajo Vlado Republike Slovenije, da nemudoma javno objavi časovnico operativnih aktivnosti za sprejem državnega prostorskega načrta in jasno napove tudi ukrepe za njegovo uresničitev. 5 občinska uprava OBČINA LAŠKO OBČINSKE INVESTICIJE Prometna infrastruktura v naselju Rimskih Toplic_ Konec meseca junija so se v Rimskih Toplicah pričela obsežna dela, ki se bodo zaključila v mesecu oktobru 2016. Pristopilo se je k izgradnji 350 metrov podaljška Aškerčeve ceste pod blokovnim naseljem, ki se bo s križiščem navezoval na Zdraviliško cesto. Poleg ceste se bo izvedlo odvodnjavanje, hodnik za pešce, parkirne površine, javna razsvetljava in dostopi iz blokov na novo prometnico. Treba je pripomniti, da so bile prostorske osnove za gradnjo podane že v 90. letih s sprejemom prostorskega izvedbenega akta za del Rimskih Toplic z nazivom S4. Nadalje se bo izvedlo urbano mini krožišče pri OŠ Antona Aškerca, ki bo pomenilo lažji in varnejši dostop za učence na relaciji šola-avtobusno postajališče. V zadnjem sklopu se bo izvedla izgradnja hodnika za pešce od novega križišča, podaljška Aškerčeve ceste z Zdraviliško cesto mimo trgovine Tuš vse do stare pošte in do vstopa na Rusko stezo. S to povezavo se bodo lahko občani in turisti varno sprehajali od Rimskih term do Šmarje-te, kar zdaj ni bilo možno. Po zaključku del se bo v Rimskih Toplicah vzpostavil tudi nov prometni režim, ki je že bil predstavljen in obravnavan. Tako bo promet od objekta Lončar do novega križišča z Aškerčevo in Zdraviliško cesto enosmeren. Na takšne nove prometne ureditve ni bilo pripomb oz. smo jih že v času nastajanja končnih rešitev uskladili. Infrastrukturna ureditev poslovne cone v Spodnji Rečici V letu 2014 je občinski svet sprejel spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za industrijsko poslovno cono -gre za umestitev treh objektov na zemljišče vzdolž ceste, ki vodi proti Šmohorju. 6 Že v preteklosti je občina odkupila ta zemljišča, ki jih namerava po opremi s komunalnimi vodi ponuditi v odkup in s tem prispevati ter zagotoviti možnosti delovanja posameznim gospodarskim družbam. Aktivnosti za infrastrukturno ureditev trenutno potekajo v pridobivanju gradbenega dovoljenja za lokalno infrastrukturo in za ele-ktro vode. Preko zemljišč potekajo elektro vodi in vodi telekoma, vso navedeno infrastrukturo je treba kablirati, za elektro vode pa je ob cesti predvidena transformatorska postaja, ki bo energetski temelj novi poslovni coni. S posameznimi lastniki na kontaktnih območjih poslovne cone vodimo aktivnosti za pridobitev služnosti za posamezne vode. Cilj je, da čim prej pridobimo ustrezna dovoljenja za pričetek gradnje infrastrukture, ki bo osnova za gradnjo objektov gospodarstva. Še posebej si prizadevamo, da vse naloge v povezavi s poslovno cono intenzivno rešujemo, saj se zavedamo, da mora lokalna skupnost s svojimi ukrepi igrati pozitivno vlogo pri nudenju in zagotavljanju pogojev gospodarskim družbam. Sanacija mostu na Gračnici v Brodnicah na javni poti do Dola pri Laškem_ V preteklih letih so visoke vode s širšega območja Jurkloš-tra poškodovale dostop do zaselka Dol pri Laškem. Destabi-liziran je levi opornik, ki se ga bo pričelo stabilizirati z ukrepi podbetoniranja v mesecu avgustu 2016. Dela bodo potekala še v mesecu septembru, ko se bo nosilna plošča temu primerno tudi dvignila in namestila na predvideno koto, s tem pa bo saniran objekt, ki bo omogočal varen in brezskrben dostop krajanom širšega območja do Lažiš, Brodnic, Dola pri Laškem in Škofc. Kanalizacija_ V prvih dneh meseca avgusta se bodo pričela dela izgradnje ločenega fekalnega omrežja na delu Poti na Šmohor, delu Ba-dovinčeve ulice in delu Ceste v Debro. Na to omrežje bomo po izgradnji na novo priključili 10 uporabnikov. Še v tem mesecu se bo pričela izgradnja 170 metrov dolgega meteornega kanala na Kobivjeku, ki bo pomenil večjo varnost proti nadaljnji destabilizaciji terena. Kanal se bo priključeval na že zgrajen meteorni kolektor v cesti. Luka Picej občinska uprava KOLESARSKA POVEZAVA CELJE-LAŠKO Občina Laško že dalj časa vodi aktivnosti za kolesarsko povezavo med Celjem in Laškim ter kot nadaljevanje temu tudi povezavo vse do Rimskih Toplic. Celoten odsek sovpada z državno kolesarsko povezavo G-17 med Celjem in Brežicam. Trasa kolesarske povezave od Celja proti Laškem poteka po že obstoječih prometnicah po levem bregu Savinje do Tremerij. Od Tremerij, ko bi povezava potekala po cestnem mostu čez Savinjo, se trasa vije približno 1 kilometer po desni brežini reke Savinje. Ob zaključku visokovodnega nasipa je predvidena nova kolesarska brv čez Savinjo na travnate površine Hriberšek v Rifengozdu v naši občini. Od tu je predvidena trasa kolesarske povezave vse do Laškega po levi strani vzdolž Savinje, posamezni odseki, ki so tehnično zahtevni, pa bodo potekali po obstoječi lokalni cestni povezavi. Občina je za novo brv pridobila gradbeno dovoljenje in pridobila zemljišča. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo zaključuje s projektno dokumentacijo, ki bo zajemala preostanek dela povezave. V kratkem se bodo začeli vršiti odkupi zemljišč s strani sodno zapriseženih cenilcev. Za naš turizem in rekreacijo občanov je ta kolesarska povezava izjemnega pomena, zato so vsa naša prizadevanja in hotenja usmerjena v aktivnosti, da je na ravni Direkcije RS za infrastrukturo in ministrstva projekt umeščen v proračun in da se čim prej izvedejo procedure, ki bodo omogočale čim prejšnjo izgradnjo kolesarske povezave med Celjem in Laškim. Luka Picej 4 iV ■ Jfcn.fP"1 f§ S Ž * ! ■ iLi a / i / ^ %% j®« -Sv Cs ® « tO | ( % I1 ■ ' iS? % - I i i jHFS; r vr 5 ^ w X. ^ .M rjp m. m r/;. ,3. • _ , - \ \ \\ £ V: P II v.'. n ^ L i, oi - * ar - o S': ■ sv, —■km 9+3,15 00 i W r '* J:. -T • --Ir?.. V' ... A v&F -■■ ■■■ ¿L ¿NE "., ■ ■ ■ .-^k**; g? "Vp' v. V™,. 7 občinski svet/poslanska pisarna OBČINSKI SVET LAŠKO 13. seja Občinskega sveta Laško je bila 22. junija._ Največ obravnavanih zadev se je nanašalo na področje komunalne dejavnosti. Potrjeni so bili: - Elaborat o oblikovanju cen izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, - Elaborat o oblikovanju cen izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, - Elaborat o oblikovanju cen zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in - Predlog Elaborata o oblikovanju cen storitev povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami. S sprejetjem navedenih elaboratov so s 1. julijem stopile v veljavo nove cene, ki so objavljene na spletni strani Komunale Laško in Občine Laško. Sprejete so bile spremembe in dopolnitve Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Laško in Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Laško. S spremembami Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča se zavezancem za uporabo stavbnega zemljišča, ki so lastniki stanovanj in poslovnih prostorov v večstanovanjskih objektih na območju stanovanjskih sosesk in nimajo natančno opredeljenih funkcionalnih površin okoli objektov, ukinja pavšalni znesek 20 EUR, ki je bil namenjen za vzdrževanje površin oz. zemljišč ob večstanovanjskih enotah (pluženje, košnja, obrezovanje drevja ipd.). Večkrat je bilo namreč ugotovljeno, da posamezne večstanovanjske stavbe nimajo točno opredeljenih funkcionalnih površin v smislu določb Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine. Spremembe Odloka o oskrbi s pitno vodo določajo globo 2.000 EUR za nedovoljen poseg v javno vodovodno infrastrukturo, podrobneje pa določajo tudi postopke pri ukinitvi priključka, začasni odjavi ter v primeru smrti in nerešenih zapuščinskih postopkih. Občinski svetniki so potrdili tudi Odlok o rebalansu proračuna Občine Laško za leto 2016 in tretjo dopolnitev Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Laško za leto 2016. Z rebalansom so se poleg obsega primerne porabe, ki ga je določilo Ministrstvo za finance, uskladili še posamezni projekti, ki so načrtovani za letošnje leto, in spremembe, ki so posledica prekinitve koncesijske pogodbe za opravljanje lokalne službe oskrbe s pitno vodo. V rebalansu so upoštevane tudi vse prerazporeditve, ki jih je do 31. maja sprejel župan v skladu s 5. členom Odloka o proračunu Občine Laško za leto 2016. V Svet zavoda Celjske lekarne je bil kot predstavnik soustanoviteljice Občine Laško imenovan Marko Šantej. Gradiva za seje Občinskega sveta in posnetki sej so dostopni na občinski spletni strani www.lasko.si. Prav tako so na občinski spletni strani objavljeni vsi sprejeti občinski predpisi. Tanja Grabrijan smc stranka modernega centra Spoštovane občanke in občani, upam, da ste si v teh dneh uspeli vzeti trenutek oddiha, vsaj nekaj dni odklopa in čas za polnjenje vaših notranjih »baterij«. Sama se sredi parlamentarnih počitnic uspem posvetiti drugim, bolj lokalno obarvanim temam in v pričakovanju dokončne rešitve tudi Čistilni napravi Laško. Ta je že kmalu po njenem zagonu sicer rešila številne zagate, hkrati pa povzročila nov problem, ki ga zelo dobro poznamo vsi bližnji stanovalci, pa tudi vsi mimo vozeči občani. Seveda govorim o neprijetnem vonju oziroma smradu, ki je posledica delovanja čistilne naprave. Okoliški prebivalci, od Sevc in Udmata do Strmce, smo bili vsa ta leta prepuščeni nemilosti pomanjkljivega delovanja čistilne naprave ter specifičnemu vremenu v dolini Savinje, ki je razmere pogosto še dodatno poslabšalo. Sama sem se s tem problemom začela aktivno ukvarjati praktično takoj po izvolitvi v funkcijo poslanke državnega zbora. 8. novembra 2014 sem se na povabilo številnih z onesnaženjem prizadetih bližnjih sokrajanov udeležila dneva odpr- tih vrat in obiskala čistilno napravo. Od takrat sem opravila malo morje sestankov, obiskov, telefonskih razgovorov ter spisala vrsto sporočil in dopisov. Najprej sem hodila od vrat do vrat in ostala dolgo časa brez preboja na bolje. Soočena sem bila z nezainteresiranostjo, strahom pred morebitnimi novimi stroški, največ pa je bilo nerazumevanja in zanikanja problema. To še najbolj poznajo prebivalci Sevc z gospo Aškerc na čelu, ki so na enak način, z veliko volje in truda, poskušali najti sogovornika. Najbolj me je jezilo zanikanje problema in prelaganje odgovornosti na drugega. Po številnih pojasnjevanjih so se stvari vendarle začele premikati. Končno smo pred letom dni sedli za isto mizo, Občina Laško, Pivovarna Laško, Komunala Laško, WTE in krajani s predstavnikom krajevne skupnosti, drug drugemu prisluhnili in si obljubili, da bomo skupaj poskusili najti rešitev. Najprej je bilo treba ugotoviti dejansko stanje in razloge zanj. Pivovarna Laško je v ta namen in na lastni strošek naročila strokovno študijo in meritve. Pri izvedbi so sodelovali tudi prizadeti prebivalci, ki so svoja dnevna zaznavanja beležili in bistveno pripomogli k verodostojnim ugotovitvam študije. Meritve so zdaj pokazale tisto, kar smo vsi že dolgo vonjali - da so mejne vrednosti smradnih emisij kar krepko presežene. Študija je pokazala izvire in predvidela tudi rešitve, ki naj bi jih izvedli tako pivovarna kot tudi komunala, saj so izviri emisij približno v 75 % na pivovarniškem in 25 % na komunalnem delu. Izjemna pohvala gre vodstvu Pivovar- ne Laško, saj so nemudoma pristopili k izvedbi predlaganih rešitev. Kolikor sem obveščena, je izgradnja potrebnega »pral-nika«, ki bo poskrbel za kemijsko čiščenje pred obstoječim biofiltrom, že v teku in naj bi bila dokončana še to poletje. Ocenjena vrednost investicije je približno 200.000 EUR. To sicer pomeni še to poletje smradu, a krajani so doslej pokazali izjemno potrpežljivost in razumevanje. Druga zgodba je komunalni del, ki sicer povzroča manjši del emisijskega onesnaženja, bo pa po moje in kolikor so me podučili tisti, ki so strokovnjaki s področja, tudi bistveno težje rešljiv, tako kar zadeva izvedbo kot tudi kar zadeva potrebne finance. Na to temo bomo sedeli na sestankih še v teh in prihodnjih dneh, verjetno mesecih. Prepričana sem, da bo tudi komunala pokazala razumevanje in našla način za rešitev na podoben način, kot je to storila pivovarna. Vztrajanje številnih krajanov in krajevne skupnosti je v tem primeru torej obrodilo sadove. Skoraj celega desetletja v neprimernih razmerah ne bo povrnil nihče, ampak nič zato, pomembno je, da bo jutri bolje. Pohvala še enkrat občini, pivovarni in komunali za tisto, kar je bilo storjenega, in tisto, kar mora še slediti. Trdno sem prepričana, da nam bo skupaj uspelo. Laško je navsezadnje turistično mesto in tudi v tej luči je takšno težavo treba rešiti. Želim vam dolgo in ne prevroče poletje! Janja Sluga, poslanka v Državnem zboru 8 krajevne skupnosti KS SEDRAZ Zbor krajanov Konec maja smo v Sedražu izvedli zbor krajanov, kjer smo prisotne seznanili z delom sveta krajevne skupnosti v preteklem letu in s planom dela za tekoče leto. Odgovorili smo tudi na nekaj posredovanih vprašanj in skušali pojasniti, da smo naredili praktično vse, kar je bilo v naši moči, da bi v Sedražu ponovno obratovala trgovina. Dejstvo je, da so časi dokaj neprijazni za dejavnost v takšni obliki na območju, kot je naša skupnost, a še vedno upamo na najboljše in pozivamo potencialne interesente, da se nam oglasijo z morebitnimi ponudbami. Zahvaljujem se vsem krajanom, ki so se udeležili zbora, še posebej tistim, ki so nam izrazili podporo. Prav tako se zahvaljujem predstavnikom strokovnih služb in gostom, ki so se odzvali vabilu. Govce včasih zaživijo Mnogi pohodniki iz naše in iz sosednjih skupnosti se v poletnih mesecih radi podajo proti Govškemu brdu. Vsake toliko pot zanese v to smer tudi tiste, ki si sicer redko vzamemo čas za ta naš čudovit košček neokrnjene narave s pomenljivim sporočilom iz preteklosti. V zadnjih mesecih smo bili med drugim priče spontanemu t. i. »Govce festu« ter posebnemu tradicionalnemu praznovanju Magdalenske nedelje s sveto mašo pri kapelici in druženjem pri Lovski koči na Govcah. Mešanica spoštljivosti, nostalgije, domoljubja, topline in hvaležnosti govških romarjev se v krošnjah dreves pomeša z lahkotnim vonjem po poletju in čebljanjem pisane druščine. Tako Govce spet zaživijo. Hvala vsem, ki pri tem pridno pomagate! V svetu KS Sedraž se trudimo, da bodo Govce dostopne tudi tistim, ki do tja ne morejo peš, zato smo poskrbeli, da se ni izvedla zgolj sanacija v neurju poškodovanega makadamskega odseka Sedraž-Govce, ampak so se izvedla nujno pot- rebna vzdrževalna dela v zvezi z odvodnjavanjem. Za pomoč se iskreno zahvaljujemo Občini Laško. Srečanje pod lipo Moški pevski zbor Sedraž nam vsako leto s svojim koncertom pričara čudovit predvečer dneva državnosti, za kar se jim tudi tukaj še enkrat zahvaljujemo. Ne le s petjem, tudi z nastopom gostov - naših najmlajših, plesalcev iz Podružnične šole Sedraž in citrarke Mance - ter s sladkimi dobrotami iz domačih kuhinj naših pevcev smo 24. 6. 2016 obeležili tradicionalno Srečanje pod lipo skupaj s 25. rojstnim dnevom naše domovine. J. M. Alešovec, predsednica KS Sedraž Oddaja poslovnega prostora prodajalne in točilnice vSedražu_ Krajevna skupnost Sedraž, Sedraž 22, 3270 Laško, skladno z določbami Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-1I, 14/15 - ZUUJFO in 76/15), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14) in Odlokom o proračunu Občine Laško za leto 2016 s programom razpolaganja objavlja namero za sklenitev neposredne pogodbe za oddajo poslovnega prostora prodajalne in točilnice v najem. Namera bo objavljena na spletni strani http://www.la-sko.si/, oglasni deski Krajevne skupnosti Sedraž in oglasni deski Občine Laško od dne 19. julija 2016 do vključno dne 19. avgusta 2016. Dodatne informacije in pojasnila v zvezi z oddajo poslovnega prostora v najem ter ogledom poslovnega prostora lahko interesenti dobijo na tel. 040 460 936, predsednica Jožica Miša Alešovec. 9 krajevne skupnosti KS RECICA Poletje v Rečici V teh poletnih dneh, ko si večina ljudi privošči zaslužen odmor ali se poda na krajši oddih, smo v naši krajevni skupnosti s skupnimi močmi z društvi in posamezniki opravili veliko skupnih nalog. Za nami je praznik krajevne skupnosti in z velikim veseljem lahko oznanim, da so prireditve lepo uspele. Vsem, ki ste nam pomagali, iskrena hvala - predvsem podjetjem Gratex, Monting, Fragmat TIM in Občini Laško za vso dano pomoč. Že danes pa se poraja vprašanje, kako bo prihodnje leto, saj tisti, ki odgovarjamo za delovanje skupnosti ali društva, zaradi vse večjih zahtev pri organizaciji prireditev s strani države ali drugih subjektov enostavno ne bomo prevzeli odgovornosti. V razmislek samo ena izmed zahtev, ko nam združenje SAZAS nalaga finančne obremenitve za organizacijo planinskega pohoda po Rečiški krožni poti. Potrebno je veliko napisanega, da ne uporabljamo glasbe, da ne kršimo avtorskih pravic in enostavno ne moremo razložiti, da vse, kar pripravljamo, delamo prostovoljno. Kako bomo v prihodnje pripravljali prireditve, je veliko vprašanje, lahko pa že zdaj zapišemo, da tako sigurno ne več. Ustvarjalne delavnice najmlajših ob prazniku KS Rečica (Foto: Foto Fleš). V mesecu juliju smo nekako zaključili zgodbo obnove Sindikalnega doma, ki smo jo gradili približno 12 let. Dom ima novo streho, otroško igrišče je ograjeno z novo in lepo zasnovano ograjo. Skupna investicija obnove je znašala približno 35.000 EUR in zahvala gre Občini Laško za dano finančno pomoč. Obnovo strehe je izvedlo podjetje Krovstvo Zupanc, nadzor nad izvedbo del je opravil Robi Seme, ograjo okoli igrišča pa je izvedlo podjetje Ograje Hočevar. V prihodnjem letu načrtujemo še manjša obnovitvena dela pri vhodu na galerijo doma in obnovo pisarne KS. V tem času smo deloma obnovili posamezne odseke makadamskih cest, in sicer: Komočar-Frece, Krašek-Maček-Lah in Bozovica-Šitnikar. V pripravi je izdelava projekta za modernizacijo ceste Ferme-Zakrišek. Redna košnja bankin je bila opravljena, bi pa vse uporabnike določenih javnih poti vljudno zaprosili, da v prihajajočem jesenskem času mogoče samoiniciativno izvedejo obrez vej, ki segajo v cestno telo, saj KS le-tega ne more izvesti na vseh poteh. Posledično bodo uporabniki imeli zagotovljeno preglednost, v zimskem času pa ne bo prišlo do zaprtja cest zaradi podrtih dreves ali zlomljenih vej. Pri rednih pregledih javnih poti še vedno, kljub organiziranemu odvozu odpadkov s strani Komunale Laško, opažamo, da se na posameznih mestih kopičijo odpadki in da v strugah potokov ležijo kosovni odpadki, ki ob obilnejših padavinah zamašijo prepuste, kar posledično pomeni uničenje cest. Nepotrebne obnove se vedno nalagajo na račun KS. Neodgovorno odlaganje odpadkov v potok. Avgusta smo pridobili vodno soglasje za izgradnjo vodovoda v Zgornji Rečici - gre za eno izmed pomembnejših soglasij za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vse krajane obveščamo, da je s 1. julijem prišlo do nove obveznosti plačevanja za vse tiste, ki niso priključeni na sistem javne kanalizacije, in sicer je občinski svet sprejel Elaborat o oblikovanju storitev povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami. S tem je tudi v Občini Laško uveljavljena storitev obveznega praznjenja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav na tistih območjih, kjer ni zgrajeno kanalizacijsko omrežje. Gospodinjstva, ki so priključena na javni vodovod, bodo to storitev plačevala sukcesivno, in sicer vsak mesec: storitev izvajanja 0,282 €/m3 porabljene vode po števcu in storitev javne infrastrukture 1,170 € na mesec za priključek. Gospodinjstva, ki niso priključena na javno vodovodno omrežje, ki koristijo lastni vodni vir, bodo storitev plačevala prav tako sukcesivno vsak mesec. Storitev izvajanja 0,282 €/m3 porabljene vode po pavšalu 4,5 m3 na osebo na mesec in storitev javne infrastrukture 1,170 € na mesec za priključek. Gospodinjstva iz registriranih kmetijskih gospodarstev, ki blato iz obstoječe greznice oz. male komunalne čistilne naprave ali komunalno odpadno vodo iz nepretočne greznice uporabljate kot gnojilo v kmetijstvu v skladu z Uredbo o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 62/2008), pozivamo, da v kolikor še niste izpolnili vloge, ki je bila priložena v Laškem biltenu (št. 54), da le-to izpolnite, da boste od dneva oddaje popolne vloge dalje oproščeni plačila odvoza blata skladno z določili uredbe. Praznjenje greznic bo izvajala Komunala Laško. V okviru tekmovanja Moja dežela lepa in gostoljubna, ki jo organizira Občina Laško, smo v letošnjem letu prijavili Osnovno šolo Rečica in Bar Brunarica v kategoriji javni objekti. Preden zaključimo še povabilo na prihajajoče prireditve, in sicer: 14. avgusta vabljeni na Lovski dom na Šmohorju na Vezjak-Horjakov memorial, ki velja za najstarejšo lovsko strelsko prireditev in traja že 49 let. Organizator je Lovska družina Rečica. 27. avgusta vabljeni na Planinski dom na Šmohorju, kjer bo zaključek planinske transverzale, 17. septembra pa bo v organizaciji Športnega društva Rečica potekal Rečica fest. Srečno! Matjaž Pikl, predsednik KS Rečica 10 krajevne skupnosti REČICRFEST 2016 Petek, 16. september Petkova pumpa, KUD Lipa Rečica, harmonikarski orkester Sobota, 17. september Laška pihalna godba, narodno zabavni ansambel, pivske igre, DJ Vljudno vabljeni! Oddaja v najem gostinskega lokala v sindikalnem domu v Hudi Jami Krajevna skupnost Rečica, Huda Jama 1, 3270 Laško, skladno z določbami Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-1I, 14/15 - ZUUJFO in 76/15), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14) in Odlokom o proračunu Občine Laško za leto 2016 s programom razpolaganja objavlja namero za sklenitev neposredne pogodbe za oddajo gostinskega lokala v Sindikalnem domu v Hudi Jami. Dodatne informacije in pojasnila v zvezi z oddajo poslovnega prostora v najem ter ogledom poslovnega prostora lahko interesenti dobijo na tel. 041 794 006, predsednik Matjaž Pikl. KS LAŠKO Končana sanacija poškodb na cesti Rifengozd-Tremerje_ V začetku julija je gradbeno podjetje Ferdinanda Hercoga iz Laškega zaključilo z deli na občinski cesti v Rifengoz-du. Na obeh slikah lahko vidite, kako izgleda končana sanacija dveh poškodb na občinski cesti, ki vodi iz Rifengozda proti Tremerjam. Kar mesec dni je bila cestna povezava v smeri Celja zaprta za promet. V tem času so se morali krajani voziti po obvozu čez Jagoče in Debro. Tako so lahko znova spoznali, kako pomembna je omenjena povezava. Še posebej pomembna je ta cesta takrat, ko se na magistralni cesti Tremerje-Laško zgodi kakšna prometna nesreča in ko nekateri objestni vozniki po tej ozki cesti vozijo vsepovprek. Cesta je namenjena predvsem lokalnemu prometu, vendar je pred kratkim po njej peljal celo dvonadstropni avtobus in tovornjak vlačilec. Oba voznika sta s svojim neodgovornim ravnanjem cesto na nekaterih delih precej poškodovala. Zdaj so s tremerske in jagoške strani postavljeni prometni znaki, ki naj bi takšna dejanja v bodoče preprečili, vendar je škoda zaradi preobremenitve že storjena. Kako težko je ob današnjem pomanjkanju denarja primerno vzdrževati ceste vedo le tisti, ki se s tem neposredno ukvarjajo. Martin Kokotec, KS Laško krajevne skupnosti KS MARIJA GRADEC V eni od prejšnjih številk Laškega biltena je bilo omenjeno, da smo v lanskem letu asfaltirali odsek Radoblje-Hriberšek, ker pa nam pozno jesenske razmere niso dopuščale izvedbe otvoritve, smo to storili letos 16. 6. 2016. Zahvalil bi se vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k izvedbi tega projekta, hkrati pa ponovno naprošam vse tiste, ki ste bili prisotni pri odmeri te ceste, da se odzovete vabilu, ki bo poslano s strani Občine Laško, za podpis pri notarju, ki se bo organiziral na sedežu KS Marija Gradec. Tudi v letošnjem letu imamo v planu posodobiti nekaj odsekov cest, kar upam, da nam bo ob pomoči krajanov tudi uspelo. V prihodnje se bo z novo kategorizacijo cest kar nekaj poti preneslo v upravljanje KS, vendar nam jih zaradi njihovega stanja v kratkem času ne bo uspelo obnoviti, zato prosim za strpnost njihovih uporabnikov. Ker je čas dopustov, KS vsem svojim krajanom želi prijetne, predvsem pa varne počitnice. Martin Brečko, predsednik KS Marija Gradec KS ZIDANI MOST DATUM URA LOKACIJA PRIREDITEV ORGANIZATOR 20. 