GrosuPlj'e (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 2001
je;
DEC
s
INFORMATIVNO GLASILO OBCINIi DOBRHPOLJL
kraj 5
letnik VII, št. 11
Podgora med najbolj urejenimi kraji v Sloveniji
21. novembra je bil v Zrečah zaključek vseslovenske akcije "Moja dežela - lepa in gostoljubna", na kateri so podelili letošnja priznanja Turistične zveze Slovenije. Med različnimi kategorijami (večja in manjša mesta, zdravilišča, turistični, izletniški in hribovski kraji itd.) je bila tudi kategorija "drugi kraji", v
kateri je naša Podgora dobila prvo mesto. Priznanje je prvonagrajencem podelil predsednik Turistične zveze dr. Marjan Rožič. Drugo in tretjo nagrado sta dobila kraja Artiče in Tunji-ce.
*• stran 13
Visoko priznanje pa je pred kratkim dobilo tudi Hočevje. Posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov občin Dobrepolje, Qrosuplje in Ivančna Qorica, je v omenjenih treh občinah ocenjevala urejenost gručastih in strnjenih vasi. Prvo mesto je pripadlo Hočevju, drugo
Veliki Račni, tretje pa Znojilam pri Krki. Poročilo o zaključni prireditvi, kije bila 15. decembra v Višnji gori, sledi v naslednji številki.
Rastoča knjiga - projekt, ki združuje
24. novembra je bil v župnijski cerkvi na Vidmu koncert ljudskih, ljudsko-nabožnih in cerkvenih pesmi z naslovom "Sreča -biser življenja" To je bil četrti koncert v okviru vseslovenskega projekta "Rastoča
knjiga". Na Vidmu gaje organiziralo Turistično društvo Dobrepolje v sodelovanju z Župnijskim uradom Dobrepolje, Zagoriškimi fanti in Državnim svetom Republike Slovenije. ■> stran 9
december 2001
Bogato praznovanje občinskega praznika
Občinski praznik praznujemo 6. decembra, na rojstni dan Frana Jakliča. Letošnje praznovanje je spremljala vrsta kulturnih in drugih prireditev. Začelo se je z odprtjem kina, nadaljevalo s predavanjem dr. Huberta Požarnika o drogah in nato s šahovsko simultanko z Leonom Gostišo in končalo z odprtim teniškim turnirjem. Osrednja proslava je bila 1. decembra, združena z odprtjem slikarske razstave v prostorih
občine. + stran 4
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2002. Naj se vam izpolnijo vse želje in pričakovanja, naj bo lep in prijazen sleherni dan v letu!
Čestitamo za dan samostojnosti!
Uredništvo
Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec januarja 2002. Prispevke sprejemamo do 12. januarja.
120010168,DEC
Ob koncu prvega leta v tretjem tisočletju
Vsak čas bo minilo sedmo leto naše občine in prvo leto tretjega tisočletja. Lahko bi rekli, minilo je leto kot vsako drugo, vmes pa nekaj
dobrih in nekaj slabih dogodkov. Za našo občino to do neke mere drži. Vesel sem, da nam je spet uspelo nekaj narediti v občini; tu mislim
predvsem na naši dve največji investiciji v letošnjem letu, to je Jakličev dom in mrliška vežica v Strugah.
Ob Jakličevem domu, kije razumljivo tudi glavna tema pogovorov na vseh ravneh v občini, se zadnje čase širijo tudi nekatere zelo zlonamerne in lažne informacije, ki pridobivajo neko politično in zlonamerno obeležje. Moram reči, da sem samo čakal, da se bo tudi to naše delo posvinjalo in popackalo z zlonamernimi dezinformacijami. In že so tukaj. Kako to zelo radi naredijo nekateri. Ne bom skrival, v dvorani je res prišlo pri razporeditvi in naklonu sedežev do napake, zlasti v zadnjem delu, vendar to še ne pomeni, daje dvorana zanič in daje oder zanič in daje sploh vse zanič. Kar tako vehementno z enim zamahom pospraviti z vsemi napori in prizadevanji za čim boljšo in tudi finančno čim ugodnejšo izgradnjo ... Tudi sam sem bil glede razporeditve stolov, še zlasti glede zadnjega dela stolov, v dvomih, če bo vidljivost najboljša. To sem povedal tudi projektantki, toda dokler ne sedeš v polno dvorano, tega ne opaziš. Napako se bo dalo z malimi stroški odpraviti, in jo tudi bomo, vendar ne spet z naglico, ker bo potem spet kaj narobe, pač pa premišljeno in dobro pretehtano in v času, ki ne bo motil dejavnosti, ki seje že lepo začela. Dileme so tudi okoli akustike. Treba je vedeti, daje dvorana večnamenska in to je problem, ki pa ni tako enostavno rešljiv kot sedeži. Prilagajanje akustičnosti, potrebam filmske dejavnosti in potrebam petja in govora, pa je velika umetnost, saj si ti dve dejavnosti glede akustike med seboj nasprotujeta in bo akustičnost vedno kompromis med temi dejavnostmi. Nikoli v takšni dvorani ne bo takšne akustike, kot je recimo v cerkvah, to je nesporno. To je že tema, o kateri res lahko razpravljajo le strokovnjaki, saj gre za docela strokovne rešitve in odločitve.
Ob tem domu bi rekel samo to, ujeli smo zadnji vlak. Samo nekaj mesecev bi zaspali, pa ga več ne bi mogli zgraditi. Res je, da ga bomo delali vsaj še nadaljnja tri leta, ne sicer s takšnim tempom kot sedaj, ampak nekoliko počasneje. Res je, da bodo morale nekatere
druge investicije nekoliko počakati. In gotovo se bo izkazalo tudi pri tem domu, da bi lahko bilo kaj drugače narejeno, gotovo je, da bomo kaj čez leta tudi predelali ali popravili, toda to se dogaja vedno in povsod in pri vsaki gradnji. Vsak, kije kaj delal, to ve. Ve pa tudi, da če bi delal še enkrat, bi spet naredil nekoliko drugače. Toda dejstvo je, da imamo nov Jakličev dom, nov kulturni center našega kraja, ponos kraja, ponos vseh nas občanov naše občine. To je investicija v našo kulturo, v našo identiteto, če hočete. To ni investicija za eno leto niti za 15 let, kot recimo ena cesta, to ni investicija za eno vas ali samo za določeno skupino ljudi, to je investicija za vse naše generacije in za vse naše občane. Spletke, ki bi jih nekateri radi spletli okoli tega, se ob tem dejstvu razblinijo v nič. Naša naloga je, da temu domu damo dušo, da poskrbimo, da se bo v njem odvijala tista dejavnost, za katero je namenjen, da ohranimo našo kulturno ustvarjalnost, da v naših ljudeh vzpodbujamo čut za kulturno delovanje, za lepo pesem, za kleno slovensko besedo, da v tem domu razvijamo vso tisto dejavnost, ki nas bo kulturno bogatila in nas duhovno dvigala. Ta možnost nam je s tem domom zagotovljena vsaj za nekaj generacij in to je bistveno.
Ob vsem tem pa ugotavljam, da je pravzaprav najlažje od vsega narediti ne-
kaj materialnega. Res je izredno zahtevno, potrebno je mnogo energije in naporov, toda uspehi so vidni, da se jih videti, da se jih prijeti, popraviti, dodelati. Mnogo težja je druga plat dela, urejanje medsebojnih odnosov med ljudmi. Tudi mi vsi postajamo, kljub navidezni vsesplošni informiranosti in odprtosti, vse bolj zaprti, vsak vase, vsak je samemu sebi zadosten, nihče nikogar ne potrebuje in zanima ga tudi samo to, da bo njemu v redu, za vse ostalo ga ne zanima. Postajamo individualisti, neprilagodljivi, nesposobni usklajevati interese z drugimi. V takšnem vzdušju pa je prostor za javno in skupno delo zelo otežen, saj skupno delo zahteva tudi prilagajanje, popuščanje, medsebojno dogovarjanje in tudi odstop dela svojih pravic v korist drugemu. Samo tako lahko deluje skupnost in brez skupnosti ne more živeti noben človek. Tu nastane konflikt, sodobno življenje nas po eni strani sili v vse večjo odvisnost drug od drugega, saj drug brez drugega sploh ne moremo živeti, po drugi strani pa smo, vsaj v glavah, tako strašno samozavestni, bolje samoljubni, da si mislimo, da prav nikogar ne potrebujemo. Takšno zadržanje pa se potem odrazi na mnogih področjih, od nezainteresiranosti za skupnost in skupno delo, do že obravnavanega neporočanja, do vdorov sodobnih negativnosti med mladino.
Vse bolj sem namreč zaskrbljen, da se tudi med nas širi sodobna kuga, mamila. Počasi se to vtihotaplja med nas in sploh ne veš, kdaj in kako, niti ne veš, kaj bi naredil, da tega ne bi bilo. Nemočen se počutiš, čeprav problem že občutno sili v ospredje. Te stvari so odraz stanja, ki sem ga zgoraj omenjal. Zdi se mi, da se tega v glavnem ne zavedamo še. Odziv na predavanje dr. Huberta Po-žarnika na to temo je bil, za moje poj-
^ožičjepred nami, praznik upanja, praznik življenja, za kristjane učloveče-nje Boga. Praznujmo ga z veselim in odprtim srcem. Ustavimo se za trenutek vsaj v teh dneh, posvetimo nekaj časa sebi, svoji družini, odprimo srce in mir božji, ki so ga oznanjali angeli na betlehemskih poljanah, naj se naseli v naših
srcih.
S temi mislimi vam vsem drage občanke in občani voščim veselo praznovanje božičnih praznikov. Zrelim vam, da bi vas ta božični mir spremljal tudi v novem letu 2002 in da bi se vam izpolnile vse skrite želje. Na dan sv. Štefana pa praznujemo tudi naš državni praznik dan samostojnosti, zato vsem skupaj iskrene čestitke tudi ob tem prazniku. S ponosom ga
praznujmo! Vaš župan Anton Jakopič
me, glede na problematiko, premajhen. Mi smo vsi prepričani, da se to ne more zgoditi nobenemu od moje družine, ne meni samemu in vendar se nam lahko to zgodi vsak trenutek. Vse zgodbe, ki jih pišejo ozdravljeni narkomani ali njihovi starši, nas napeljujejo na to, da se niti sami niti njihovi starši ali domači niso zavedali, kam so zabredli. Ko so se vsi skupaj zavedli, je bilo že mnogo prepozno. Problem je namreč mnogo bolj večplasten in odraža celotno stanje v naši družbi oziroma stanje v celotnem razvitem svetu, kamor mi težimo in od koder vse to prihaja k nam. Vem, da s tem pisanjem tega problema ne bom rešil, želim pa nas vse skupaj spomniti na to, da ta problem med nami je in da ga moramo jemati zelo resno. Tega ne bo rešila policija, ne psihiatri ne psihologi, mladim ljudem moramo pokazati druge vrednote, drugačne cilje, za katere se splača živeti. To je predvsem veselje do življenja, veselje do dela, veselje do tega, da naredimo drugim kaj dobrega. Narediti tudi drugim kaj dobrega, naj bo to tudi naše vodilo za naslednje leto.
Mnogi med nami se tega zavedajo, delujejo na različnih področjih našega družbenega in javnega življenja in žrtvujejo svoj prosti čas in voljo. Mnogokrat žanjejo tudi neuspehe, kritike in zlonamerna podtikanja, zato bi se rad ob koncu leta zahvalil vsem, ki se v občini trudijo na različnih področjih javnega življenja, občinskim svetnikom, delavcem občinske uprave, članom raznih odborov v občini, urednici občinskega glasila, predsednikom in članom vaških odborov, duhovnikom, ki delujejo v naši občini, vodilnim delavcem in članom gasilskih društev in delavcem civilne zaščite, prostovoljcem, ki delujejo v okviru Karitasa in Rdečega križa, vsem, ki se trudite na različnih področjih kulturnega udejstvovanja, od petja, godbe, iger, likovnega ustvarjanja, vsem, ki delujete v raznih športnih, planinskih, turističnih, lovskih in drugih društvih in še vsem ostalim, ki javno delate, pa sem vas iz tega naštevanja izpustil. Večina tega dela sloni na dobri volji in energiji posameznikov, ki se trudijo, brez da bi pričakovali plačilo. Hvala vam! Vztrajajte pri svojem delu tudi v naslednjem letu in dokler vam bodo moči dopuščale.
Vaš župan Anton Jakopič
Z decembrske seje Občinskega sveta
Kritično o nekaterih rešitvah v Jakličevem domu - Sprejem popravkov
proračuna za leto 2001 in prva obravnava proračuna za leto 2002 -Predstavitev osnutka Odloka o dimnikarski službi - Pozitivno mnenje o povišanju cene pitne vode, vendar pod posebnim pogojem.
Seja je bila 4. decembra. Kljub temu, da je trajala več kot pet ur, svetnikom tudi tokrat ni uspelo predelati vseh točk dnevnega reda, odločili so se, da štiri točke prenesejo na januarsko sejo.
Najprej je bila na vrsti informacija o gradnji Jakličevega doma in mrliške vežice v Strugah. Slednja je v zaključni fazi, naročen je že tehnični prevzem. Na Jakličevem domu trenutno urejajo fasado, vendar bodo dela prekinjena, če bo manj kot 5 stopinj. Medtem ko na objekt mrliške vežice ni bilo pripomb, so se svetniki precej kritično dotaknili nekaterih rešitev v Jakličevem domu. Enotni so si bili v tem, da je zlasti v zadnjem delu dvorane vidljivost slaba, saj je naklon sedežev premajhen, kar so po pripovedovanju svetnikov ugotavljali tudi gledalci prvih prireditev v novi dvorani. Po razpravi so svetniki zadolžili občinsko upravo, da čimprej poskrbi za analizo in oceno dejanskega stanja, takoj nato pa bo Občinski svet razpravljal o potrebni sanaciji. Vztrajali so tudi na tem, da bo moral stroške nositi tisti, ki je tako stanje zakrivil.
OS je na seji po hitrem postopku sprejel spremembo proračuna za leto 2001. Ta je bila potrebna med drugim tudi zaradi prošnje OŠ Dobrepolje za izplačilo razlike oskrbnin v vrtcu v mesecih juliju in avgustu, ko je prišlo do večjega izpisa otrok. OS je zagotovil šoli še del sredstev za nabavo računalnikov v devet-letki.
Nekaj odstopanj od predvidenih postavk v proračunu je prišlo tudi v postavkah za kmetijstvo, kjer gre za transfer državnih sredstev zaradi suše, in na postavki povračilo vodnih taks. Tu se je nabralo nekaj več sredstev, kot je bilo predvideno. Ker jih je treba porabiti še v letošnjem letu, je občina povečala odhodke za izgradnjo kanalizacije.
Na isti seji so začeli obravnavati tudi osnutek proračuna za leto 2002. Do 18. decembra bodo zbirali pisne pripombe. Sicer pa je bilo
precej pripomb že na prvi obravnavi. Ponovno je bilo veliko kritike na račun obrtne cone v Predstrugah, ker se po oceni nekaterih svetnikov od sprejetja ureditvenega načrta nič več ne dogaja. Župan je obljubil, da bo to posebna točka na eni od prihodnjih sej. Svetniki so vzeli pod drobnogled še nekatere druge postavke iz proračuna, kot so šolski prevozi, šport, kultura itd.
Sicer pa bo tudi v letu 2002 največja investicija nadaljevanje gradnje Jakličevega doma. To je tudi glavni investicijski projekt v Načrtu razvojnih programov za obdobje 2003 do 2006. Tudi za pripombe na ta osnutek so svetniki dobili 14-dnevni rok.
V nadaljevanju je občinska uprava predstavila osnutek Odloka o dimnikarski službi na območju občine Dobrepolje. Tajnik občine je dejal, da Odlok o gospodarskih javnih službah v občini predvideva, da se kot javna služba izvaja tudi dimnikarska služba. Do zdaj je bilo to področje urejeno s pogodbo med občino in izvajalcem. Novi odlok bo pomenil dolgoročno rešitev, ker bi se na osnovi razpisa dodelila koncesija izvajalcu. Pripravljeni osnutek pa je pri posameznih svetnikih vzbudil vrsto kritičnih pripomb. Pisne pripombe se bodo zbirale do konca leta.
Tik pred prekinitvijo seje pa je OS razpravljal o ceni oskrbe s pitno vodo. JKP Grosuplje je že na prejšnji seji zaprosil Občinski svet Dobrepolje, da bi izdal pozitivno mnenje za 24,90% podražitev vode. Šele na osnovi pozitivnega mnenja Občinskega sveta bi lahko JKP zaprosilo vlado za odobritev povišanja cene.
V utemeljitvi je direktor JKP Janez Skarlov-nik dejal, da cena vode, ki jo plačujemo na položnici, vsebuje več različnih postavk, vendar Komunalnemu podjetju ostane za vzdrževanje vodovoda v občini samo osnovni del, to je vodarina. Ker se cena te že dve leti ni spremenila, nastaja v podjetju izguba. Če ne pride do povišanja cene čim prej, bo izguba podjetja čez kakšno leto tolikšna, da bo potrebna takrat občutnejša podražitev. Po besedah direktorja dejanska zahtevana podražitev znaša le 13%, ker števnina in ostali prispevki ostanejo na isti ravni.
Po daljši razpravi, v kateri so se svetniki zavzemali za nižjo podražitev, je bil sprejet sklep, da OS sprejme pozitivno mnenje k predlagani ceni, vendar pod pogojem, da bo JKP Grosuplje, ko bo dobilo odgovor vlade, obvestilo Občinski svet Dobrepolje o višini, ki jo bo odobrila vlada. Šele potem se bo Občinski svet odločal o dokončni višini povišanja.
M. Steklasa
Med odmorom
N :7M!CA GROSUPLJE
Bogato praznovanje občinskega praznika
Praznovanje občinskega praznika je letos spremljala vrsta kulturnih in drugih prireditev. Začelo se je
z odprtjem kina, nadaljevalo s predavanjem dr. Huberta Požarnika in nato s šahovsko simultanko z
Leonom Gostišo in končalo z odprtim teniškim turnirjem. Osrednja proslava pa je bila 1. decembra združena z odprtjem slikarske razstave v prostorih
občine.
Ribniški oktet je navdušil poslušalce. Fotografija je nastala po uradnem delu koncerta.
Na proslavi se je zbrala pol- Rezke Šuštar in klavirske na dvorana obiskovalcev, spremljave Romana Gačnika, med njimi je bilo tudi nekaj recitirali pa so učenci višje uglednih gostov, med kateri- stopnje pod mentorstvom mi so bili sorodniki FranaJa- Eme Sevšek. Slavnostni go-kliča, načelnica Upravne eno- vornik je bil župan Anton Jate Nevenka Dolgan, župan kopic. V svojem govoru je pri-občine Velike Lašče in drugi. kazal delovanje občine v zad-
Začetni del programa je njem obdobju in med drugim
pripravila OS Dobrepolje. Pel poudaril, da se Struge razvija
je otroški zbor pod vodstvom v enakem tempu kot ostali
Nastop učencev OŠ Dobrepolje
del občine. Precej časa je posvetil največji investiciji v tem mandatu - Jakličevemu domu. Kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki se jih bo po njegovih besedah dalo odpraviti, dela lepo napredujejo. Sicer pa je bil njegov govor kot vedno optimističen, spodbuden in pozitivno naravnan.
V drugem delu pa je napo-vedovalcajaneza Tomšiča za-menjala Barbara Kramžar, povezovala je koncert Ribniškega okteta iz Ljubljane. Slovenska narodna pesem iz različnih pokrajin je bila predstavljena v odlični interpretaciji samih uveljavljenih imen. Vokalna zlitost, razkošni in lepo zveneči glasovi z impresivnimi solističnimi vložki so
poslušalcem nudili pravi kulturni užitek. Aplavza na koncu ni bilo konca in pevci so morali svoj nastop še podaljšati. Pri petju dveh pesmi jih je spremljal tudi harmonikar Janez Goršič, ki seje posvetil predvsem pivskim narodnim pesmim. Se bolj pa je bil zaposlen na uradnem delu koncerta, ko seje ob sproščenem pogovoru oglasila njegova harmonika in so se posamezni solisti še enkrat predstavili. Domače vzdušje pa so pričarale članice DPZ Dobrepolje - Struge, ki so napekle domačih dobrot.
Skratka, lepa prireditev je ob pomembnem dosežku, kakršna je nova dvorana, dobila še večjo odmevnost.
M. Steklasa
Poročilo Nadzornega odbora
Na osnovi sklepa Nadzornega odbora, da javno objavi svoja poročila, je v tokratni številki na vrsti poročilo z dne 11. 12. 2000.
Nadzorni odbor je pregledal predlog Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč in ugotovil:
NO ima glede na pregledano gradivo (osnutek in predlog) tri glavne pripombe, ki jih predlaga občinskemu svetu v razmislek.
a) Smiselnost uvedbe odloka glede na že pripravljeno uvajanje države za davek na premoženje;
b) Evidence, ki bi bile tudi usklajene in pregledane, niso izdelane, bile naj bi pred uvedbo sprejetja odloka.
c) Opredeliti, kdo so občinske strokovne službe, ki bodo urejale in nadzorovale evidence in uvedle normalno izvajanje odloka.
Če občinski svet namerava sprejeti odlok, pa NO svetuje, da razmisli o naslednjih pobudah:
V osnutku so bile zajete nekatere točke ali zadeve, ki pa so v predlogu zavržene, npr.:
* motnje pri uporabi (hrup, onesnaženost zraka idr.)
* poslovni namen - proizvodni namen. Nesprejemljivo je dejstvo, da se lahko dejavnosti ocenjujejo v enem sklepu (prodaja mobitel s proizvodnjo lesenih žlic) - nesprejemljivo;
* V predlogu ni opredelitve roka trajanja odloka (če bo uveden davek na premoženje);
* Ni opredelitve, kako se taka sredstva uporablja, vračilo sredstev vlagateljem - plačnikom (še samoprispevek je imel opredeljeno kako in kam). Druge občine to dimenzijo imajo;
* Vrednost točke je višja od primerljivih občin tudi do trikrat. Veljalo bi razmisliti o primerljivosti s podobnimi občinami.
Mnenje NO je, da se odlok ne sprejme.
Nadzorni odbor je pregledal pogodbo za rekonstrukcijo in dozidavo Jakličevega doma, ki je bila podpisana 25.7.2000 med naročnikom Občino Dobrepolje in izvajalcem podjetjem Grosuplje.
nadaljevanje na str. 6
december 2001
Razpisi; iz UE
Potne listine
AGENCIJA RS ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽEUA
Dunajska 160, 1000 Ljubljana Tel.: 01/478 9215 Fax.: 01/478 9294
Obvestilo
Program SAPARD je eden od treh predpristopnih programov EU kot posebni program pomoči za kmetijstvo in razvoj podeželja za države kandidatke za vstop v EU.
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je tista institucija, ki bo upravljala s sredstvi predpristopne pomoči SAPARD. Gre za sredstva iz evropskih skladov, do katerih bo Slovenija upravičena vse do vstopa v Evropsko unijo. Do dodelitve sredstev pa bodo upravičeni tisti posamezniki ali institucije, ki bodo izpolnjevali pogoje naslednjih javnih razpisov:
1. Javni razpis za investicije v kmetijska gospodarstva (ukrep 1 - dodatne informacije: ga. Sonja Gornik 01/478 9225): ukrep obsega podpore investicijam na kmetijskem gospodarstvu, ki bodo prispevale k izboljšanju konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev in izpolnjevanja zahtev pravnega reda EU na področju higiensko veterinarske ureditve, varovanja okolja in zaščite živali. Upravičenci do teh sredstev so nosilci kmetijskega gospodarstva in druge fizične ter pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko in živilsko dejavnost v skladu z načeli dobre kmetijske prakse na ozemlju RS in bodo izpolnjevale predpisane pogoje, ki bodo določeni z razpisom.
2. Javni razpis v živilsko predelovalno industrijo (ukrep 2 -dodatne informacije: g. Janez Li-pec 01/478 9226): ukrep obsega podpore naložbam v materialna sredstva, ki omogočajo prilagajanje živilsko predelovalnih obratov zahtevam EU na področju veterinarsko sanitarnih predpisov in predpisov o varovanju okolja in zaščite živali ter izboljšanje konkurenčnosti na domačem in tujih trgih. Upravičenci do sredstev so fizične in pravne osebe ali njihove registrirane skupine in združenja, ki delujejo na področju klanja živali, predelave mesa in proizvodnje mesnih izdelkov, predelave rib in proizvodnje ribjih izdelkov, predelave mleka in proizvodnje mlečnih izdelkov ter priprave teh proizvodov za trg in bodo izpolnjevali predpisane pogoje, ki bo-
do določeni z razpisom.
3. Javni razpis za diverzifikaci-jo na podeželju (ukrep 3 -dodatne informacije: ga. Ariana Li-bertin 01/478 9222): ukrep obsega podpore v izgradnjo in izboljšanje turistične ponudbe na podeželju, ki se bo opravljala kot dopolnilna dejavnost na kmetijah, in naložbam v tradicionalno domačo obrt na kmetijah: izgradnja ali obnova prostorov in nakup opreme za opravljanje turistične dejavnosti, ureditev prostorov za rekreacijo in prosti čas na turističnih kmetijah za potrebe gostov, izgradnjo ali obnovo prostorov in nabavo opreme za opravljanje tradicionalne domače obrti na kmetijah. Upravičenci do sredstev so fizične osebe, ki so lastniki ali zakupniki kmetij na območjih razvojnih programov podeželja, ki jih izvaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ter bodo izpolnjevali predpisane pogoje, ki bodo določeni z javnim razpisom.
4. Javni razpis v kmetijsko infrastrukturo (ukrep 4 - dodatne informacije: ga. Vida Kokalj 01/ 478 9223): ukrep obsega podpore v ureditev cestne infrastrukture (cestne povezave, dostopne poti, poti do kmetijskih površin), ureditev tematskih poti in ureditev vodne oskrbe (preskrba s pitno vodo v vaseh in kmetijah). Upravičenci za dodelitev sredstev so občine, ki so vključene v razvojne programe podeželja, ki jih izvaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, razen občine iz območij, ki so vključene v projekt "Vinske turistične ceste Slovenije" oziroma projekte CRPOV za posamezne dele občin.
Javni razpisi za program SAPARD bodo v Uradnem listu RS objavljeni takoj po objavi uradnega dokumenta o akredi-taciji Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v Uradnem listu Evropske unije.
Služba za stike z javnostmi Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja
Potni listi izdani na starih obrazcih (modri potni listi) od 05.08.2002 ne bodo več veljali. Pozivamo vse, ki mislijo, da bodo v prihodnjih letih potno listino potrebovali, da le-to zamenjajo še pred iztekom roka, ker se v mesecu juniju, juliju in avgustu 2002 lahko opravičeno pričakuje močno povečano število zahtevkov, saj smo do danes zamenjali le 1.800 potnih listin, od 22.000 izdanih po starem zakonu.
V želji, da bi se izognili gnečam pred okenci na upravni enoti in s tem zmanjšali nezadovoljstvo občanov zaradi dolgih čakalnih rokov, pozivamo vse, ki si želite pridobiti novo potno listino, da to storite čimprej. K vlogi za zamenjavo stare modre potne listine je poleg starega potnega lista potrebno priložiti fotografijo dim.
3.5 x 4.5 cm. Vlogo se vloži osebno. Cena potnih listin skupaj s takso je za obrazcec z 32 stranmi glede na veljavnost naslednja:
- za otroke od enega do štirih let /z veljavnostjo dveh let/ 5.860 SIT
- za mladoletne osebe od petega do 18 leta /z veljavnostjo petih let/      6.580 SIT
- za polnoletne osebe /z veljavnostjo desetih let/ 7.780 SIT.
NOVI SISTEM REGISTRACIJE MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL
S 03.12.2001 so v pooblaščenih organizacijah za tehnične preglede motornih in priklopnih vozil pričeli izdajati nalepke za tehnični pregled vozila, ki poleg tehničnega pregleda označujejo čas v katerem je plačano povračilo za uporabo cest in sklenjeno zavarovanje za avtomobilsko odgovornost. Veljavna nalepka nalepljena na spodnji desni strani vetrobranskega stekla nadomešča dosedanji sistem vsakoletnega podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja vozila. Tako kot se je veljavnost prometnega dovoljenja podaljševala za čas enega leta, bo tudi nalepka v večini primerov veljala eno leto. V nekaterih primerih pa se bo izdajala /tujci/ tudi s krajšim rokom veljavnosti. Za že registrirana vozila bo možno pridobiti veljavno nalepko ob poteku veljavnosti prometnega dovoljenja, če to ni poteklo več kot trideset
dni.
V primerih, da je od dneva zapadlosti veljavnosti prometnega dovoljenja poteklo več kot trideset dni je pred izdajo nalepke potrebno vozilo odjaviti in ga po izdaji nalepke ponovno registrirati. Enako bo veljalo tudi v primeru, ko bo poteko več kot trideset dni od poteka veljavnosti zadnje nalepke.
Ob zapadlosti veljavnosti registracije se zamenjajo tudi vsa prometna dovoljenja.
IZDAJA NALEPKE ZA LAHKI PRIKLOPNIK
Glede na to, da ima veliko število občanov tudi lahki priklopnik jih seznanjamo, da bo moral biti označen z nalepko za tehnični pregled tudi lahki priklopnik, ki je bi prodan prvemu dokončnemu kupcu pred 01.12.2001, za katerega je bila izdana izjava o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila /A izjava/, najkasneje do 01.05.2002. Nalepka bo izdana in nalepljena na priklopnik v pooblaščenih organizacijah za opravljanje tehničnih pregledov /cestnina in zavarovanje za ta vozila se ne plaču-je/. '
STANOVANJSKI PRIKLOPNIKI
Najkasneje do 03.01.2003 -za stanovanjske priklopnike, katerih sedanje prometno dovoljenje nima omejitve veljavnosti ali pa velja dlje od tega datuma /trajno..../, na vozilu mora biti nalepljena veljavna nalepka za tehnični pregled vozila.
TRAKTORJI IN TRAKTORSKI PRIKLOPNIKI
Novi registracijski sistem izenačuje traktorje in traktorske priklopnike z drugimi registriranimi vozili tako glede registracije, izdaje veljavnih nalepk za tehnični pregled vozila, kakot tudi obvezne odjave vozila.
REGISTACIJA KOLES Z MOTORJEM
Po določbi Zakona o varnosti cestnega prometa bodo vsa kolesa z motorjem v cestnem prometu morala biti označena z veljavno nalepko za tehnični pregled vozila do 01.04.2002 in registrirana pri pristojni upravni enoti.
Pripravil: Andrej Struna Nevenka Dolgan, univ.dipl.prav. NAČELNICA UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE
Aktualno
Vse, kar vas zanima o Evropski uniji
Urad vlade za informiranje je v lanskem letu pripravil širok program obveščanja o vsem, kar zadeva Evropsko unijo. V ta namen so občani lahko postavljali vprašanja po evrofonu. Najpomembnejša vprašanja in odgovore so zbrali in objavili v posebni brošuri, z namenom, da se prebivalstvo o tej aktualni temi čim bolj seznani. Nekaj vprašanj in odgovorov objavljamo v nadaljevanjih tudi v našem glasilu.