8. 2016 11.00 Športni center na Vili Streljanje z MK puško za pokal Zidanega Mosta Strelsko društvo Tone Bostič Zidani Most 21. 8. 2016 11.00 Športni center na Vili Troboj mladih (streljanje, balinanje in odbojka na mivki) Strelsko društvo Tone Bostič Zidani Most 3. 9. 2016 18.00 Dom svobode Zidani Most Osrednja proslava s kulturnim programom ob krajevnem prazniku Kulturno društvo Svoboda Zidani Most 8. 9. 2016 19.00 Dom svobode Zidani Most Odprta vaja MePZ Spev Zidani Most MePZ Spev Zidani Most 14. 9. 2016 Od 17.00 do 19.00 Širje Preventivni zdravstveni dogodek -test hoje Zdravstveni dom Laško 15. ali 16. 9. 2016 10.00 Pri strelskem domu na Vili Prikaz gasilske vaje za krajane Zidanega Mosta PGD Zidani Most 17. 9. 2016 11.00 Športni center na Vili Balinanje - tekma dvojic Balinarsko društvo Zidani Most 24. 9. 2016 19.00 Dom svobode Zidani Most Koncert Godbe Slovenskih železnic Zidani Most Godba slovenskih železnic ZM 25. 9. 2016 11.00 Športni center Balinanje - tekma za pokal Balinarsko društvo Zidani na Vili Zidanega Mosta Most 12 KS RIMSKE TOPLICE Poletje v Krajevni skupnosti Rimske Toplice je kljub obdobju dopustov zelo aktivno. Začela so se namreč dela za izgradnjo nove Aškerčeve ceste, na katero prebivalci Rimskih Toplic čakamo že več kot 40 let. Vsem, ki živijo blizu samega območja gradbišča, se zahvaljujemo za potrpljenje in razumevanje, da se del nikakor ne da izvesti brez ropota mehanizacij-skih strojev. Rimske Toplice nedvomno potrebujejo sodobno infrastrukturo, saj želimo v prihodnosti kraju dati sodobnejšo preobleko, ki bo ena izmed zagotovil za razmah turistične dejavnosti. Vsekakor je vodilo vseh naših aktivnosti tudi skrb za sonaraven, trajnosten razvoj; le z ohranjanjem naravnega okolja bomo namreč lahko obiskovalcem kraja in nam samim zagotovili kvalitetno, pristno in zdravo doživetje oziroma bivanje. V postopku izvajanja so tudi načrti za nov most čez Savinjo. Še vedno rešujemo problematiko podvoza Globoko, čigar izgradnja je predvidena v sklopu posodobitve železniške infrastrukture na relaciji Celje-Zidani Most. Omenjeni podvoz bi nadomestil obstoječi nivojski prehod, ki zdaj služi dostopu tovornih in intervencijskih vozil (gasilskih, večjih reševalnih) na lokalno cesto Globoko-Povčeno-Zabrež. 6. junija je v prostorih Pivovarne Laško potekal sestanek glede rešitve problematike smradu, ki ga povzroča čistilna naprava. Študija podjetja, ki je ugotavljala izvor neprijetnih vonjav, je pokazala, da gre 75 % smradu pripisati virom industrijskih procesov, preostalih 25 % pa je komunalnega izvora. Na sestanku so predstavniki Pivovarne Laško prikazali rešitev problematike biofiltra, ki je krivec za smrad na industrijskem delu. Že do konca poletja naj bi se tako zaključila dela v vrednosti 200.000 EUR, ki bodo na problematičnem območju zagotovila prijetnejše vonjave. V postopku reševanja problematike so tudi predstavniki Komunale Laško. V Krajevni skupnosti Rimske Toplice se žal skoraj vsako leto soočamo tudi z vremenskimi nevšečnostmi, zlasti s hudim deževjem, ki uničuje makadamske ceste. Za obnovo slednjih se zaradi težavnega in hribovitega terena porabi veliko denarja, kar pa za skromen proračun naše krajevne skupnosti predstavlja prevelik finančni zalogaj. Zato na tem mestu dovolite zahvalo podjetju Apnenec, d. o. o., iz Zidanega Mosta. Večkrat nam namreč donirajo tampon za ceste in na ta način lahko pogosteje pomagamo pri obnovi in vzdrževanju makadamskih poti. Posebej je treba izpostaviti problematiko kategorizacije cest. Lokalne ceste in javne poti, ki so vrisane in hkrati niso odpisane kot javno dobro, namreč nimajo zaključenega postopka kategorizacije. Žal se velikokrat soočamo z nasprotovanji in negodovanji lastnikov zemljišč, po katerih potekajo omenjene krajevne skupnosti/gospodarstvo ceste in poti. Gre za nerazumljivo početje, saj so ceste vendarle namenjene vsem krajanom, občanom, državljanom oziroma vsem uporabnikom. Čimprejšnji prepis v javno dobro lastnikom hkrati predstavlja manjše finančno breme, saj na ta način eliminirajo strošek davka na zemljišče. Naj nam ob zgoraj zapisanih besedah in reševanju omenjenih težav v mislih odzvanja najpomembnejši verz naše Zdra-vljice: »... ne vrag, le sosed bo mejak.« Vsem želim lep preostanek poletja. Matjaž Knez, predsednik KS Rimske Toplice POPRAVEK PRISPEVKA INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV V OBČINI LAŠKO V LETU 2015_ V junijski številki Laškega biltena je v prispevku AJPES-a prišlo do napake pri številčnih podatkih. Za napako se opravičujemo in objavljamo pravilne podatke. Gospodarske družbe laške občine so v letu 2015 ustvari- le 247.288.000 EUR prihodkov ali 13 % več kot v letu prej, poslovno leto pa končale z neto čistim dobičkom v znesku 16.729.000 EUR, medtem ko so leto prej končale z negativnim poslovnim izidom v znesku 14.522.000 EUR. Samostojni podjetniki laške občine so lani ustvarili 28.469.000 EUR prihodkov ali 1 % manj kot v letu prej in 2.001.000 EUR neto podjetnikovega dohodka (dobička). Uredništvo Laškega biltena 13 Direktor Komunale Laško na okrogli mizi o vlogi vodnih virov_ Bled Water Festiva V okviru Blejskega vodnega festivala 2016 (Bled Water Festival 2016) je 17. 6. potekala okrogla miza »Vloga vodnih virov v gospodarskem razvoju«, ki so se je udeležili Mateja Tavčar, namestnica generalnega direktorja Direktorata za vode in investicije z Ministrstva za okolje in prostor, dr. Mihael Jožef Toman z Biotehniške fakultete, Matej Oset kot predstavnik Pivovarne Laško in Pivovarne Union in Tomaž Novak, direktor Javnega podjetja Komunala Laško. Moderator okrogle mize je bil Dejan Ladika. Glavni poudarek okrogle mize je bil ozaveščanje širše javnosti o problematiki voda tako v Sloveniji kot po svetu. Sodelujoči so pojasnjevali, kako bogata je Slovenija z vodo in ali obstaja nevarnost privatizacije vodnih virov. Govorniki so se lotili tudi tematike pridobivanja koncesij in vprašanj, ali je voda prepoceni in zato zanimiva za tujce. Spregovorili so tudi o primerih dobrih praks in o tem, kako naj pri izkoriščanju vodnih virov sodelujejo država, industrija in lokalno okolje ter končni uporabniki. Tomaž Novak, direktor Komunala Laško prejela nagrado za NAJBOLJ OKUSNO VODO_ Na Bledu je 16. 6. in 17. 6. potekal prvi mednarodni Blejski vodni festival (Bled Water Festival), ki ga je 16. 6. na smučišču Straža Bled odprl blejski župan Janez Fajfar. Na vodnem festivalu so se predstavili različni inovatorji z vodnega področja. Po končani predstavitvi so obiskovalci prireditve degustirali vodo iz različnih krajev Slovenije in ocenjevali, katera voda je najbolj okusna. De-gustacije smo se udeležili tudi s strani Komunale Laško kot izvajalci gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Laško. Ivan Verbovšek in Janko Tovornik sta obiskovalcem postregla z vodo iz javnega vodovoda, kakršno pijemo v občini Laško. Po oceni obiskovalcev je na osnovi prejetih glasovnic kot najbolj okusna zmagala prav naša voda, kar je lepo priznanje za naše podjetje, ki je šele pred kratkim pričelo z vzdrževanjem vodovoda v občini Laško. Ivan Verbovšek, vodja vzdrževanja vodovoda Sprememba cen ravnanja z odpadki v Občini Laško_ Občinski svet je na 14. redni seji sprejel nove elaborate o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe ravnanja z odpadki v občini Laško. Elaborata o oblikovanju cen izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov je predlagala celjska družba za ravnanje z odpadki SIMBIO, elaborat o oblikovanju cen zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov pa Komunala Laško. S sprejetjem teh elaboratov so bile potrjene nove višje cene ravnanja z odpadki v občini Laško, ki so stopile v veljavo s 1. 7. 2016. Glavni razlog povišanja cen družbe SIMBIO je bila sprememba zakonodaje, ki je poostrila kriterije za obdelavo in predelavo odpadkov, kar je posledično pomenilo izvedbo nove investicije na področju tehnološke rešitve biostabilizacije. Del cene, ki se nanaša na storitve Komunale Laško, pa je nekoliko višji zaradi upoštevanja dejanskih količin odpadkov, realiziranih v letu 2015, ki so bile večje od tistih iz leta 2013, ko je bila sprejeta zadnja uskladitev cen. Skupna cena za ravnanje z mešanimi komunalni odpadki (MKO), odpadno embalažo (OE) in biološkimi odpadki (BIO) se je povečala za 17,2 %, brez upoštevanja bioloških odpadkov pa za 13,6 %, kar je razvidno iz spodnje tabele (vse cene so brez DDV). 14 komunala PRIMER OBRAČUNA C ENE ZA 1 OSEBO Z BIO ODPADKI POTRJENA CENA PREDRAČUNSKA CENA Cena ftJkg Količini Vrednost brez Količina Vrednost Oseba z BIO odpadki kgfosebo DDV Cena íükg kg'osebo brez DDV 3 Zbiranje in odvoz MKO JI 0,030 11,595 0.343 0 02749 12.695 0,349 1 Zbiranje in odvoz storitev MKO 0,164 11,595 1,903 014666 12685 1,860 3 Zbirtanje in odvoz OE - JI 0.012 5 28£J 0.062 0.00703 7 294 0,051 2 Zbiranje in odvoz OE - storitev 0.342 5,28& 1812 028217 7 294 2,058 S Zbiranje in odvoz BIO JJ 0.056 3.976 0 223 0 05391 4 125 0,222 5 3 Zbiranje in dvoz SlO storitev 0,158 3,976 0628 014432 4 125 0,596 Obdelava MKO -JI* 0,02)6 8,291 0 216 0 02592 9270 0,240 Obdela-.'a MKO ■ storitev " 0.052 8.291 0,435 0 06111 9270 0,566 Obdelava BIO JI 0.05071 4.125 0.209 O Obdelava GlO storitev 0 03542 4 125 0,146 S Odlaganje odpadkov - Ji* 0,029 2,902 0 084 0 03024 6 693 0,202 i s Odlaganje odpadkov - stontev * 0.023 2.902 0.066 0 03948 6693 0,264 Skupaj 0.892 5,772 0.90446 6,765 INDEKS 1.000 1,172 *Cene so določene z elaborati podjetja Simbio. PRIMER OBRAČUNA CENE ZA 1 OSEBO potrjene cene delež predlagane cene delež % povijanja 1 Z 3 4 3f1 Komunala 4,971 0,061 5,136 0.759 3.32 Simbio o,aoi 0,139 1,629 0,241 103,3 Skupaj 5,772 1000 6,765 1.000 17,2 Iz primerjalne tabele deležev posameznih izvajalcev v skupni obračunski ceni za eno osebo izhaja, da so se cene Komunale Laško povečale za 3,32 %, cene družbe SIMBIO pa so se več kot podvojile. Podrobnejše informacije se nahajajo na spletni strani Komunale Laško (www. komunala-lasko.si), kjer so dostopni vsi elaborati, ki so osnova za spremembe cen. Komunala Laško Odvoz blata iz greznic in MKČN Občinski svet je sprejel Elaborat o oblikovanju storitev, povezanih z nepre-točnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami. S tem je tudi v občini Laško uveljavljena storitev obveznega praznjenja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav na tistih območjih, kjer ni zgrajenega kanalizacijskega omrežja. Gospodinjstva, ki so priključena na javni vodovod, bodo to storitev plačevala sukcesivno, in sicer vsak mesec: storitev izvajanja 0,282 €/m3 porabljene vode po števcu in storitev javne infrastrukture 1,170 € na mesec za priključek. Gospodinjstva, ki niso priključena na javno vodovodno omrežje, ki koristijo lastni vodni vir, bodo storitev plačevala prav tako sukcesivno, vsak mesec. Storitev izvajanja 0,282 €/m3 porabljene vode po pavšalu 4,5 m3 na osebo na mesec in storitev javne infrastrukture 1,170 € na mesec za priključek. Komunala Laško, d. o. o., kot izvajalec javne službe mora v skladu z 10. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/15) zagotoviti prevzem blata iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav enkrat na tri leta. Gospodinjstva iz registriranih kmetijskih gospodarstev, ki blato iz obstoječe greznice oz. male komunalne čistilne naprave ali komunalno odpadno vodo iz nepretočne greznice uporabljate kot gnojilo v kmetijstvu, v skladu z Uredbo o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 62/2008) pozivamo, da v kolikor še niste izpolnili vloge, ki je bila priložena Laškemu biltenu št. 54, da le-to izpolnite, da boste od dneva oddaje popolne vloge dalje oproščeni plačila odvoza blata skladno z določili uredbe. S praznjenjem pretočnih in nepre-točnih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav je Komunala Laško pričela na območju KS Laško in KS Marija Gradec. Pred prihodom vas bomo kon-taktirali po telefonu ali z dopisom, da se dogovorimo za termin praznjenja. V kolikor prvo praznjenje potrebujete interventno, nas kontaktirajte na tel. št. 734 44 19 (Bojana Mastnak). Za dodatne informacije lahko pokličete na telefon 733 87 14 (Luka Picej) ali 733 87 05 (Andrej Kaluža) ali pridobite dodatne informacije na www.la-sko.si ali www.komunala-lasko.si. JP Komunala Laško, d. o. o., Občina Laško 15 Laško Pivo in cvetje vedno festival dobrih zgodb Letošnji festival je kljub nekaj manj vabljivim vremenskim okoliščinam privabil v Laško 110 tisoč obiskovalcev, kar potrjuje, da postaja cilj ljubiteljev dobre glasbe, ne glede na vreme. Obiskovalci so letos popili 200 tisoč festivalskih vrčkov piva. Zmagovalci takšnega festivala so vsi, gostje, gostinci, trgovci, hotelirji, glasbeniki, lokalna kulturna, športna in hortikulturna društva, drugi sodelujoči in organizatorji. Letos ima festival še nove zmagovalce, prejemnike glasbil, ki so jih prejeli na osnovi pobude organizatorja, ki je s simbolično vstopnino zagotovil sklad za podporo mladim slovenskim glasbenim talentom in ljubiteljskim skupinam. Prve štiri kitare s podpisom rock idola Phila X bodo podeljene že novembra. Nadaljevanje te akcije sledi. Ko se pišEjo dobre zgodbe Festival Laško Pivo in cvetje je nedvomno festival dobrih in pozitivnih zgodb. Prinaša prepoznavnost Laškega, lokalnih turističnih kapacitet, krepi lokalno gospodarstvo, promovira dejavnost domačinov s področja ohranjanja kulturne dediščine, zgodovine hortikulture v teh krajih, športa in vrste drugih dejavnosti. Hkrati je eden najmočnejših trženjskih dogodkov za organizatorja Pivovarno Laško Union, ki v novih lastnikih, družbi Heineken, dobiva močnega zaveznika za širše, še bolj mednarodno nadaljevanje tudi v prihodnje. Festival je letos doživel nekaj prelomnic, ki oblikujejo njegovo novo, prihodnjo podobo. VSTopNiNA Prva pomembna prelomnica je gotovo uvedba vstopnine, ki je letos znašala 2 evra, kar je enako ceni vrčka piva. Kot je na novinarski konferenci v soboto, 16. 7. dejal Matej Oset, član uprave Pivovarne Laško Union, bo simbolična vstopnina ohranjena tudi v prihodnje. Njen namen in vloga bo širša, a organizatorji želijo, da vpliva tudi na spremembo odnosa in pogleda obiskovalcev do dogodka, ki ga skozi vstopnino ocenjujejo in cenijo drugače. Zbrana vstopinina je namenjena podpori razvoju slovenskih glasbenih talentov in ljubiteljskih skupin. Urban Centa, programski direktor festivala, je pojasnil, da je izbor prejemnikov opravljen v sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti Republike Slovenije. Ta organizira festival mladinskih skupin Slovenije, festival Vizije, ki med drugim spodbuja tudi mladinske rock skupine. tf»**SdK Prvi dobitniki donacij so tako: skupina Infected s Ptuja, zasedba Sandra Erpe iz Straže, Diareja eksploziv iz Ljubljane in Polna luna iz Zgornjih Gameljn. Nagrajenci bodo prejeli električne kitare Framus Artist Serie Phil XG. Gre za vrhunski model kitare, ki ga je oblikoval eden najuglednejših glasbenih gostov letošnjega festivala, kitarist skupine Bon Jovi in eden najboljših kitarskih virtuozov na svetu Phil X, ki jih je na novinarski konferenci tudi osebno podpisal. Kitare so izdelane v Nemčiji in bodo gotovo navdih mladim umetnikom. Podelitev kitar nagrajencem bo predvidoma novembra. Skrb za okolje Drugi pečat je še odgovornejši odnos do okolja, ki bo v prihodnje gotovo le še pridobival na pomenu in veljavi, tako s področja uvajanja tehnologij, kot tudi drugih storitev, vključno s povratno embalažo. Gre za spremembo festivalske kulture, pri kateri bi bilo nerealno pričakovati vidne rezultate že prvo leto. Takšne spremembe so dolgotrajni procesi, povezani z osveščanjem in dvigom zavedanja o odgovornosti do okolja. A se kljub temu že letos lahko pohvalimo z dvema tonama zbranih plastičnih kozarcev. S pomočjo družbe Slopak bodo i ¡MtEJi . «t P i J5? i < % - reciklirani, zaradi česar bomo za izdelavo novih porabili 4 tone nafte manj in zmanjšali za 3 tone emisij CO2. Pivovarna Laško bo tako za projekt Laško moje mesto donirala 2.000 evrov. Prihodnje leto pa bomo zagotovili še več zbiralnikov, predvsem izven mestnega središča, po ključnih vpadnicah, kjer se gostje gibljejo v času festivalskih dogajanj. Na tem mestu je potrebno izreči pohvale tudi Komunali Laško, ki je vsako jutro vzorno očistila mesto, da je dnevno in poslovno življenje teklo brez ovir. Cvetje, cvetje in še enkrat cvetje Tretji letošnji pečat festivalu pušča izjemno močan povratek vloge cvetja v festivalsko dogajanje, ki je tokrat s svojo kreativnostjo, številnimi novimi lokacijami, razstavami in bogatimi aranžmaji krepko zasenčil pretekla leta. Zasluga gre Hortikulturnemu društvu Laško in številnim cvetličarjem, ki so prizadevno stopili k organizaciji. Preskok, ki je bil s cvetličnimi postavitvami in razstavami narejen letos, pomeni vrnitev cvetja v festivalsko dogajanje ne le v imenu festivala, temveč tudi v njegovi vizualni podobi. Res iskrene čestitke vsem, ki so bili vpeti v hortikulturo. Skrb za kulturno dediščino Pečat daje festivalu tudi izjemno zgledna in ustvarjalna simbioza med etnografskim programom, ki varuje in predstavlja lokalno zgodovinsko dediščino z novodobnim načinom življenja. Ustvarjalci etno programa so pripravili skladen, zelo kompakten, jasen in zanimiv program vsebin, ki so jih v treh dneh dosledno in z izjemno vsebinsko barvitostjo ter slikovitostjo izvedli. Kdor ni obiskal etno vasi, ni bil na letošnjem festivalu. Glasba je ključni motiv za obisk Festival Laško pivo in cvetje je v resnici in najprej glasbeni festival. V zadnjih treh letih je z opaznim dvigom kakovosti glasbenih izvajalcev postal stalnica v koledarjih glasbenih urednikov, novinarjev in več kot sto tisoč ljubiteljev dobre glasbe. Prav glasba je tisti prvi motiv za obisk in v skladu s temi pričakovanji bo potrebno ravnati in izbirati izvajalce tudi v prihodnje. Bolj ko bo čvrsto glasbeno jedro obiskovalcev, manj bo vreme vplivalo na število festivalskih gostov. Edinstvenost festivala Laško Pivo in cvetje ostaja naravnanost k široki publiki ljubiteljev glasbe, od domače narodno -zabavne glasbe in popa, do tršega roka, pa latino ritmov, soula, reggae, R^n^B, do elektronske in tudi nekoliko zahtevnejše glasbe, ki se spogleduje s klasiko ali muzikalom. Zahvala Organizator in glavni pokrovitelj dogodka Pivovarna Laško Union se zahvaljuje vsem obiskovalcem festivala, vsem partnerjem v tem projektu, Laščanom in Laščankam, svojim sodelavcem in sodelavkam, ki so profesionalno in dovršeno pripravili še enega v zgodovinskem nizu festivalov Laško Pivo in cvetje. Nasvidenje na 53. festivalu Laško Pivo in cvetje v letu 2017! [AŠKO pivo cvetje tmSl ii IV • I 'M m * A z $ T. * II MF '1 M Ol.fljj T4 ■ iw*m m www.pl 17 turizem CVETJE NA FESTIVALU LAŠKO PIVO IN CVETJE 2016 Hortikulturno društvo Laško vsako leto tradicionalno poskrbi za cvetoči del prireditve. Naše udejstvovanje smo letos razdelili na tri sklope, saj želimo povrniti slavo imenu, ki ga je prireditev Laško Pivo in cvetje festival primarno dobila. 1. hortikulturna razstava - o(b)stanite v cvetju Pripravili smo hortikulturno razstavo z naslovom O(B) STANITE V CVETJU!, ki si jo je bilo moč ogledati na dveh lokacijah: v parku Zdravilišča Laško in Thermane ter v avli Kulturnega centa Laško. Veseli smo bili odziva razstavljavcev, saj so svojo dejavnost predstavili sponzorsko. 3. PARADA Na tradicionalni nedeljski zaključni paradi Hortikulturno društvo Laško poskrbi za aranžmajski del velikega dela sodelujočih v povorki. V prihodnjih letih imamo načrt razstavo razširiti in ji dati večji in primernejši poudarek v programu prireditve same. 2. OKRASITEV MESTA V ČASU FESTIVALA LAŠKO PIVO IN CVETJE V namen festivala Laško Pivo in cvetje je bilo zasajenih 1223 sadik, ki so bile v različnih loncih porazdeljene po mestu in ostajajo na tem mestu do jeseni. Cvetlična zasaditev s strani hortikulture tako krasi železniško postajo Laško, trato pri trgovini Spar in vremenski hišici, vhode Kulturnega centra Laško, Muzeja Laško in Pivovarne Laško. Posebne konstrukcije iz cvetja v obliki pivskih vrčkov si je moč ogledati na razglediščih na mostu, ki prečka reko Savinjo. V namen prireditve je naše društvo pripravilo tudi posebna plavajoča aranžmaja - čolna polna cvetja na Savinji, okrasilo je prizorišče Etno vasi, razstavo v Muzeju Laško, odra Jubilej-nik (Aškerčev trg) in Club (občinsko dvorišče) ter prizorišče za »Kmečko ohcet«. Letos so nas pod okriljem našega društva razveseljevali: skupina otrok OŠ Laško, Javno podjetje Komunala Laško, Društvo narodnih nož in ohranjanja kulturne dediščine Domžale, kočija s konjsko vprego - Janez Resnik (Moravče), Klub starodobnikov »Večno mladi« Šentjur - sekcija kolesarji, Swing Rookies Celje (plesna skupina), Citroen klub Slovenije (starodobna vozila) in Motoristično društvo Črna smrt. Sodelovanje našega društva na prireditvi poteka že od leta 1964. Prizadevni člani vsako leto prostovoljno poskrbijo za okrasitev, aranžiranje, prevoz in namestitev cvetja. Pri tem in predvsem pri zalivanju cvetja nam vsako leto velikodušno pomagajo delavci Komunale Laško, za kar smo jim neizmerno hvaležni. Veseli smo, da se v zavesti občanov krepi občutek zavedanja prostovoljnih ur in truda naših članov, ki so vložene v prireditev. Hvala vsem za izkazano podporo in odobravanje. Občutili smo ga predvsem na zaključnem nedeljskem delu, kjer je z aplavzom cvetje »premagalo« pivo. Metoda Benedek, predsednica Hortikulturnega društva Laško 18 turizem TURISTIČNO DRUŠTVO LAŠKO 3. Kavarniški večer_ V soboto, 25. junija 2016, smo 3. Kavarniški večer posvetili Milanu Ferležu Žajfeku. Kljub slabši vremenski napovedi smo vztrajali v Vili Monet in skupaj pričarali zanimiv večer spomina na kitarskega virtuoza. V goste smo povabili Tatjano Ferlež, Milanovo življenjsko sopotnico, in Borisa Šinigoja, Milanovega prijatelja iz mladosti in glasbenega sopotnika. Romantičen uvod v večer je pripravil Max trio s Ferležovo skladbo »Tri miniature«. Spomine na Milana Ferleža je preko video dnevnika predstavil tudi Dani Piavec. Večera pa vsekakor ne bi bilo brez fantastične tehnične ekipe ŠMOCL-a pod vodstvom Jurija Šuhla. Hvala KUD Romanika in STIK-u za soorganizacijo in hvala vsem vam, ki ste se udeležili našega Kavarniškega večera. Spoznali smo cerkev sv. Martina v Laškem V četrtek, 9. 6. 2016, smo izvedli 4. brezplačno vodenje po našem mestu za prebivalce Laškega. Tokrat nas je po cerkvi sv. Martina popeljala Anka Aškerc, ki je bila dolga leta ravnateljica Zavoda za spomeniško varstvo v Celju, vodila pa je tudi obnovitvena dela v cerkvi sv. Martina. Bilo je zanimivo in poučno. Nadaljujemo v septembru! Boštjan Vrščaj Vabimo vas na 4. Kavarniški večer Sobota, 20. 8. 2016, ob 19.30 Spodnji vrt Savinje Življenje ob Savinji in razstava Kopalna moda -tflffir ■ jéoik. Turistično društvo Laško v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje in Muzejem Laško vabi na 4. Kavarniški večer na temo Življenje ob Savinji in razstavo Kopalna moda Muzeja novejše zgodovine Celje. Lepo vabljeni! IN NASTALA JE HIŠKA ..._ ... v krošnjah več desetletnih bukev ter v družbi hrasta in javorja, pol ducata metrov visoko nad zemljo. Takšna čisto prava. S stenami in streho, okni in vrati, stropom in podom vas pričakuje vse dni v letu. Naredili smo jo iz popolnoma naravnih materialov, vseeno pa ima vse moderne pritikline, ki jih človek dandanašnji pričakuje. Pa vendar to ni samo hiška nekje v zraku. Ta hiška je posebna in njena posebnost se zrcali v detajlih ... Velika večina je narejena iz lesa. Postavljena je na trdne stebre okoliškega hrasta in njen lesen skelet je prav tako iz južno štajerskih gozdov. Streha je takisto lesena, pokrita s skodlami. 