ZAKAJ JE ČLANSTVO V EVROPSKI UNIJI STRATEŠKI CILJ SLOVENIJE?
Težnja po vključitvi izhaja iz tesnega političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja Slovenije z Unijo ter slovenske kulturne in civilizacijske umeščenosti v evropski prostor, ki ga simbolizira Evropska unija. Pomembni razlogi, ki narekujejo slovensko težnjo po vključitvi v Evropsko unijo, so tudi varnostni. Slovenija je prepričana, da lahko vprašanja nacionalne varnosti in obrambe učinkoviteje rešuje v okviru Evropske unije in njene skupne zunanje in varnostne politike ter zveze Nato.
KATERE KORISTI BO IMELA EVROPSKA UNIJA OD VKLJUČITVE SLOVENIJE IN DRUGIH DRŽAV KANDIDATK?
V ekonomskem pogledu Unija ne bo imela bistvenih koristi od širitve, čeprav se je obseg njene trgovine s srednje in vzhodnoevropskimi državami znatno povečal in ima z njimi pozitivno trgovinsko bilanco. Nasprotno, večja Unija lahko prinese izgubo, saj pomeni dodatne stroške zaradi usklajevanja standardov teh držav s standardi obstoječe Evropske unije, prinaša pa tudi skrbi zaradi morebitnih odlivov kapitala iz Evropske unije, morebitne premestitve proizvodnje iz EU v te države, priseljevanja delovne sile z Vzhoda, zniževanja plač v Evropski uniji zaradi večje konkurence cenejše delovne sile z vzhoda.
Po drugi strani pa bi si razširjena Evropska unija, po možnosti z močno enotno valuto, povečala svojo težo v svetovnih trgovinskih pogajanjih, predvsem v Svetovni trgovinski organizaciji. Večja Evropska unija, s skoraj 500-milijonskim prebivals-
tvom in višjim ekonomskim proizvodom kot ZDA, lahko pričakuje, da bo postala glavni nosilec gospodarske moči. Širitev pomeni tudi, da se bo obogatil njen človeški potencial, prav gotovo tudi s kvalificirano delovno silo, poleg tega pa imajo države kandidatke pomembne naravne vire in ključno zemljepisno lego (promet, tranzit, energija, zveze).
Na splošno pa postaja v Evropski uniji čedalje bolj jasno, da glavni razlog, ki govori vprid vključitve srednje in vzhodno-evropskih držav, ni ekonomske, temveč politične in varnostne narave. Razširjena Evropska unija naj bi bila vir politične, pa tudi gospodarske stabilnosti. Temeljni cilj širitve EU na Vzhod je ponovna združitev evropske celine.
KATERE KORISTI BI SLOVENIJI PRINESLO ČLANSTVO V EVROPSKI UNIJI?
Članstvo bi Sloveniji prineslo naslednje koristi:
- Zagotovitev stabilnega političnega in gospodarskega okolja, ki bosta spodbujala vsestranski družbeni razvoj.
nadaljevanje s str. 4
Pogodba je več ali manj v skladu z običajnimi obligacijami. Nemogoče pa se Nadzornemu odboru zdi, da se lahko pogodbo podpiše brez datuma dokončanja del. Če ima občina podpisano samo to pogodbo in nobenega drugega akta, je zidava oz. nadaljevanje sporno, saj se je s porušitvijo kulturnega doma situacija popolnoma spremenila.
Predlagamo Občinskemu svetu, da poišče rešitve, ki bodo v skladu z zakoni.
Nadzorni odbor je pregledal pogodbo za izgradnjo pločnika skozi naselje Videm. Pregled pogodbe kaže na to, da:
- Večjo nacionalno varnost prek vključevanja v skupne mehanizme zunanje in varnostne politike.
- Krepitev ugleda in moči Slovenije tako na političnem kot na gospodarskem področju ter slovenskim državljanom zagotovitev pravic, ki izhajajo iz državljanstva Evropske unije.
- Možnost soodločanja pri vseh vprašanjih sooblikovanja prihodnje Evrope in sveta, kar je ključnega pomena za dolgoročni razvoj Slovenije-
- Zagotovitev velikega notranjega trga za slovensko gospodarstvo.
- Zagotovitev večje predvidljivosti in obvladljivosti ter zagotovitev novih razvojnih možnosti, ki jih dajeta gospodarska in denarna unija.
- Povečanje medsebojne trgovine in s tem pomembna spodbuda domači gospodarski rasti in povečevanju zaposlenosti.
- Konkurenca na notranjem trgu bo motivacija in spodbuda slovenskim podjetjem za izboljšanje konkurenčne sposobnosti prek razvoja novih izdelkov in storitev, uporabe sodobnih tehnologij in nenehnega zmanjševanja proizvodnih stroškov.
- Boljši dostop do kapitala, opreme, znanja in tehnologij, prevzem standardov, tehničnih predpisov, osnovnih znanj in organizacijskih tehnik ter s tem dodaten vpliv na povečanje konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva.
- Odpiranje novih izobraževalnih in zaposlitvenih možnosti slovenskim državljanom.
* v pogodbi ni navedeno, po katerem gradbenem dovoljenju se izvajajo dela;
* ni navedene vrednosti (končne vrednosti pogodbenih del);
* ni opredeljenega roka dograditve. Iz zapisnika občinske uprave je nakazano, da se bodo dela dograjevala - različni posegi, dodatne cevi, kanalizacije, jaški;
* dela so se začela izvajati brez prej pripravljene dokumentacije tako PGD kot PZL;
* Gradbišče ni zaznamovano (nesreče) Predlagamo, da Občinski svet sprejme
sklep, s katerim se investicija takoj zakonsko uredi.
Predsednik NO: Stane Škulj
Življenje naj bo lepo brez mamil ali kako odkrivati in preprečevati zasvojenost
To je bil naslov predavanja dr. Huberta Požarnika, ki ga je občina Dobrepolje organizirala v okviru letošnjih prireditev ob občinskem prazniku. Predavanje je bilo 28. novembra v novi dvorani Jakličevega
doma.
Skrb vzbujajoča problematika drog in ime predavatelja sta obetala polno dvorano poslušalcev. Zal, ni bilo tako. Zagotovo pa je mogoče trditi, da prisotnim ni bilo žal časa, ki so si ga vzeli za tako zanimivo in koristno predavanje. Dr. Hubert Požarnik - klinični psiholog, psihiater, ekolog, publicist in književnik je strokovnjak, ki ne obvladuje le ozko strokovno področje, zato je tudi njegov pogled na tako pereč problem današnjega časa, kot so droge, širši in celovit.
S podatki je najprej ponazoril, kako se razmere na področju rabe in zlorabe dovoljenih ali prepovedanih drog v Sloveniji iz leta v leto slabšajo. Zaskrbljujoče je že to, kako množično se ljudje zatekajo k raznim pomirjevalnim in drugim sredstvom, ki delujejo na možgane in živčni sistem. Zdravniki napišejo letno več kot milijon receptov za tovrstna
Intervju: dr. Hubert Požarnik
"\ današnjem svetu je mladim ljudem težko osebnostno rasti"
Dr. Hubert Požarnik, klinični psiholog, je leta 1965 diplomiral iz psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in 1977 tu doktoriral. Od 1965 do 1990 je bil zaposlen na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani kot svetovalec in psihote-rapevt. Leta 1985 je bil habilitiran kot izredni profesor; predava medicinsko psihologijo na Medicinski fakulteti in mentalno higieno na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Objavil je 7 knjig, med drugim Kako ohranimo duševno zdravje (1978),Umetnost staranja(1981), Zdrava in motena spolnost((1984), SOS za naravo in človeka(1988), in več kot 100 člankov o duševnem zdravju, ekologiji in politiki. Je redni član Nemške akademije za psihoanalizo. Od začetka devetdesetih let je bil dejaven tudi v poli-
tičnem življenju; bil je predsednik Slovenske demokratične zve-ze(1989) in volilnega štaba Demosa (1990) ter poslanec v državnem zboru( 1990-92). (Encikl. Slovenije, MK 1995, str. 211)
Dr. Hubert Požarnik je strokovnjak širokega profila in s posebnim občutkom za pomembne teme našega bivanja, zato mi je bilo v posebno veselje, da se je odzval vabilu na pogovor. Problematika drog, o čemer je predaval, je bila izhodišče najinega pogovora, dotaknila pa sva se tudi duhovne izpraznjeno-sti in brezciljnosti potrošniške družbe, ki mladini ne more nuditi ustrezne vrednostne orientacije.
Kakšen pristop do reševanja problematike drog imajo v drugih državah?
Obstaja nekaj mednarodnih priporo-
zdravila. Tudi podatki o alkoholizmu so zastrašujoči. V obeh primerih Slovenci celo prednjačimo. Iz leta v leto pa se povečuje jemanje prepovedanih drog, pri čemer se tudi niža starostna meja zasvojencev. Pri trinajstih letih ima izkušnjo z eno od prepovedanih drog 4% fantov in 3% deklet, pri šestnajstih letih že 26% fantov in 21 % deklet. Predavatelj je obširno spregovoril tudi o vrstah prepovedanih drog, njihovem delovanju, zdravljenju, predvsem pa o prvih znakih, po katerih lahko prepoznamo mladega odvisnika. Analiziral je vzroke, zaradi katerih se mladi ljudje začnejo vdajati drogam in poudaril, da Slovenija kljub številnim ustanovam in društvom nima ustreznega nacionalnega programa za boj proti zlorabi drog. Celo več, programi, ki se izvajajo, so največkrat napačno naravnani. Vse je bolj usmerjeno v zapeljevanje kot na preprečevanje, za dokaz je navedel vrsto primerov, zato ni presenetljivo, da se razmere na tem področju tako hitro slabšajo.
Predavanje je poleg koristnih informacij in nasvetov odprlo vrsto odprtih vprašanj v današnji družbi, tudi take, ki zadevajo življenje v podeželskem oko-lju.
M. Steklasa
čil, smernic in deklaracij, med njimi tudi "Deklaracija o zmanjšanju povpraševanja", ki jo je sprejela OZN leta 1998. Vendar imajo države delno različno politiko boja z drogami. Predvsem so ene bolj in druge manj popustljive. Tisti, ki ima na primer pri sebi 1 gram heroina, lahko računa v neki državi z zaporno kaznijo do enega leta in več, v drugi na razumevajoč smehljaj policista. Se večja je razlika med državami glede tako imenovanih dovoljenih drog, kot so na primer nikotin in alkohol.
Pri nas se v nekaterih krogih zavzemajo za dekriminalizacijo drog. Kaj bi to dejansko pomenilo in kakšno stališče imate glede tega?
Te zahteve merijo v to, da uživalcev prepovedanih drog, kot so hašiš, heroin, ekstasv ali kokain, v prihodnje ne bi več sodno preganjali, obsojali ali kakor koli socialno zapostavljali. Zadnji cilj vsega tega je legalizacija vseh drog. Osebno sem proti preveč lahkotnemu odnosu družbe na tem področju.
Pravite, da pri nas še nimamo nacionalnega programa in da je boj
proti drogam napačno zastavljen. Zakaj in v čem se to kaže?
Na eni strani se razmere na področju prodaje, rabe in zlorabe dovoljenih ali prepovedanih drog v Sloveniji iz leta v leto slabšajo. Posledica je vedno večje število odvisnikov, posebno še med mladino; upad je zaznati le pri kadilcih cigaret. Tako je v Sloveniji ta hip po ocenah do 80.000 kroničnih alkoholikov in okoli 6.000 odvisnikov od prepovedanih drog. Poleg tega ne smemo izgubiti izpred oči, da naši zdravniki napišejo letno več kot milijon receptov za kemična sredstva proti depresiji, tesnobi, strahu, nespečnosti in notranjemu nemiru, pa tudi to, da postaja vedno več ljudi odvisnih od televizije, računalnikov, hrane in dela. Na drugi strani je prišlo v zadnjih letih na področju preprečevanja in zdravljenja odvisnosti do novih strokovnih spoznanj, izkušenj in prijemov.
Zaradi tega potrebujemo sodoben nacionalni program boja proti odvisnosti. Zal ga pristojni pri nas snujejo že deset let. Sedaj pravijo, da bo kmalu na-red za razpravo in sprejem. Bojim se, da temu ni tako. Pogledi strokovnjakov se preveč razhajajo.
V dosedanjih razpravah o tem programu je bil poudarek skoraj izključno na preprečevanju ponudbe, zmanjšanju škode za uživalce drog in na zdravljenju odvisnikov. Nič, ali skoraj nič, pa se se-stavljalci nove nacionalne politike na področju drog niso dotaknili vprašanja, čemu toliko Slovencev čuti željo omamljati svojo zavest in kako to zmanjšati. Skratka - v sedanjih osnutkih je premalo poudarka na primarni preventivi. Očitno se nekateri kot hudič križa bojijo resnice o pravih vzrokih naraščajočega bega ljudi iz stvarnosti.
Zakaj se starost mladine, ki uživa droge, tako hitro niža?
V današnjem svetu, ki je vedno bolj protisloven, duhovno, vrednostno in bivanjsko izpraznjen, brezciljen, poln bolestnega individualizma, praznega in hladnega razumarstva, nenasitnega potrošništva in še bi lahko našteval, je mladim ljudem zares težko osebnostno rasti in ostati v pravi smeri. Posebno še, ker je toliko zapeljevalcev.
Vzgoja je tako rekoč izrinjena. Vse je usmerjeno v to, da mladega človeka, čim bolj na široko informiramo o vsem. Ali je to dovolj? Ali lahko najstniku zaupamo, da se bo odločil pravilno, ko še ni izoblikovana osebnost?
Že nekaj časa prevladuje na Zahodu vera, da so vsi problemi, ki nas tarejo,
posledica pomanjkanja znanja oziroma da nas lahko edinole znanost pripelje na zeleno vejo. Skratka, samo družba, ki se bo povsem naslonila na znanje in znanost, bo, tako slišimo, socialno pravična, gospodarsko učinkovita, politično razumno urejena, demokratična in ekološka. Te vere smo se z vsemi štirimi oklenili tudi pri nas. Vendar pogled skozi okno nič ne kaže, da je napredek enoznačen. Nasprotno - vedno večje temnih senc naše zvrsti napredka. Je sedaj manj kriminala med mladimi ljudmi, manj mladih odvisnikov, manj vedenjsko in spolno razpuščene mladine, manj razvezanih zakonov, manj brezposelnih delavcev, bolj čista narava?
Poleg tega največji problemi današnjega sveta, na primer revščina in lakota dveh tretjin človeštva, ogrevanje ozračja, terorizem in drugo, niso posledica neznanja. Podobno tudi za človeka tako pomembne stvari, kot so ljubezen, upanje, smisel življenja, nimajo nič opraviti z znanjem ali neznanjem.
Ker človeka ne vodijo instinkti, mladih ljudi ne smemo prepustiti samim sebi, misleč da bodo sami, če le strpamo v šoli v njihove glave dovolj podatkov, prišli do tega, kaj je dobro ali zlo, in v skladu z dobrim tudi živeli in ravnali. Kjer so to poskusili, rezultat ni bila čustvena, moralna in socialna osebnost, pač pa neizdelan, primitiven in iztirjen človek.
V svojem predavanju ste dejali, da je današnja mladina v nekem smislu preveč krhka. Ali ni nekaj narobe z današnjo vzgojo na splošno?