1418 jih je pribitih na streho, da prihranimo štetje. Za fasado smo uporabili več kot 160 let star les stare kaš-če, ki jo je načel zob časa in ga tako rešili pred dokončnim propadom. V notranjosti vas pričaka star hrastov pod, stene pa so obdelane z naravno glino oziroma ilovico. Glineni omet se nikoli dokončno ne posuši, saj višek vlage iz prostora jemlje, manjko pa oddaja nazaj v prostor. S tem v hiški skozi celo leto vzdržuje prijetno klimo z relativno zračno vlago med 55 in 65 %, ki daje v toplih mesecih občutek hladu in obratno v zimskih mesecih. Takoj, ko boste v hiško vstopili, boste zaznali lep in blago dišeč vonj. Ta blagodejen vonj izhaja iz čreslovin in eteričnih olj lesa, iz katerega je narejeno masivno pohištvo v hiški. Cemprin, se mu reče. Imenujejo ga tudi švicarski visokogorski bor in tudi kralj Alp. Plemenit les drevesa, ki raste med 1800 in 2300 metri nad morjem, prenaša eks-tremne vremenske razmere. Sposoben je preživeti tudi pri temperaturah do -50 °C. Ker ima zelo kratko vegetacijsko dobo - raste zgolj tri mesece v letu - hrani v sebi obilo naravne smole in eteričnih olj. Vonj lesa cemprina znanstveno dokazano deluje antialergijsko in blagodejno vpliva na dihala. Prav tako so znanstveno dokazani njegovi blagodejni učinki na počutje ljudi. Vonj cemprina človeku upočasnjuje srčni utrip in ga pomirja. Posledica je miren in trden spanec ter zato prešerno in dobro razpoloženje naslednje jutro. Prav gotovo niso bile spalnice in družabni prostori na Tirolskem že pred več kot 150 leti obloženi prav s tem lesom. In nenazadnje ... Ker smo naravi iztrgali par teh plemenitih dreves, smo se potrudili, da ga naravi tudi vrnemo in pri nas Na Škaluc posadili nekajletno drevesce cemprina. Valerija Hrastelj 19 turizem APITURIZEM ALI ČEBELARSKI TURIZEM Čebelarstvo ima v Sloveniji bogato tradicijo in velik pomen ter je del slovenske kulturne dediščine. V svetu je Slovenija poznana kot dežela čebelarjev. Čebelarska zveza Slovenije, kot ena od najbolje organiziranih nacionalnih čebelarskih organizacij, uživa izjemno spoštovanje in priznanje v svetu v tem, da čebelarji pri nas čebelarijo »z dušo«, da so naši čebelji pridelki naravni, da ohranjamo in ščitimo našo avtohtono kranjsko sivko kot eno od najbolj zaželenih vrst čebel na svetu. Obiski čebe-larstev in predstavitve pomena čebel so postajali vse pogostejši in porodila se je ideja o razvoju čebelarskih oz. apidoži-vetij. S pojavom in razvojem apiturizma se oblikuje povsem nova dimenzija pojmovanja turizma, potovanj in počitnic ter njihovih učinkov. Apiturizem predstavlja razvoj in promocijo zelenega, ekološkega, trajnostnega turizma. Predstavlja ključni segment zelenega gospodarstva in s tem turistični produkt, ki temelji na inovativnosti, razlikovalni prednosti in visoki dodani vrednosti. Obsega okoljski, družbeni, gospodarski in podnebni vidik, torej vse štiri temelje trajnostnega turizma. Prav elementi trajnostnega razvoja so največja konkurenčna prednost. Osnova za uspešen razvoj apiturizma je povezovanje čebe-larstev, ponudnikov turističnih proizvodov, turističnih društev, lokalnih skupnosti in države ter partnerski nastop pri oblikovanju ponudbe, pozicioniranju in trženju. Pri ponudnikih apiturizma obiskovalci spoznajo čebelarsko kulturno dediščino, medovite rastline, pomen čebel za okolje, življenje in člane čebelje družine ter njihovo vlogo v panju ... Apitu-rizem je tako priložnost osveščanja otrok, mladine in širše javnosti o pomenu ohranjanja okolja, čebel in čebelarstva, kulturne dediščine ter o pomenu lastne pridelave hrane in pomenu celotnega kmetijstva. Organizirane so številne delavnice risanja panjskih končnic, peke medenjakov in izdelave lecta, dražgoš-kih kruhkov, izdelave sveč in drugih izdelkov iz čebeljega voska itd. Slovenija je prva in trenutno edina država, ki uvaja certificiranje ponudnikov apiturizma. Certifikati odličnosti zagotavljajo nadzor nad ponudbo in kakovostjo storitev ter spodbujajo konkurenčnost. Trenutno imamo uspešno certificiranih 31 ponudnikov. Certificiranje pomeni presojo specializiranosti in usmerjenosti dejavnosti različnih ponudnikov kot npr. kmetij, muzejev, prodajaln ter ocena izpolnjevanja kriterijev za pridobitev certifikata dobrega ali odličnega ponudnika apiturizma. Ena, dve ali tri čebelice označujejo zadovoljevanje osnovnih pogojev, urejenosti objektov ponudnika in okolice, ekološko ali biodinamično čebelarjenje, sposobnost privlačne predstavitve dejavnosti in produktov, inovativnost embalaže, sposobnost ustvariti apidoživetje, elementi presenečenja ipd. Ponudniki apiturizma v Sloveniji so povezani v Sekciji za apiturizem, ki deluje pod okriljem Čebelarske zveze Slovenije. Vodi jo Blaž Ambrožič, ki je eden od ponudnikov čebelarskega turizma. Cilj sekcije je povečati prepoznavnost slehernega ponudnika in s tem obisk ponudnikov apiturizma. To bi prispevalo k večji prepoznavnosti čebelarstva, povečanju osveščenosti širše javnosti, odnosa do čebel in okolja ter tudi k prepoznavnosti odličnih čebeljih pridelkov. Obiščite ponudnike apiturizma in presenečeni boste nad njihovo ponudbo. Naj si gre za ležanje na panjih, izdelovanje izdelkov iz čebeljega voska, peko medenjakov ali klepet ob medici . naši čebelarji se vam bodo posvetili z ljubeznijo in znanjem. Obiščite jih, ne bo vam žal! Tanja Magdič DOBROTE IZ KRUŠNE PEČI_ Kmetija Bezgovšek iz Doblatine vas vsako soboto vljudno vabi na mestno tržnico, kjer vam po novem nudi razne vrste kruha iz krušne peči in druge pekovske izdelke. Vsi izdelki so narejeni izključno ročno na tradicionalni način in brez umetnih dodatkov. Možna so tudi predhodna naročila, tako vsakdo lahko dobi tisto, kar si želi. VABLJENI NA DAN ODPRTIH VRAT NA EKOLOŠKI KMETIJI RAZBORŠEK V soboto, 17. 9. 2016, bo na ekološki kmetiji Razbor-šek na Strmci v sodelovanju z Združenjem ekoloških pridelovalcev in predelovalcev - Deteljica organiziran dan odprtih vrat. V času med 10. in 14. uro se boste lahko seznanili s pridelavo na ekološki kmetiji Razboršek - z živinorejo, zelenjadarstvom, poljedelstvom, posebnostmi ekološke pridelave, ogledali si boste lahko postopek predelave sadja iz visokodebelnih sadovnjakov v sok in pridelke tudi pokusili ter jih nenazadnje tudi kupili. Na kmetiji bodo svojo ponudbo predstavile še nekatere druge ekološke kmetije iz bližnje in širše okolice, ki so članice združenja. Tudi za glasbo bo poskrbljeno s strani tria MOST. Vljudno vabljeni! 20 tpu L1U9J1 thermana POLETJE V DRUŽBI DOBREGA POČUTJA Poletje je čas počitnic in zasluženega oddiha. V teh prelepih, toplih poletnih dneh v družbi dobrega počutja poskrbimo za osvežitev, zdravo zabavo in raz-vajanje. V nadaljevanju z vami delimo nekaj najlepših utrinkov poletnega dogajanja v Thermani Laško. Dogodivščine pri Grajskih igralih Tudi letošnje poletje smo v sodelovanju s Knjižnico Laško in Stikom Laško za vas pripravili Knjižnico na trati. V prijetnem hladu dreves zdraviliškega parka smo se ob lepem vremenu pri Grajskih igralih družili vsako prvo soboto v mesecu. Pravljično urico, listanje knjig in revij smo obogatili z brezplačnimi aktivnostmi za najmlajše - brezplačna gledališka predstava Miškinega gledališča KU-KUC, razstava svetil Muzeja Laško, delavnica izdelave svečk iz pravega čebeljega voska Čebelarskega društva Laško in ustvarjalnice s Thermaninimi animatorkami so pospremili uživanje na trati. V juniju so Grajska igrala gostila del pestrega dogajanja otroškega festivala Pisani balon. V okviru festivala smo v soboto, 18. junija, na zelenici pri Grajskih igralih pripravili Vodom-čkovo pravljično urico in ustvarjalnice. Prisluhnili smo glasbeni pravljici za najmanjše Princeska in Trubadur, ki jo je ob glasbeni spremljavi avtorice, violinistke Inge Ulokina, pripovedovala Thermanina animatorka Jana Damiš. Poletna zabava v Termalnem centru Po uspešni otvoritvi poletne kopalne sezone na bazenih Thermane Laško konec maja smo 19. junija pripravili poletno zabavo Skok v bazene Thermane Laško. Kljub kislemu nedeljskemu vremenu smo pod stekleno kupolo »žurali« cel dan. Dobro glasbo je vrtel Mr. Andy DJ z radia Antena Štajerska, plesale so Zverinice in mladi hip hop plesalec Maj Zimšek. Na bazenu je obiskovalce z nastopom presenetila godba z Vrhnike. Otroci so se lahko preizkusili v hoji po vodi v waterzorb žogah in uživali v vodnih nagradnih igrah. Thermanine animatorke so poskrbele tudi za vodno aerobiko in ustvarjalne delavnice, frizerke iz Frizerskega salona Petra pa za poletne pričeske naših obiskovalcev. 9. in 10. julija v Thermani Laško ni bil klasičen vikend. To je bil vikend, ko se je v Termalnem centru vse vrtelo okoli svetovno znanega laškega hmeljske-ga napitka. Na zunanjem kopališču Termalnega centra smo pripravili Ther-manin pivo fest, uverturo v tradicionalni festival Laško Pivo in cvetje. Obiskovalce so pričakali »pivska kulinarika« in degustacije, bogate nagradne igre, nastopi pihalnih godb z mažoretkami, obisk pivarja Pivovarne Laško ... - dobro počutje je bilo zagotovljeno. Vroč poletni vikend smo otvorili z nastopom Vaške godbe Vrh nad Laškim z mažoretami. Thermanina animacijska ekipa je poskrbela za vodno aerobiko, otroške ustvarjalne delavnice in vodne nagradne igre. Igrali smo beerpong, svoje znanje o hmeljskem napitku preizkusili v pivovskem mega kvizu in se sproščali z masažo na bazenu, edinstvenim pivovskim razvajanjem. Na pivo festu smo premierno predstavili novi Thermanini maskoti. Osveženemu Vo-domčku se je pridružila prijateljica Vo-domka. Skupaj bosta poskrbela za še več vragolij in nepozabnih doživetij v Ther-mani Laško. V nedeljo je pivovsko obarvan vikend doživel vrhunec z nastopom Laške pihalne godbe in Mažoret Laško. Laški pivar Pivovarne Laško je med obiskovalce razdelil sodček piva, predstavila sta se nam tudi hmeljski starešina in hmeljska princesa, najmlajše pa je presenetil Hmeljko, maskota Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije Žalec. Zahvaljujemo se vsem partnerjem in sodelujočim, ki so pomagali ustvariti nepozaben dogodek. Thermaninem pivo festu je sledil teden festivala Laško Pivo in cvetje 2016. Tudi letos smo v Thermani Laško z organizacijo brezplačnih lutkovnih predstav v sklopu spremljevalnega festivalskega programa v zdraviliškem parku poskrbeli za zabavo najmlajših. V petek, 15. julija, in soboto, 16. julija, smo gostili Kaličopkovo gledališče s predstavama Tika Taka in Čopkometer. Petkovo predstavo smo si ogledali pri Grajskih igralih, sobotno pa zaradi muhastega vremena v hotelu Thermana Park Laško. In ker v Thermani ne gre brez presenečenj, sta po predstavah občinstvo obiskala Vodomček in Vodomka ter rajala z otroki. Jesen počasi že trka na vrata in z njo nova doživetja v Thermani Laško. Prijazno vabljeni v družbo dobrega počutja! B. V NAPOVEDUJEMO: - SREČANJE ČLANOV THERMANA CLUBA Nedelja, 28. avgust, v Termalnem centru Thermana Park Laško - DRUŽINSKI DAN V THERMANI LAŠKO Sobota, 3. september, v Thermani Laško - TEKAŠKA DELAVNICA Z URBANOM PRAPROTNIKOM Sobota, 3. september, Gala dvorana hotela Thermana Park Laško - GRAJSKA NOČ ČAROVNIC Ponedeljek, 31. oktober, pri Grajskih igralih Podrobnosti in še več pestrega dogajanja najdete na www.therma-na.si. 21 thermana/stik NOVOST V THERMANI LAŠKO - STUDIO BIOMAX -CENTER ZA BIODIAGNOSTIKO IN BIOTERAPIJO PO METODI ZDENKA DOMANČICA V hotelu Thermana Park Laško se je 1. avgusta odprl nov Center za biodiagnostiko in bioterapijo po metodi Zdenka Domančica - Studio Biomax. V novem centru dr. Marko Per-šič (licencirani bioterapevt) izvaja slikanje in analizo energetskega polja ter bioterapijo. Zakaj je pomembno poznati svoje energetsko polje? S tem, ko spoznamo svojo auro, lahko bolj pozorno spremljamo dogajanja na psihofizični ravni. Pri diagnostiki energetskega polja je najbolj napredna najnovejša tehnologija dr. Korotkova iz Rusije. Dr. Konstantin Korotkov je med drugim začetnik znanstvene panoge imenovane Elek-trofotonika, ki znanstvenikom omogoča vpogled v človeško energetsko polje, kar je podlaga za lažje diagnosticiranje telesnih neravnovesij in motenj. Pri analizi energetskega polja pacienta se opredeli količina energije v energetskem polju, ravnotežje v energetskem polju in pretok energije v energetskem polju. Pri pretoku energije znotraj aure se preveri, kako delujejo naši energetski centri -čakre. Naredi se analiza uravnoteženosti posameznih čaker in ugotovi skupni pretok energije znotraj aure. Zelo zanimiv je tudi zadnji del analize, kjer se preveri, kako so povezani naši organi/sistemi v telesu z našim energetskim poljem. Ugotovi se, kateri organi/sistemi so energijsko preveč dejavni, kateri pa premalo. S pomočjo rezultatov diagnostike energetskega polja lažje ugotovimo težave posameznika in na ta način lažje poiščemo konkretne rešitve. Vsekakor je ena od učinkovitih možnosti »popravila« aure bioterapija po metodi Zdenka Domančica. Bioterapija deluje na bioelektromagnetni del telesa, ki je znan pod imenom aura, ki kaže na stanje in značilnosti telesa. To energetsko telo, aura, vpija življenjsko energijo in jo pošilja organom in žlezam. Energija je univerzalna življenjska moč, ki poganja delovanje telesa. Je sila, ki poganja naše telo. Bio-terapija po metodi Zdenka Domančica je ena najmočnejših in najuspešnejših energetskih metod tako za preventivo pred bolezenskimi stanji kot tudi za odpravljanje najrazličnejših težav, s širokim spektrom delovanja. Ta metoda je osnovana na dejstvu, da se telo zdravi samo - ob pomoči bioenergije, ki vsebuje življenjsko moč univerzuma. Metoda je natančna, izredno učinkovita in nima stranskih učinkov. Terapevt s svojim biopoljem vpliva na biopolje pacienta in uravnava presežke ali pomanjkanje energije na določenih delih telesa ali celem telesu s polaganjem rok. Ko je energija v energijskem polju pacienta uravnotežena, se s tem uravnoteži tudi pacientov imunski sistem. Bioterapevt je torej nekakšen »mehanik« imunskega sistema. Z okrepitvijo zdravega dela organizma se premaga oboleli del. Ko je imunski sistem uravnotežen, se prične samozdravljenje. Stanje se takrat izboljša ali pa tudi popolnoma popravi. Dr. Marko Peršič sMK STIK - CENTER ZA ŠPORT.TURIZEM. INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO OBČINE PRIJAZNE ČEBELAM V ZELENI PRESTOLNICI EVROPE Ljubljana, Zelena prestolnica Evrope 2016, je mesec julij tematsko posvetila čebelam in biodiverziteti. V okviru programa prireditev so organizatorji k sodelovanju povabili Občino Laško in Občino Idrija, ki sta poleg MO Ljubljana tudi nosilki laskavega naziva Čebelam prijazna občina (za leto 2015). Dogodek, ki je potekal v soboto, 9. 7., je v Točki.Zate in pred Mestno hišo v Ljubljani v treh sklopih z različnih vidikov predstavil dobre prakse spodbujanja čebelarstva in ohranjanja kvalitetnega na- ravnega okolja v omenjenih treh občinah. Župan občine Laško Franc Zdolšek je v svojem pozdravnem nagovoru posebej izpostavil 115-letno tradicijo čebelarjenja v Laškem in pomembne dosežke na tem področju ter poudaril zavezo občine, da tudi v prihodnje aktivno podpira razvoj čebelarstva in čebelarskega turizma. Slednje sta kot razvojno prioriteto izpostavila tudi župan občine Idrija Bojan Sever in župan MO Ljubljana Zoran Jankovič, ki se je dogodka udeležil v popoldanskih urah. Zbrane sta pozdravila tudi predsednika ČD Laško Franc Šolar, ki je izpostavil pomen prenosa čebelarskih znanj na mlajše generacije, za kar je v občini Laško odlično poskrbljeno, in potenciale nadaljnjega razvoja čebelarskega turizma, ter predsednik ČD Idrija Martin Kolenc, ki je izpostavil velik pomen dobrega medsektors-kega sodelovanja pri razvoju in implementaciji čebelarskega turizma. 22 stik Koordinatorka prireditve, Maruška Markovčič iz Odseka za razvoj podeželja v MO Ljubljana, je v nadaljevanju v sproščenem vzdušju vodila pogovore z izbranimi gosti iz vseh treh občin. Pokazalo se je, da aktivna podpora čebelarstvu, ki jo izkazujejo omenjene občine, rezultira v odličnih dosežkih, ti pa so vezani na specifike posameznega območja. Temeljne razlikovalne prednosti čebelarskega integralnega turističnega produkta v občini Laško so predstavili mag. Sandra Barachini, v. d. direktorice občinske uprave, Katica Škrinjar iz Thermane Laško, Špela Jur-košek iz Rimskih term in Franc Šolar. Povabili so k raziskovanju, spoznavanju in razvajanju ob medenih zgodbah Laškega, ki edine v Sloveniji omogočajo celostno doživetje medenega well-nessa, ter k sproščanju v čebelnjaku ob zdravilnem aerosolu in ogledu prikaza krašenja lectovih src v Čebelarstvu in lectarstvu Šolar. Idrijski kolegi so povabili v Mestni če belnjak in k ogledu čebelarske učne poti, ljubljanski kolegi pa so posebej izpostavili programe urbanega čebelarjenja ter povabili na Čebe- ljo pot po Ljubljani in njeni neposredni okolici. Dogajanje so popestrile stojnice, na katerih je bila predstavljena čebelarska ponudba vseh treh občin, TIC Laško in TIC Idrija pa sta predstavila tudi širšo turistično ponudbo obeh destinacij. Poleg tega so v paviljonu Točka.Zate potekale delavnice, v okviru katerih je Tatjana Šolar predstavila krašenje lectov, obiskovalke pa so lahko izkusile tudi blagodejne medene masaže rok (Thermana Laško) in masaže rok z voskom (Rimske terme). Marina Bezgovšek S FESTIVALA LAŠKO PIVO IN CVETJE NA SLOVENSKO NOČ V NOVIGRAD Občini Laško in Novigrad ne povezuje le turizem, ampak mnogo več. Občini sta v letih sodelovanja stkali prija-teljstko vez, ki se kaže v kulturnem in gospodarskem povezovanju. Med festivalom Pivo in cvetje je Laško obiskala delegacija iz Novigrada, vključno z županom Novigrada Anteom Milosom in direktorico Turistične skupnosti mesta Novigrad Vesno Ferenac. Na protokolarnem srečanju v petek, 15. julija, so v avli Kulturnega centra Laško predstavniki iz Laškega in Novigrada predstavili sodelovanje med občinama. »Naša dolgoletna želja je, da se povezujemo s turističnimi kraji izven naše države, s kraji, ki imajo dolgoletno turistično tradicijo. Novigrad to prav gotovo je,« je na srečanju povedal župan občine Laško Franc Zdolšek in dodal, da so z občino Novigrad hitro našli skupno točko in v nekaj letih stkali dobro prijateljstvo. Tudi župan občine Novigrad-Cittano-va Anteo Milos je sodelovanje v Laščani opisal kot zelo uspešno in dodal, da sta tudi STIK Laško in Turistična skupnost mesta Novigrad pripomogla k dobrem sodelovanju. Hkrati se je dotaknil trenutnega dogajanja v Evropi in poudaril, da je sploh danes pomembno ohranjati dogodke, ki združujejo in povezujejo različne ljudi in narode, pri tem pa moramo sami biti dober primer, kako sodelovati in širiti prijateljstvo. »Mislim, da so takšna sodelovanja in neformalna srečanja dobra, da se ljudje spoznajo. Treba je poudariti, da je naše sodelovanje nastalo prav na podlagi prijateljstva med Marjanom Obrezom iz Laškega in Želj-kom Valentom iz Novigrada, ki sta zgradila sodelovanje z ostalimi subjetki v tej uspešni novigradski-laščanski zgodbi,« je še povedal Milos. Sicer pa občini priprav- ljata tudi nov projekt s prostovoljnimi gasilci, kar predstavlja nov kamenček v mozaiku medsebojnega sodelovanja. Ker obe občini povezuje turizem, je na srečanju beseda stekla tudi v tej smeri. Okoli 1.200.000 nočitev je ustvarjenih v Novigradu, od tega je 37 % slovenskih gostov. V občini Laško je v lanskem letu bilo zbeleženih okoli 280.000 nočitev, v zadnjem polletju pa se je povišala rast nočitev hrvaških gostov. V Ther-mani tako beležijo 5 % rast, v Rimskih termah pa so v letošnjem letu zabeleželi 35 % več nočitev hrvaških turistov. Direktorica STIK-a Janja Urankar Berčon je izrazila željo, da bi v naš kraj privabili še več hrvaških gostov, hkrati pa si tudi v nadaljevanju želijo širiti sodelovanje med občinama Laško in Novigrad. Slovenska noč 2016 v Novigradu Povezovanje in sodelovanje občin se je nadaljevalo v soboto, 23. julija, ko je v organizaciji STIK-a v Novigrad odšla delegacija iz Laškega, vključno s kulturniki, glasbeniki in folkloristi. Že tretje leto zapored je na dogodku Slovenska noč, ki jo v tem obmorskem mestu organizirajo kot zahvalo turistom iz Slovenije, nastopila Laška pihalna godba z mažoretno skupino, ki je po ulicah mes- ta turiste in domačine s koračnicami zabavala že v dopoldanskih urah, spretnosti z mažoretno palico in glasbeno znanje pa so mažorete in godbeniki pokazali tudi zvečer. Glavnina dogajanja je bila postavljena v pozno popoldanski in večerni čas - najprej sta na protokolarnem sračnju spregovorila župana obeh občin, ki sta v znak dobrega sodelovanja nazdravila s kozarcem vina in vrčkom piva. Na srečanju so zapeli Ljudski pevci Šentlenartčani, sledil pa je še nastop Vokalne skupine Ajda, ki pod okriljem Slovenskega kulturnega društva Ajda iz Umaga širi slovensko pesem in slovenski jezik. V večernih urah so v prijetni senci borovcev v parku svoja dela predstavili laški likovniki, za kulturno-glasbeno 23 stik obarvan večer pa so poskrbeli Ljudski pevci Šentlenartčani, fokloristi KD Anton Tanc in Okrogli muzikanti, ob ritmu katerih so številčne obiskovalce pod odrom zasrbele pete. Poskrbljeno je bilo še za brbončice s slovenskimi in istrskimi dobrotami, na stojnicah pa so se predstavili tudi ponudniki namestitev in spominkov. N. T. -iN Upi.11 • i ■-"¿ilj, _jjfaBmlL" T»,l l^n S] * 1 i i I n i 1 Spoštovane ljubiteljice in ljubitelji prireditev Kulturnega centra Laško Kulturni center s prihajajočo sezono ponovno vabi k vpisu abonmajev. Izbirate lahko med Glasbenim in Gledališkim abonmajem ter Abonmajem Mavrica polk in valčkov, za najmlajše in nekoliko starejše, vrtčevske in osnovnošolske otroke pa je kot vsako leto na voljo ABC abonmajček. Z Glasbenim abonmajem bomo v letošnji sezoni odkrivali zgodovino popularne glasbe, prisluhnili božičnim pesmim, samospevom in znanim opernim arijam, občudovali vokalne ritme in barve človeškega glasu ter se navduševali nad orglicami. - Skupina Help! A Beatles Tribute, petek, 18. oktober 2016, ob 19.30 - Koncert božičnih pesmi, samospevov in opernih arij, Marija Peganc, sopran, in Beata Ilona Barcza, klavir, petek, 23. december 2016, ob 19.30 - Valentinov koncert z vokalno skupino Jazzva, torek, 14. februar 2017, ob 19.30 - Sorarmonica - koncertni ansambel ustnih harmonik, petek, 24. marec 2017, ob 19.30 Zanimivi in kontroverzni ženski liki, pasje vloge, svet teatra v teatru, narečni dialogi, popevke in glasba prinašajo pestrost gledališkega sveta tudi na naše odrske deske. Med izborom je največkrat nagrajena komedija na letošnjih Dnevih komedije v Celju - Večno mladi, uspešnici Cucki in Trio z domačinom Rokom Matkom ter monoko- medija Oh, teater in vedno aktualna Najstarejša obrt. Od jeseni do pomladi se bomo tako v okviru Gledališkega abonmaja zabavali na petih večerih z zvezdami slovenskih gledaliških odrov. - Trio, komedija, oktober 2016, ob 19.30 - Oh, teater, monokomedija, november 2016, ob 19.30 - Cucki, komedija, januar 2017, ob 19.30 - Večno mladi, song drama, februar 2017, ob 19.30 - Najstarejša obrt, komedija, marec 2017, ob 19.30 Za mavrično vzdušje bo na petih narodno-zabavnih večerih tudi letos skrbel Franci Podbrežnik, ki bo poleg narodno-zabavnih ansamblov gostil še posebne goste večera. Koncerte bodo tako z mavričnimi barvami obarvali mladi ansambli, ki se z veliko zagona postavljajo ob bok uveljavljenim imenom narodno-zabavne scene. Seveda Mavrice polk in valčkov ni brez zakuske