Tako imenovana antiavtoritativna in permisivna, to je popustljiva, vse dopuščajoča, nedosledna vzgoja, pretirano razvajanje otrok, osiromašenje čustvenega in doživljajskega sveta, pomanjkanje telesne aktivnosti in drugo, čemur smo priča, vodijo do tega, da doživlja vedno več otrok že majhne ovire, napore, prepovedi in zahteve kot velikansko breme, napad nanje, kratenje njihove svobode, zatiranje in podobno.
Z drugimi besedami - odpornost mladine pred normalnimi življenjskimi obremenitvami.
Danes se zelo poudarjajo pravice, o dolžnostih ni veliko govora. Ali ni to dolgoročno gledano za otroka slabo? Ko bo odrasel, na ta način ne bo zadosti pripravljen za vse težave, ki ga čakajo v življenju. Ali to sploh vodi v dobre medsebojne odnose in zdravo družbo?
Značilno za današnji duh časa je, da si na eni strani vedno več ljudi lasti pravice in svoboščine, na drugi pa se otepa sleherne dolžnosti in odgovornosti. Poleg tega imajo pred očmi bolj in bolj svoje interese in koristi, medtem ko se za interese in koristi drugih vse manj zanimajo. Če se bo sebični individualizem še nadaljeval in bo v družbi vedno več "jazavcev", potem bo socialno lepilo, ki so ga nekoč sestavljali skupni moralni nazori, skupen jezik, občutek pripadnosti narodu, vera, zavest o nujnosti skupnega premagovanja življenjskih težav in drugo, popustilo. Prišlo bo do velike osamljenosti in medsebojne odtujenosti ljudi in še do številnih drugih negativnih posledic.
Nekateri pravijo, da je bil nekaj let po osamosvojitvi res čas brez vrednot, vendar zdaj ni več tako. Vrednote so se v zadnjem času po njihovem mnenju na novo izoblikovale in se spremenile. Kako to komentirate?
Pred dobrimi desetimi leti, v času osamosvajanja Slovenije, je večino ljudi povezovala želja rešiti se komunizma, misel na lastno državo, upanje na boljše življenje. Tudi po osamosvojitvi niso bili ljudje - in še danes niso - brez pravih vrednot in želja. Je pa danes vedno več tistih, ki so razočarani nad izjalovljenimi pričakovanji, staro - novo gosposko, krajo družbenega premoženja, korupcijo, naraščajočimi ekonomskimi in socialnimi razlikami in nad drugimi rečmi. Prav tako pa je več tistih, posebno znotraj liberalnega tabora, ki so se zapisali samovoljnosti, sebičnosti, brezobzirni tekmovalnosti, potrošništvu, oblastiželjnosti in zasmehovanju vseh življenjskih vrednot.
Poleg šole imajo pri oblikovanju javnega mnenja in tudi pri oblikovanju vrednot pomembno vlogo mediji. Vse pa izvira iz neke določene politične usmeritve oziroma ideologije, ki obvladuje celotno družbo, ne glede na to, če se formalno "dopusti" k oblasti tudi drugo stran. Kakšno mnenje imate o tem?
Bivši oblastniki in njihov nekdanji podmladek si niso prisvojili le velikega dela družbenega premoženja, pač pa so ohranili v svojih rokah tudi vse pomembnejše javne medije. Z njihovo pomočjo zdaj spretno ustvarjajo javno mnenje.
Novinarji v teh hišah so ogorčeni, ko jim to nekdo očita. Pravijo, da jim nihče ne ukazuje, kaj morajo pisati. Rad verjamem. Problem je v tem, da sami de-
Intervju; kultura
lijo nazore svojih delodajalcev ali da tem ni potrebno ukazovati, kaj naj novinarji pišejo, ker imajo ti sami v sebi izdelan čut "kompas" - ki jim nezmotljivo pove, o čem in kako morajo pisati, da zadovoljijo svoje nadrejene. Več poti vodi iz tega. Najkrajša in najbolj zanesljiva je, če ljudje na prihodnjih občinskih in državnih volitvah glasujejo za stranke slovenske pomladi.
Če se vrneva k vrednostni krizi na Slovenskem. Mislim, da jo mladi ljudje izredno hitro zaznajo. Čuti se njihova nelagodnost, če se začne naprimer govoriti o domovini ali državnih simbolih. Nerodno jim je celo peti slovensko himno. Kje so vzroki za to. Ali je to lahko tudi ena od posledic globah zacije?
Marca 1900 je pisal pisatelj Ivan Cankar svojemu bratu: "Liberalna stranka je nevarna pravi svobodi bolj, kakor armada kaplanov - agitatorjev. Ta stranka je zapravila polovico narodnega duševnega kapitala: ona je potisnila duševno raven naše inteligence pod ničlo: živi se zlagano od idealnih fraz in podlih dejanj, a njeno čislo je tema, kakor bi rekel Levstik."
Prav tako so svojčas vsi po vrsti očitali slovenskim liberalcem, da so mestna gospoda, nevkoreninjena v svojem narodu, In tako je še danes. Medtem ko so nekoč slovenski liberalci strastno kolaborirali z Dunajem, pozneje z Beogradom, Moskvo in spet z Beogradom, se danes najbolje počutijo v Bruslju, Strasbourgu, v direktorskih etažah tujih multinacionalk in bank. Zato jim je med drugim ljubša državljanska kot narodnostna vzgoja mladine.
Globalizacija, o kateri je toliko govora, bo vodila do tega, da ne bomo več gospodarji na svojem. Kaj bo temu sledilo, si ni težko zamisliti.
Kje vidite rešitev za tako stanje duha na Slovenskem?
Iskanje odgovora na to vprašanje bi moralo imeti danes pri nas in v vseh industrijsko razvitih deželah prednost. Kretnice razvoja je treba namreč čimprej premakniti v pravo smer, ker bo to čez čas še težje storiti.
Preveč časa in prostora bi vzelo, če bi naštel vse, kar potrebujemo kot popotnico na poti v prihodnost. Toda eno je zanesljivo: Vsi, ki niso brezbrižni do tega, kakšno prihodnost bodo imeli naši otroci, se morajo bolj, kot sedaj, vtikati v stvari, ki se jih tičejo, ne pa še naprej stati prekrižanih rok ob strani in upati, da bodo tisti "zgoraj" sami od sebe spravili svet v red.
Hvala za pogovor!
Pogovor je pripravila M. Steklasa
Rastoča knjiga - projekt povezovanja
Slovencev
V soboto, 24. novembra smo v župnijski cerkvi na Vidmu prisostvovali koncertu ljudskih, ljudsko-nabožnih in cerkvenih pesmi z naslovom Sreča - biser življenja". Koncert je organiziralo Turistično društvo Dobrepolje v sodelovanju z Župnijskim uradom Dobre-polje, Zagoriškimi fanti in Državnim svetom Republike Slovenije, ki je nosilec celotnega projekta.
Zadnjo pesem "Marija skoz' življenje" so zapeli vsi pevci skupaj.
To je bil že četrti koncert v okviru vseslovenskega projekta RASTOČA KNJIGA, zasnovanega na prehodu tisočletja. Kakšen projekt je to? V teh letih jc praznovala Slovenija vrsto kulturnih obletnic, od 1000-lctnicc Brižinskih spomenikov, 450-letnice prve slovenske knjige in prevoda Biblije, 200-letnice Prešernovega in Slomškovega rojstva itd. To so bili kulturni mejniki v bogati zgodovini slovenskega naroda. Krona vsega pa jc bila osamosvojitev slovenske države. Njeno desetletnico smo prav tako praznovali na prelomu tisočletja. V počastitev vsem tem mejnikom in za vzpodbudo v prihodnosti je zasnovan projekt RASTOČA KNJIGA. Vanj se je vključila tudi Pošta Slovenije, kjer se bodo na posebnem računu zbirala sredstva za gradnjo hrama Rastoče knjige.
In kakšen je namen tega vseslovenskega projekta?
Kot narod ne moremo pokazati gospodarske moči, lahko pa pokažemo svetu, da smo 7Jre*d bogate dediščine,
sko knjigo. Predvsem pa je projekt namenjen povezovanju vseh Slovencev. To je na koncertu še posebej poudaril slavnostni govornik in idejni vodja projekta g. Gabrijelčič. Ideja pa je bila simbolično prisotna tudi na samem koncertu, saj so nastopili pevci iz različnih slovenskih pokrajin.
Ob petju in prijateljskem druženju sodelujoči ustvarjajo nova poznans-
kulture in znarWgn da cenimo: KNJIŽNICA CllOSUPU^
Adamičeva 18
da cenimo sloven-
Idejni vodja projekta dr. Gabrijelčič
Kultura
rva in glas o kraju - gostitelju seže na vse konce Slovenije. Najpomembnejše kulturne in druge znamenitosti je zato gostom predstavil predsednik Turističnega društva Dobrepolje Stane Skulj. O župnijski cerkvi in o verskem življenju v župniji je spregovorila Tina Shavvish. Zupan Anton Jakopič pa je v svojem nagovoru gostom in vsem obiskovalcem dejal, da projekt Rastoče knjige potrebujemo, da bi utrdili našo zavest, da smo Slovenci. V zgodovini smo živeli materialno mnogo slabše, pa vseeno bolj veselo. Bilo je veliko petja, slovenske matere, slovenska pesem in molitev so Slovence ohranjali skozi stoletja. Prireditve seje udeležila tudi sekretarka državnega sveta, mag. Igor Kranj c in še nekateri gostje.
Kaj je bistvo projekta?
Vse sodelujoče skupine, ki sooblikujejo tako imenovano rastočo knjigo, naj bi se povezale in organizirale v širše gibanje. Končni cilj je zgradba kulturnega objekta v Ljubljani, v katerem bo zbrano in predstavljeno vse, kar je zaznamovalo slovenski narod skozi njegovo zgodovino.
Torej v tem gibanju ne sodelujejo le pevske skupine?
Pevsko ljudsko izročilo je le eno od področij. Ideja je zamišljena tako, da bi sodelovale skupine iz različnih področij. Poudarek bi bil na pomembnih mejnikih slovenske kulture, zgodovine in znanosti.
Zdi se, da je najbolj odmevno prav ljudsko izročilo. Katere skupine nastopajo na koncertih?
Med najbolj aktivnimi so res pevske skupine. Zaenkrat jih je vključenih sedem, prihajajo pa tudi nove. Izbrala in organizirala jih je Andreja Tomažin, ki je na naših koncertih povezovalka programa. Skupine so predvsem iz Dolenjske in Štajerske. Na Vidmu so nastopili Štefanski fantje (Sv. Štefan), Ragle (Trebnje), Ljudske pevke (Rogatec),
Stara slovenska ljudska in nabožna pesem s pridihom davnine je odmevala v polni cerkvi sv. Križa na Vidmu. Razmišljanje povezovalke programa Andreje Tomažin o ohranjanju starih vrednot in o sreči, ki jo nosimo v sebi, seje prepletalo s petjem preprostih a globoko občutenih pesmi, ki so pomagale preživeti našim prednikom skozi dolga in težka obdobja slovenske zgodovine.
Skratka, govorjena beseda se je dopolnjevala s petjem in se vklapljala v enotno sporočilo, ki jo s koncertov iz različnih krajev Slovenije prinaša projekt RASTOČA KNJIGA. Sporočilo se je dotaknilo in obogatilo slehernega od poslušalcev. In teh ni bilo malo.
M. Steklasa
Fantje s Preske (Preska nad Boštanjem), Ljudske pevke Solzice (Budna vas -Šentjanž) in mi, Zagoriški fantje.
Po kakšnem ključu so izbirali pevske skupine oziroma kako so izbrali Zagoriške fante?
Priporočili so nas tisti, ki poznajo naše petje.
Kje ste že nastopili?
V Šentjanžu, Trebnjem, Rogatcu, Do-brepolju. Po nastopu pri nas smo bili še v Ilirski Bistrici. Zamišljeno je tako, da se najprej organizira koncert v krajih, od koder prihajajo sodelujoče skupine.
Kako poteka organizacija?
Ponudba za organizacijo koncerta pride na občino. Ta naj bi bila nosilec, skupaj z župnijskim uradom v kraju, kjer je koncert. Pevska skupina nato pomaga pri organizaciji koncerta.
Ali so koncerti omejeni le na Dolenjsko in Štajersko?
Težnja organizatorja je, da bi gibanje preraslo in se razširilo tudi v druge dele Slovenije. Trenutno potekajo dogovori za koncert v Celovcu. Predviden pa je tudi koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Kako pogosti so koncerti in koliko jih še bo?
Ni fiksnih terminov, dogovori potekajo sproti. Prav tako ni časovne omejitve in načrtovanega števila koncertov. Namen je čim bolj animirati ljudi po vsej Sloveniji.
Kako je z izbiro pesmi?
Izbira je prepuščena posameznim skupinam. Vsaka skupina vsakokrat zapoje po dve pesmi. Zaželeno je, da so pesmi ljudske ali ljudsko nabožne vsebine, tudi zato, ker so koncerti v cerkvah. Mi smo si izbrali dve pesmi: Ena ptička priletela in Od svet'ga Janeza.
Pri nas je bil organizator Turistično društvo Dobrepolje. Kdo so siceršnji organizatorji?
Glavni pobudnik in organizatorje vedno Državni svet. Organizator na terenu pa je občina ali Sklad za ljubiteljsko kulturo. Tudi pri nas je ponudbo za organizacijo koncerta najprej dobila občina. Ker pa ni pokazala zanimanja, je organizacijo prevzelo Turistično društvo in koncert tudi izpeljalo.
Kako je uspel koncert pri nas?
Mislim, daje popolnoma uspel, pa tudi poslušalcev je bilo veliko. V tem času smo imeli koncert v Ilirski Bistrici. Tam sem imel priložnost zvedeti tudi za vtise, ki so jih pevci in gostje odnesli od nas. Moram reči, da so nas pohvalili kot dobre gostitelje in organizatorje. Imeli smo največ poslušalcev, pa tudi prostovoljnih prispevkov seje nabralo največ. Tudi sicer so bili s preživetim večerom pri nas zadovoljni vsi. Zanimivo, da so poleg vsega drugega opazili, da se v občini zelo dobro razumemo.
To pomeni, da ste zadovoljni tudi vi kot predsednik Turističnega društva, torej kot organizator.
K nam smo pripeljali ljudi iz različnih krajev. Bili so prvič pri nas in odhajali so z lepimi vtisi. Že na prejšnjih koncertih, predvsem pa na našem, smo navezali tesne stike. Mislim, daje bila to velika in lepa prireditev, s katero smo se lepo promovirali. Nekoliko meje motilo le to, da v okviru vrste prireditev, ki so bile organizirane v počastitev občinskega praznika, naš koncert na vabilu ni bil imenovan, čeprav smo ga priredili prav v tednu praznovanj občinskega praznika.
Hvala za pogovor!
Pripravila M. Steklasa
Na koncertih "Sreča — biser življenja"pojejo tudi
Zagoriški fantje
Nič novega ne izdam, če povem, da so Zagoriški fantje med tistimi pevci, nad katerimi so poslušalci najbolj navdušeni. Eden od pevcev
na koncertih je Stane Škulj. Ker je tudi predsednik Turističnega društva Dobrepolje, torej eden od organizatorjev koncerta na Vidmu, sem ga ob tej priložnosti prosila, da pove nekaj več o njihovih dosedanjih gostovanjih po Sloveniji.
Kultura
Kulturno društvo Godba Dobrepolje v letu 2001
Poleg že ustaljenega programa bo Godba Dobrepolje letos izvedla dva božično-novoletna koncerta.