in prijetnega druženja ob koncu večera. Vabljeni! - Ansambel Štirje kovači in gost večera saksofonist Oto Vrhovnik, sreda, 19. oktober 2016, ob 19.30 - Ansambel Veseli Dolenjci in gostja večera Manuella, sreda, 16. november 2016, ob 19.30 - Ansambel Unikat z gosti večera Koncertnim ansamblom ustnih harmonik Sorarmonica, sreda, 21. december 2016, ob 19.30 - Primorski fantje ter gosta večera Jožica Kališnik in Tomaž Plahutnik, sreda, 15. februar 2017, ob 19.30 - Zaključna Mavrica z laškimi ansambli, sreda, 15. marec 2017, ob 19.30 Več informacij o posameznih predstavah najdete v knjižici Abonmaji 2016/17 ali na spletni strani www.stik--lasko.si. Točni datumi predstav bodo znani naknadno in objavljeni na spletni strani www.stik-lasko.si ter v mesečnih Koledarjih prireditev v občini Laško. STIK Laško si kot organizator pridržuje pravico do spremembe datumov in prireditev. Vpis abonmajev poteka do 23. septembra 2016. Do 10. septembra 2016 si lahko lanskoletni abonenti rezervirate svoje dosedanje sedeže. Vpis, rezervacije in podaljševanje abonmajev potekajo v TlC-u Laško, Valvasorjev trg 1, vsak dan od ponedeljka do petka med 8.00 in 18.00 ter ob sobotah med 9.00 in 14.00, po telefonu 03 733 89 50 ali preko e-pošte tic@stik--lasko.si. Vabljeni! Tina Belej 24 stik POLETJE V MUZEJU LAŠKO_ Raznoliko poletno dogajanje v Muzeju Laško je dopolnilo in zapolnilo že tako bogato ponudbo zabavnih in kulturnih dogodkov v našem mestu. Z dnevom odprtih vrat smo počastili rojstni dan moža, ki je - pred davnimi, skoraj petsto leti - nekaj časa prebival in služboval v našem mestu. Primož Trubar si, če ne drugače, vsaj tako to zasluži. Sredi junija smo se pridružili vseslovenski akciji na prireditvi Poletna muzejska noč. Tako kot že vrsto let smo tudi tokrat priredili tri muzejske dogodke, ki so potekali v večerno-nočnih urah. Najprej smo obiskovalce pospremili po muzejskih razstavah in se z njimi pogovarjali o ostankih davne geološke preteklosti, ki so ohranjeni v okolici Laškega. Ko se je stemnilo, se je na dvorišču pred vhodom pričela plesna predstava. Z njo so plesalke ob taktih bobnarske skupine Laške pihalne godbe v rudarski del Muzeja Laško povabile obiskovalce na »podzemni« koncert, ki so ga izvedle učenke in učenci Glasbene šole Laško - Radeče. Celoten program, v katerem ni manjkala niti Aškerčeva poezija, sta z rdečo nitjo rudarske tematike prepletla Špela Medved in Marko Razboršek. Ob zaključku tradicionalne junijske prireditve v Muzeju Laško smo zavrteli še skoraj štirideset let star film iz filmoteke našega muzeja, s pomenljivim naslovom Pivovarna Laško včeraj, danes, jutri. Vse do konca meseca avgusta bo v prostorih Muzeja Laško na ogled razstava Zla-torog in njegova druščina, ki smo jo odprli, tako kot veleva tradicija, dan pred uradnim pričetkom festivala Laško Pivo in cvetje. Na njej so prikazane etikete, ki so nekoč krasile različne vrste piva iz naše pivovarne. Poleg njih so razstavljene tudi steklenice in nepogrešljivi pripomočki pri pitju ustekleničenega piva; kozarci, podstavki za kozarce, odpirači, zamaški ... Etiketa je osebna izkaznica vsake pijače, torej tudi piva. Lahko je velika, majhna, pisana, enobarvna, bogato ilustrirana ali brez kakršnegakoli slikovnega dodatka, suhoparna, domišljijska, z besedilom ali brez njega . Pivo so verjetno pričeli etiketirati približno v istem času, kot so pričeli z industrijsko proizvodnjo steklenic in industrijskim stekleničenjem piva, torej v drugi polovici 19. stoletja. Starejše etikete so ponavadi vsebovale le podatek o pivovarni in vsebini. Večina je bila brez podatkov o ekstrak-tu in alkoholu in le redke so imele datum proizvodnje. Z razvojem pivovarske industrije in zaostrovanjem zakonskih osnov o proizvodnji pijač so se tudi zapovedi glede vsebine, ki mora biti zapisana na pivovski etiketi, močno spremenile. Poleg zahtevanih podatkov lahko etiketa vsebuje še marsikaj drugega. Prav to pa jo dela enkratno, drugačno od ostalih in predvsem lahko prepoznavno, kar je za prave pivo-pivce izrednega pomena. Nemalokdaj so pivovske etikete pravi umetniški izdelki, ki poleg pivskih občutkov vzbujajo tudi estetsko občudovanje. V Pivovarni Laško so od njene ustanovitve leta 1825 varili različne vrste piva. Tako kot je vsako od njih bilo, in še vedno je, nekaj posebnega, so tudi etikete odraz enkratnosti vsebine steklenice Laškega piva. Takoj po zaključku največje slovenske turistično-zabavne prireditve smo skupaj s kolegi iz Muzeja novejše zgodovine Celje na prostem odprli razstavo Josip Pelikan in Laško, posvečeno mojstru fotografije iz sosednjega Celja, ki je občasno prihajal tudi v naš kraj. Njegove fotografske umetnine so dokument časa, ki navdihuje proučeval-ce zgodovine, pa tudi današnje fotografe k iskanju povezave preteklosti s sedanjostjo. V času, ko je fotografski mojster Josip Pelikan vestno, najprej na steklene plošče in kasneje na celuloidni trak, zapisoval dogodke v Celju, sta ga pot in nemir v iskanju vedno novih motivov pripeljala tudi v naš kraj. Laško je v tistem obdobju doživljalo in preživelo mnogo zanimivih trenutkov in marsikatere spremembe, ki jih je izkušeni fotograf za vedno ujel v svoj fotografski aparat in na fotografijah ohranil za večnost. V tistem času je Laško iz majhnega trga preraslo v majceno mesto, kar je z dekretom potrdil tudi kralj Aleksander Ka- radordevič, na katerega so svojo prošnjo po mestnih pravicah naslovili takratni prebivalci našega kraja. Ko so bili uslišani, so kaj kmalu poskrbeli za mestni vodovod in prve asfaltirane ulice. V duhu turističnega razvoja je takratno Olepševalno društvo postavilo vremensko hišico in stopnice z osrednjega trga proti staremu gradu. Člani sokolskega društva so zgradili svoj dom za kulturne in športne prireditve. Marsikaj od tega je bilo v času vojne uničeno. Po končani svetovni moriji, ki ni obšla našega mesta, je Laško z novim blokovskim naseljem in individualnimi hišami na pobočjih nad starim delom mesta dobivalo popolnoma novo, drugačno podobo. Josip Pelikan je zabeležil tudi nov zamah naše pivovarne, ki je zaradi konkurenčnih bojev v tistem času in nekajletnega prisilnega zaprtja zrasla na novi lokaciji v novi podobi, z moderno proizvodno tehnologijo in odličnimi obeti za njen ponovni pohod na pivovarniški prestol. Predvojna kotlovnica s petintridesetmetrskim dimnikom, skladišče premoga, štirinadstropni stolp sladarne, dvonadstropna strojnica s skladišči, enonadstropni manipulativni prostori s pralnico ter polnilnico sodov in steklenic, skladišče embalaže in podporne delavnice so bili ob ponesrečenem bombardiranju tik pred koncem vojne sicer porušeni, toda kaj kmalu so vsi objekti ponovno zrasli v še bolj impozantni podobi. Zdraviliški kompleks, ki je v času med vojnama bolj kot ne životaril in doživel marsikakšno načrtno ropanje, je bil le še žalostna podoba nekoč mondenega zdravilišča. Največje spremembe so se dogodile po vojni, ko je znameniti kostanjev drevored v parku moral svoje mesto prepustiti cvetličnim gredicam. Zgrajena je bila nova fizioterapija, ki pa se je zelo kmalu umaknila moderni kopališki stavbi z notranjim bazenom. Na fotografijah iz arhiva Muzeja novejše zgodovine Celje je opaziti, da je mojster Pelikan Laško obiskal večkrat (tudi v času že takrat znamenite prireditve Pivo in cvetje). Očitno pa je tudi on, tako kot današnji fotografi, imel nekaj priljubljenih kotičkov in pogledov na naše mesto. Tako kot vsak mesec so si obiskovalci v poletnem času lahko ogledali tudi dve Vitrini meseca. V eni je bil predstavljen servis za kavo in pecivo, v drugi (ta je še vedno na ogled) pa viseča tehtnica. Tomaž Majcen 25 Splošna knjižnica - ustanova za vsak čas Pričujoči prispevek je bil napisan za prejšnjo številko biltena, a je iz nje po nesreči izpadel. Očitno z razlogom, saj se tokrat - nekoliko spremenjen - odlično navezuje na članek o digitalni demenci in na napoved predavanja ravnatelja laške osnovne šole Marka Sajka na to temo v naši knjižnici. Za uvod v razmišljanje o pomenu splošne knjižnice sem si sposodil naslednji misli komika, prevajalca in pisatelja Boštjana Gorenca - Pižame z majske prireditve za učence v organizaciji Knjižnice Laško, na kateri je mlade navduševal za branje z besedami: Kdor ne bere, živi (samo) eno življenje; kdor bere, pa živi tisoč življenj. In še: Če beremo, smo kot ljudje boljši in tako je boljši tudi svet, v katerem živimo. Že večkrat smo v biltenu razmišljali o vlogi splošnih knjižnic in njihovem poslanstvu, konkretno o naši knjižnici, najpogosteje seveda o nujnosti povečanja prostorov. V naših prispevkih se večinoma posvečamo utripu knjižnice, številnim dejavnostim in novostim, s čimer želimo poudariti, kako široko je polje delovanja splošnih knjižnic. V javnosti pa je pri večini še vedno močno prisotno povezovanje knjižnic zgolj z branjem leposlovnih knjig. Skrb za širjenje in dvig bralne kulture in bralne pismenosti je še vedno temeljno poslanstvo splošnih knjižnic, poleg tega pa počnemo še marsikaj. Smo izobraževalne, informacijske, kulturne, pa tudi družabne in prostočasne ustanove. Z raznovrstnimi dejavnostmi smo sploh v manjših okoljih redka ali celo edina središča, ki nudimo paleto storitev vsem občanom brez izjeme. Našo knjižnico do neke mere uporablja večina občanov, ta nagovor pa je namenjen vsem, predvsem pa tistim, ki je še ne. Čas za obisk knjižnice je čas zase. Je čas za izobraževanje, za spoznavanje novega in oživljanje starega, za osebno rast, za osveščanje, podoživljanje lepega, za druženje, izmenjevanje mnenj, navezovanje stikov, skupno delo in še marsikaj. Knjižnice sledimo tudi sodobnim informacijskim trendom, razvoju, e-sto-ritvam, smo prisotne v e-okolju ipd. Še vedno pa si prizadevamo biti predvsem prostor vrednot, ki so - ne samo za sedanji, ampak za vse čase. Naš hitri, digitalni, prevečkrat divji in grobi čas jih potrebuje še močneje kot kdaj prej. Zato je odločitev za knjižnico hkrati odločitev za znanje, za razmišljanje, za umiritev, za kulturnost in strpnost. Ali če končam z mislijo iz uvoda - je odločitev za tisoč življenj, za boljše nas kot posameznike in za boljši svet. Odločite se tudi vi - veseli vas bomo. Matej Jazbinšek Domačin Blaž Križnik bo gost v naši knjižnici_ V naši knjižnici bomo po petih letih spet gostili domačina dr. Blaža Križnika. Blaž je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo in doktoriral iz sociologije vsakdanjega življenja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Kot raziskovalec je dve leti delal v Rotterdamu, bil je tudi v Barceloni, trenutno pa je profesor na Šoli za urbane študije na Univerzi Hanyang v Seulu. V južnokorejski prestolnici živi že sedem let, še vedno pa je tudi raziskovalec na Inštitutu za politike prostora v Ljubljani. Pri svojem raziskovalnem in pedagoškem delu se ukvarja z urbanizmom, lokalnimi družbenimi gibanji in korejskimi študijami. Zanimajo ga arhitektura, urbanizacija, njun vpliv na vsakdanje življenje v mestih in trajnostno urejanje prostora. Na tokratnem predavanju z naslovom Kaj počnejo tigri podnevi? nam bo ob fotografijah predstavil urbani razvoj in lokalne skupnosti v Singapurju in Seu-lu, kar je tudi tema njegove nove knjige, ki bo konec leta izšla pri založbi Springer, eni največjih in najbolj cenjenih založb s področja strokovne in znanstvene literature na svetu. Seveda bomo iz prve roke slišali tudi kaj o življenju v Seulu in o Južni Koreji, saj je Blaž eden redkih Slovencev, ki že toliko časa živi in dela v tej azijski državi. Veselimo se ponovnega srečanja z Blažem, ki bo ta četrtek, 18. 8., ob 19. uri in bo v primeru lepega vremena potekalo na knjižničnem vrtu. Prijazno vabljeni! Matej Jazbinšek Povabilo k vpisu v novo študijsko leto Univerze za tretje življenjsko obdobje_ V prejšnjih številkah biltena smo poročali o dejavnostih februarja letos usta- novljene Univerze za tretje življenjsko obdobje pri Knjižnici Laško. Krožki so z delom zaključili v glavnem konec maja, v začetku junija pa smo organizirali skupen izlet, ki se ga je udeležilo 40 članov Univerze. Izlet UTŽO v Rogatec. Novo študijsko leto se bo, tako kot v večini slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje, začelo oktobra. Nadaljevali bomo z že v marcu začetimi programi, h katerim vabimo vse dosedanje udeležence in seveda tudi nove. Odvisno od vaših želja in prijav bomo pričeli tudi z nekaterimi novimi programi. Z delom bodo nadaljevale že oblikovane skupine angleškega in nemškega jezikovnega krožka, ob zadostnem interesu pa bomo za ta dva jezika oblikovali tudi nove začetne skupine. Enako velja še za kakšen drug jezik. Računalniški krožek bo potekal v okviru nadaljevalnih in novih začetnih skupin. Vabimo vas, da se pridružite potopisno-popotniškemu krožku in domoznanskemu krožku. Na novo bomo začeli z zdravstvenim krožkom v sodelovanju z Zdravstvenim domom Laško. Do konca avgusta pa zbiramo vaše konkretne predloge še za kakšen nov krožek. Letna članarina UTŽO znaša 10 EUR za člane Knjižnice Laško in 15 EUR za nečlane. Stroški posameznih krožkov bodo različni, višina pa bo odvisna tudi od morebitnih sredstev za delovanje UTŽO s strani Občine. Natančne pisne informacije o krožkih, ki bodo potekali v novem študijskem letu, o vsebini le-teh, okvirni ceni, terminih, trajanju krožkov ipd., na podlagi katerih se boste vanje prijavili, bodo na voljo od začetka septembra dalje. Seveda pa lahko informacije v zvezi z UTŽO kadar koli dobite tudi v knjižnici. Rok za prijave v programe UTŽO je 20. september. Že zdaj se veselimo skupnega učenja, dela in druženja v novem študijskem letu. Lepo vabljeni k sodelovanju in prijavam! Matej Jazbinšek 26 knjižnica Pravila so enaka kot lani: branje vsaj 30 dni 30 minut na dan (med poletnimi počitnicami) in 5 obiskov knjižnice ti prinese nagrado s pomembno bralno navado, sodelovanje v velikem zaključnem žrebanju za odlične nagrade in najboljšo zabavo jeseni ... Letos nas bo zabaval pesnik, pisatelj, igralec, komik - edinstven Andrej Rozman Roza! Zaključna prireditev bo v torek, 13. septembra, ob 17. uri na našem knjižničnem vrtu. Še nisi Poletni bralec/-ka? Hitro, hitro v knjižnico! © Knjiga in predavanje o digitalni demenci Pred leti smo v naši knjižnici pripravili predavanje z naslovom Informacijska pismenost in psihofiziološki vplivi rabe interneta, v katerem smo povzeli knjigo Nicholasa Carra Plitvine. Ta govori o pe-šanju umskih zmožnosti in sposobnosti koncentracije tistih, ki so tako ali drugače vse bolj priklopljeni na ekrane svetovnega spleta ali računalniških iger. Letos maja pa je v slovenskem prevodu izšla knjiga Digitalna demenca psihiatra in filozofa Manfreda Spitzerja, enega najpomembnejših nemških raziskovalcev razvoja in delovanja možganov. Na kratko povedano, avtor v njej dokazuje, da se ob intenzivni rabi računalnika, pametnega telefona in svetovnega spleta sposobnosti človeških možganov zmanjšujejo. Najbolj negativno pa je vse našteto za razvijajoče se otroke in mladostnike, saj pogosto vpliva na govorne in učne motnje, pomanjkanje pozornosti, težave s koncentracijo, stres, depresije in vse večjo nagnjenost k nasilju. Še posebej problematično je hkratno angažiranje pri več dejavnostih oz. elektronskih medijih (npr. medtem ko odgovarjaš na klice, igraš igrico in pišeš e-sporočila). Tu ne gre za vsestranskost ali večjo produktivnost, ampak je kakovost posameznih tako opravljenih nalog manjša, število napak je večje, posledica neprestanega menjavanja pozornosti pa je stres. Zato Spitzer staršem odločno svetuje, naj pri svojih otrocih omejijo kratkoča-senje z digitalnimi mediji, da otrok ne bo zaneslo v digitalno demenco. To je izraz sodobnih raziskovalcev, ki označuje motnje spomina, motnje pozornosti in motnje koncentracije, kakor tudi čustveno poplitvenje in splošno otopelost, kar je slikovito izraženo z mislima, da smo v digitalnem svetu Skupaj sami ter Povsod in nikjer hkrati. Na drugi strani pa Spitzer in vedno več drugih znanstvenikov opozarja na zanemarjen, a izredno pozitiven vpliv tradicionalnih tehnik učenja - ponavljanja, učenja na pamet, pisanja -, tudi dolgotrajnega in zahtevnega učenja ter umskega napora na razvoj možganov in mišljenja. V odsotnosti naštetega nekatere možganske sinapse izginjajo, druge pa ne nastajajo - kar pomeni poneumljanje posameznika in posledično družbe. O tem in še čem bomo v naši knjižnici lahko prisluhnili na predavanju ravnatelja OŠ Primoža Trubarja Laško Marka Saj-ka konec septembra. Zanimiva in aktualna tema pa bo zagotovo spodbudila tudi nadaljnjo razpravo. Že zdaj lepo vabljeni na ta dogodek ter k branju knjige Digitalna demenca in drugih del s tega področja. Gabrijela Pirš Začetek BZ za odrasle, recital poezije in koncert Ditke_ Še pred poletjem smo vas knjižničarji povabili na večer, posvečen literaturi in glasbi, ki smo ga skupaj z našimi bralci izpeljali v spokojnem ambientu laškega gradu. Lepo število se nas je zbralo, ko smo v prvem delu večera predstavljali knjige nove, devete sezone Bralne značke za odrasle, in še lepše, ko nam je v drugem delu zapela mlada koroška pevka - vse bolj prepoznavna Ditka Čepin. Nič manj se nas ni s svojimi občutenimi recitacijami poezije slovenskih avtorjev, uvrščenih tudi na seznam bralne značke, dotaknila Valentina Pavline, ki je na ozadju dežne kulise s svojo interpretacijo mestoma dosegla, da bi poleg blagih verzov lahko slišali kvečjemu še stopicl-jaj miške. Bili sta pravljično nežni vsaka v svojih interpretacijah poezije. Seznam knjig letošnje Bralne značke, ki bo potekala do aprila 2017, bomo objavili v eni prihodnjih številk biltena, ko bodo knjige tudi lažje dostopne. Takoj po predstavitvi na gradu si izmed obiskovalcev vsak izbere svojo favoritko za v do-pustniško torbo in izvodov - kljub dokupu - ni dovolj za vse naenkrat. V knjižnici smo seveda veseli, da je poletni čas zaradi dopustov in vročine že sam po sebi bolj naklonjen branju. Zato se potrudimo, tudi če ne moremo vselej ponuditi knjig z bralnega seznama Bralne značke, da iz knjižnice nihče, ki nas obišče z željo po branju, ne odide praznih rok. Vljudno vas vabimo, da se branju za Bralno značko pridružite tudi še med letom! Barbara Rančigaj Poletni bralci 2016 Si med počitnicami že obiskal/-a knjižnico? Potem si prav gotovo izve-del/-a, da tudi letos poleti v naši knjižnici poteka bralna akcija Poletni bralci. Poletne delavnice Tudi letos smo se v knjižnicah v Laškem in Rimskih Toplicah prijetno družili, ustvarjali, si priporočali poletno branje in se marsikaj naučili. V času nastajanja biltena so delavnice še vedno potekale, v tokratni številki pa z vami delimo nekaj fotografij sicer pestrega dogajanja. 27 domoznanska kamra/album laškega M4camra ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Z Možnarjem po Laškem in okolici ... [5]_ VASOVANJE PO ŠENTLENARTSKO V Šentlenartu nad Laškim so že od nekdaj skrbeli, da je bil kulturni utrip v kraju lepo predstavljen, tako s cerkvenimi pevci kot s tamburaško skupino pod okriljem takratnega župnika. Tambura-ška skupina je delovala še vse do sredine 80. let prejšnjega stoletja, pri čemer je imel pomembno skrb za kulturno dogajanje v kraju njihov učitelj Drago Cepuš s soprogo. Gledališka skupina je že davnega leta 1932 pripravila predstavo Razbojnik Guzej. Kasneje so bila z njihove strani na letnih srečanjih prikazana različna opravila in šege (vasovanje na vasi, odhod k vojakom, prikaz beračenja, prikaz pletenja košev ter druga kmečka in rokodelska opravila). Pomembno je bilo njihovo sodelovanje v prikazu rudarskega življenja in knapovskih družin. Kulturno društvo Vrh nad Laškim se je od začetka delovanja Etno odbora Jureta Krašovca MOŽNAR vključevalo v predstavljanje šeg in opravil. Iz kulturnega društva sta danes v prikaze največkrat vključeni skupina ljudskih pevcev in vaška godba. Omeniti je treba, da si je Pripravila Vlado Marot in Srečko Maček Foto: Vlado Marot in Foto Fleš Maja Štih v okviru turistično-etnografske ponudbe vasi vredno ogledati zbirko kmečkih predmetov in orodja na Deželakovi domačiji v Laški vasi. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Možnar občine Laško Na prikazu v Trobnem Dolu so pri predstavitvi ru- Ljudski pevci Šentlenartčani, 2016. darskega življenja sodelovali v več slikah. Slednja Foto: Foto Fleš Maja Štih predstavlja, kako sta lastnik rudnika in uradnik prišla med delavce in jim prinesla zaslužen denar, 2013. Foto: Vlado Marot ALBUM LAŠKEGA Ob novi maši Ferdinanda Potokarja leta 1936 Ferdinand Potokar je »pel« novo mašo 19. julija 1936 v Sv. Jedrti nad Laškim (Sedraž nad Laškim). Rodil se je 31. avgusta 1911 na Breznem, tedaj župnija Dol pri Hrastniku, zdaj Sv. Jedert nad Laškim. V duhovnika je bil posvečen 5. julija 1936 v Mariboru. Nato je kaplanoval pri Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah in potem pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Leta 1938 ga je mariborski škof. dr. Ivan Jožef Tomažič nastavil za rednega veroučitelja na mariborski realni gimnaziji. Ko je aprila 1941 nemški okupator pozaprl skoraj vse duhovnike v Mariboru, je Ferdinand Potokar prevzel službo škofovega »tajnika«, obenem pa oskrboval dušno pastirstvo po mariborskih župnijah. Gestapo ga je stalno zasledoval in ga spomladi 1942 tudi zaprl v celjski Stari pisker, kjer je po strašnih mučenjih umrl 5. novembra 1942. Prvotno je bil pokopan v Celju, po vojni pa so njegove telesne (posmrtne) ostanke prepeljali k Sv. Jedrti nad Laškim. Uporabljen vir: PALME mučeništva, ubiti inpomorjeni slovenski duhovniki, redovniki in bogoslovci in nekateri verni laiki, [zbrali in uredili Anton Pust, Zdravko Reven in Božidar Slapšak], Celje: Mohorjeva družba, 1994. Priporočamo tudi: Andrej Mavri, Laško pod kljukastim križem, Slovenske Konjice: Grafoplast, 2016. Prispeval: Janez Osetič (Vinska Gora pri Velenju) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: 03-426-17-36 (Srečko Maček). Vir: www.kamra.si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st. 28 FESTIVAL ROMANICA ANTIQUA LAŠKO Festival Romanica Antiqua Laško je bil v širši kulturni prostor vpeljan leta 2010 in je predstavljal nov pristop k predstavitvi in povezovanju arhitekturne in glasbene umetnosti. Po prvi uspešni izvedbi celotnega zastavljenega programa in odmevnosti v slovenskem prostoru ter splošnemu zadovoljstvu in odobravanju udeležencev poletne glasbene šole in obiskovalcev koncertov je festivalska dejavnost bila vsako leto nadgrajena z novo glasbeno ponudbo. Festival, ki je zasnovan na visokih kakovostnih temeljih, kar zagotavljajo uveljavljeni domači in tuji poustvarjalci klasične in jazz glasbe ter v mednarodnem prostoru priznani glasbeni pedagogi, je letos doživel že svojo sedmo izvedbo. S tem postaja tradicionalna stalnica poletnega kulturnega dogajanja v Laškem. Med 25. in 30 junijem so Laščani in gostje v našem kraju srečevali mlade glasbenice in glasbenike, ki so se udeležili poletne glasbene šole violine, vio- le in violončela pod mentorstvom pedagogov Volodje Balžalorskega, Aleksandra Kuzmanovskega, Benjamina Govžeta, Nine Mole in Kristiana Kolmana. Najmlajši pa so prve skrivnosti glasbenega ustvarjanja spoznavali na godalkanju z Bojanom Cvetrežnikom in Barjo Drnovšek. Poleg izobraževalnega dela je festival ponudil raznolik program glasbenih žanrov, od klasike in jazza pa vse do folk glasbe. Tako se je v festivalskem programu zvrstilo tudi šest koncertov. Že prvi dan festivala je bil v sodelovanju s Turističnim društvom Laško izveden spominski večer, posvečen našemu rojaku, odličnemu glasbeniku Milanu Ferležu - Žajfeku, ki je zaznamoval različne žanre slovenske glasbene scene. Ob glasbeni predstavitvi Žajfeka, ki jo je izvedel Max Trio v zasedbi Kristian Kolman - violina, Benjamin Govže - klavir in Franjo Maček - klarinet, so svoje spomine z nami delili Milanova soproga Tatjana Ferlež, Boris Šini-goj, Žajfekov glasbeni sopotnik iz mladih dni, in Dani Pijavec, ki ga z Milanom ni družila le kitara, ampak mnogo več. V dvorani Glasbene šole Laško - Radeče so se v koncertnem delu festivala predstavili mladi člani klavirskega tria Glasbene šole Celje, Nina Brezic - klavir, Nina Lilija Sotlar - violina in Bor Kračun Pižmoht - violončelo. Njihov mentor je profesor Aleksandar Kuzma-novski. Godalkarji so nastopili na različnih lokacijah v Laškem in okolici. Povsod se je razlivala njihova vesela glasba ... na vrtu Savinje, v Vili Monet in tudi na splavu v Radečah. Zadnji dan festivala pa so imeli svoj zaključni koncert udeleženci poletne glasbene šole, ki so prikazali virtuo-znost, pridobljeno na intenzivnih urah pod mentorstvom svojih profesorjev. Tomaž Majcen, KUD Romanika Laško Tadej Toš FREESTYLE COMEDY SHOW Občinsko dvorišče, petek, 26. 