Letošnje leto smo pričeli z občnim zborom, na katerem smo sprejeli plan dela v letošnjem letu. Ob koncu leta lahko ugotovimo, da smo naš zastavljeni plan dobro realizirali.
Tako kot vsako leto smo imeli koline in godbeno sindikalno smučanje. Že konec januarja smo pričeli z rednimi vajami dvakrat tedensko.Tako smo delali vse do spomladanskih nastopov. Pripravili smo delno nov program za nastope, ki so nas čakali. Nastopili smo na velikonočno nedeljo pri procesiji, po vseh vaseh Dobrepolja smo občane prebudili s prvomajskimi budnicami. Že pe-tindvajsetič smo nastopili na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, udeležili smo se srečanja dolenjskih in belokranjskih godb v Šentjerneju in organizirali šesti tradicionalni dan godbe. Poletni meseci so bili zapolnjeni z raznimi nastopi po Sloveniji. Konec poletja se je šest naših mladih godbenic udeležilo sedemdnevnega izobraževalnega tabora v Rogaški Slatini, ki gaje organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Meseca oktobra smo organizirali izlet na Bizeljsko, ki se gaje udeležila velika večina članov godbe. Poleg tega je imela godba še dvajset nastopov v bližnji in širši okolici Dobrepolja.
Jesenski meseci so bili namenjeni pripravam na božič-no-novoletne koncerte. Letos bo imela Godba Dobrepolje na Vidmu dva koncerta. V začetku decembra smo imeli godbeniki celodnevne vaje v OŠ na Vidmu. Delali smo po skupinah, poučevali pa so nas odlični glasbeni pedagogi. Tako smo pripravili nov program zabožično-novolet-ne koncerte. Program sestavljajo božične melodije, slovenske popevke, koračnice, polke...nekaj skladb pa naj ostane presenečenje. Program bo zelo pester, saj bosta skupaj z godbo nastopila odlična vokalna solista Tina Gačnik in Danilo Jeza. K sodelovanju smo povabili tudi mešani pevski zbor Škr-janček in mešani pevski zbor KD Vokal Grosuplje. Koncerta bosta v soboto, 22. decembra ob 19. uri vjakličevem domu na Vidmu. Dva koncerta smo pripravili predvsem zaradi majhne dvorane, ker je bila v preteklih letih prevelika gneča. Koncerta bosta tudi popestrila božično-novo-letne praznike in dan samostojnosti naše države.
Zato velja povabilo vsem, ki želite del praznikov preživeti ob poslušanju prijetne glasbe in jo bodo za vas zaigrali dobrepoljski godbeniki. Kulturno društvo Godba Dobrepolje
V LETOŠNJEM LETU SO GODBI DENARNO POMAGALI: OBČINA DOBREPOLJE
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI PEKARNA BLATNIK PREDSTRUGE OMEGA COMMERCE d.o.o. LJUBLJANA ARMING d.o.o. LJUBLJANA ADLES d.o.o. LJUBLJANA AVTOHIŠA MIHALIČ ŠT.JURIJ AMW KASTELIC VIDEM
DOLINSEK TRANSPORT LJUBLJANA GOSTILNA MURN TURJAK GOSTILNA MAJOLKA VIDEM KOVINASTROJ GASTRONOM GROSUPLJE PREVOZNIŠTVO PRIJATELJ PREDSTRUGE ŽAGA POGORELO STRUGE MUC TRADE d.o.o. KOMPOLJE BATAGEL & D CO. d.o.o. POSTOJNA ŠPORTNO DRUŠTVO M and M ZALIPOVEC TIRS d.o.o. KOMPOLJE MINOLTA d.o.o. LJUBLJANA
Člani Kulturnega društva Godba Dobrepolje se zahvaljujemo vsem ustanovam, društvom, podjetjem in posameznikom, ki so nam v letu 2001 pomagali pri izvedbi in dosegu naših ciljev.
VSEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, V LETU, KI PRIHAJA, PA VELIKO ZDRAVJA, SREČE, DELOVNIH USPEHOV, OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA IN MEDSEBOJNEGA RAZUMEVANJA! GODBENIKI
RAZPIS
JURČIČEVA PRIZNANJA
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV OBČIN DOBREPOLJE, GROSUPLJE IN IVANČNA GORICA IN JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Ol IVANČNA GORICA
1.
Priznanja so pomembna spodbuda za vsa področja ljubiteljskega delovanja ZKD in Ol JSKD RS podeljujeta JURČIČEVA PRIZNANJA za izjemne uspehe in dolgoletno uspešno delo na področju gledališke, glasbene, likovne, filmske, folklorne, plesne in literarne dejavnosti ter na področju strokovnih in organizacijskih del. 2.
Kandidate za podelitev Jurčičevih priznanj predlagajo društva in posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. 3.
Jurčičeva priznanja lahko prejmemo društva, skupine, posamezniki, ki ljubiteljsko ali poklicno prispevajo k razvijanju kulture in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti. 4.
Priznanja se podeljujejo enkrat letno - ob slovenskem kulturnem prazniku. 5.
Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do 11. januarja 2002 na
naslov:
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Ol Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica Vodja SLKD Ol Ivančna Gorica Tatjana Lampret
Deseto srečanje slikarjev v Dobrepolju
Letošnje praznovanje občinskega praznika je bilo kulturno
bogato in pestro.
Na začetku je bil krajši kulturni program.
Pred osrednjo proslavo so se v prostorih občine zbrali slikarji na desetem srečanju v dobrepoljski občini. Večina slikarjev je sodelovala že na prejšnjih srečanjih. Izmed 28-ih razstavljenih slik sta dobili enakovredni nagradi dve - portret Frana Jakliča slikarke Emilije Er-bežnik in slika avtorice Melite Gar-vaš.
V komisiji za podelitev nagrad sta bili Anja Smajdek in Ana Cajnko, ki sta svojo izbiro tudi strokovno utemeljili. Med sodelujočimi slikarji so bih kar štirje iz naše občine, in sicer Saška Strnad, Gašper Letonja, Srečko Ferkulj in Sandi Zalar. Sled-
nja je tudi organizatorka vsakoletnega srečanja slikarjev. Tudi letošnjega jubilejnega je pripravila ob podpori občine. V kulturnem programu sta sodelovala Peter Kaste-lic z instrumentalnimi točkami in slikarka Cirila Gavrilov Češnjevar z branjem svoje še neobjavljene pravljice.
Razveseljivo je, da se je odprtja razstave udeležilo veliko ljudi, zanimanje za razstavljene slike pa je bilo tudi v naslednjih dneh.
Razstavaje prodajna, ogledati pa si jo bo možno vse do 1. februarja 2002.
M. Steklasa
Cirila Gavrilov Češnjevar je prebrala eno od svojih še neobjavljenih pravljic
Podgora skozi čas
Piše: Tone Novak PREHRAMBENE NAVADE VAŠČANOV
(nadaljevanje)
Jedli so, kar so doma pridelali. Največ zelje, repo, krompir, ovseno in ječmenovo kašo in doma pečen ječmenov, koruzni, rženi, za velike praznike pa beli kruh. Najpogostejša hrana je bila: močnik s kislo smetano, močnik z mlekom, koruzni žganci z zeljem, koruzni žganci z mlekom, zaroštan krompir, krompir v oblicah, krompir prerezan na pol in pečen v pečici, kavla in krompir, v juhi krompir, zelje in fižol, zelje in krompir. V petkih je bila obvezno jed brez zabele in ponavadi fižolova juha z bleki ali makaroni in kisel fižol.
V nedeljo je bilo za kosilo nekaj močnatega, največkrat knedlji, pripravljeni na razne načine. Beli štruklji so bili za večje praznike in so imeli za nadev jajčno cvrtje in malo drobtin.
Gospodinje so kuhale na štedilniku ali največkrat kar v peči. Za to so uporabljale posebne železne ali z žico prepletene lonce. Ko je bila jed (v glavnem enolončnica) kuhana, so jo zlili v latvico ali v lončeno skledo, velikokrat pa je bilo odvisno od števila članov v družini. Da bi se jed hitreje ohladila, so za hlajenje uporabljali okno v kuhinji. Dogodilo seje tudi, da so vaški fantje sem in tja zamenjali skledo ali latvico na oknu in povzročili začudenje gospodinje. Te se zaradi tega niso veliko razburjale, razen zavoljo velikosti posode. Dejale so: "Naj bo pa v božjem imenu." Potem so pojedli, kar je bilo na oknu. Za kavo so uporabljali na ognju in v posebni posodi pre-pražen ječmen. Tega so nato zdrobili v moko, kasneje pa s kavnim mlinčkom zmleli. Z mlinčkom so si pripravili tudi kavni nadomestek, to je projo in cikorijo, iz česar so kuhali kavo.
Pri vsaki hiši so imeli stope, na večjih gruntih celo dve ali tri. S to pripravo so iz prosa pridelovali kašo, iz rži pa ješprenj ali ričet.
Za žejo so pili vodo, tudi bolj grenak lipov čaj in čaj iz bezga, in to iz cveta ali črnih plodov, ko je dozorel. Tudi možem ni kazalo veliko bolje, razen jeseni, ko se je pil mošt, nato pa sadno vino ali tokavc. Za pridelovanje te pijače so skoraj pri vsaki hiši imeli hruške tepke.
(se nadaljuje)
Podgora med najbolj urejenimi kraji v Sloveniji
Zreče, 21. 11. 2001
Ko je prišlo v uredništvo vabilo Turistične zveze Slovenije za udeležbo na svečani prireditvi ob zaključku letošnjega uresničevanja projekta Moja dežela -
lepa in gostoljubna, je bilo jasno, da gre za dogodek, vreden vse pozornosti. Med dobitniki najvišjih letošnjih priznanj Turistične zveze je bila namreč tudi naša Podgora. V kategoriji "drugi kraji" je dobila najvišje priznanje Turistične
zveze Slovenije.
njo Goro, Podgoro in Stično. Komisija Turistične zveze Slovenije je nato dvakrat obiskala vse predlagane kraje v Sloveniji in ob koncu akcije v kategoriji "drugi kraji" najvišjo oceno dodelila Podgo-ri. Poleg lepote in urejenosti vasi stajo pritegnila tudi gostoljubnost vaščanov, saj je bil v letošnjem sloganu poudarek prav na gostoljubnosti.
Pred svečano podelitvijo priznanj, ki jo je snemala tudi TV Slovenija, so se povabljeni zbrali na tradicional-V Zrečah so bili: Anton Jakopič, Franci Adamič, Marija Kastehc in J
Tone Novak
litetna urejenost segla v vsako slovensko vas. Letošnja akcija je posebej usmerjena v vzdrževanje kulturne in naravne dediščine, v prihodnjem letu pa bo v ospredju ekoturizem in uveljavljanje dobre prostorske politike v občinah. Občinam priporočajo še bolj zavzeto delovanje na področju urejenega okolja in turizma. Javne prireditve s podelitvami priznanj ob koncu vsakoletnih akcij o urejenosti okolja so lahko odlična vzpodbuda krajanom za še bolj zavzeto delovanje na tem področju.
Občina Zreče z županom na čelu je z dobro organizacijo zaključne prireditve in svojo gostoljubnostjo dokazala, daje upravičeno dobila letošnje najvišje priznanje v kategoriji "turistični kraji".
Pa ne le Zreče. Prav vzpodbudno se je bilo gibati v druž-
Svečane podelitve priznanj v Zrečah so se udeležili Franci Adamič, Marija Kastelic in Anton Novak, v delegaciji pa je bil tudi župan Anton Jakopič.
Prireditev je bila organizirana na visoki kakovostni ravni, med govorniki sta bila predsednik državnega zbora Borut Pahor in predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Prisotni pa so bili tudi drugi najvišji predstavniki Turistične zveze, župani občin in vrsta drugih gostov. Samo prireditev so po-
pestrili nekateri umetniki in znani slovenski pevci in ansambli.
Najsvečanejši je bil za nagrajence trenutek podelitve, ki je bil spremljan s krajšo filmsko predstavitvijo vsakega nagrajenega kraja posebej.
In kako se je znašla Podgora v tako imenitni družbi?
Posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, je za ocenjevanje na državni ravni predlagala naselja Grosuplje, Viš-
Prireditev je bila odlična priložnost za sklepanje poznanstev
Delegacija iz Dobrepolja skupaj s komisijo Turistične zveze Slovenija
nem delovnem srečanju in posvetovanju o uresničevanju projekta "Moja dežela -lepa in gostoljubna", na katerem so predstavniki TZ Slovenije predstavili rezultate, probleme in perspektive projekta. Posamezni župani in predstavniki turističnih društev pa so imeli priložnost povedati in izmenjati svoje izkušnje pri urejanju okolja.
Predstavniki Turistične zveze so poudarjali, daje njihovo prizadevanje usmerjeno v izobraževanje in sodelovanje z občinami in turističnimi društvi. Želijo, da bi kva-
bi turističnih delavcev iz krajev in mest, ki so dobili najvišja priznanja. Tudi na srečanju, kije sledilo prireditvi, je bilo čutiti njihovo odprtost in gostoljubnost, zato ni presenetljivo, da so se kar mimogrede sklepala nova poznanstva in pojavljale sveže ideje za sodelovanje. Predstavniki Podgore so se v družbi najboljših odlično počutili in zdelo se je, da so šele v družbi najboljših zavedali teže priznanja, ki so ga dobili.
M. Steklasa
Najbolj urejene vasi v treh občinah v letu 2001: Hočevje, Račna in Znojile
15. decembra je bila v starodavni Višnji Gori proglasitev najbolj urejene in s tem tudi najlepše vasi za leto 2001 na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica.
Pobuda o pričetku vsakoletnega ocenjevanja je nastala ob junijskem obisku predstavnikov Turistične zveze Slovenije. Turistična zveza Slovenije že vrsto let ocenjuje urejenost slovenskih mest, večjih in manjših naselij, termalnih zdravilišč in letovišč, mejnih prehodov, smučišč... Predlagali so, da bi se z letošnjim letom vključila v ta ocenjevanja tudi naselja v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica.
Za določitev kraja, ki je v letošnjem letu prišla v poštev za državno ocenjevanje, je bila imenovana komisija, v kateri so bili predstavniki vseh treh občin. Komisija je predlagala TZS, da bi v letošnjem letu ocenili urejenost in čistočo Grosuplja, Višnje Gore, Podgore in Stične. Republiška turistična komisija si je ogledala vse predlagane kraje-
Ker je bila komisija že imenovana, so se pristojni organi vseh treh občin odločili, da bi podobno ocenjevanje, ki ga ima že vrsto let TZS, pričelo tudi pri nas. Za letošnje leto se je komisija odločila, da
bi ocenila gručaste, strnjene vasi, prihodnje leto bi prišla na vrsto občinska središča, nato druga največja naselja v posameznih občinah, počitniška naselja, gostišča, turistične kmetije itd.
Člani komisije smo si sredi meseca septembra po dolgem in počez ogledovali naselja v vseh treh občinah. Prebivalci na območju naših občin smo lahko upravičeno ponosni na našo lepo pokrajino in na urejena naselja. Seveda pa se skoraj v vsakem kraju najdejo tudi posamezni objekti, ki jih je močno načel zob časa in bi jih kazalo obnoviti ali porušiti, nepo-košene brežine ob vaških poteh, manjša neurejena smetišča, polomljene ali obledele cestne oznake in še bi se našlo kaj takega, kar akzi kraj.