8. 2016, ob 20.30 Cena vstopnice: 15 € a it/ t A INFORMACIJE IN REZERVACIJE TIC Laško, 03 733 89 50 TIC@STIK-LASKO.SI D 29 kultura PEVCI JESENI PELI ONKRAJ MURE Po zaključku še ene uspešne sezone smo se pevci MePZ Jesen DU Laško nagradili z zasluženim poučnim izletom v Pre-kmurje. Svojo pesem smo želeli ponesti v našo manj poznano pokrajino, ki meji na tri države, k Sloveniji pa je priključena slabih 100 let. V marsičem se loči od Štajerske. Obiskali smo romsko naselje Kamenci. Poglavar Lajči, zbo-rovodkinjin davni učenec, je zanimivo pripovedoval o posebnostih romskega življenja. Mlade Romkinje so ob glasbi zaplesale, nato pa so v kolo vključile tudi naše pevke. Zbrani množici članov 27 romskih družin smo zapeli ob spremljavi našega harmonikarja Francija. Gostitelji so nas navdušeno poslušali in nam močno zaploskali. Našo umetniško vodjo smo do solz ganili s pesmijo, ki smo jo z občutkom zapeli v čudoviti cerkvi svete Trojice v Odrancih. Doživeli smo lep dan. Prepotovali smo košček severno--vzhodne Slovenije, del Ravenskega in Goričkega. Naše čute, od vida, sluha do okusa, smo obogatili z novimi spoznanji. Zadovoljni, veseli in srečni smo se vrnili domov. MePZ Jesen DU Laško na poučnem izletu v Prekmurju. Odranci, kraj začetka glasbene kariere zborovodkinje Jožice Soko. SODELOVANJE MEPZ SPEV NA TABORU PEVSKIH ZBOROV V ŠENTVIDU PRI STIČNI V nedeljo, 19. junija 2016, smo se pevci MePZ Spev iz Zidanega Mosta udeležili 47. Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, ki se ga je udeležilo približno 130 pevskih zborov. Tako je zapelo več kot 2000 pevcev. Letošnji Tabor slovenskih pevskih zborov so prireditelji posvetili slovenski ljudski pesmi in izročilnim običajem. Pod geslom in naslovom slovenske ljudske pesmi »Jaz sem si pa nekaj zmislu« so si organizatorji letošnji tabor zamislili kot neprekinjeno spevoigro tematsko navezujočih se ljudskih pesmi, ki smo jih pevci izvajali brez vmesnih napovedi. Po predstavitveni povorki sodelujočih mešanih, ženskih in moških pevskih zborov je sledil nagovor ministra za kulturo Toneta Peršaka. V dobro uro trajajočem sporedu smo zbori odpeli 13 pesmi a capella oz. brez spremljave, 11 pesmi ob spremljavi Orkestra slovenske policije in pod vodstvom dirigenta Igorja Švare ter eno pesem kot podoknico ob kitarski spremljavi. Trud, ki smo ga vložili v učenje celotnega gradiva pesmi, se nam je obrestoval. Vsi smo bili navdušeni nad novo izkušnjo, ki smo si jo zadali kot nalogo našega zbora za letošnje leto. Naš zbor se je tabora udeležil prvič. Mogoče pa bomo vztrajali še dolga leta. Tako kot naši pevski kolegi iz Moškega pevskega zbora Papirničar iz Jagnjenice, ki so dobili posebno plaketo za že 40 sodelovanje. Čestitamo. Ob tej priložnosti gre zahvala JSKD OI Laško. Damjana in Helena BLAGOSLOV OBNOVLJENEGA BOROVŠKEGA KRIŽA V ZASELKU TOVSTO 15 V letu 2016, ko v župniji predstavljajo verska znamenja, so bili še posebej veseli dogodka blagoslova obnovitvenih del križa na Tovstem. Znamenje stoji ob gozdni cesti, ki je bila včasih veliko bolj prometna, saj je bila povezava in stik z dolino med romarsko cerkvijo in zaselkom na Svetini in dolino Savinje. Postavljeno je ob robu posesti sedanje lastnice Marije Cvelfar, ki je trenutno v oskrbi Doma starejših v Vojniku. Mejaš in sosed Stanko Krajnc, ki je organiziral in financiral obnovo, je ob slovesnosti blagoslova poudaril veliko složnost, zagnanost in pomoč pri tem projektu. Znamenje je nekaj časa močno klicalo po obnovi. Na dotrajanem pokončnem tramu je bila vidna letnica 1953. Nekateri farani pomnijo, da je bila to letnica obnove že prej postavljenega križa, ki ga je obnavljal Ivan Ulaga iz Rifengozda. Isto delo je zdaj opravil sin Ciril Ulaga. Ker je križ pred obnovo stal na močno zaraščeni brežini, je bilo najprej treba očistiti grmovje. V pozdravnem nagovoru ob blagoslovitvi 3. julija je Stanko poudaril slogo, pripravljenost in sponzorstvo tega dela ter dela s kritino in dekoracijo na križu, ki jo je izdelal in doniral Pavel Urankar. Korpus je temeljito obnovil Martin Klezin. 30 kultura 10. FESTIVAL VETERANSKIH GODB V LAŠKEM V soboto, 9. julija 2016, so občinsko dvorišče v Laškem prevzele veteranske godbe Slovenije na svojem jubilejnem 10. festivalu. Več kot stoletna tradicija godbeništva kaže, da so v njih igrale številne generacije godbenikov. Mnoge je glasba spremljala vse življenje, ne glede na to, ali so se z njo ukvar- jali poklicno ali ljubiteljsko. Veselje do glasbe in še posebej do godbene zvrsti ter potreba po druženju je bila pri mnogih tako močna, da so se začeli povezovati v veteranske godbe. S tem so ustvarili možnosti za ustvarjalnejše preživljanje svojega vsakdana. Tako se je na omenjenem festivalu predstavilo vseh sedem delujočih godb v Sloveniji (iz Mengša, Žalca, Ljutomera, Velenja, Maribora, Ljubljane in Laškega) z 20-minutnim programom, pozdravni nastop pa je imela Laška pihalna godba. Prvič je zaigral tudi Združeni veteranski orkester Slovenije (pod vodstvom Ervina Hartmana), ki se je 15. julija predstavil še mednarodni publiki v Schladmingu. Kot gostitelj festivala se je lepo izkazal župan Občine Laško Franc Zdolšek, ki je poskrbel za pravo godbeno in prijateljsko vzdušje. Pozdrave je namenil visokim gostom festivala - Igorju Teršarju, direktorju JSKD, in Tonetu Urbasu, predsedniku Zveze slovenskih godb. Toplega pozdrava je bila deležna tudi Mija Pukl, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade, ki je pozdravila godbene seniorje in njihov festival, ki velja za tradicionalni glasbeni uvod v Festival za tretje življenjsko obdobje. Skladatelj Emil Glavnik je iz rok mag. Igorja Teršarja prejel plaketo JSKD za življensko delo. Gašper Salobir SEDMO SREČANJE GODB NA VRHU NAD LAŠKIM V sklopu krajevnega praznika je v nedeljo, 19. junija, popoldne potekalo že sedmo mednarodno srečanje godb na Vrhu nad Laškim. Tokratnega srečanja so se udeležili Pihalni orkester Vrhnika, Limena glazba Vrbovec s Hrvaške z ma-žoretno skupino, Laška pihalna godba in domača Vaška godba. Gostujoči godbi sta že dopoldne opravili krajše nastope v Vili Šmohor in na bazenu v Therma-ni. Zaradi slabega vremena je popoldansko srečanje potekalo v večnamenski dvorani gasilskega doma na Vrhu, kjer je vsaka godba pripravila krajši samostojni nastop, za zaključek pa so vse godbe skupaj zaigrale še nekaj skladb. Polna dvorana poslušalcev je dokaz, da je bilo to prijetno glasbeno nedeljsko popoldne. Zahvaljujemo se vsem, ki so s svojo prisotnostjo počastili dogodek in ki so omogočili izvedbo prireditve, še posebej Občini Laško. Janez Cepuš 17. SVETOVNI ČIPKARSKI KONGRES IN GENERALNA SKUPŠČINA OIDFA Letošnja gostiteljica svetovnega čipkarskega kongresa je bila Ljubljana. V četrtek, 23. junija, na kresni večer, je bil na mestnih ulicah v okviru kongresa organiziran dogodek Čipka na ulici. Zbrale smo se klekljarice iz cele Slovenije, in sicer pri Mesarskem mostu ter v sprevodu odšle na mesto prireditve na Prešernov trg in v Stritarjevo ulico. Sprevod so spremljali godbeniki Godbenega društva rudarjev Idrija in mažoretke iz društva Trg Sevnica. Z našega območja smo se prireditve udeležile klekljarice iz Laškega, Celja, Šentjurja, Rimskih Toplic, Radeč, Sevnice, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Litije. Izdelovale smo različne vrste klekljanih in šivanih čipk. Dogodek so si ogledali naključni obiskovalci ter številni predstavniki in predstavnice čipkarskega kongresa s celega sveta. V tem času potekajo številne prireditve in razstave po vsej Sloveniji. Pošta Slovenije je v okviru tega dogodka izdala znamko. Milena Žohar Foto: Klekljarice 31 kultura PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI V TROBNEM DOLU Minilo je četrt stoletja, odkar se je mali slovenski raj pod Alpami vpisal na svetovni zemljevid kot suverena, samostojna država Slovenija, kar je bil za naš narod ogromen dosežek. Za to so si stoletja skozi različne vladavine in viharne preizkušnje prizadevale generacije Slovencev, ki so vztrajale in ohranjale slovenstvo, našo kulturo, naš jezik, slovensko pesem in tradicijo. Vse to je pripomoglo, da se je leta 1991 ta sen končno uresničil in se je naša mlada država enakovredno postavila ob bok velikim evropskim narodom. % Ta pomemben rojstni dan domovine, ki se vsako leto praznuje 25. junija, obeležuje tudi Krajevna skupnost Šentrupert v sodelovanju s Kulturnim društvom Trobni Dol. Tako je bila tudi letos v nedeljo, 26. 6. 2016, v Kulturnem domu v Trobnem Dolu osrednja krajevna proslava ob dnevu državnosti, imenovana tudi kresna proslava, v kateri so sodelovala društva iz celotne krajevne skupnosti. V kulturnem programu so nastopili najmlajši z deklamaci-jami in plesom, mladi glasbeni instrumentalisti in recitatorji, manjkali pa nista niti lepa ljudska in narodna pesem, ki so jo ubrano zapeli šentrupertski ljudski pevci in posebni gostje, Fantje z vseh hribov. Za zabavno popestritev dogodka je poskrbelo domače kulturno društvo s skečem Dobra plača. Praznično popoldne se je ob zakuski, prijetnem druženju in domači pesmi nadaljevalo pozno v večer. Tak dogodek ni samo praznovanje dneva državnosti, temveč tudi vsakoletno dobrodošlo srečanje krajanov in okoličanov, ki živijo po teh raztresenih vaseh in zaselkih šentrupertske krajevne skupnosti. Proslavo je preko razpisa sofinanciranja programov na področju dejavnosti ljubiteljske kulture finančno podprla Občina Laško, Kulturno društvo Trobni Dol pa je poskrbelo za organizacijo in izvedbo proslave ter vse ostalo, za kar gre vsem iskrena zahvala. Hvala tudi vsem, ki ste dogodek počastili z obiskom, naslednje leto pa zopet nasvidenje! Marija Oprešnik Foto: Tanja Bezgovšek LIKOVNIKI V CVETJU IN MORJU ... V navadi je že, da je v času Piva in cvetja vsepovsod polno veselja, ljudje občudujejo cvetje, razstavljeno v parku, na mostu in še kje, se hladijo s pivom in seveda uživajo v glasbi - vsak lahko najde kaj po svojem okusu. V navadi pa je že, da likovniki na festivalu Laško Pivo in cvetje v sklopu prireditve »Lepo je res na deželi« v organizaciji Zveze Možnar razstavljamo svoja dela. Pridno smo delali celo leto, se izobraževali, zdaj pa je napočil čas, da dela postavimo na ogled, saj tudi to spada v kulturno dogajanje na ulicah Laškega. Da bi dogajanje malo popestrili, smo k slikanju povabili tudi letošnjo nevesto, 32 ki si je za svoj novi dom narisala svojo prvo sliko, seveda ob pomoči gospe Nevenke. Veseli smo bili, da si je naša dela ogledalo veliko mimoidočih in da smo na ta način pokazali, da »živimo s krajem«. Seveda smo sodelovali tudi v povorki. Na vozu smo imeli lepo število pastirčkov iz Podružnične šole Vrh nad Laškim, dva dobra harmonikarja, pa še mama Brigita nam je pripravila obilno malico. Franci nam je lepo pripravil voz in nas varno popeljal po laških ulicah. Ker pa je poletje tudi čas mnogih prireditev, smo se udeležili obiska pobratene občine Novigrad na Hrvaškem, kamor nas vsako leto povabi STIK. Povabila smo bili zelo veseli. Z likovniki iz Novigrada smo razstavili dela v tamkajšnjem parku, potem pa vmes skočili tudi v morje, da smo se malo ohladili. Popoldan smo se sprehodili po mestu, i i si ogledali galerije, zanimive trgovine in vseskozi spremljali, kaj se dogaja na ulicah. Zvečer ob 20. uri smo ob čudoviti glasbi Šentlenartčanov in Vokalne skupine Ajda otvorili razstavo. Ob tej priliki sta par besed spregovorila tudi župana pobratenih občin. Veseli smo, da s svojim sodelovanjem program popestrimo tudi mi. Flandrski pregovor pravi, da dejanja govore glasneje kot besede. Nasmeh je praznična obleka in svetišče duše, nasmeh je razcvet sončnice na vašem obrazu, nasmeh je vaš spev svobodi in hvalnica soncu in četudi je poletna vročina -nasmeh ne pusti madežev na koži. Želimo vam leeepo in nasmejano poletje! C. Berginc, Likovno društvo Laško kultura/literarni kotiček MUCA PIKA Danes muca Pika je zbolela, ker predolgo na soncu je čepela. Miško čakala je debele ure tri, a nje bilo od nikoder ni in ni. Zdaj se v glavi ji vrti in vsak korak vse bolj boli. Pa modruje muca Pika, da vse, kar se ji dogaja, se ji res ne šika. Ona mačja je kraljica, ne bo več lovka in tatica! Mišelovko si nabavi, sama pa se v senco spravi. Še prej pri gospodinji mleko spije in se leno v klopčič zvije. Ko v mišelovki zaropoče, takrat se hrane ji zahoče. Odslej muca Pika bo gospa, več na lov ne bo odšla. LITERARNI KOTIČEK VAŠKO KORITO RAJ Hermina Palčnik Samo angeli vedo, kako je v raju, a nam tega ne povedo. Kako je tam v rajskem svetu, radovedni smo močno. Pridite angeli iz raja in prišepnite nam na uho. Kaj vse mi tukaj naj storimo, da pridemo k vam v nebo. Lepa ste skrivnostna bitja, ki venomer nad nami bde. Varujte našega nam otroka, hvaležni bomo vam za vse. Potujte srečno angeli nad nami, naj peruti varno vas neso. S trobento v roki potrobite, naj na zemlji vedno mirno bo. Na vasi glej vodno korito, stoji pod veliko tam lipo, če moglo povedalo bi, kaj vse se na vasi godi. Vsa vas je tjakaj hodila, po vodo in prati perila, ljubilo se s fantom dekle, korito pa videlo vse. Ko žehto perice so prale, vso vas do kosti so obrale, se ta bo možila, pa ona ločila, na kozolcu pa tista ljubila. Zvečer, ko se dobro zmrači, že fantič pod lipo stoji, izgovor je dekle našlo, da mora po vaško vodo. Zakaj si večera čakala, je skrbno jo mati vprašala, ne veš, da vsaka temna noč, od nekdaj ima nevarno moč. Stanko Gotar Stanko Gotar 33 sociala in humanitarna dejavnost Prvi zbor članov Rdečega križa laške in radeške občine_ Na letnem zboru članov so se v začetku meseca julija v Ther-mani Laško sestali zastopniki vseh dvanajstih krajevnih organizacij Rdečega križa laške in radeške občine, ki sestavljajo RKS - Območno združenje Laško - Radeče. Pregledali so opravljeno delo minulega leta, finančno poslovanje in sprejeli predlog programa dela za letošnje leto, ki se že bogato uresničuje. Hkrati so se prisotni seznanili tudi s potekom zbora članov Rdečega križa Slovenije - Zveze združenj in nadomestnih volitev predsednika, ki so bile nekaj dni pred zborom na Igu pri Ljubljani. Zbor članov je ocenil, da je bilo prvo leto delovanja v novem mandatu organov in vodstva RKS - Območnega združenja Laško - Radeče uspešno. V poročilu je bila prvič izpostavljena vrednost celotnega poslovanja Rdečega križa; tako iz finančnih kot materialnih in človeških virov, kar dejansko odraža pravo podobo. Kar zadeva finančno poslovanje je bil občuten izpad prihodkov na področju izvajanja tečajev prve pomoči za voznike motornih vozil, saj so se na tej postavki sredstva več kot prepolovila, po drugi strani pa se stroški niso zmanjšali, zato smo pri prihodkih 117.031 EUR imeli primanjkljaj v višini 1.045 EUR. Materialni viri, ki predstavljajo vse tisto, kar namenjamo našim občanom, so bili ovrednoteni na 95.000 EUR. Poseben, hvalevreden del virov pa predstavljajo človeški viri, ki se odražajo v prostovoljnem delu naših 220 članic in članov. Ti so opravili okrog 14.500 ur prostovoljnega dela, prav tako pa so nam trije občani, ki so opravili še dodatnih 1.024 ur dela v splošno korist, pomagali pri izvajanju naših programov. Tako celotna vrednost našega dela skupaj znaša 322.000 EUR, kar pa ni tako malo. Če pa bi k temu dodali še neprecenljivo vrednost darovane krvi naših cenjenih krvodajalcev, potem lahko upravičeno govorimo o velikem bogastvu našega dela na letni ravni. Del programa dela bo letos prepleten z obeleževanjem 150-letnice delovanja Rdečega križa na Slovenskem. Ob izvajanju rednega programa imamo v načrtu adaptacijo skladišča z oblačili. Nasploh se soočamo s problemom skladiščnih prostorov, iz več strani pa je bila izpostavljena tudi potreba po nabavi novega, kombiniranega vozila, saj 17 let staro vozilo Kangoo težko premaguje bremena časa. Na zboru je bilo posebej izpostavljeno, da nam je v posebno čast, ker sta naše poročilo in predstavitev delovanja obravna- 34 vala občinska sveta občin Laško in Radeče, hkrati pa je bila izražena hvaležnost občinama in ostalim donatorjem, ki se odzivajo na naše projekte in nam pri tem pomagajo. Na osnovnih šolah delujejo krožki Rdečega križa_ Mineva 20 let od takrat, ko smo skupaj s Svetom za delo z mladimi pri Območnem združenju Rdečega križa Laško in takratno njegovo predsednico Milico Jan med pomembne naloge naše organizacije izpostavili dejavnost krožkov Rdečega križa na osnovnih šolah laške in radeške občine ter skrb za njihovo uspešno delovanje. Krožki Rdečega križa predstavljajo eno od prostočasnih dejavnosti na šolah, katerih vsebina je namenjena krepitvi humanih vrednot in pridobivanju življenjskih veščin med mladimi. Da nam to uspeva ohranjati in negovati, gre po eni strani zasluga mentoricam, ki se vsa leta trudijo in za to žrtvujejo tudi svoj dragoceni čas, po drugi strani pa tudi razumevanju vodstev šol, ki nas pri tem podpirajo in pomagajo pri delovanju krožkov ter uresničitvi nekaterih skupnih projektov. Delo krožkov vsako leto strnemo s t. i. zaključno ekskurzijo. Letošnja je bila že 18. po vrsti. Tokrat smo se odločili, da po dolgem času znova gremo proti Primorski. Ogledali smo si prostrano Luko Koper in se nato ustavili še v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču, kjer smo imeli krajšo predstavitev, kosilo in kopanje. Omenjeno zdravilišče se je ravno v tistem času pripravljajo na obeleževanje 60-letnice delovanja. Tudi letošnjemu muhastemu vremenu smo kljubovali in se imeli lepo. Ob koncu smo se vsem zahvalili za sodelovanje in tiste, ki še ostajajo na šolah, povabili k nadaljnjemu obiskovanju krožka, vsi skupaj pa smo si zaželeli še prijetne in varne počitnice. Naša velika želja je, za kar se bomo še posebej trudili, da bi krožki Rdečega križa delovali na vseh šolah in vseh stopnjah. To bi bil zagotovo en pomemben prispevek k delovnemu obeleževanju 150-letnice RK in humanosti na Slovenskem. Z Debelega rtiča vam mahamo v pozdrav krožkarji Rdečega križa. Na krvodajalsko akcijo v Rečico_ Zadnji četrtek v juliju je bila krvodajalska akcija v Šentru-pertu nad Laškim, ki se je je kljub dopustniškemu času in malce spremenjenemu terminu udeležilo 55 krvodajalcev. Pri RKS - Območnem združenju Laško - Radeče se skupaj s Krajevno organizacijo Rdečega križa Rečica že vneto pripravljamo na peto krvodajalsko akcijo v letošnjem letu, ki bo v četrtek, 25. avgusta, od 7. do 10. ure v prostorih Sindikalnega doma Huda Jama. Krajevna organizacija Rdečega križa Rečica se vsakič sociala in humanitarna dejavnost znova potrudi za dodatne aktivnosti na sami akciji, zato je pri njih krvodajalska akcija nekaj posebnega. Vsi krvodajalci in krajani Laškega in Rečice ste še posebej vljudno vabljeni, da se akcije udeležite v čim večjem številu. Zahvala za pomoč ob elementarni nesreči_ Z obnovo ostrešja in prekrivanjem strehe na hiši se je s pomočjo dobrih sosedov, sorodnikov, znancev in širše skupnosti v Doblatini nad Laškim zaključila akcija pomoči Bronislavi Belaj. Slednji je lanski udar strele v celoti uničil gospodarsko poslopje in hkrati zaradi vpliva vročine dodatno poškodoval kritino na hiši, ki jo je že tudi sicer začel najedati zob časa. Po skupnem dogovoru smo prišli do zaključka, da je obnova strehe na hiši zanjo pomembnejša od gradnje nadomestnega objekta, saj bi vse težje služil svojemu namenu. Opravljeno delo je tudi čas in prava priložnost za zahvalo vsem, ki so Bro-nislavi pomagali v času nesreče, tako pri čiščenju in odstranjevanju ožganin, kakor pri pripravi lesa in prekrivanju strehe. Človeška solidarnost, prijazen stisk roke in pomoč so tudi v tem primeru prišli do izraza v polni meri. Pomoč se je odrazila v obliki zbiranja prostovoljnih prispevkov naših prostovoljk Rdečega križa, Anice Golec in Cvetke Sikovšek. Krajani, zlasti iz Doblatine, Požnice, Tovstega in Ojstrega so zbrali 1.080 EUR, dodatnih 2.600 EUR pomoči pa so prispevali Občina Laško, Krajevna skupnost Laško, krajevni organizaciji Rdečega križa iz Laškega in Rečice, Rdeči križ Slovenije in Območno združenje RK Laško. Bronislava Belaj je zadovoljna in hvaležna, da v nesreči ni ostala sama. Zato se ob zaključku akcije iskreno zahvaljuje najprej gasilcem, ki so pomagali obvarovati še hujšo nesrečo za vso sosesko, zlasti pa sosedom in ostalim vaščanom Do-blatine ter Požnice za pomoč pri delu. Zahvaljuje se vsem za darovane prostovoljne prispevke in finančno pomoč. Med omenjenimi tudi Klubu modrosti iz Celja, katerega članica je. Bronislava je prvič doživela takšno nesrečo, ki jo je ob siceršnjih zdravstvenih težavah dodatno zelo potrla, a hkrati ob skrbi številnih ljudi vlila poguma in volje. Tako je zaključena še ena od lepih akcij vseh dobrih ljudi, ki je znova dosegla svoj namen. Bronislava se z veseljem ozira po novi strehi, ki odslej ne bo več puščala Sodelujmo v vseslovenski akciji »Peljimo jih na morje« Po požaru je streha na hiši kar klicala po obnovi. S pomočjo vseslovenske akcije »Pel-jimo jih na morje« Fundacije FIHO in drugih donacij smo v zadnjih letih za sedem dni brezplačno na morje popeljali že 323 otrok, 53 starejših in dve družini iz laške in radeške občine. Zato je še kako pomembno, da k omenjeni akciji prispevamo tudi mi, iz našega področja, saj bi bilo žalostno, če bi samo koristili in nič prispevali. Letošnje, deveto poglavje skupne zgodbe »Peljimo jih na morje« opisuje veliko veselje udeležencev zaradi nepozabnih doživetij ob morju - uresničene sanje, neizmeren ponos ob osebnih zmagah, jok in smeh sreče hkrati ter mnogo hvaležnosti prav vsakemu med vami, ki del svojega darujete za to, da lahko vsaj teden dni počitnic ob morju preživi kar največ otrok iz socialno šibkih okolij. Zato vas prosimo, če lahko tudi kdo izmed vas v okviru možnosti prispeva k omenjeni akciji. To lahko storite tako, da sredstva nakažete na transakcijski račun SI56 0310- 01234567-891 s sklicem SI00-937030 (položnico dobite tudi na našem sedežu ali pri predsedniku KO RK) ali darujete tako, da pošljete SMS sporočilo, in sicer: 1 EUR darujete, če napišite MORJE na 1919, za 5 EUR pa MORJE5 NA 1919. Več kot bo zbranega, večjemu številu otrok in starejšim bomo lahko namenili brezplačne počitnice. Tudi v našem imenu iskrena hvala! PRI NAŠIH SLAVLJENCIH V zadnjih dveh mesecih smo družno obiskali le dva naša občana, ki sta v tem času praznovala svoj 90. rojstni dan. Prvi med moškimi letos je imel rojstni dan 15. julija Ivan Belej, dva 35 sociala in humanitarna dejavnost dni kasneje, torej 17. julija, pa je v družbi številnih sorodnikov, sosedov in znancev še posebej slovesno praznovala Marija Sa-lobir. Ivan BELEJ iz Paneč_ V manjšem zaselku Poreber v Panečah pri Jurkloštru so štiri kar precej velike kmetije, ena med njimi je tudi Belejeva. Na njej se je kot tretji izmed desetih otrok pred 90. leti rodil slav-ljenec Ivan. Sedaj poleg njega živita le še sestri Anica in Milka ter brat Adolf. Leta 1959 se je poročil z izbranko Angelo, doma iz haloških hribov v okolici Žetal, v katero se je zagledal na eni od porok, na kateri je bil za tiste čase v vlogi fotografa. Saj vemo, da so bili fotoaparati še prava redkost. Skupaj sta si ustvarila družino, ki jo bogati pet otrok. Predzadnji Vladimir je ostal doma, da ima kmetija nasledstvo. Ivana je marsikaj veselilo in domala vse, kar se je rabilo pri delu na kmetiji, je naredil sam. Hrepenel je po ustvarjanju, da bi si čim bolj olajšali delo. Mlatilnico za žito je tako predelal, da je skoraj v celoti opravila vse faze mlačve. Naredil je tudi mlin za žito in še marsikaj. Pri vojakih je služil aviacijo, a nikoli mu takrat niso dali možnosti, da bi se peljal z avionom. Želja se mu je uresničila pred leti, ko je obiskal svojo sestro, redovnico sestro Mirjam v Nemčiji. Za letošnji okrogli jubilej so mu otroci kot darilo priskrbeli še panoramsko vožnjo s helikopterjem, da si je lahko Poreber in širšo okolico ogledal še iz ptičje perspektive, kar mu je bilo v veliko veselje. Razveselil pa se je tudi novega vnuka, ki je kot darilo prišel dan pred njegovim 90. rojstnim dnevom, in vseh, ki so mu ob jubileju izkazali pozornost. Slavljencu Ivanu so poleg župana Franca Zdolška voščili še Franc Lesičar v imenu krajevne skupnosti, Željko Grofelnik v imenu društva upokojencev, Ivan Klavžar in Vlado Marotpa v imenu Rdečega križa. Marija SALOBIR iz Trobnega Dola_ Le kdo iz bližnje in daljne okolice ne pozna Marije Salobir iz Trobnega Dola. Gledalci in obiskovalci različnih kulturnih prireditev se je zagotovo spominjate po vlogi predice, odlične pevke v skupini pevcev ljudskih pesmi in pripovedovalke različnih zgodb iz starih časov, pri katerih so kdaj komu šli tudi lasje pokonci in ki jih je zapisovala ter objavljala. V Etno odboru Jureta Krašovca pri Zvezi Možnar jo hranijo v bogatem spominu po njenem ustvarjanju v domačem kulturnem društvu in po širokem poznavanju ljudskega izročila in sodelovanju v različnih vlogah v Etno odboru. Iz Čempelnovega gnezda Bezgovškovih petih otrok je bila slavljenka Marija prvorojenka in je ostala doma za »ta mlado«. Bila je kmetica z veliko začetnico, saj je opravljala vsa kmečka in gospodinjska dela, ljudje pa so jo imeli radi in jo spoštovali. Da je temu res tako, je zagotovo v potrditev tudi praznovanje njenega jubileja, na katerem se je poleg dveh otrok, Marije in Janka z družinama, in ostalih sorodnikov zbralo od blizu in daleč kar okrog sto obiskovalcev, ki so želeli Mariji izkazati hvaležnost. In ker je vključena v kar sedem društev in organizacij, so ji voščilo poleg župana Franca Zdolška namenili tudi njihovi predstavniki. Marija je prijetna sogovornica in še vedno jo marsikaj zanima. Trenutno bi se želela poučiti o računalniški tablici in pametnem telefonu. Ob vsem ustvarjanju je čas neusmiljeno tekel in kar naenkrat so z njim prišla častitljiva leta, ki jih dobro skriva. Če želiš dočakati lepa leta, Marija meni, da moraš biti skromen, pošten, delaven, aktiven, vesel, veder in optimističen. Marija Salobir v sredini v družbi župana in predstavnikov Krajevne skupnosti Šen-trupert ter društev in organizacij, v katerih je aktivno delovala. Vlado Marot POMOČ DRUŽINI NA DOMU SOCIALNA OSKRBA Če se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne zmorete oskrbovati in negovati sami, želite pa živeti doma, lahko pokličete Center za socialno delo Laško (Hiša generacij Laško) na telefonsko številko 03/734 18 80 ali 041 415 021. Obiskali vas bomo na domu in se dogovorili za oblike pomoči pri negi in gospodinjskih opravilih. 36 sociala KOTIČEK za STARŠE Dragi starši! Obveščamo vas, da bomo v mesecu oktobru ponovno začeli s programom za družine, tj. z delovanjem Skupine za starše. Skupina se bo v letošnjem letu srečevala od OKTOBRA do FEBRUARJA vsak PRVI in TRETJI TOREK v mesecu od 17.00 do 18.30 v CENTRU STAREJŠIH -Hiši generacij, Savinjsko nabrežje 6, Laško. Skupina je razgibana in namenjena vsem staršem, ki se zavedamo, da je vzgoja eden od naših najtežjih poklicev, saj je včasih težko vedeti, kaj je v odnosu do otroka prav in kaj narobe, kaj bi lahko bilo in kaj ni, kot bi si želeli. Na naših srečanjih s pomočjo različnih vsebin in lastnih izkušenj pridobivamo različne poglede in znanja, ki nam lahko pomagajo lažje razumeti otrokovo osebnost in njegovo vedenje, njegova čustva ter reakcije na različne življenjske situacije. Na srečanjih odkrivamo tudi različne vzgojne »recepte« in si dovolimo, da nam kdaj tudi kaj ne uspe tako, kot smo načrtovali. Udeležite se lahko vseh srečanj ali posameznih, glede na tematiko, ki vas zanima. Skupina deluje na načelu zaupnosti. »Skupina mi prinaša veliko odprtosti, znanja, iskanja naših rešitev (težav), sploh je nekaj enkratnega zaradi tega, ker se o vseh težavah pogovarjamo, smo odkriti drug do drugega, si zaupamo. Podelila bi to, da sem vesela, ker sem bila del te skupine - HVALA!« (mnenje udeleženke skupine) V letošnjem šolskem letu 2016/17 se bomo srečevali v naslednjih terminih in z naslednjimi vsebinami, ki pa se lahko glede na potrebe skupine tudi spremenijo. 1. Kdo sem in kaj je moja vloga? 4. 10. 2016 2. Kaj potrebuje otrok za zdravo rast? 18. 10. 2016 3. Ali zmorem spoštovati sebe in zakaj je to pomembno? 8. 11. 2016 4. »HOČEM!« in kako reči ne. 22. 11. 2016 5. Moj otrok je v stiski! 6. 12. 2016 6. Naši otroci ne najdejo skupnega jezika. 20. 12. 2016 7. Nasilje je blizu mojega otroka - kaj lahko kot starš naredim? 3. 1. 2017 8. Računalnik - (ne)varnost za mojega otroka?! 17. 1. 2017 9. Moj otrok in prepovedane stvari. 31. 1. 2017 10. Igre za nas in našega otroka. 14. 2. 2017 Za dodatna pojasnila lahko pokličete na telefon: 03/ 734 31 00 ali 041 788 003 ali nas kontaktirate preko e-pošte: gpcsd.lasko@gov.si. V pričakovanju našega snidenja, Polonca Teršek in Klavdija Gorjup, strokovni delavki CSD Laško »Podarili smo ti življenje, a ne moremo živeti namesto tebe. Učili smo te veliko stvari, a ne moremo te jih naučiti namesto tebe. Lahko ti damo smernice za življenje, ne moremo pa te voditi po vseh poteh. Lahko ti pustimo svobodo, ne moremo pa odgovarjati za tvoje odločitve. Lahko gremo skupaj v cerkev, ne moremo pa te »narediti« vernika. Lahko te naučimo razlikovati med dobrim in slabim, ne moremo pa se odločati namesto tebe. Lahko ti svetujemo, ne moremo pa namesto tebe nasvetov sprejeti. Lahko te ljubimo, ne moremo pa te prisiliti, da ljubezen sprejmeš. Lahko te naučimo deliti, ne moremo pa iz tebe narediti nesebičneža. Lahko te naučimo spoštovati, ne moremo pa te prisiliti, da boš spoštovanje izkazoval. Lahko te opozorimo glede prijateljev, a jih ne moremo izbirati namesto tebe. Lahko te učimo o zakonih življenja, ne moremo pa ti ustvariti ugleda. Lahko ti povemo o nevarnostih alkohola in drog, ne moremo pa jim reči ne namesto tebe. Pokažemo ti lahko višje cilje v življenju, ne moremo pa jih zate doseči. Lahko te naučimo prijaznosti, ne moremo pa te prisiliti, da boš ljubezniv z drugimi. Lahko ti povemo, kaj je greh, ne moremo pa te prisiliti, da boš hodil skozi življenje z Bogom. Lahko te naučimo pošteno živeti, ne moremo pa ti dati večnega življenja.« (Božo RUSTJA, Zgodbe za srečo v družini) 37 hisa generacij (j) PROSTOVOLJCI HIŠE GENERACIJ IN MEDGENERACIJSKEGA DRUŠTVA ZA KAKOVOSTNO STAROST LAŠKO SE IZOBRAŽUJEMO CLNTIH II ABllilH HÉA ttStK^tll Med 21. in 22. 5. 2016 smo za vse naše prostovoljce pripravili dvodnevni strokovni seminar, tokrat na Kostanjevici na Krki. Veliko let smo namreč zahajali v Rogaško Slatino, letos pa smo bili odprti za novo pokrajino. Z osebnimi avtomobili smo se peljali ob reki Savinji, nato Savi, vse tja do reke Krke, kjer smo zavili v t. i. »dolenjske Benetke«, na otok Kostanjevice, kjer smo bivali v Vili Castanea, meščanski stavbi iz konca 19. stoletja, ki je spomenik lokalnega pomena z razgibano preteklostjo. Ponaša se z bogato okrašeno čelno fasado, obokanim pritličjem, tlakovci iz okoliškega kamna in arkadnim notranjim dvoriščem v senci mogočnega kostanja, kjer smo v soboto dopoldan imeli spoznavanje osnov samoobrambe in borilnih veščin vzhodnega sveta. Mag. Edvard Šefer si je žensko energijo, staro med 29 in 83 let, vzel za svojevrsten izziv, ki ga je uspešno opravil, nas pa okrepil z znanjem, samozavestjo in mirnostjo s številnimi tehnikami sproščanja. Popoldanski čas je bil namenjen raziskovanju naravnih in kulturnih znamenitosti, med katerimi smo pobliž-je spoznali cistercijanski samostan, kjer je galerija Božidarja Jakca. Večerni del je bil obarvan s pesmijo ob spremljavi kitare, prepevanju rojstnodnevne melodije trem majskim slav-ljenkam in aktivnemu igranju družabne igre Activity, kjer so prišle do izraza risarske spretnosti, spretnosti govorjenja in pantomima. Nedeljsko dopoldne smo namenili intenzivnemu treningu spomina z različnimi aktivnostmi, ozavestile pa smo tudi problem padcev v starosti, ki se v najvišjem deležu pripetijo v domačem okolju, zato smo se naučile tudi nekaj vaj za ravnotežje, ki nam bodo omogočile večjo stabilnost pri opravljanju vsakodnevnih opravil. V popoldanskem delu smo obiskali grad Otočec in grad Rajhenburg, kjer smo si ogledali samostojno razstavo Slovenski izgnanci 1941-1945 in prisluhnili življenju trapistov, ki so med drugim izdelovali svojo čokolado in sir. Polni znanja, vtisov, sončne energije, ki nas je grela cel vikend, smo v večernih urah zaključili naše druženje in sklenili, da prihodnje leto gremo ponovno na Kostanjevico na Krki, seveda pa z novimi vsebinami, ki bodo pripomogle h kvaliteti preživljanja našega časa in tudi h kvaliteti našega prosto-voljstva. Če se je v vas vzbudila želja po dodani vrednosti v vašem vsakdanu in bi želeli s svojimi dejanji pomagati sočloveku, hkrati pa tudi sebi, vas vabimo, da POSTANETE PROSTOVOLJEC HIŠE GENERACIJ LAŠKO. Prostovoljcem nudimo izkušnjo na različnih področjih dela z ljudmi (družabništvo, ustvarjanje, športne aktivnosti, tečaji, administrativna dela, promocija, pisanje, oblikovanje, nastopanje ipd.). Prostovoljcem nudimo podporo pri izvajanju različnih aktivnosti, seminarjev, družabnih srečanj, pri vzpostavljanju kontakta s posamezniki in skupino preko stalne podpore, konzultacije v zvezi z delom. Prostovoljsko delo opravljate po dogovoru s koordinatorko aktivnosti v Hiši generacij Laško, na domu ali na terenu. Kontaktna oseba: Petra Šuster, prof. soc. in geog. (Savinjsko nabrežje 6, Laško) tel: 03/734-18-80, 051-436-240, e-pošta: center.starejsih@siol.net USTVARJALNO POLETJE S HISO GENERACIJ LAŠKO Za nami je že julijski del ustvarjalnih delavnic, ki so bile številčno obiskane. Na njih smo se naučili sešiti torbico iz jeansa, zapestnico iz kovinskih zadrg, se naučili izdelati naravne od-ganjalce komarjev in drugega nadležnega mrčesa, za poletne večere smo naredili vilinski svečnik, za okras sliko iz alufolije in vročega lepila, iz papirja pa smo ustvarili 3D pup-up cvetočo voščilnico. Dva petka smo pripravljali v poletni kuhinji: tzatziki, česnovo in paprikino omako, v katere smo pomaka-li bučkine, korenčkove in paprikine palčke, naredili smo ma-karončke z blitvo, posladkali pa smo se s črnim gozdičkom v lončku, čokoladnimi hrustavčki in čokoladnim sendvičem. Ustvarjalne delavnice, ki se odvijajo med 9. in 11. uro v Hiši generacij Laško, so namenjene vsem generacijam od blizu in daleč (za varstvo najmlajših je poskrbljeno) ter se bodo odvijale tudi v mesecu AVGUSTU: torek, 16. 8. TORBICA IZ FILCA četrtek, 18. 8. SLIKANJE V NARAVI petek, 19. 8. POLETNA KUHINJA ponedeljek, 22. 8. KAČE KRAVATE torek, 23. 8. QUILLING ROŽICE četrtek, 25. 8. MREŽASTE ZAPESTNICE petek, 26. 8. POLETNA KUHINJA 38 vzgoja in izobraževanje/mladi Slovo mini maturantov v vrtcu Laško_ Počitnice nam bodo kmalu pomahale v slovo in polni energije že korakamo v novo šolsko leto. Poletnih počitnic se vsi otroci zelo veselijo, saj lahko veliko časa pre- živijo s svojimi najdražjimi, s svojimi starši, dedki, babicami, sestrami, brati ... Ampak najbolj so se jih veselili otroci, ki bodo septembra prvič sedli na šolske klopi. Kar 49 otrok iz Vrtca Laško gre septembra prvič v šolo; 15 otrok iz skupine Metulji, 23 iz skupine Zajci in 11 otrok iz skupine Veverice. Nekaterim otrokom so se dnevi bivanja v vrtcu že iztekli, drugim se v prihajajočih dneh še bodo. Naši mini maturantje so se 7. junija na vrtčevskem igrišču od vrtca tudi uradno poslovili. V pisanih majčkah in z nasmeškom na obrazu so prikorakali iz svojih igralnic. Sprehodili so se med obiskovalci in ob tem z iskrico v očeh iskali svoje starše. Za starše in vzgojitelje je bil to ganljiv dogodek, saj so otroci zadnjič nastopali na igrišču vrtca. Na ta dan so se s svojimi vzgojitelji pripravljali kar nekaj časa in zato je bilo doživetje še toliko večje. Pripravili so nastop, ki ga ne bomo kar tako pozabili. Pogrešali jih bomo, saj so vsi otroci tudi velik del življenja vseh nas, ki smo v vrtcu zaposleni. Z nami v vrtcu delajo velike korake njihovega otroštva, ki so jim dobra popotnica za naprej. Uradni del je bil za nami in sledil je zaključek vseh otrok, tako starejših kot najmlajših, ki bodo naš vrtec še naprej obiskovali. Otroci so skupaj s starši premagovali ovire, ki smo jih vzgojitelji pripravili s pomočjo rekvizitov. Preskakovali so iz obroča v obroč, metali in kotalili žoge, plezali med pajkovo mrežo, ciljali tarčo z vodnim gasilnikom in še marsikaj zanimivega. Tako so se lahko otroci in starši preizkusili v spretnosti in natančnosti. Ker je bil dan precej vroč, sta nam prav prišli limonada in voda, ki so ju za nas pripravili v kuhinji. Ob tem našem čarobnem poklicu pa kar pozabimo, kako hitro minevajo dnevi. September bo kmalu spet tukaj, zato vam kolektiv Vrtca Laško želi, da bi veselo in pogumno stopili v novo šolsko leto. Jasmina Horvat, vzgojiteljica Pravljica pod lipo Pravljice se skrivajo v knjigah. Knjiga je tista, ki ima na otroka vsestranske učinke: ga popelje v svet domišljije, v svet kreativnosti in ustvarjalnosti, ga uči vztrajnosti, iznajdljivosti, ga spodbuja k radovednosti, mu širi obzorja, bogati njegov besednjak. Razvija bralno kulturo, sproščeno komunikacijo. Seveda pa je še toliko lepše, če nas v svet knjige popelje knjižničarka. Letos sta se z nami družili Martina Ajdnik in Valentina Pavlinc. Otroci in strokovni delavci vrtca Ostržek Rimske Toplice smo redni obiskovalci knjižnice v Rimskih Toplicah. Starejši otroci, kar 45 jih je bilo, so sodelovali v predšolski bralni znački. Hvala Martini in Valentini za lepe trenutke, ki sta nam jih pričarali v knjižnici. Ko pride junij, pa pravljice oživijo pod lipo na igrišču vrtca. Letos smo drugič organizirali branje pravljice pod lipo v sodelovanju s Knjižnico Rimske Toplice. Vsako sredo smo se otroci in strokovni delavci zbrali na »deki« pod lipo, ki nam je s srčastimi listi nudila prijetno senco. Pripravili smo blazino za knjižničarko Valentino in nestrpno pričakovali . Ko je sedla na blazino in odprla knjigo, se je vse umirilo in pravljica je oživela. Poslušanje pravljic pod dišečo lipo na igrišču vrtca Ostržek Rimske Toplice je nekaj posebnega tudi zato, ker sta lipo pred 23 leti posadili vzgojiteljici Ivanka Skalič in Jelka Ka-pun v želji, da bi bila lipa simbol življenja vseh generacij otrok, ki so in še bodo obiskovali vrtec. Lipa je vsako leto močnejša in večja, pod njo se zbirajo otroci, se veselijo, skrivajo za njeno deblo, obešajo se na njene veje in dobijo prve praske, se povezujejo, poslušajo pravljice ... Tudi strokovni delavci kdaj pod njeno krošnjo »pomodrujejo«. Ivanka in Jelka povesta, da ko sta lipo posadili, sta sanjali, da bo nekoč okrog lipe klopca, na kateri bosta sedeli in opazovali otroke pri igri. A klopce še ni. Morda se jima sanje v prihodnosti uresničijo . Za majhne in velike zapisala Jelka Kapun, dipl. vzg. 39 vzgoja in izobraževanje/mladi EKOVRT V PS SENTRUPERT Kdor zasadi vrt, zasadi ljubezen! Pripravljanje, urejanje in obdelovanje šolskega vrta je projekt, ki zahteva veliko načrtovanja, dela, znanja in veselja. V podružnični šoli Šentrupert smo že pred tremi leti ob čebelnjaku zasadili medoviti vrt, ki ga skrbno obdelujemo. V letošnjem šolskem letu smo se z učenci vključili v program Šolski ekovrt in ob medoviti vrt postavili še visoko gredo -ekovrt, ob katerem skušamo medpredmetno povezati čim več aktivnosti učencev in delo iz šolskih klopi razširiti v izkušenjs-ko učilnico v naravi. Izrisali smo načrt grede in okolice, naučili smo se, s čim napolniti gredo, in se pri športni vzgoji odpravili po sestavine. Na bližnji kmetiji smo dobili volno, listje, drobne veje in naprosili za kakovostno zemljo. V velikih vrečah smo vse prito-vorili do šole. Ker sta bili postavitev in izdelava grede zahtevni, smo k sodelovanju povabili zunanje sodelavce. Z učenci pa smo izdelali mini grede. Pri likovni umetnosti smo z motivi iz narave poslikali kozarce za vlaganje in vanje naložili plasti, kot si sledijo v visoki gredi - plast volne, dračja, listja, zemlje - nato smo vanjo zasadili sadiko zdravilnega ognjiča. Pri slovenščini smo napisali izkaznico te zdravilne rastline. Opisali smo njen videz, zdravilnost in uporabo. Svojo malo visoko gredo s sadiko so učenci odnesli domov in še starše poučili, kako narediti visoko gredo. Sočasno smo pri naravoslovnih predmetih izdelali načrt triletnega kolobarjenja ter spisali seznam semen in sadik, ki smo jih potrebovali za zasaditev. Pri zbiranju so nam bile v pomoč tudi mamice in babice učencev, saj smo potrebovali zdrava domača semena. Seme smo posejali v male lončke, jih zalivali, negovali in pripravljali drobne rastline, ki smo jih na lep dan, 10. maja, po predhodno pripravljenem načrtu prestavili v šolski ekovrt. Uspelo nam je! Z večmesečnim delom smo pridobili ekovrt, ki je prostor za raziskovanje, odkrivanje, čudenje, navdušenje, spoznavanje, načrtovanje in razvijanje miselnih aktivnosti z namenom pridobivanja novega znanja in spretnosti ter uživanja v pridobivanju sadov lastnega dela. V zadnjem tednu pouka smo lahko poskusili že prve plodove redkvice, liste rukole, špinače in solate. Projekt Šolski ekovrt ne spodbuja zgolj veselja do vrtnarjenja, povezovanja med otroki in zemljo ter spoznavanja rastlinskega in živalskega sveta, ampak odpira vrata za uresničevanje mnogih učno--vzgojnih ciljev. Poleg tega se želimo s širitvijo projekta dotakniti ekološke pismenosti - uporabe ekoloških semen, zbiranja deževnice, kompostiranja, ločenega zbiranja odpadkov ... V zavedanju, da je naš odnos do narave in okolja, v katerem živimo, ključnega pomena za ekološko ozaveščenost prihodnjih generacij, spodbujajmo in razvijajmo zanimanje otrok za delo in ljubezen do narave. Zahvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je naš ekovrt zaživel. Renata Kolšek, vodja PŠ Šentrupert Mladi ekologi 6. b-razreda MŠ Laško_ Na razpis Komunale Laško za univerzalni zbiralnik baterij smo se v MŠ Laško prijavili s 34 izdelki učencev iz 6. a- in 6. b-razreda. Rezultati natečaja so bili objavljeni v prejšnjem biltenu. Avtor zmagovalnega izdelka je učenec Dominik Medved iz 6. b-razreda. Razredu je omogočil, da je pridobil razpisano nagrado v vrednosti 200 evrov. Zagnano smo se lotili izdelave dvajsetih unikatnih zbiralnikov baterij iz odpadne embalaže. Najprej smo se pogovorili o ekološkem pomenu ločevanja nevarnih odpadkov, kamor sodijo tudi različne baterije. Na komunali ugotavljajo, da jih mnogi še vedno odlagajo med mešane odpadke, zato bi radi čim več ljudi ozavestili o pomenu ločenega zbiranja. Zbiralnike bodo najprej razdelili po pisarnah različnih podjetij v občini. Učenci so zbirali odpadno embalažo: plastična vedra, tulce od papirnatih brisač in toaletnega papirja, časopisni papir in karton za izdelek v obliki cvetoče lončnice. Sledili so kaširanje veder in pokrovov, izrezovanje, lepljenje, barvanje in sestavljanje. Učilnica se je spremenila v delavnico, učenci pa so zagnano delali - tudi med poukom, ko so bile ocene zaključene. V petek, 24. junija, jih je čakal najbolj vznemirljiv dan. Direktor Komunale Laško Tomaž Novak in vodja sektorja za ločevanje odpadkov Andrej Ilijevec sta jih povabila na sedež podjetja, da bi jima predali zbiralnike. Srečanje je bilo zelo prisrčno, pisarna gospoda Novaka pa se je spremenila v pisan vrt unikatnih lončnic in razigranih ekologov. Omenjena sta učencem predstavila podjetje, spregovorila o pomenu ločevanja odpadkov, učence pohvalila za njihovo delo in jih povabila še h kakšni skupni akciji. Sledila sta fotografiranje in pogostitev s sladoledom. Ob sproščenem klepetu o preživljanju prostega časa smo kar po- 40 vzgoja in izobraževanje/mladi zabili na šolski zvonec. Tako smo na malo drugačen, a zelo prisrčen način končali šolsko leto. Zahvaljujemo se Komunali Laško in njenemu vodstvu. Učenci so stopili v počitnice z lepim občutkom, da odgovorni ljudje cenijo njihovo delo in da so naredili nekaj dobrega za okolje. Niso si prislužili le materialne nagrade, najbolj jim bo hvaležna narava. Majda Podbevšek, razredničarka in mentorica 10. mednarodni festival Igraj se z mano v Ljubljani V sredo, 25. maja, smo se z učenci oddelkov z nižjim izobrazbenim standardom udeležili 10. mednarodnega festivala Igraj se z mano v Ljubljani na Kongresnem trgu. Naši mladi igralci so nastopili z gledališko predstavo Kje je doma pomlad. Režiserka predstave je bila mentorica Valentina Gartner. Pred nastopom smo se udeležili mnogih zanimivih delavnic za otroke, ki so jih pripravili organizatorji festivala. Uživali smo v plezanju, sestavljanju kock, poslikavi obraza, izdelovanju do- miselnih dekoracij iz različnih materialov in še bi lahko naštevali. Sončen dan, poln doživetij in posvečen igri ter sobivanju v različnosti, nam bo ostal v lepem spominu. Lidija Podmenik in Mina Čibej, mentorici Kulturno bogat in uspešen zaključek šolskega leta Na Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice smo -tako kot vsako preteklo šolsko leto - v začetku junija praznovali dan šole. V petek, 10. 6. 