Po tehtnem preudarku seje komisija odločila, da v letošnjem letu podeli priznanje za najbolj urejene vasi naslednjim:
HOČEVJE v občini Dobrepolje
Vasica, ki šteje okrog sto
Velika Račna
Hočevje
prebivalcev je ob cesti Videm - Krka na nadmorski višini 462 m. V vasi so lepo urejene kmečke hiše, kozolci, gospodarski objekti, vrtovi, gnojišča, še zlasti pa so skrbno urejeni vodnjaki. Hočevje še nima vodovoda! Sredi vasi je cerkvica sv. Jožefa. Izpod cerkvenega zvonika so vrvi za zvonjenje, kar je ob današnjem moderniziranju zvonjenja že prava redkost.
Prebivalci so složni, kar se pokaže ob skupnih večkratnih čiščenjih vasi in okolice, pri negovanju starih ljudskih šeg ob porokah in tudi smrti. Zanimivo je tudi cerkveno zvonjenje zjutraj, opoldan in zvečer. Zvonjenje opravlja po en teden vsako gospodinjstvo in to ne glede, ali so pri hiši verni ali ne. Vas ima tudi vaškega moža, ki zastopa prebivalce, jih obvešča o različnih občinskih in tudi drugih aktivnostih. V neposredni bližini vasi je veliko lepo urejeno počitniško naselje.
VELIKA RAČNA v občini Grosuplje
Vas, ki šteje nekaj več kot 200 prebivalcev leži ob zahodnem robu Radenskega polja na nadmorski višini 335 m. Nad vasjo je na 392 m visokem osamelcu Kopanj cerkev Marijinega vnebovzetja, pokopališče in šola. Na Kopanju je vse zelo lepo urejeno. Med zgradbo župnišča,
na kateri je vzidano spominsko obeležje, ki spominja, da je tu tri leta preživel naš največji pesnik dr. France Prešeren, kaščo in pokopališčem je zanimivo urejen manjši trg. Na Kopanju je tudi urejena podružnična osnovna šola in njena okolica.
V Račni so lepo vzdrževana prijazna posvetna in cerkvena znamenja, ki nas usmerjajo k ogledu posameznih zanimivosti oz. k premišljevanju. Sredi naselja so obnovili starinski litoželezni vodnjak, uredili novo avtobusno postajališče in povsem na novo obnovili in nekoliko prestavili lepo kapelico.
ZNOJILE PRI KRKI v občini Ivančna Gorica
Vas, ki šteje manj kot 100 prebivalcev, leži na sončni rebri ob robu povirja reke Krka in potoka Višnjice na nadmorski višini 300 m. Zaradi prijazne lege vasi so prebivalci zelo navezani na svoj kraj in si ga tudi neprenehoma lepšajo. Hiše, kmečka poslopja in kozolci so lepo vzdrževani, kaže, da tudi na čistočo zelo veliko dajo. Ob nekajkratnem ogledu vasi ni bilo opaziti niti najmanjših smeti. Se posebej je treba omeniti povsem na novo zgrajeno slikovito kmečko hišo sredi vasi, kije skoraj natančen posnetek njene predhodnice. Na vzhodni strani vasi je ne-
kaj lepo urejenih počitniških hiš.
Izbor ni bilo lahko narediti, saj so naselja Polica, Sentjurje, Spodnja Slovnica, Skocjan, Krka, Fužina - Zagradec, Dob, Vir, Stična, Temenica, Kriška vas in še vrsta naselij zelo lepa in primerno urejena, toda letos je odločitev taka. Bralcem predlagamo, da si ogledajo nagrajena naselja.
Vimenu komisije Pavel Groznik
Foto: Marjan Travnik
...Da ustvarite, kar ste snovali, da dosežete, k čemur ste strmeli, da najdete, kar ste pogrešali, da živite, kot ste se nadejali.
Vam vsem skupaj v novem letu 2002 Želi vaška skupnost in TD Podgora.
Znojile
Adventno-Miklavžev sejem v Podgori
Na prvo adventno nedeljo - 2.12.2001, smo v naši vasi, poleg cerkve, katere patron je prav sv. Nikolaj, pričakali Miklavža s spremstvom.
Pri sveti maši nam je g. župnik prisrčno pripovedoval zgodbe in otroci so vseskozi vneto sodelovali. Iskrive očke naših najmlajših in veselje v srcih vseh drugih je pomenilo, da se doživeto
pripravljamo na rojstvo Najsvetejšega.
Ob cerkvi so bih postavljeni štanti z adventnimi venčki, jaslicami, oblačili za tople dni ... ter nepogrešljive rožice (kvačkane) gospe iz Ceste.
Popoldne je bil blagoslov adventnih venčkov.
Končno so najmlajši pričakali prihod Miklavža v spremstvu angelov in parkeljnov. Mladež je obdaril s sladkarijami, za spomin pa se je bilo možno fotografirati z njim, kar si je večina otrok tudi želela.
TD Podgora, Ana Letonja
Od dopisnikov
POHOD Z BAKLAMI
odhod z baklami 25. decembra ob 18. uri izpred cerkve sv. Nikolaja v PODGORI
Organizacija in vodenje, čaj pred in po pohodu, bakla, kmečka pojedina ob živi glasbi.
Prijave sprejemamo do 24.12. na telefonu od 14. do 19.ure:
Alojz Strnad: 01 786 70 76,041 213 238 Janez Škantelj: 01 780 71 29,031 291 332
Plačilo in dvig bakcl v Podgori pred odhodom.
Organizira in vabi [pTD PODGORA
ŠOLA ZA PROMOCIJO ZDRAVJA
Izobraževalni seminar za zdravstvene
delavce
V sončnem koncu tedna se je 16. in 17. novembra v Družbenem domu v Grosuplju odvijal seminar z naslovom "Šola za promocijo zdravja" za zdravstvene delavce ZD Grosuplje in ZD Ivančna Gorica. Zbralo se je
nad 50 zdravnikov, medicinskih sester in tehnikov, drugih zdravstvenih delavcev ter nekaj upokojenih sodelavcev.
Prisostvovali smo učnim delavnicam o zdravem načinu življenja, zdravi prehrani, debelosti, hujšanju, telesni aktivnosti, ki krepi zdravje, ter delavnici o opuščanju kajenja in alkoholu, ukrepih za manj tvegan način pitja. Obravnavani so bili pomembni dejavniki tveganja za srčno žilne bolezni: sladkorna bolezen, holesterol, visok krvni tlak.
Cilj in namen delavnic je bilo praktično pridobivanje znanj in usposabljanje za preventivno delo, s katerim začenjamo v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji pod okriljem CINDI in Ministrstva za zdravje koncem tega leta, še bolj pa se bo razmahnilo v naslednjih letih. S preventivnimi pregledi bomo med aktivno populacijo (moški v starosti 35 -65 let in ženske od 45 do 70let) zajeli tiste ogožene, ki imajo večje tveganje za obolevnost zaradi srčno žilnih in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Glede na dejavnike tveganja jih bomo nato s svetovanjem, predavanji ali vključitvijo v kakšno izmed delavnic ali skupin, poleg potrebnega zdravljenja ponudili
možnost in pomoč za spremembo živ-ljenskega sloga.
Po koncu predavanj je sledil še praktični preizkus telesne zmogljivosti vseh udeležencev s testom hitre hoje na 2 km, ki smo ga izvedli na terenu med Spod-
njo Slivnico in pokopališčem. To je zelo učinkovit test, ki ovrednoti trenutno telesno zmogljivost posameznika, na podalgi rezultatov izdela priporočila za nadaljno vadbo, s ponovitvami testa pa lahko primerjalno spremljamo naše napredovanje zaradi povečane redne vadbe.
Naše strokovno srečanje so popestrili in obogatili številni sponzorji, ki so nas delno ali v celoti podprli pri organizaciji srečanja, kar se jim še enkrat zahvaljujemo. Glavni sponzorje bila Pekarna Grosuplje, ki v tem času praznuje 50-letnico, nadalje Sitik d.o.o., g. Travnik za fotografiranje, Komunalne gradnje, g. Centa za ozvočenje, Fabjan s.p., Gros-stor d.o.o., Fructal, kmetija Petan Velike Pece, Sadje zelenjava Ivančna Gorica, občina Grosuplje s svojo dvorano, tiskarna Macedoni Albin s.p., pri pripravi seminarja pa sta priskočila na pomoč tudi gostišče Krpan in Adamičev hram. Za lepo predstavitev svojih izdelkov pa so poskrbeli g. Kukman iz Sitika, G. Hribar iz Pekarne Grosuplje in g. Janežič o kalčkih, kijih pridelujejo v Grosstorju.
Za zaključek pa vsem, ki prebirate te vrstice, nekaj vprašanj za razmišljanje. Ali ste zadovoljni z načinom življenja, ki ga živite? Z vašim odnosom do sebe, svojega zdravja? Z obvladovanjem stresov in spopadanja z življenjskimi vprašanji? Z medsebojnimi odnosi? Pogosto se k neustreznim oblikam vedenja, ki škodujejo zdravju, zatekamo v raznovrstnih stiskah, kijih ne uspemo, ne zmoremo ali nočemo reševati. Naša skupna želja je, da bi bili bolj pozorni
Jubileji
na to in bi sprejeli svojo aktivno vlogo pri ohranjanju zdravja in zdravljenju bolezni. Verjamemo da bodo globje spremembe življenjskega sloga prinesle marsikaj pozitivnega v vaše ie.
Barbara Merše
90 let Franca Šporarja
V enem letu 245 krat na Kamen vrhu
Voščilo predstavnikov upokojencev
Franc Sporar z Vidma se je rodil pred devetdesetimi leti v vasi Podpeč v družini s petimi otroki. Ko mu je bilo komaj eno leto, je oče odšel v Ameriko, mama pa je ostala sama s petimi majhnimi otroki. Oče je iz Amerike pošiljal pakete le kakšni dve leti, nato pa se ni več oglasil. Franc je odraščal v najtežjih časih, ko ni bilo nikjer nobenega zaslužka. V hiši je bila velika revščina. Preživljali so se le s tistim, kar so pridelali na majhni kmetiji z eno samo kravo v hlevu. Meso so jedli le redkokdaj, belega kruha ni bilo. Da so lahko preživeli, je mama hodila na delo k večjim kmetom v vasi. Iz tistih časov so ostali Francu le grenki spomini. Doma pogosto ni bilo niti črnega kruha, kaj šele belega. Kadar je bilo najhuje, je mama naročila otrokom, naj pridejo v času malice k sosedu, kjer je bila "v tabrh". Vprašajo naj jo, če lahko gredo s kravo na
pašo. To je bil izgovor, daje lahko dala košček svoje malice otrokom, da niso bili lačni.
Ne, na mladost Franc nima lepih spominov. Tudi kasneje v zrelejših letih mu usoda ni prizanašala. Med vojno je bil 17 mesecev na Rabu, po vojni pa seje prav toliko časa skrival v gozdu pod Kamen vrhom. Šele kasneje se mu je življenje uredilo. Ker je na domu ostal brat Tine, seje Franc po poroki preselil v Bruhanjo vas. Čez nekaj let je kupil hišo v Podpeči, vendar jo je kasneje prodal in pomagal sinu zgraditi hišo na Vidmu. Od leta 1984 živijo skupaj na Vidmu.
Upokojen je že 30 let. Do leta 1971 je bil 24 let zaposlen v Stolarni. Pred tem pa je nekaj let delal na železniški postaji v Predstrugah, kjer je nakladal vagone. Pred šestimi leti mu je umrla žena. Hudo gaje prizadelo, dolgo časa je vsak dan obiskoval njen grob. A človek preživi, četudi ga doletijo najhujše stvari v življenju.
BIL JE ČLAN ŠTIRIH DRUŠTEV
Se lažje se prebrodijo hudi časi, če je človek odprte in vesele narave, tako kot je bil Franc v vsem svojem življenju. Se v stari Jugoslaviji je bil kot mlad fant član ansambla tamburašev, ki so ga sestavljali fantje iz Podpeči. Igrali so povsod po Dobrepolju, šli pa so tudi do Rašce, Velikih Lašč, proti Robu in še kam.
Kasneje se je pridružil gasilcem in bil v njihovem društvu polnih 30 let. Od leta 1972 je član Društva upokojencev. Nikoli ne manjka na občnih zborih, še do nedavnega je redno hodil na izlete in srečanja, ki jih je organiziralo društvo. Vedno je bil dobre volje in zmeraj je rad kaj povedal. Tako pravijo o njem njegovi prijatelji v društvu.
Najbolj pa se je v zadnjem
desedetju posvetil planinskemu društvu. Bilje pobudnik ustanovitve PD Dobrepolje. Ko sta se nekega dne leta 1989 dobila s prijateljem Francem Nučičem na Kamen vrhu, je Franc nenadoma predlagal, da bi ustanovili svoje planinsko društvo. Ideja seje uresničila že v štirinajstih dneh. Franc Nučič je postal predsednik, Franc Sporar pa je bil že od vsega začetka član upravnega odbora. Več let je bil nadvse skrben gospodar koče, član častnega razsodišča, zdaj ima funkcijo predsednika častnega razsodišča. Leta 1996 je bil imenovan tudi za častnega člana, kar je bila nagrada za vse, kar je prispeval društvu. Redno se je udeleževal vseh akcij, ki jih ni bilo malo, povsod je bil med prvimi in najbolj aktivnimi, tako pri gradnji koče kot pri urejanju okolice in pristopnih poti do koče. Vseh njegovih zaslug mu prijatelji v planinskem društvu ne bodo nikoli pozabili. Spomnili so se ga tudi ob njegovi 90-letnici, ki jo je praznoval 23. novembra.
OBISKALA GAJE DELEGACIJA PLANINSKEGA DRUŠTVA IN DRUŠTVA UPOKOJENCEV Na slavnostni dan so se zbrali pri njem predstavniki obeh društev. Voščila in želje za visok jubilej so prihajali iz srca. In potem... Beseda je dala besedo in kmalu se je ob gostoljubnosti domačih razvilo prijetno vzdušje, h kateremu je pripomogel kar sam slavljenec. Med pogovorom o planinskih turah in podvigih je postajal vse manj redkobeseden.
"V hribe sem začel zahajati šele po sedemdesetem letu," je začel pripovedovati. Kaj ga je vzpodbudilo, daje začel s to dejavnostjo, je težko reči. Vsaj malo je na to odločitev vplivalo dejstvo, da je šel s
hčerko in njeno družino pred tem nekajkrat na Krvavec. To je bila kar dobra preizkušnja za začetek in dobro jo je prestal. Kasneje je bil s planinskim društvom še marsikje: na Kumu, Mirni gori, Snežniku. Le ena želja se mu ni izpolnila. Da bi kot pravi planinec osvojil Triglav. Poskusil pa je, prišel je do Kredarice. In to že pri visoki starosti.
Zato pa se lahko pohvali z rekordom drugačne vrste. V enem letu je bil kar 245 krat na Kamen vrhu. To je bilo leta 1989. Pa tudi kasneje seje po večkrat na teden vzpenjal proti tej priljubljeni točki. Nazadnje je bilo lansko pomlad.
"Kar nekaj me je vleklo gor. Čim večkrat sem šel, tem raje sem šel. Odhajal sem zgodaj zjutraj. Ponavadi sem bil okrog šestih že nazaj," se spominja svojih neštetih poti proti Kamen vrhu. Vsakokrat, koje prišel na vrh, je zavriskal. To je bil pravi obred.
Največkrat se je odpravil na pot sam. Govorico in lepoto narave je lepše občutiti v samoti. Tišina gozda mu je postala prijateljica. In kot da so gozdni prebivalci začutili njegovo navezanost nanje. Nekoč seje tik pod vrhom ustavil in ni mogel verjeti svojim očem. Na skali je stal medved in nepremično strmel naravnost vanj. Takole se spominja tistih napetih trenutkov:
"Se zdaj vidim tisto lepo glavo in oči, ki so bile uperjene vame. O, hudik, pa si bil ti prej kot jaz, sem zamrmral. Nekaj trenutkov me je še gledal, potem pa se je umaknil. No, tudi jaz sem se tisto jutro malo hitreje odpravil v dolino kot po navadi. Ampak drugo jutro sem bil spet navsezgodaj nazaj."