2016, smo odprli šolska vrata za obiskovalce. Predstavili smo se z razstavo izdelkov naših učencev in pripravili prireditev, s katero smo se posvetili našemu velikemu pesniku Antonu Aškercu. Letos namreč praznujemo 160-letnico njegovega rojstva, zato smo njemu v čast v tem šolskem letu izvedli tudi projekt Aškerc in njegov čas. Učenci dodatnega pouka slovenščine so pod mentorstvom učiteljice Milene Suhodolčan pripravili recital Aškerc popotnik, ki so ga v mesecu aprilu predstavili tudi krajanom Rimskih Toplic na prireditvi v večnamenski dvorani v gasilskem domu. Poleg ubranih zvokov Mladinskega pevskega zbora Žarek, ki na šoli deluje pod okriljem učiteljice Alenke Štigl, so učenci s skraj- šano verzijo recitala popestrili tudi prireditev ob dnevu šole. Prireditev je bila namenjena tudi podelitvi priznanj učencem, ki so skozi šolsko leto več kot uspešno sodelovali na raznih tekmovanjih in projektih. Vsi obiskovalci lahko potrdijo, da teh priznanj ni bilo malo. V mesecu juniju pa to ni bilo edino praznovanje na šoli. Zadnji šolski dan smo izkoristili za praznovanje dneva državnosti, ki smo ga sicer praznovali dan kasneje, 25. junija. Ta dan smo posvetili vsestranskemu slovenskemu umetniku Franu Milčinskemu - Ježku, ki je bil osrednja tema tudi na občinski proslavi, ki se je isti dan odvila v Kulturnem centru Laško. Tudi to prireditev je sooblikovala naša šola, ki je poskrbela za kulturni del programa, predvsem pomembni pa so bili na prireditvi zlati učenci Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice in Osnovne šole Primoža Trubarja Laško. Zlatih učencev je bilo v šolskem letu 2015/2016 kar 25. Program, ki ga je pripravila učiteljica Karmen Ulaga, sta povezovala učenca naše šole, Liza Škorja in Gašper Stupan, ki sta bila tudi zlata učenca, za pester program je poskrbel MPZ Žarek pod vodstvom učiteljice Alenke Štigl, dodatno čarobnost pa so pričarali učenci POŠ Lažiše z uprizoritvijo Ježkove pravljice Zvezdica Zaspanka pod vodstvom učiteljice Martine Jelenc. Kulturno in predvsem uspešno smo zaključili preteklo šolsko leto in zato zdaj že vsi zasluženo uživamo na počitnicah. V prihodnje šolsko leto bomo zaradi uspešnega preteklega leta zakorakali z novimi cilji, še večjo motivacijo in predvsem z veliko željo po usvajanju novega znanja in doseganju novih dosežkov. Raziskovanje disleksije_ Ljudje imamo dve možganski polovici - levo, kjer so centri za branje, pisanje, govor, usmerjeno pozornost, računanje ... in desno, kjer so centri za domišljijo, estetiko, glasno, prostorsko zaznavanje, ples ... Večina ljudi ima prevladujočo levo možgansko polovico, čemur je naklonjen tudi šolski sistem, saj pridobivanje znanja večinoma poteka preko branja in pisanja. Pri osebah z disleksijo pa je prevladujoča desna 41 vzgoja in izobraževanje/mladi možganska polovica, zato se slednji srečujejo s težavami, ko poteka pridobivanje znanja preko branja in pisanja. Devetošolec Gašper Stu-pan se je z disleksijo srečal v krogu svoje družine, zato sta mu letos raziskovanje in priprava naloge predstavljala tudi osebni izziv, ki ga je opravil z odliko. Otroci z disleksijo so le eni izmed številnih otrok v razredu, ki zaradi različnih primanjkljajev na posameznem področju ali več področjih potrebujejo pomoč. Izstopajo predvsem na področju branja in pisanja. Največji problem pri odkrivanju disleksije je pozna diagnoza, saj so ti učenci pravilno usmerjeni šele v višjih razredih osnovne šole. S črkami se otroci sistematično srečajo šele v prvem razredu in do takrat temu ne posvečamo preveč pozornosti. Tudi takrat, ko vidimo, da ima učenec oziroma otrok težave, starši in učitelji pogosto verjamemo, da je to le prehodno obdobje, ko znanje še ni dovolj utrjeno in bodo težave sčasoma in z veliko vaje izzvenele. Če se to ne zgodi in se težavi ne posveti dovolj ali prave pozornosti (ker so odrasli mnenja, da je otrok len ali nedelaven), je otrok v razredu lahko stigmatiziran s strani sošolk in sošolcev ali celo učitelja, kar njegovo stisko še poveča. Z iskanjem pozornosti na drugih področjih pa navadno skuša odvrniti od svojih pravih težav. Gašper pravi: »Raziskovana tema mi je osebno zelo blizu, saj imam mlajšega brata disleksika. Spomnim se, kako si ni zapomnil imena in oblike črke, kako je imel težave s povezovanjem glasov v besedo in njenim zapisom. Ko je bil v tretjem razredu smo vedeli, da te težave niso posledice njegove lenobe ali nedela. Pričel se je postopek usmerjanja otroka s posebnimi potrebami, kjer so z različnimi testi ugotovili, da ima disleksijo.« Gašper je v raziskovalni nalogi poudaril pomen sodelovanja med šolo in domom, učitelji, svetovalno službo in starši. Najbolj ga je zanimalo, kako lahko pomaga bratu, mu olajša delo v šoli in skupaj prepozna prilagoditve, ki mu bodo pomagale in olajšale delo. »Disleksijo smo sprejeli v naš družinski krog. Večkrat se ji moramo prilagoditi vendar ji ne dovolimo, da bi narekovala način našega življenja.« Magajna (2008) uvršča disleksijo med specifične učne težave nevrološkega izvora, ki je prisotna pri do 10 % šolskih otrok po celem svetu. Meni, da je disleksija skupek različnih, medsebojno povezanih dejavnikov, ki so del posameznika in imajo vpliv nanj in na njegovo delovanje skozi celotno življenje. Kljub številni literaturi in raznoraznim opisom na interne-tnih straneh med ljudmi še vedno krožijo razni miti o disle-ksiji. Različni izrazi v literaturi pripomorejo, da je pojem pogostokrat slabo in nejasno razumljen, zaradi česar prihaja do zmede ter zamenjav z drugimi učnimi težavami in primanjkljaji. Disleksija je tako pogosto še vedno razumljena kot bolezen, pomanjkanje pozornosti, pomanjkanje sposobnosti (duševna zaostalost), posledica pomanjkljivega učenja in lenobe ter pomanjkanja pozornosti in omejena le na tiste, ki zamenjujejo 42 črke in številke. Disleksija naj bi bila tudi posledica starševske vzgoje, kjer se otrokom ne bere, zato je edina prava rešitev ura glasnega branja vsak dan. Laično je tudi mišljenje, da je značilna le za otroke in da s starostjo izgine. Največja zmota pa je gotovo prepričanje, da če učenec slabo bere, pomeni, da ni preveč bister, zato se morajo otroci z disleksijo šolati v šoli s prilagojenim programom. Iz tega sledi, da nadarjen učenec ne more imeti disleksije in obratno (Kesič Dimic). V resnici je veliko otrok z disleksijo prepoznanih za nadarjene na različnih področjih. Pomembno je, da se otroci z disleksijo zavedajo svojih močnih in šibkih področij; svojih prednosti, interesov, talentov, pa tudi svojih težav. Tako si lahko v ustvarjalnem okolju zastavijo dosegljive cilje, za svoja dejanja pa prevzamejo odgovornost ter se hkrati razvijajo, pridobivajo pozitivne izkušnje in spoznavajo samega sebe. Tako lahko postanejo aktivni člani družbe, sledijo svojim sanjam in dosegajo zastavljene cilje. Otroku oziroma učencu z disleksijo lahko najbolj pomagamo z našim odnosom do te osebe. Starši morajo biti otroku v podporo, saj je šola zanje zelo naporna. V šoli bi učitelji morali poznati učenčev stil učenja in se zavedati pomembnosti načina predstavitve in razlage učne snovi. Za učence z disleksijo je pomemben prav individualni pristop, uporaba posebnih pripomočkov in tehnik ter celovitost obravnavane vsebine. Veliko slavnih ljudi z disleksijo je v svetovni zgodovini odigralo pomembno vlogo. Bili so znani po svojim izumih, odkritjih, umetninah, kot kuharji in igralci (Albert Einstein, Leonardo da Vinci, Pablo Picasso, Walt Disney, znanstvenik Thomas Edison, voditelja Winston Churchill in George Washington, pisateljica Agatha Christie, igralci Whoopi Goldberg, Anthony Hopkins in Tom Cruise, kuharski mojster Jamie Oliver ter slovenska igralca Gojmir Lešnjak - Gojc in Jurij Zrnec in mnogi drugi). Občinstvo so uspeli prepričati s svojo nadarjenostjo, dovršenostjo. In nihče jih ni oziroma jih ne sodi kot osebe z disleksijo, ampak kot uspešne posameznike, ki so v življenju uspeli. Zato je treba na disleksijo gledati kot na dar - obliko nadarjenosti in inteligentnosti, ki ne traja vse življenje in si zasluži, da jo spoštljivo obravnavamo (Davis). Komisija Mladi za Celje je prepoznala Gašperjev trud pri izdelavi raziskovalne naloge in njegovo nalogo s predstavitvijo in suverenim zagovorom uvrstila v 1. skupino, s čimer je Gašper na regijskem delu tekmovanja osvojil zlato priznanje. Po številu točk se je uvrstil tudi na državno tekmovanje, kjer je dosegel odlično bronasto priznanje. Gašperju Stupanu še enkrat iskreno čestitam za osvojeni priznanji in si želim, da bo raziskoval tudi kot srednješolec. Jasmina Oblak, mentorica Zaključek zbiralnih akcij_ V okviru eko projekta v OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice je tudi v šolskem letu 2015/16 potekalo več zbiralnih akcij. Učenci in učitelji že vrsto leto sodelujemo v humanitarni akciji zbiranja plastičnih pokrovčkov z odpadnih plastenk in tako pomagamo društvu VESELE NOGICE, ki si prizadeva pridobiti dodatna sredstva za pomoč otrokom z zaostankom v razvoju na različnih področjih. V letošnjem šolskem letu smo tako zbrali 216 kilogramov pokrovčkov. Uspešni smo bili tudi pri zbiranju odpadnih baterij, kar 158 kilogramov smo jih zbrali in oddali podjetju Interseroh, ki bo poskrbelo za njihovo recikliranje. vzgoja in izobraževanje/mladi Razred z največjim številom zbranih pokrovčkov oziroma baterij je ob koncu šolskega leta prejel naziv EKO FRAJERJI ŠOLE in nagradno presenečenje. V okviru dnevov dejavnosti sta na šoli potekali dve akciji zbiranja starega papirja. V sodelovanju s Surovino Laško smo izvedli tudi razredno zbiranje papirja. Izkupiček denarja od zbranega papirja so posamezni razredi lahko porabili za različne dneve dejavnosti. Ob koncu leta je skupna količina zbranega papirja znašala 22 ton in 460 kilogramov. V mesecu aprilu smo se pridružili zbiralno ozaveščevalni akciji »NI DEBATE - V GORENJE SUROVINO DAJTE STARE APARATE!« V sodelovanju z Gorenje Surovina, d. o. o., in Zeos, d. o. o., smo zbirali odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO) ter odpadne prenosne baterije in akumulatorje (OPBA). Akcija je potekala 14 dni, manjšo odpadno opremo so učenci ali starši lahko prinesli v šolo in jo oddali v zabojnik, velike gospodinjske aparate pa so lahko dostavili na Surovino Laško. Zaključek akcije smo obeležili z EKO dnevom na dan Zemlje, 22. aprila 2016. Skupaj smo zbrali 303 kose odpadne opreme. Hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način pristopili k našim akcijam in s tem pokazali svojo odgovornost do okolja in svojo humanitarno plat. Karmen Brečko, vodja dejavnosti Uspeh Ane Blatnik na literarnem natečaju BODI PISATELJ 2016 v angleščini_ V okviru literarnega natečaja, ki ga je razpisal Pionirski dom Ljubljana, sta se Laščanki Ana Blatnik in Taja Jančič, dijakinji Šolskega centra Celje - Gimnazije Lava, 21. aprila 2016 udeležili podelitve priznanj najboljšim piscem kratkih zgodb v angleščini. Ana in Taja sta napisali kratki zgodbi, v kateri sta vključili izhodiščna besedila tujih avtorjev: Jacka Londona in Roalda Dahla. Ana Blatnik je dobila priznanje žirije s posebno omembo za svojo zgodbo Remember Him as the Ocean, za kar ji iskreno čestitam. Polona Zalokar Ana Blatnik (druga z desne), Taja Jančič (prva z leve), žirant Philip Burt in še dve nagrajeni dijakinji Gimnazije Lava. Festival barv, ustvarjalnosti in otroških iger_ Sredi junija so na ulicah Laškega za-plapolali baloni vseh barv. Otroškega festivala Pisani balon, ki smo ga z Društvom ŠMOCL organizirali že šesto leto zapored, se je udeležilo več kot 100 otrok in njihovih staršev, s tem pa je bil zabeležen tudi rekorden obisk. Vse delavnice in predstave so bile brezplačne, saj je cilj festivala omogočiti prav vsem, da pokažejo svojo ustvarjalno žilico, da si ogledajo lutkovno predstavo in da se predvsem zabavajo. In ker Pisani balon postaja že tradicionalna otroška prireditev, si zasluži tudi svojo pesem. Za to je letos poskrbela skupina Marvin iz Laškega, ki je posnela prav posebno himno, ki so jo na letošnjem festivalu peli prav vsi! 17. in 18. junija smo v društvu za najmlajše obiskovalce pripravili zanimiv in razigran program, pri čemer smo se povezali tudi z laškimi društvi in podjetji. Namen festivala, da otroci pokažejo svojo ustvarjalnost in kreativnost ter se po-družijo s sovrstniki, je bil dosežen, sicer pa je prireditev tudi odlična priložnost za medgeneracijsko sodelovanje in druženje. Prvi dan dvodnevnega dogajanja so v dopoldanskih urah popestrili laški čebelarji, ki so na vrtu Savinje predstavljali svojo dejavnost, v popoldanskem času pa so občinsko dvorišče zavzeli mladi, ki jih zanima rolkarska subkultura - najprej so svoje spretnosti in trike pokazali v skate parku, v večernih urah pa so si lahko ogledali dokumentarni film o rolkarski subkulturi v Sloveniji, Deckument. Vrhunec festivala je sledil 43 v soboto zjutraj. Na vrtu Savinje so se otroci najprej lahko posladkali z medenim zajtrkom in s tem dobili energijo za dooolgo dopoldne, polno raznoraznih dejavnosti in zabave. Umetniško žilico so lahko pokazali na likovnih, bobnarskih in drugih ustvarjalnih delavnicah, lahko so vrtičkali ali si ogledali lutkovno predstavo »O zeleni žabici Emi«. Na otroških obrazih so nastajale igrive poslikave, baloni pa so dobivali posebne oblike. Otroška razigranost se je videla na vsakem koraku, tudi v popoldanskih urah, ko so najmlajši pri grajskih igralih v zdraviliškem parku prisluhnili pravljici ob nežni spremljavi violine in klavirja. Otroški nasmeh je vedno dober pokazatelj o uspešno opravljenem delu. Smeh in predvsem številčen obisk najmlajših obiskovalcev in njihovih staršev pa sta dobra znanilca, da bi lahko bilo Laško polno pisanih balonov tudi naslednje leto. Društvo ŠMOCL Foto: Kaja Škorjanc LAK-ovci aktivni tudi v poletnih mesecih Drugo junijsko soboto smo LAK-ovci preživeli v gospodinjski učilnici OŠ Primoža Trubarja Laško in dogajanje v njej malo za šalo poimenovali LAKostilna išče šefa. Pod budnim očesom glavnega šefa Tomaža Krpiča smo na kuharskem tečaju pripravljali dobrote - testenine in njoke z različnimi omakami ter v vlogi glavne jedi in sladice, kot se spodobi za pravo študentsko kosilo. Le da jih bomo od tega dne dalje znali narediti doma in na zdrav način. Izvedli smo tudi tečaj samoobrambe, ki ga je vodil Anže Siljan, ki se s kara-tejem ukvarja že 15 let. Na tečaju smo osvojili nekaj teoretičnih in praktičnih vsebin. Izvedeli smo, kaj samoobramba sploh je, naučili smo se osnov delo- vanja telesa z vidika borbe in se seznanili z občutljivejšimi in vitalnejšimi deli telesa ter trenirali obrambne tehnike proti nekaterim najpogostejšim napadom. Dijaki smo letos šolsko leto zaključili malo drugače. Odpravili smo se na izlet v Ljubljano, kjer smo se spopadli z izzivi v Escape room Enigma-rium. To je pustolovska igra, v kateri smo se v 60 minutah s pomočjo raznih namigov in ugank poskušali rešiti iz zaklenjene sobe. Razdelili smo se v tri skupine in vstopili v različne sobe. Vsem je uspelo pobegniti, enim prej, enim malo kasneje, ob vsem tem pa smo se še bolje spoznali in zabavali. Običajni izlet na morje smo letos nadgradili z ogledom znamenitosti nekoliko privlačnejše turistične destinaci-je - Toskane. Po nočni vožnji do La Spe-zie smo se prvi dan z ladjico odpeljali v Cinque Terre in si v vročem dnevu ogledali barvite ribiške vasice. Očarala sta nas neobičajna arhitektura in kulinarična degustacija v lokalnih gostiščih, čas pa je bil tudi za osvežitev v morju. Po povratku z vlakom v La Spezio smo topel poletni večer preživeli ob zabavnem druženju. Nedeljski dan je bil namenjen ogledu poševnega stolpa v Pisi s krstilnico, kjer smo se kot tipični turisti fotografirali v vseh mogočih pozah. Popoldan smo preživeli ob sprehajanju po srednjeveškem mestu Lucca, nato pa se vrnili proti Sloveniji. V soboto, 27. avgusta 2016, od 15. ure dalje člane LAK-a vljudno vabimo na brezplačen piknik, ki bo na piknik prostoru v Hudi Jami. Poleg hrane in pijače si bomo dan popestrili z odbojko na mivki, različnimi družabnimi igrami in zorbing nogometom. Spremljajte nas tudi na naši Facebook strani (Društvo Lak), spletni strani (www. drustvo-lak.si) in Snapchatu (drustvo.lak). Laški akademski klub 44 šport in rekreacija KOSRRKRRSKI KfiMP ZA OTROKE V začetku meseca julija je v Laškem v Treh lilijah potekal 3. košarkarski kamp za otroke. 5-dnevni dogodek je organiziralo društvo HoopsForce, udeležilo pa se ga je 56 otrok iz laškega in celjskega okolja. Za nemoten potek treningov in aktivnosti je skrbelo 12 trenerjev in nekaj zunanjih sodelavcev. Kakšen je cilj kampa? Želimo si, da se otroci zabavajo, uživajo v košarki in drugih športih. Cilj je bil ob koncu tedna dosežen ... Uspelo nam je prikazati, kaj košarka sploh je ... to ni samo igra ene ekipe proti drugi, ampak je tudi način življenja, kjer natančnost, preciznost, zabava, igra, vztrajnost, pozitivnost, disciplina, sodelovanje, povezanost, prijateljstvo, konkurenca, zmagovalna miselnost, poraz, delavnost dobijo svoj pomen ... Prav na igrišču, ki meri 28x15 metrov, lahko otroci doživijo vse to z eno okroglo oranžno žogo. S prijatelji ob rami lahko doživijo solze sreče, osebnega zadovoljstva, pozitivne energije ... porazi pa v takšni družbi postanejo manj boleči in hitreje pozabljeni. Vsak dan smo opravili dva košarkarska treninga, ki smo ju popestrili s tekmovanji v metanju prostih metov, me- tov za tri točke ter igri 1 na 1 in 3 na 3. Že na začetku tedna so se otroci razdelili v ekipe, katerih imena smo si izposodili iz ameriške lige NBA in evropskega klubskega tekmovanja evroliga. Po koncu vsakega dneva so odigrali medsebojne tekme, kjer so lahko pokazali svoje spretnosti, ki jih že znajo, in novosti, ki so se jih naučili med treningi. Letošnje leto smo se z organizacijo resnično potrudili in omogočili vsem udeležencem tudi veliko zabave. Že drugi dan smo se ohladili v bazenu Thermane Laško. V sredini tedna nas je obiskal trener juda iz JK Z'Dežele San-kaku Celje. Med igro lahko igralci doživijo marsikateri neprijeten padec in s to učno delavnico smo jim želeli pokazati pravilne in posledično manj boleče padce ter nekaj osnovnih prijemov te plemenite borilne veščine. Sodeč po komentarjih so doživeli zabavno »tepež-ko« izkušnjo. V času treningov so se otroci preizkusili tudi v različnih tekaških spretnostih. Osnovna atletska gibanja so zelo pomembna za nadaljnji razvoj. Skoraj vsi športi vsebujejo osnovne elemente gibanja, ki jim bodo dolgoročno zelo pomagali, se posebej zdaj, ko se razvijajo v vrhunske športnike ali le strastne rekre-ativce. Za vsakega se je našlo nekaj, kar mu bo v dobi odraščanja prišlo prav. Novost letošnjega programa je bil zorbing. To je igra nogometa v veliki napihljivi žogi, ki je povzročila veliko smeha, medsebojnih trkov in obratov. Skoraj vsak otrok ima športne vzornike, zato smo na trening povabili igralca, ki je bil zadnji dve sezoni pomemben član KK Zlatorog, Miho Vašla. Z veseljem je odgovoril na kar nekaj zanimivih vprašanj in z vsemi naredil skupinsko sliko za spomin. Na letošnji kamp smo v svoje vrste zvabili tudi trenerja, ki prihaja iz Združenih držav Amerike. To je Stacey No- lan. Trenutno je trener ženske ekipe v prvi ligi v Romuniji. Pred trenersko kariero je vrsto let igral košarko širom sveta. S strokovnimi nasveti in izkušnjami je bil dodana vrednost kampu. Otroci so bili nad njim navdušeni in resnično si želimo, da naše sodelovanje postane tradicija. Za zaključek kampa smo odigrali še finalna srečanja. Za zanimive in koristne nagrade sta poskrbeli spletna trgovina Dunk Shop Slovenija in Športna unija Slovenije. Po razglasitvi zmagovalcev so se otroci skupaj s starši pogostili s slastnimi jedmi priznane Gostilne Be-zgovšek v Laškem. Čas je bil še za zadnjo presenečenje z ekipo Get-Wet. Njihove igre z vodo in vodnimi balončki so nam ravno prav ohladile vroč dan. Čeprav smo šele zaključili s kampom, si upamo trditi, da se naslednje leto ponovno vidimo. Ostaja še veliko nerealiziranih idej ... Radi bi pomagali otrokom, da preživijo kar se da aktivno poletje, hkrati pa je za njih to idealna priložnost, da se družijo s prijatelji in spoznavajo nove ter izkoristijo čas za napredovanje na športnem področju. Ekipa HoopsForce 45 šport in rekreacija NATANČNI PRISTANKI ZA ZLATO NA EVROPSKEM PRVENSTVU Lani so indonezijski vetrovi Matjažu Slugi prinesli srebro na svetovnem prvenstvu v natančnem pristajanju z jadralnimi padali, letošnji litovski pa so ga popeljali na sam vrh. Na evropskem prvenstvu v Paluknysu v Litvi je med 65 tekmovalci iz 17 držav osvojil naslov evropskega prvaka. Član Društva za jadralno padalstvo Zlatorog Laško si je pred zadnjo, dvanajsto serijo že ustvaril tolikšno prednost, da mu zmage nihče ni mogel več odvzeti. V štirih tekmovalnih dneh so jadralni padalci kljub slabemu vremenu in nepredvidljivim vetrovom naredili dvanajst veljavnih skokov, od katerih se je najslabši rezultat izbrisal. Šele takrat, ko so pogoji težki, se naredi rezultat, pravi Matjaž. »Najlažje je rezultat braniti v lahkih, enostavnih pogojih. Če pa so pogoji težki, se moraš zares močno potruditi, da ohraniš prednost.« Matjaž je prvič stal na najvišji stopnički na evropskih prvenstvih. Podprvak je postal Goran Djurkovič, tretji pa je bil Ivan Pavlov (oba iz Srbije). Prvenstva se je udeležil še en član laškega padalnega društva, in sicer Anton Svoljšak, ki je osvojil 20. mesto. Tudi ostali Slovenci so pristajali zelo natančno - 4. mesto je dosegel Rok Preložnik, Jaka Gorenc in Damjan Čretnik pa sta osvojila 11. oz. 12. mesto. Kot še zanimivost, jadralni padalci v Paluknysu niso skakali s hriba, ampak jih je v zrak dvignila vitla. Razlike po prvih petih skokih so bile zelo majhne, zato je v nadaljevanju tudi vsak slabši skok pomenil slovo od kolajne. »Na začetku, ko tekmovalci še nimajo treme, ko še niso obremenjeni z rezultatom, so razlike res majhne. Ko pa se začne tekmovanje razvijati, ko se začnejo deliti kolajne, se pa začnejo delati napake,« pojasnjuje Matjaž, ki je tudi sam naredil večjo napako, a na srečo šele pri zadnjem pristanku, ko je zlato že imel v žepu. Takrat so ga sotekmovalci in organizatorji z glasnim spodbujanjem in navijanjem pričakali ob tarči. Pri tem je Matjaža predvsem zanimalo, ali se je v takšnem vzdušju zmožen skoncentrirati. »Skoncentrirati sem se bil sposoben, sem pa pozabil, da je veliko dela, da zadaneš dva centimetra. Mislil sem, da bo čisto enostavno in kot nalašč se je takrat veter dvakrat obrnil.« Sredino tarče je zgrešil za 123 centimetrov. »Od tega skoka sem se ogromno naučil.« Največ treningov opravi v Rimskih Toplicah_ Med pripravami za letošnje prvenstvo je večkrat skočil z Maliča in pristal v Jagočah. Podobno kot v Litvi je tudi ta pristanek na travniku ob Savinji na ravnini. In čeprav je travnato letališče v Paluknysu res ravno, pa so organizatorji tarčo postavili na viseč teren. A kot pravi Matjaž, je pristajališče podobno tistim, kjer običajno pristaja na treningih v Rimskih Toplicah. Največkrat z jadralnim padalom poleti s Konca ali Jelenke, pristane pa na travniku nad Globokim, ob Savinji ali tistem pod bloki. »Prestavljam si tarčo in to mi je najboljši trening. Tu naredim največ startov. Pristanki so mi všeč.« Svoje uspehe pripisuje tudi dejstvu, da trenira v najtežjih pogojih. »Zjutraj in zvečer redko treniram. Takrat se samo peljem s padalom, da dobim tisti občutek, da letim. Ampak takrat se ničesar ne naučiš.« Običajno začne trenirati okoli 10. ali 11. ure, pogoji, kakršnih si želi na treningu, pa vztrajajo vse do 17. ure. »Takrat je največja termika in pihajo najmočnejši vetrovi. Takrat se učiš,« razlaga Matjaž in dodaja, da težjega pristanka kot doma za Savinjo, kjer ga z vodo na eni strani in gozdom na drugi večkrat čaka nepredvidljiv veter, na tekmi še ni imel. Zato pravi, da je to najlepši trening. »Ko skačem na treningu, imam vedno slabše rezultate kot na tekmi. Da bi kdaj naredil trening s takšnimi rezultati kot na tem prvenstvu, ni šans. Včasih imam težavo, da sploh 15 centimetrov zadanem,« svoje skoke na treningih opisuje Matjaž. Naslednje leto svetovno prvenstvo v Albaniji_ Poleg evropskega prvenstva sta letos za Matjažem štiri tekme svetovnega pokala - v Črni gori je bil drugi, v Albaniji četrti (obakrat mu je do višjega mesta manjkal le en centimeter), pred kratkim pa se je udeležil še dveh tekem v Indoneziji in Tajvanu - žal rezultatev do oddaje prispevka še nismo imeli. V jeseni padalce čaka še državno prvenstvo. Hkrati je Matjaž v mislih že pri svetovnem prvenstvu, ki bo naslednje leto v Albaniji, kjer tudi sicer zelo rad skače. Tudi njegovi rezultati s preteklih tekem na tej lokaciji so spodbudni - dvakrat je zmagal, enkrat je zasedel drugo mesto, letos je bil najslabši četrti. »Malo sem že razmišljal o tem, kakšni rezultati bodo potrebni za kolajno naslednje leto - hudičevo majhni. Tam bo šlo na centimeter.« Čaka ga še nekaj dela, pravi. Najprej želi naštudirati tehniko, da se bo počasneje pripeljal na tarčo in da bo lahko še bolje zadel: »Ker sigurno se bosta našla dva, trije padalci, ki bodo skakali enako dobro kot jaz.« Kako natančno pristajajo jadralni padalci, bomo kmalu imeli priložnost videti tudi v Sloveniji. Namreč naslednje evropsko prvenstvo leta 2018 bo gostil Kobarid. In kot nam je že lani omenil Matjaž, je tudi ta lokacija ena njegovih najljubših. N. T. Foto: osebni arhiv Matjaža Sluge 46 šport in rekreacija 24-KRAT NA HUM ... V ENEM DNEVU Ljudje si radi postavljamo nove cilje. Iščemo projekte, ki nam predstavljajo izziv. Takšni so tudi športni navdušenci s Sevc, ki se vsako leto lotijo novega športnega projekta, ki preizkuša meje njihove vztrajnosti in zmožnosti. Pred leti so v enem dnevu prekolesarili 408 kilometrov do hrvaškega otoka Ugljan in nazaj; podali so se tudi na Triglav - najprej s kolesom od Sevc do vznožja naše najvišje gore, nato peš na vrh in nazaj ter ponovno 150 kilometrov kolesarjenja v domač kraj. Letos so se odločili za nov podvig, ki so ga izpeljali v Laškem. Matjaž Sluga ter Jože in Denis Dovjak so se 25. junija podali na Hum ... A ne enkrat - njihov cilj je bil v 24 urah 24-krat osvojiti njegov vrh. Zaradi nestrpnega pričakovanja in še zadnjih priprav so ob polnoči skoraj zamudili na start pri Mostu želja pri Ther-mani, kjer so jih že čakali prvi navijači. Vseeno so pred startom še imeli ravno toliko časa, da so naredili skupinsko fotografijo, nato pa so vztrajno, s slovensko zastavo na hrbtu, naredili prve korake proti zastavljenemu cilju. Slovenska zastava je nato na vrhu Huma plapolala cel čas podviga. Pred začetkom izziva so si zadali, da v prvih petih urah hoje pridobijo en vzpon viška. To jim je uspelo, a hkrati dodajajo, da jim je nekaj težav povzročala visoka vlažnost zraka - ponoči naj bi bila kar 83 %. Posledično so spili tudi več tekočine, kot so načrtovali; preračunali so, da so skupaj popili okoli 55 litrov tekočine - Jože in Denis vsak po 15, Matjaž pa kar 25 litrov. Pravijo, da se za tokratni podvig niso posebej pripravljali, so pa vsi že celo življenje povezani s športom in z rednim gibanjem ohranjajo kondicijo. Z ekipnim duhom do lahkotnejših korakov_ Pri izzivu so imeli vzpone in padce. »Zanimivo je, kako vmes ne gre in ne gre, potem pa pride en krog, ko greš v hrib z lahkoto - hitro popraviš čas, počutje je dobro, noge gredo,« pojasnjuje Jože. Najhitreje so vrh dosegli v 23 minutah, najpočasneje v 34. Predvsem takrat, ko so videli, da so koraki postajali počasnejši in je tempo hoje padel, so nastopile krize. Ne zato, ker ne bi bili zmožni nadaljevati, ampak ker so vedeli, da so prepočasni in da s časovnega vidika podviga ne bodo dokončali. Za Jožeta, ki se bo letos srečal z abrahamom, je bil najtežji 9. krog, ko je Matjažu in Denisu že hotel reči, naj gresta naprej brez njega, sam pa bi posledično opravil manj vzponov. »Ampak skupaj nas je držal ekipni duh. Vidiš, da si vsi želimo, da skupaj dokončamo. To je vzpodbuda. Cilj je bil, da vsi končamo skupaj, pa čeprav zadnji krog zadnjega nesemo,« dodaja Jože. Prav medsebojne vzpodbude in pozitivne besede so pripomogle k lahkot-nejšemu koraku, dodatno pa so k temu pripomogli tudi vsi tisti, ki so jih čakali ob vznožju Huma - domači, prijatelji in naključni mimoidoči. Aplavz in navijanje jih je vedno znova spodbudilo, da so ponovno vztrajno zakorakali v hrib. Občasno so se jim pri vzponu pridružili tudi družinski člani in prijatelji, ki so sicer skrbeli, da jim ničesar ni manjkalo. 24-urni podvig je terjal svoj davek z žulji, pojavljali so se krči, tudi utrujenost je nastopila. Počivali niso veliko - le kakšno minuto ali dve ob vznožju Huma, ko so nekaj popili, pojedli (dobili so tudi govejo juho, ki jim je dala dodat- no moč) in bili deležni kakšne masaže, ki je omilila krče v nogah. Na vrhu so se obvezno vpisali v knjigo pohodnikov, par minut počili in sestopili v dolino. Čeprav so se bali, da bo pot po določenem številu vzponov postala monotona in da se je bodo naveličali, pravijo, da niti en vzpon ni bil enak drugemu. Hum je vsekakor priljubljena pohodni-ška točka med domačini in med potjo skoraj zagotovo srečaš drugega pohod-nika - prvega so na primer srečali že ob 3.30. Uspešno opravljen izziv_ »Ko smo bili dvaindvajsetič na vrhu in smo imeli 40 minut prednosti, je vse dol padlo. Vedeli smo, da nam bo uspelo in se nam ni mudilo. Zadnja dva poskusa se mi je zdelo, da ne bomo nikoli prišli na vrh. Pri vsakem poskusu smo bili 10 minut prepočasni,« se zaključka podviga spomnja Matjaž. Ob 23.40 so še zadnjič prišli s Huma. 24-krat so stopili na vrh, prehodili 51 kilometrov in premagali 9000 metrov višinske razlike. Utrujenost je bila po opravljenem podvigu pozabljena, tudi žulji so bili preteklost, pravi Denis in z nasmehom dodaja, da sta ga koleni na koncu tako boleli, da je pozabil na bolečine od žuljev. Vseeno je enodnevna hoja pustila posledice - hoja po stopnicah naslednji dan je bila malce težja, se smejijo pohodniki. Z mislimi so športni zanesenjaki že pri naslednjem projektu, a kaj veliko o njem niso želeli povedati. Naj zaenkrat ostane skrivnost ... Vsekakor pa so s preteklimi podvigi dokazali, da jim neobičajnih in zanimivih idej ne manjka. N. T. Foto: Boris Vrabec in osebni arhiv Matjaža Sluge 47 šport in rekreacija POHOD PO REČIŠKI KROŽNI POTI Prav na praznik države in ob prazniku Krajevne skupnosti Rečice sta Planinsko društvo Laško in Krajevna skupnost Rečica pri Laškem skupaj izvedla 14. pohod po Rečiški krožni poti. Praznično jutro, 25. 6. 2016, je bilo sončno že pred 7. uro, ko so se pohodni-ki zbirali na izhodišči točki pri Sindikalnem domu v Hudi Jami. Med udeleženci so bili tisti stalni, zvesti, ki pot dobro poznajo in se vsako leto znova predajo izzivom zahtevne pohodniške poti, pa tudi novi obrazi, ki jih zanimajo poho-dniške dogodivščine. Na pot je več kot 30 udeležencev s spodbudnimi besedami pospremil podpredsednik KS Rečica Peter Krašovec, ki je poudaril pomen dobrega sodelovanja Planinskega društva Laško pri realizaciji različnih aktivnostih v krajevni skupnosti in izrazil pričakovanje, da tako ostane tudi v bodoče. Predsednica planinskega društva je pohodnikom predstavila potek poti pod vodstvom vodnika Marka Mavrija in ob tem še poudarila, da pohod sponzorira tudi Občina Laško. Pohodniki se soncu in vročini niso mogli izogniti, vendar pa sta prijetno vzdušje in klepet odgnala misel na utrujenost. Vsi so več ali manj družno prehodili pot na Tovsto (779 m), od tu na Šmohor (784 m) in na Gozdnik (1090 m), pa na Mrzlico (1120 m) in Kal (985 m), nato na Ostri vrh (855 m) in Babo (783 m) ter se spustili na Zavrate, nato pa je (za nekatere) sledil še vzpon na Govško brdo (811 m). V pohod res ni vključena celotna Rečiška krožna pot, ampak takšna je tradicija že 14 let. Preostanek poti vsakdo prehodi, kadar je voljan. Ni se samo hodilo in hodilo, saj je pohodnike s čajem ali s kavico na Planinskem domu na Šmohorju pričakala oskrbnica Helena. Na sredi poti na Igri-šah niso izostale izjemna potica in ostale domače dobrote, na Zavratih pa je se je že prav prilegla obilna malica, ki so jo za pohodnike pripravili člani Rudarsko - etnološkega društva Brezno -Huda Jama. Obrazi pohodnikov so na zaključku pohoda kljub utrujenosti izražali zadovoljstvo, da so zmogli razmeroma zahtevno pot, izostale pa tudi niso pohvale organizatorjem za dobro organizacijo pohoda. Zdenka Pešec, predsednica Planinskega društva Laško V LAŠKEM IMAMO TUDI ZELO USPEŠNE PLESALCE Od 18. 6. do 26. 6. je v Medvodah potekalo državno prvenstvo v vseh plesnih panogah. Vrhunske rezultate so dosegle tudi plesalke iz laške občine, ki trenirajo moderne tekmovalne plese v plesnem klubu Kattan Celje in Zasavje pod vodstvom Katarine Maček in Tanje Kucler. Državna in pokalna prvakinja v kategoriji solo mladinke je postala Pia Vrbovšek Plahutar, 4. mesto pa si je priplesala Tajda Velikonja. V članski kategoriji je India Karlatec kljub hudi konkurenci dosegla bronasto odličje, v pionirski kategoriji pa Sara Hrastnik srebrno. Siria in India Karlatec sta v članski kategoriji parov postali državni in pokalni prvakinji, Pia Vrbovšek Plahutar in Ema Turnšek pa sta zasedli 3. mesto. V mladinski kategoriji sta Tajda Velikonja in Ana Šegota postali vice državni prvakinji, 4. mesto pa sta si priplesali Neja Turnšek in Tia Brance. Tudi pionirki Sara Hrastnik in Nika Ocvirk sta osvojili naslov državnih prvakinj, Laura Vrbovšek Antloga in Kiara Vodišek pa sta zasedli 7. mesto. Vsem plesalkam iskreno čestitamo! 48 šport in rekreacija 49 šport in rekreacija 3. LAŠKI KROG Na dan državnosti, 25. junija, se je odvijal zdaj že tretji Laški krog z 28 udeleženci. V lepem vremenu so se kolesarji podali na 94 kilometrov dolgo pot, ki skoraj v celoti poteka tik ob mejah laške občine. Na poti so bile organizirane tri energijske točke, kjer so si udeleženci lahko malo odpočili in nabrali dodatne energije v obliki energijskih napitkov, sadja oz. tablic. Namen Laškega kroga je kolesarjenje in druženje v dobri družbi in neokrnjeni naravi. Seveda pa tako ali drugače nekdo pride prvi do cilja. Tudi letos je v peklenski vročini prvi na cilj na vrt Savinje prišel Primož Presinger. Svoj lanski rezultat je zboljšal za približno 20 minut. Za ne preveč lahko pot po obronkih naših hribov je potreboval 4 ure in 21 minut. Udeleženci so prejeli priložnostne majčke, medaljo, karto za kopanje, masažo in nogavičke. Pri izpeljavi dogodka so nam tudi letos na pomoč priskočili STIK, Občina Laško, Komunala Laško, Pivovarna Laško, Thermana, Rossi sport, Specialized in Spar. Prepričani smo, da se nam boste drugo leto pridružili tudi vi. Laški krog je vesel dogodek, ki se odvija z dobro voljo v povezavi s kolesarstvom. Korajža velja. Se vidimo. Luka Picej 2.5 /A\ 25 LET SAMOSTOJNOSTI 18. junija 2016 smo članice in člani Zveze slovenskih častnikov in ostalih domoljubnih in veteranskih organizacij obiskali tovariše sorodnih organizacij, s katerimi že vrsto leto sodelujemo in se družimo - bili smo pri prijateljih, predvsem pa tovariših Društva veteranov Sever severne Primorske - pododbor Tolmin. Sprejeli so nas s svojo prisrčnostjo in dobrodošlico na planinski koči na Pet- 2.5 vnAX 25 LET SAMOSTOJNOSTI sebojnimi besedami in pozdravi. Z izmenjavo daril smo zaključili prvi del obiska. V nadaljevanju seveda nismo mogli mimo našega prijatelja - tovariša Branka Želeta, ki nas je na svojem domu pogostil in marsikateremu od nas pokazal že pozabljeno vrsto sorodstva, ki se oglaša s simpatičnim IIIIIII-AA, IIIIII--AA. Hitro smo se našli in tudi razpoloženju primerno razšli. rovem brdu; sledila je okrepčilna malica in res lepo predstavljena in vsem razumevajoča predstavitev rapalske meje, njeni vzroki in poteki pogajanj ter oris in potek meje (sedeli smo praktično z eno nogo na eni in z drugo na drugi strani takratne meje). Andrej Lampret -hvala. Hvala še oskrbniku, potomcu takrat živečih domačinov, ki nam je še do potankosti razložil dejstva, ki so izhajala iz naših vprašanj. Pot smo nadaljevali do Podbrda, kjer se nam je pridružil Cveto Zgaga in nam orisal zgodovinsko resnico Baške grape, njen pomen skozi stoletja, predvsem pa smo si lahko ogledali še edini prezračevalni tunel v naravi in njegovo zračenje - Bukovo (železniška proga Gorica-Bo-hinj). V nadaljevanju nam je bilo omogočeno soočenje z nastankom našega prvega filma - NA SVOJI ZEMLJI. Kustosinji in vsem pričevalcem lepa hvala. V Kampu Šorli na Koritnici smo se prijetno okrepčali z avtohtonimi jedmi (benti - »šmorn« bi rekli pri nas - cvrtje z ocvirki, sirom, smetano in še čem, predvsem pa pripravljeno z ljubeznijo), osvežilnimi napitki ter prijaznimi med- Ob poti smo se ustavili pri spomeniku padlim borcem na Slatnah nad Kne-žo in jim izrazili spoštovanje za njihov doprinos k svobodni Sloveniji. Sledila je osrednja slovesnost ob 25-letnici samostojne Slovenije, na kateri so sodelovali članice in člani PVS Sever severne Primorske, veteranskih in domoljubnih združenj severne Primor- ske ter članice in člani OZSČ Laško ter veteranskih in domoljubnih združenj iz Laškega ter predstavniki lokalne skupnosti, predvsem pa nam vedno všečna Lara Jankovič. Slavnostni govornik je bil Jože Re-žonja, ki je opisal priprave in delovanja v osamosvojitvenih prizadevanjih in konkretnih aktivnostih v dejanjih za osamosvojitev na njihovem koncu. Stotnik Konrad Zemljič je v uvodnem nagovoru ob podelitvi priznaj OZSČ Laško poudaril pomen sodelovanja in neizključevanja, predvsem pa bratsko sodelovanje med Primorci in Štajerci skozi stoletja. Za izjemne dosežek pri povezovalnih nalogah in sodelovanju med domoljubnimi in veteranskimi organizacijami je stotnik Zemljič podelil priznanja z bronasto medaljo OZSČ Laško veteranom PVD Sever severne Primorske: Dušanu Komarju, Senadu Biščaninu in Egonu Devetaku. Spominske znake PVD Sever severne Primorske pa so za njihov prispevek k razvijanju odnosov in prijateljskega sodelovanja prejela združenja in posamezniki iz našega okolja: Območno združenje slovenskih častnikov Laško, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Laško, PVD Sever za celjsko območje - odbor Laško in Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško; med posamezniki pa Zvon-ko Zorec, Srečko Gradišnik, Marko La-movšek, Ivan Ržen in Konrad Zemljič. Tako pester in bogat program bomo prihodnje leto le težko dohitevali, se bomo pa potrudili našim gostom prikazati še ščepec tistega, kar jim je na našem koncu še neznanega. Se vidimo drugo leto. Konrad Zemljič informacije: 5? Mur vojašk« istfene Vojkova 55 «r IOOOLIUHIoiih. telefon: »89 13 22. www.poihniirojik.sF. j c ■ n ».pisarn a@mors.ii ^ In vsa uiirait ' [¡j obrambo v --BipibUkl SlaienEjr. /Jiri^UMU KANDIDATE ZA POKLICNEGA VOJAKA i» I SLOVENSKA VOJSKA 51 društva LOVSKA DRUŽINA JURKLOŠTER 12. Hubertova maša pri Sv. Trojici nad Jurkloštrom_ V nedeljo, 5. junija, je Lovska družina Jurklošter organizirala 12. Huberto-vo mašo pri Sv. Trojici nad Jurkloštrom. Lovci iz stvarstva jemljemo divjad in Hubertova maša izraža našo hvaležnost, da nam je dano zavestno živeti skladno z naravo, iz nje jemati in ji vračati. Je tudi zahvala sokrajanom, lastnikom gozdov in kmetijskih zemljišč, na katerih so lovne površine in lovišča. Jurkloš-terski lovci se s Hubertovo mašo priporočimo ter zahvalimo za lovski uspeh in srečo pri gospodarjenju z divjadjo, z nepogrešljivim golažem pa se zahvalimo sokrajanom za dobre odnose. Zato smo letos po sveti maši, ki jo je daroval župnik Iztok Hanžič, pripravili tudi kratek kulturni program - zbrane je nagovoril starešina Miroslav Lavrič, pred cerkvico, ki so jo s slikami ptic okrasili člani Likovnega društva Laško, pa so zapeli Florjanovci iz Jurkloštra, Ljudski pevci Šentlenartčani ter Tjaša in Nejc Ulčnik. Prizorišče je ozvočila ekipa ŠMOCL-a. Temelj dobrih odnosov je sodelovanje, zato so takšna srečanja pomembna in jih je treba ohranjati in negovati. V LD Jurklošter smo veseli, da se je vabilu odzvalo veliko število ljudi - tako gostov kot tistih, ki so nam prišli pomagat in nas podpret. Kljub muhastemu vremenu se tudi druženje na Sv. Trojici ni prav kmalu zaključilo - kot dokaz, da z dobro voljo in v dobri družbi ni nič nemogoče. Urška Knez, LD Jurklošter ZAVETIŠČE ZA MALE ŽIVALI SEVNICA prava številka za najdene zapuščene živali in posvojitve 07 81 60 210 vet.post.sev@slol.net Lupus je pravi črni lepotec. Osnove lepega vedenja so mu že jasne. Išče pozornega in aktivnega lastnika. Črno-bela mucka sta bratec in sestrica. Zelo sta prijazna in igriva ter iščeta skupni dom. Odrasla, zelo prijazna mačka, primerna za starejše lastnike. Tigrasto-bela muca je še plašna. V zavetišče je prišla s poškodbo repa, zato ga je bilo treba delno amputirati. Tigrasto bel samček je še mladiček in išče odgovorne lastnike. 52 AVGUST Četrtek, 18. avgust ♦ Knjižnica Laško: dr. Blaž Križnik: Kaj počnejo tigri podnevi? Urbani razvoj in lokalne skupnosti v Singa-purju in Seulu (strokovno predavanje ob projekciji fotografij) (19.00) Sobota, 20. avgust ♦ Vrt Savinje: Življenje ob Savinji in razstava Kopalne mode Muzeja novejše zgodovine Celje (19.30) Četrtek, 25. avgust ♦ Občinsko dvorišče: Koncert dalmatinskih pesmi (prost vstop) (20.30) Petek, 26. avgust ♦ Občinsko dvorišče: Tadej Toš Fre-estayle Comedy show (20.30) SEPTEMBER ¿S eq Petek, 2. september ♦ Trubarjevo nabrežje: Laški sejem (8.00-16.00) Sobota, 3. september ♦ Avtobusna postaja Laško: Pohod po Anzekovi poti (8.00) ♦ Dom svobode Zidani Most: Osrednja proslava s kulturnim programom ob krajevnem prazniku (18.00) Četrtek, 8. september ♦ Rimske Toplice, Aqua Roma: Kolesarjenje upokojencev po dolini Gračnice ali v Laško Torek, 13. september ♦ Knjižnica Laško: Zaključek akcije Poletni bralci s pisateljem in pesnikom Andrejem Rozmanom Rozo (17.00) Petek, 16. september ♦ Rimske Toplice, Aškerčeva domačija na Senožetih: Srečanje pevskih zborov (17.30) ♦ Športno igrišče pri Sindikalnem domu: Rečicafest: Petkova pumpa, KUD Lipa Rečica, harmonikarski orkester (od 16.00 dalje) Sobota, 17. september ♦ Parkirišče hotela Zdravilišče Laško: Pohod po poti treh cerkva (9.00) ♦ Strmca, Ekološka kmetija Razbor-šek: Dan odprtih vrat (10.00) ♦ Športno igrišče pri Sindikalnem domu: Rečicafest: Laška pihalna godba, narodno zabavni ansambel, pivske igre, DJ (od 16.00 dalje) Petek, 23. september ♦ Kulturni center Laško, Koncert Nine Pušlar #malodrugače (19.30) ♦ Rimske Toplice, Večnamenski objekt - gasilski dom: »So že vse najlepše pesmi res napisane« Sobota, 24. september ♦ Dom svobode Zidani Most: Koncert Godbe Slovenskih železnic Zidani Most (19.00) Torek, 27. september ♦ Knjižnica Laško: Marko Sajko: Digitalna demenca (predstavitev knjige in okrogla miza na to temo) (19.00) OKTOBER_ Četrtek, 6. oktober ♦ Knjižnica Laško: ddr. Igor Grdina: Mihael Tiffernus in humanistično gibanje (domoznansko predavanje); pred tem otvoritev razstave o marijagraški cerkvi in freskah (ob dnevih evropske kulturne dediščine) (19.00) Petek, 7. oktober ♦ Trubarjevo nabrežje: Laški sejem (8.00-16.00) Petek, 14. oktober ♦ Večnamenski dom Rimske Toplice: Petra Draškovič Pelc: Svetloba polnočnega sonca na Švedskem (potopisno predavanje) (18.00) TIC Laško: Domači kotiček, vsako sredo (9.00-12.00) 53 oglasi I V RIMSKIH TERMAH FITNESS RIMSKE TERME Osebna trenerstva - prvi posvet brezplačen. Osebno trenerstvo zajema: sestava jedilnikov, vadbenih programov, individualni treningi in posveti s fitnes trenerjem. Info: 03 574 2033 | frtness@rimske-terme.si AKTUALNI DOGODKI FITNES ZUMBA vsak torek ob 19. uri Cena obiska: 4 € Mesečna karta (4 obiski): 14 € CHAIR DANCE - KABARET večer - plesna delavnica kabarejskega plesa LINE Dance - večer in delavnica z divjega zahoda - kavbojski ples SPACE Wellness - ekskluzivni dogodek v Historičnem delu Rimskih term Všečkaj FB stran Rimske terme in osvoji nagrado! UGODNOSTI V WELLNESS CENTRU AMALIJA Jesenski rimski spa ritual (60 min) Promocijska cena: 41 € Jesenska nega obraza (45 min) Hitra nega za sijočo kožo, dobro počutje in sprostitev. Promocijska cena: 40 € Shellack z IBX: 25 € Vinska kopel za dve osebi: 40 € Hitro kopanje (1 ura): 3,50 € 2-urna vstopnica za bazen (pon - pet): 6 € Večerna vstopnica za bazen (od 18. do 22. ure): 6 € ¡nfo@rimske-terme.si | 03 574 2011 WWW.RIMSKE-TERME.SI WWW.FACEBOOK.COM/RIMSKE.TERME KOSILA OD 12. DO 17. URE V A LA CARTE RESTAVRACIJI SOFIJA 3-hodni meni (juha, glavna jed, sladica) za samo 12 € na osebo Sprejemamo naročila za slavnostne torte in pecivo. IMATE TEŽAVE S HRBTENICO? VAS BOLI KRIŽ? SE TEŽKO GIBATE? Samoplačniška zdravstvena posvetovalnica v Rimskih termah. Z vami bodo priznani specialisti medicine. Informacije in rezervacije: 03 574 2011 | booking@rimske-terme.si RIMSKE TERME Toplice 10 3272 Rimske Toplice RIMSKE "TERME MDCCCXLV1I ORLOVO GNEZDO IN RUDNIK SOLI, 27. 8. 2016 CENA: 58,00 € DOPLAČILO ZA RUDNIK SOLI: 14,00 € NA POCITNICE Z AVTOBUSOM OTOK PAG, 2. 9.-9. 9. 2016 CENA: 255,00 € NA POCITNICE Z AVTOBUSOM OTOK RAB, 10. 9.-17. 9. 2016 CENA: 285,00 € SLAVONIJA IN BARANJA, 24. 9.-25. 9. 2016 CENA: 115,00 € OBIRANJE MANDARIN, MEDUGORJE, OBISK KLETI NA PELJEŠCU, 7. 10.-9. 10. IN 21. 10.-23. 10. 2016 CENA: 169,00 € INFORMACIJE IN REZERVACIJE: T: 08 205 36 05, M: 051 668 700, E: mmtours@siol.net, www.mmtours.si PUSLRR KONCERT ttmalo drugače j KULTURNI CENTER LAŠKO, PETEK, 23. 9. 2016, OB 19.30 Cena vstopnice: 18 € v preprodaji do 31. 8. 2016, redna cena: 20 € INFORMACIJE IN PRODAJA VSTOPNIC: TIC Laško, 03 733 89 50 tic@stik-lasko.si 54 oglasi ^JEZIKOVNI STUDIO Sonja Kotar ¿p. Cesta na Svetino 10,3270 Laško, tel.: (03) 734 12 60, email: sonja.kotar@siol.net DELAVNICE/TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE za začetnike in nadaljevalce v Laškem/Debru za 4- in 5-letne otroke v vrtcu in za učence od 1. do 9. razreda 26-letne izkušnje pouk v majhnih skupinah, enkrat tedensko v sproščenem vzdušju z efektivnim učenjem kvaliteten in didaktičen učbenik upoštevanje starosti in stopnje znanja bralna značka iz angleškega/nemškega jezika nastop z roditeljskim sestankom za mlajše učence plačilo na 8 mesečnih obrokov INDIVIDUALNI POUK NEMŠČINE IN ANGLEŠČINE za učence, dijake in odrasle TER TEČAJI ZA ODRASLE V PODJETJIH > dan in ura izvajanja po dogovoru > število ur po potrebi > za boljše oz. pozitivne ocene > za dodatno znanje > intenzivna priprava na teste > pouk za enega ali dva učenca skupaj > v zelo prijetnem vzdušju in zelo uspešno PREVODI > nemščina, angleščina, hrvaščina ... > 26-letne izkušnje > zelo ugodna cena > popusti od 5 % do 40 % > lektoriranje prevedenih tekstov > sodno overjeni prevodi Dodatne informacije in prijave: tel: 734 12 60 ali e-mail: sonja.kotar@siol.net IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH LAŠKO Za šolsko leto 2016/17 že sedaj vabimo k vpisu v naslednje srednješolske programe za odrasle: 3-letni programi (SPI): gastronom hotelir, bolničar negovalec, oblikovalec kovin - orodjar, inštalater strojnih instalacij, trgovec 4-letni programi (SSI): ekonomski tehnik, strojni tehnik, predšolska vzgoja poklicno-tehniško izobraževanje (3+2 oz. PTI): ekonomski tehnik, strojni tehnik, tehnik varovanja in gastronomski tehnik poklicni tečaj (PT): ekonomski tehnik, predšolska vzgoja Organiziramo in izvajamo tudi: usposabljanje in postopke za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK), tečaje in seminarje za prosti čas in osebno rast, tečaje tujih jezikov, računalniške tečaje, tečaje komunikacije in različna usposabljanja za delo. Obiščite nas in skupaj bomo izbrali pravo izobraževanje za vašo uspešno poklicno pot. Kontaktni podatki: Šolski center Slovenske Konjice-Zreče, Izobraževanje odraslih Laško Trg svobode 6, LAŠKO Telefon: (03) 733 89 38, GSM: 041 611 172 * Q V Ž U E-pošta: sic.lasko@siol.net s a vi n i s l a internet: www.sc-konjice-zrece.si 55 Thermana vas razvaja IBX STORITVE NEGE ROK IN NOG Naj vam bodo cilj zdravi, čvrsti nohti, saj le takšni bodo lahko zdržali permanentne lake dlje časa. Da jih bi zaščitili in s tem preprečili njihovo izsušitev zaradi odstranjevanja permanentnih lakov VEDNO nanesite IBX! Ne glede na to ali so nohti v dobrem stanju... saj čez nekaj časa ne bodo več. IBX naj postane stalnica ob permanentnem lakiranju! Vabljeni k nakupu v Wellness Spa Center! PRIREDITVE V THERMANI LAŠKO: SREČANJE ČLANOV THERMANA CLUBA Nedelja, 28. avgust v Termalnem Centru Thermana Park Laško DRUŽINSKI DAN V THERMANI LAŠKO Sobota, 3. september v Thermani Laško TEKAŠKA DELAVNICA Z URBANOM PRAPROTNIKOM Sobota, 3. september, Gala dvorana hotela Thermana Park Laško od 9. do 12. ure GRAJSKA NOČ ČAROVNIC Ponedeljek, 31. oktober, Pri Grajskih igralih od 15. ure dalje Podrobnosti in še več pestrega dogajanja najdete na www.thermana.si. BIOTERAPIJA PO METODI ZDENKA DOMANČICA Delovanje dr. Marka Peršiča je razdeljeno na dva dela in sicer • Diagnostika energetskega polja (aure). • Bioterapija po metodi Zdenka Domančica. DODATNE INFORMACIJE: Izvaja *T:.Marko Persic. dr. Marko Peršič, licencirani Maja Peršič, koordinator terapevt Bioterapije po metodi naročanja Zdenka Domančica Tel.: 031-437-283 Tel.: 041-307-848 E-mail: maja@bioterapija.si U THERMANA Laško www.thermana.si info@thermana.si | 080 81 19