Pa to ni bilo njegovo edino srečanje z medvedom. Enkrat gaje videl na Sobče-vem lazu in potem še nekajkrat. Čeprav ni občutil posebnega strahu pred njim, pa vseeno prizna, da se ni počutil ravno udobno v njegovi bližini.
ZDAJ SE NA KAMEN VRH LE ŠE PEUE, DOMA PA JE ŠE VEDNO AKTIVEN
No zdaj na Kamen vrh ne gre več, noge mu ne dopuščajo, zato pa je še vedno aktiven doma. Pravi, daje za kurjača pri hiši. Na skrbi ima centralno kurjavo in ogrevanje. Del časa pa si zapolni z gospodinjskimi opravili, saj še vedno skrbi sam zase. Snaha mu pere in lika, on pa si skuha. Zjutraj si pripravi belo kavo, za kosilo pa kakšno od domačih jedi. Po obroku si privošči še kozarec vina.
Morda se prav v tem skriva recept za zdravo in dolgo življenje. Se vedno je zgovoren in vesel. Celo zavriska še. Ampak za to mora biti pravo razpoloženje, takšno, kakršno je bilo ob našem obisku. Zadnje čase ima malo težav s sluhom, zato pa še zlahka bere časopise. Zagotovo pa bo prebral knjigo Slovenske gore, ki so mu jo prinesli prijatelji iz planinskega društva za darilo ob devetdesetletnici. Veselje bil njihovega obiska. In nič manj predstavnikov društva upokojencev. Ves pa je bil že v pričakovanju naslednjega dne, koje bilo na vrsti praznovanju v krogu svojih najbliž-jih.
Iskrene čestitke tudi v našem imenu!
Čestitkam pa se pridružujejo tudi člani Planinskega društva in člani Društva upokojencev.
Predsednik PD Alojz Nučič:
"Franc Sporar je eden naših resnično čudovitih članov, lahko bi mi rekli član številka 1. Več let je bil gospodar koče, pomagal je pri njeni gradnji in urejanju okolice. Če je prišlo v društvu kdaj do napetosti, je vedno pomirjevalno vplival in poskušal rešiti problem. Z gradnjo koče smo zdaj zaključili, zato sem ga prejšnjo nedeljo peljal gor, daje videl, kako mladina pridno nadaljuje z delom. Tradicija se torej nadaljuje. Veseli me, daje tako zdrav in da ima prijeten dom. Pohvaliti moram sina, snaho in vnuke, da tako lepo skrbijo zanj. To veliko pomeni, lajša stara leta. To je človek, kije rasel v skromnosti. Ne išče slave, mi pa mu želimo dati priznanje. Bil je iniciator in nikakor ni slučajno naš častni član. Čestitamo mu za rojstni dan in mu želimo še veliko zdravih let."
Voščilo predsednika PD A Nučiča
Predsednik Društva upokojencev Konrad Piko:
"V našem društvu je bil že od leta 1972, torej skoraj 30 let. Bilje aktiven član. Redno seje udeleževal občnih zborov, hodil z nami na izlete in razna srečanja. Rad je zaplesal, zavriskal in kaj povedal. Želimo mu še veliko zdravja in da bi dočakal še veliko let."
In še verzi Lilijane Grm, ki jih je namenila slavljencu:
"Čeprav mlada in vesela,
sem se v vaši družbi lepo imela.
Imeli so se tudi drugi vsi,
zato si vaše družbe še naprej želimo vsi.
Zato vam sreče, zdravja in veselja
ob vaši devetdesetletnici iz srca želimo iz
društva vsi."
Pripravila: M. Steklasa
Skupaj s prijatelji iz Planinskega društva in Društva upokojencev
REZULTATI ANKETE
Karitasov dom starejših občanov župnije
Dobrepolje
Verjetno ste že vsi seznanjeni, da že več kot leto dni potekajo razgovori o možnosti graditve doma starejših občanov v naši župniji.
Odločili smo se, da zaradi boljše obveščenosti in možnosti, da vsi občani izrazijo svoje mnenje, dajo morebitne pripombe, pa tudi o možnosti prispevati po svojih močeh, izvedemo anketo, ki ste jo skupaj z Našim krajem tudi prejeli in iz intervjuja gospoda župnika izvedeli skoraj vse o dosedanjih aktivnostih. Ankete smo pobirali osebno po hišah, nekateri ste jih sami prinesli ali poslali na Karitas in v župnišče.
Zelo smo veseli, daje od anket, ki smo jih prejeli, kar 99% občanov odgovorilo, da se strinja z zidavo in prispevkom po svojih močeh. Seveda je nekaj občanov v kuverto priložilo že tudi svoj prispevek v denarju, zato se vsem na tem mestu lepo zahvaljujem. Odprtje tudi že žiro račun. Položnice lahko dobite v župnišču. Svoje prispevke lahko mesečno nakazujete, saj je veliko ljudi zanimala prav ta možnost obročnega nakazovanja. Za nekatere je ta možnost ugodnejša. Vsi prispevki bodo tako prek položnic natančno evidentirani, saj bodo strogo namenski.
Da je problematika varstva starejših občanov velika, vemo vsi, ki smo se kakorkoli srečali s tovrstnim problemom. Trenutno čaka na posteljo v domu 3.000 starostnikov. Zavedamo se, da usode starejših ne moremo prepustiti naključju, temveč je dolžnost družbe, države, cerkve in politike poskrbeti, da se bo življenje starejše populacije po upokojitvi normalno nadaljevalo. In ker je že ob prehodu v novo tisočletje na Slovenskem kar 15% prebivalcev starejših od 65 let, bo družba za vse to težko poskrbela. Zato se skoraj vsaka občina trudi, da bi v svojem kraju zgradila dom za vse tiste, ki predvsem iz zdravstvenih razlogov ne morejo ostati doma. Se vedno pa se premalo zavedamo, da starost ni bolezen, ampak normalen življenjski proces. Vendar se človek znajde v situaciji, ko mu ne morejo pomagati niti
svojci, ki bi to radi storili. Nekatere omejujejo služba ali otroci, drugi živijo v drugem kraju. Med starejšimi so tudi taki, ki so ostali sami zaradi spleta nesrečnih okoliščin in niso osamljeni zgolj zato, ker njihovi bližnji nimajo časa zanje.
Starejši so odvisni od družine in družbe. Vemo, daje za vseh 42 domov za starejše v preteklosti denar prispeval Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vlada Republike Slovenije pa je na 43. seji dne 18.12.1997 sprejela Program razvoja varstva starejših oseb na področju socialnega varstva v Sloveniji do leta 2005. V skladu s tem programom naj bi bilo v tem času v okviru mreže javnih zavodov zagotovili dodatnih 1500 mest. Tudi mi smo se prijavili na ta razpis, vendar se nam ni uspelo uvrstiti med prioritete, ker nismo izpolnjevali kriterijev po kapaciteti.
Vendar nismo izgubili upanja, da bomo vizijo doma, ki smo si jo postavili za cilj, opustili. S skupnimi močmi, tako kot že skoraj vse do sedaj, upam, da bomo tudi to realizirali, saj vemo, kaj pomeni za starostnika, če ostane v svojem kraju, da o tem, kako bo olajšalo to njihovim otrokom, niti ne govorim.
Zato me ne preseneča, da so se mladi ob pobiranju ankete tako pozitivno izrekli o domu. Se enkrat - mladi nas nenehno pozitivno presenečajo in veseli smo tega. Niso pozabili, da smo tudi starejši veliko prispevali za šolo (nakup zemljišča), vodovoda, vrtca, mladinskega centra in še bi se kaj našlo. Nazadnje pa bi le radi poskrbeli tudi za sebe in posredno tudi za otroke.
Seveda za vse dobre misli in pomoč, ki jo bomo še kako potrebovali za uresničitev naše skupne ideje.
P.S. Vsi, ki še niste videli idejni projekt doma, pa bi si ga radi ogledali, vam je na razpolago v župnišču, Kari-tasu in pri gradbenem o<jfj&ru.
V^3/A. Pugelj ■ njiŽNICA GROSUPLJE
Adamičeva 15
FESTIVAL ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
Skupaj lahko naredimo več za kakovost starejših
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Predavanja so potekala 2. oktobra 2001 v Stihovi dvorani Cankarjevega doma. Prisotne smo bile tudi članice Društva upokojencev Dobrepolje.
Tema drugega dne je bila Prostovoljno delo - sonce v duše nas vseh.
Moderator: Anka Osterman.
Letos je mednarodno leto prostovoljcev. Strokovne izkušnje so pokazale, da prostovoljno delo predstavlja ogromen človeški potencial za blažitev mnogih človeških stisk in problemov. Prizadevanja naj bi usmerili predvsem k štirim osnovnim ciljem:
- doseči ustrezno priznanje in večjo veljavo prostovoljnega dela;
- dati prostovoljnemu delu čim širšo podporo: moralno, strokovno in materialno;
- vzpostaviti nujno povezovanje in sodelovanje na lokalnem in tudi mednarodnem nivoju;
- promoviranje prostovoljnega dela. Na vsa ta predavanja sem strnila nekaj
svojih misli. Vse večja potreba postaja razreševanje vsakodnevnih potreb in težav starejših. Pri tem naj bi bilo vključenih čim več mladih, mlajših upokojencev ter še kolikor toliko starejših aktivnih pri prostovoljnem delu, in sicer pri mentorstvu, na socialnem področju, pri pomoči bolnim, osamljenim in zdravstveno ogroženim. Za tako sodelovanje je potrebna korektnost, zaupljivost in stalnost. Biti prostovoljec, prostovoljka je človeška vrednota. Nihče ne more živeti sam, če je bolan. Organizirati bi bilo treba obiske bolnih po domovih, vlivati vedrino. Mogoče ti ljudje rabijo toplih besed, stisk roke, da premagajo vse tegobe, ki jih pestijo.
Naj nam bo vsem mednarodno leto prostovoljcev 2001 resnični izziv in spodbuda.
Ob zaključku še izrek: Pomagajmo drug drugemu po svojih močeh v zadovoljstvo nas vseh.
Tončka Kastelic
P.S. Če bi kdo želel še kakšno informacijo s področja, ki ga pokriva ZPIZ, jo lahko dobi pri Društvu upokojencev Dobrepolje.
Iz zgodovine dobrepoljske šole
december 2001
Štirirazredna ljudska šola v Dobrepolju
Piše: Ivan Grandovec
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Med počitnicami 1894. leta sta se pri šoli prizidali dve učilnici (pritličje in prvo nadstropje). Tako se je 17. septembra, ko se je začelo novo šolsko leto v Dobrepolju s štirirazrednico, že takoj pojavil problem četrtega učitelja. Tako je bil pouk do decembra večinoma pold-neven. S prihodom učiteljice Amalije Vičič iz Ljubljane, 1. decembra, so bili učitelji razporejeni: prvi razred-Matija Hodovernik, drugi razred Amalija Vičič, tretji razred Ivana Arko, četrti razred Fran Jaklič. V prvem in drugem razredu je bil pouk poldneven, v višjih pa celodneven. Takšno lepo stanje v številu učiteljev pa je bilo le do sredine februarja, ko je moral oditi Fran Jaklič nadomeščat na Velike Poljane.
Kronist je za 14. april 1895 zapisal, da se je tega dne petnajst minut pred polnočjo šolsko poslopje zibalo kakor veja na vetru. "Bog nas obvaruj takega potresa."1 Šolska stavba je bila kar precej razpokana, zato ni bilo pouka do 10. junija. V tem času je bilo potrebno sezidati oba dimnika, severno steno šole ( gledala je proti kaplaniji) so povezali, razpoko, ki je bila velika 8cm, pa so zazidali. Po hodnikih so na stropih nastale razpoke, ki so jih podprli. Med počitnicami so razpoke zamazali in pre-belili. Novi učilnici, ki sta bili zgrajeni v poletju 1894, nista bili toliko prizadeti. To šolsko leto je bilo sila slabo za pouk, po ostri zimi, ko iz oddaljenih vasi niso hodili otroci k pouku, je še potres opravil svoje. Pouk se je končal sredi julija, toje mesec dni prej kot običajno.
Šolsko leto 1895/96 seje začelo 2. septembra, zato so nastale vse možnosti, da se konča 15. julija, in ne več sredi avgusta. V obeh prvih razredih je učila Amalija Vičič, v obeh drugih oddelkih Ivana Arko, v tretjem razredu Matija Hudovernik, v četrtem pa Fran Jaklič. Ob koncu šolskega leta je okrajni šolski svet iz Kočevja poslal na šolo dopis, kjer zahteva, da se šolske zamude sporočajo enkrat mesečno in ne dvakrat kot dotlej. V višje razrede uvaja nemščino kot enega od predmetov. Sredi septembra je na šolo prišel še en zelo pomemben dopis:
❖ Otroci iz bližnjih vasi: Videm, Pod-peč, Bruhanja vas, Podgorica, Zagorica, Mala vas, Zdenska vas, Cesta in Pred-struge začnejo obiskovati šolo z dopolnjenim šestim letom.
❖ Otroci iz malo bolj oddaljenih vasi,
iz katerih je več kot pol ure hoda do šole: Podgora, Kompolje in Ponikve naj začno obiskovati šolo z dopolnjenim sedmim letom in jo morajo obiskovati do dopolnjenega trinajstega leta.
❖ Otroci iz Hočevja, Vodic in Ilove gore, ki imajo do šole več kot uro hoda, pa naj začnejo obiskovati šolo z dopolnjenim osmim letom. Šolo morajo obiskovati do dopolnjenega trinajstega leta. Ti otroci morajo imeti pouk le trikrat tedensko.
❖ Ponavljalno šolo pa morajo vsi otroci ne glede na oddaljenost obiskovati ob četrtkih.
Šoloobvezni otroci, ki so obiskovali redno šolo po oddelkih:
□ 1.a razred 96 učencev
□ l.b razred IlOučencev
□ 2.a razred 97 učencev
□ 2.b razred 67 učencev
□ 3. razred 82 učencev
□ 4. razred 64 učencev
□ Ponavljalna šola   130 učencev
□ SKUPAJ 653 učencev Vseh za šoloobveznih otrok je bilo
756, kar pomeni da je bil v tem šolskem letu obisk boljši - 86.4%.
Prihodnje šolsko leto se je začelo z istimi učitelji. V zimskem času ni bilo snega niti prehudega mraza, ki bi oviral šolski obisk. Sneg je presenetil 12. maja, ko je bila odeja debela 15 cm in je napravila veliko škode v kmetijstvu. Amalija Vičič je zaradi poroke zapustila do-brepoljsko šolo 27. maja. Julijana Jaklič je z dovoljenjem okrajnega šolskega sveta pričela nadomeščati učiteljico Vičičevo 13. junija.
Zelo zanimiv odlok je prišel na šolo 2. junija. V njem je bilo zabeleženo, da se mora za oddaljene vasi (Ilova Gora, Ho-čevje, Vodice, Brezje) ustanoviti posebni razred, ki bo imel pouk dva dneva v tednu.2 V poletnem času (1. april do 15. julija) naj bi bil po štiri ure na dan, v zimskem ( od 15. septembra do 31. marca) pa tri ure. Učence se mora poučevati verouk, branje, pisanje in šte-vilstvo - matematiko. V tem šolskem letu so imeli učenci prvič šolsko veselico, odkar je obstajala šola. Vsi učenci so 22. junija odšli k svetemu Antonu, kjer so pri maši lepo peli. Po maši so pod lipami peli, deklamirali in se igrali. Vsi so dobili kruh, ki je bil za večino otrok boljši kot za današnje učence potica. Šolsko leto s je končalo sredi juli-
Šolsko leto 1897/98 se je začelo z no-
vo učno močjo v obeh oddelkih prvega razreda. To je bila učiteljica Frančiška Zebre, ki je prišla iz Koprivnika. V oddelek za posebno oddaljene vasi se je vpisalo 50 otrok. V tem oddelku je poučeval eno uro Fran Jaklič, ostale pa na-dučitelj. V februarju je bilo potrebno določiti novi šolski svet. Ker je bil tedaj potrebno z žrebom določiti dva člana iz sveta, ki ga bosta zapustila, so to tudi storili. Iz sveta sta morala izstopiti Jožef Štih in Janez Erčul. Na njuni mesti sta prišla Franc Mustar iz Kompolj št. 8, ki je postal podpredsednik in Franc Znidaršič iz Podgorice. Predsednik je postal župnik Andrej Ramovš. Prav tako je bil župnik imenovan za krajevnega šolskega nadzornika. Namestnik članov krajevnega šolskega sveta je postal Franc Erčul iz Zagorice 11. Fran Jaklič je dobil 25. aprila šestdnevni dopust, da je šel na izobraževanje o pogojih za ustanovitev sirarne v Dobrepolju. Tudi to leto so nadaljevali z veselico na Zden-ski rebri. Učenci so poleg kruha dobili " z vodo stanjšano vino". Konec junija so bili ponovno cepljeni vsi otroci proti kozam. Kot običajno, je bilo pred koncem šolskega leta še prvo sveto obhajilo.
Predzadnje šolsko leto v 19. stoletju je minilo brez posebnosti. Omembe vreden dogodek je gotovo uspeh učiteljice Zebre, kije s svojimi prošnjami pri predsedniku šolskega sveta dosegla, da na pepelnico ni bilo pouka. Konec aprila 1899 je odšel Fran Jaklič pomagat - nadomeščati v Dolenjo vas. Zdravnik iz Velikih Lašč je ponovno cepil otroke proti kozam. Nadučitelj se je upokojil 6. 8. 1899. Šolsko leto 1899/1900 se je začelo 9. septembra, kar je teden dni pozneje kot predhodno. Za nadučitelja je prišel 30. oktobra Kristij Engelman, ki je bil rojen 24. decembral843 v Kranju. Predno je prišel na dobrepoljsko šolo, je bil šest let nadučitelj v trirazred-nici v Dragatušu. To leto je nastopila ostra zima že v decembru, zato od 8. decembra do konca božičnih počitnic ni bilo pouka. Ob 21. juniju prazniku svetega Alojzija - zavetniku šolske mladine, je bila pri svetemu Antonu tradicionalna maša, ki ji je sledila zabava, ki jo je vodil Fran Jaklič. Po lepi stari navadi so otroci dobili kruh s "krščenim vinom". Ob koncu šolskega leta je bila najprej zahvalna maša, pri kateri so lepo peli učenci tretjega in četrtega razreda pod vodstvom nadučitelja. Ob koncu maše so zapeli zahvalno pesem in cesarsko himno. Pouk sta imela le tretji in četrti razred celodneven ostali razredi pa poldneven. Ob koncu šolskega leta je bil obisk bistveno boljši kot v preteklih letih. Obisk je bil sledeč:
Intervju
Razred	Dečki	Deklice	Skupaj
1.a	91	51	150
1.b	39	46	85
2.a	47	41	91
2.b	39	26	65
3.	36	33	69
4.	21	14	35
Odaljeni	27	26	53
Ponavljalni	60	60	120
Skupaj	360	308	668
V tem letu je bil Fran Jaklič izvoljen za deželnega poslanca. Poslanec v kranjskem deželnem zboru je bil do razpada Avstro-Ogr-ske1918.
1 Kronika šole 1.knjiga, stran 48.
2 Glej odlok okrajnega šolskega sveta Kočevje z dne 27. maj 1897; številka 573.
Prešernova nagrada za diplomsko delo iz fizike
Samir El Shawish iz Ponikev je bil eden tistih učencev na OŠ Dobre-polje, o katerem je bilo vedno slišati le pohvalne besede. Učitelji se ga spominjamo kot izredno bistrega, prizadevnega in lepo vzgojenega fanta, ki ni nikoli silil v ospredje. Vsem svojim odlikam navkljub je ostajal skromen in tak je še vedno pri svojih štirindvajsetih letih. Le s težavo sem ga uspela pregovoriti, da mi pove nekaj o svojem velikem uspehu. Pred kratkim je namreč dobil Prešernovo nagrado za diplomsko delo iz fizike.
Kakšen študij si končal?
Končal sem univerzitetni študij fizike tehnične smeri na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani.
Dobil si Prešernovo nagrado za diplomsko delo. Kakšna je bila tema? Ali lahko nekaj več poveš o delu?
Fakulteta za matematiko in fiziko je letos podelila Prešernove nagrade trem študentom fizike, med drugim tudi meni za diplomsko delo z naslovom "Po-laron in bipolaron v Jahn-Tellerjevem modelu" pod vodstvom mentorja prof. dr. Janeza Bonče. Delo je teoretične narave in sodi v področje kvantne fizike trdne snovi, kjer z orodji kvantne me-
hanike obravnavamo sisteme s periodično oziroma kvazi periodično kristalno strukturo. V teh sistemih igra pomembno vlogo medsebojna odbojna interakcija elektronov in interakcija elektronov s kristalno mrežo oziroma fononi. Kadar so elektroni pod močnim vplivom takšnih sil, pravimo, da imajo po-laronski značaj. V diplomskem delu sem se osredotočil na obravnavo specifičnega modela z enim (polaron) oziroma dvema (bipolaron) takšnima elektronoma ter raziskal njune značilnosti pri temperaturi nič. Naj še dodam, da so bazične raziskave na tem področju nujno potrebne za razumevanje eksotič-
Samir (na desni) v družbi s prijateljem
nih lastnosti različnih materialov, med katerimi je verjetno najbolj znana viso-kotemperaturna superprevodnost.
Kot vem, si bil ves čas uspešen dijak in študent. Udeleževal si se tudi tekmovanj. Katerih? Kako uspešen si bil?
Glede uspešnosti sem bil nekje v sredini, tako v srednji šoli kot kasneje na fakulteti. Je pa res, da so mi šli naravoslovni predmeti lažje od rok in sem jih zaradi tega tudi bolj posvečal. Tako sem se na primer udeleževal različnih srednješolskih tekmovanj iz matematike in fizike, pa tudi kemije. Največji uspeh sem dosegel v 4. letniku s šestim mestom na državnem fizikalnem tekmovanju in tako, na žalost, za eno mesto zgrešil vozovnico za fizikalno olimpijado v Oslu. V času študija sem bil prisoten še na dveh mednarodnih konferencah študentov fizike (ICPS) v Helsinkih in Zadru.
Kdaj si odkril, da te fizika zanima?
Kolikor se spomnim, so me že od malih nog zanimale razne tehnične in druge naprave, njihovo delovanje, uporabnost itd. Takšen odnos do stavri je pri meni najbrž prirojen. V šoli sem nato postopoma spoznaval predmete in ugotovil, da fizika nudi veliko odgovorov in je prav zaradi tega zanimiva.
Katero področje fizike te najbolj zanima?
Prav posebnega področja, ki bi izstopal na lestvici najpriljubljenih, nimam. Mogoče tudi zato, ker se področja fizike med seboj močno prepletajo, inje zato v vsakem moč najti bolj ali manj zanimive stvari. Vseeno pa me za razliko od ekperimentalnega dela bolj zanima teoretični pristop k reševanju problemov, kot sta na primer modeliranje in numerično simuliranje procesov v sistemu. Del tega sem uporabil tudi v diplomskem delu.
Ah morda razmišljaš o podiplomskem študiju?
Trenutno sem zaposlen na Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani kot mladi raziskovalec. To pomeni, da imam status podiplomskega študenta, hkrati pa opravljam raziskovalno delo na področju teoretične fizike trdne snovi, seveda pod vodstvom mentorja. V načrtu imam tako dokončati dvoletni podiplomski študij in doktorirati ter si zagotoviti zanimivo in kreativno delovno mesto.
Samir, iskrene čestitke in tako uspešno še naprej!
Pripravila: M. Steklasa
22
Iz drugega tiska
december 2001
Podnebne spremembe in slovenski gozdovi
V julijski številki Gozdarskega vestnika je bil objavljen članek s tem naslovom, objavili pa so ga avtorji: Primož Simončič, Andrej Kobler, Nike Kranjc, Mirko Medved, Niko Torelli in Robert Robek. Povzemamo nekaj poudarkov iz obsežnega članka.
Pri spreminjanju podnebja ter vpliva sprememb na naše okolje se srečujemo s številnimi novimi vprašanji, na katera še ne poznamo odgovora. Od sredine 19. stoletja se zaradi človekovih aktivnosti v ozračje sproščajo velike količine različnih plinov, ki nastajajo pri gorenju fosilnih goriv in požiganju gozdov (C02), pri kmetijskih dejavnostih (CH4, N20) ter v industrijski proizvodnji (CFC;HFC ter drugi plini, npr.žveplov heksafluorid). Ti plini, kijih s skupnim imenom poimenujemo toplogredni plini (v nadaljevanjuTGP), povzročajo segrevanje ozračja in klimatske spremembe globalnih razsežnosti. Različni računalniški klimatski modeli napovedujejo dvig globalne temperature v naslednjem stoletju za 1 do6,0 C, kar naj bi povzročilo dvig morske gladine in ogrozilo obalna območja, ogrozilo obstoj nekaterih živalskih in rastlinskih vrst, povzročilo premik klimatskih con in s tem vplivalo na spremenjen režim padavin, ujm in sušnih obdobij, ogrozilo pridelavo hrane in prizadelo veliko število ljudi. Do zaznavnih negativnih posledic naj bi prišlo tudi, če bi danes zmanjšali emisije C02 za 30%, s čimer bi se koncentracija C02 ustalila na ravni podvojene naravne koncentracije, zato lahko rečemo, da bodo podnebne spremembe dale trajen pečat življenju na Zemlji v 21. stoletju.
MOŽNI VPLIVI PODNEBNIH SPREMEMB NA GOZDOVE
Prognoze dolgoročnih posledic naraščanja koncentracij TGP v ozračju napovedujejo spremembo razmer za rast drevja in razvoj gozdov. To potrjujejo različne študije primerov gozdnih eko-sistemov v Evropi, čeprav so napovedi zelo negotove. Ugotovljeno je bilo, da seje v zadnjih nekaj desetletjih pospešila rast evropskih gozdov, možen vzrok pa naj bi bile poleg načina gospodarjenja z gozdom in rabe tal tudi podnebne spremembe oz. povečana koncentracija C02, povečane imisije NOx, spremembe temperature zraka, padavinskega režima idr. Kumulativni učinek posledic
podnebnih sprememb naj bi na osnovi modelnih ocen vplival na povečano rast, v ekstremnih primerih tudi do 30%. Posledice podnebnih sprememb in hitrejše rasti so tudi povečana občutljivost drevja na sušo, zmrzal in bolezni ter pogostejše poškodbe zaradi ekstremnih podnebnih dogodkov (žled, vetrolom..) Zaradi podnebnih sprememb so ogrožene populacije drevja na robu arealov, kjer so spremembe rastiščnih dejavnikov najbolj neugodne za drevje. Ugotovljeno je, da se je v obdobju 1959 - 1993 začetek vegetacijske sezone premaknil za šest dni v zgodnjo pomlad in za štiri dni v jesen. Zlasti spomladanska sprememba začetka vegetacijske dobe je vzrok pogostejših poškodb drevja.
STRATEGIJA IN NACIONALNI PROGRAM ZMANJŠEVANJA EMISIJ TGP V SLOVENIJI
Slovenija je bila 1.1992 med podpisnicami Okvirne konvencije Združenih narodovo spremembi podnebja. Leta 1998 je premier Drnovšek podpisal Kvotski protokol, ki pa ga do danes parlament še ni ratificiral. V okviru Kvotkega protokola je zaveza Slovenije zmanjšanje emisij TGP za 8% glede na izhodiščno leto 1986. Gozdarstvo je dobilo usmeritev povečevanja lesnih zalog, na področju energetike pa pospeševanje rabe lesne biomase pri projektih daljinskega ogrevanja.
Po uradnih podatkih se z lesom ogreva 1/3 slovenskih gospodinj-stev(200000). Daljinskih sistemov za ogrevanje naselij na lesno biomaso je le nekaj (Gornji Grad, Železniki).
Med najbolj učinkovitimi ukrepi zmanjševanja emisij TGP z dolgoročnim učinkom je vsekakor nadomeščanje fosilne energije z bioenergijo den-dromase in nadomeščanje nelesnih izdelkov, ki za svojo izdelavo potrebujejo veliko fosilne energije, z lesenimi. Za proizvodnjo žaganega lesa potrebujemo le do 90 kWh/t, za aluminij kar 70000 kWh/t. Razen energijske prednosti pa ima les še druge dobre lastnosti. Nastaja ob blagodejnem vplivu na okolje, po
uporabi ga lahko brez škodljivih učinkov vrnemo v ogljikov cikel. Ideal ostaja torej masiven les z minimalno porabo lepil in obdelan le z okolju prijaznimi sredstvi (npr. vosek). Povzetek pripravil
Andrej Andoljšek
[zavod za
GOZDOVE SLOVENIJE
Območna enota KOČEVJE
ŽELIMO VAM BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VSE DOBRO V PRIHAJAJOČEM LETU 2002.
končni žarek v novem letu
V JUTRANJEM SNU SPOKOJNO VSE SPI, SONČNI ŽAREK, PETJE PTIC ME ZBUDI.
SONCE POKAŽE SE NAD VASJO,
V HIŠO POSIJE TOPLO IN SVETLO.
ŽE MUKAJO KRAVE, PA ARO ZALAJA,
MEGLICE ZBEŽALE SO IZ MOJEGA KRAJA. SAJ NOV DAN VESEL PRIHAJA, SONČKA SVETLOBA ŽE GA OBDAJA.
KAJ DANES BOMO DOŽIVELI,
VESELJE, ŽALOST, MOGOČE TRPELI.
V ENEM DNEVU SE LAHKO
_POGOVOR Z MARIJO ŽNIDARŠIČ IN IVANKO ZRNEC
"Če ne bi bila v društvu, ne bi videla toliko
lepih krajev"
Marijo Žnidaršič in Ivanko Zrnec sem srečala na razstavi jesenskih
pridelkov in domače kulinarike, ki jo je DPŽ Dobrepolje - Struge pripravilo na zahvalno nedeljo na Vidmu. Obe sta napekli vrsto okusnih dobrot in prav o njih je potekal naš pogovor.
N.K. "Že dogo časa vaju lahko vidimo na raznih aktivnostih DPŽ. Koliko časa sta že v društvu?"
MARIJA Ž.: "Od vsega začetka."
N.K: : "Kaj vama je najbolj všeč?"
IVANKA Z.: "Družimo se in razvedrimo. To je najlepše in tudi najpomembnejše. Veliko nam pomeni, da si lahko izmenjamo izkušnje in se vedno kaj novega naučimo. Težko pa bi rekla, kaj nam je najbolj všeč. Pri vseh aktivnostih rade sodelujemo. Rade gremo na občni zbor, rade pripravljamo razstave, pogostitve. Povsod gremo rade, če nas le povabijo."
MARIJA Ž.: "Zelo lepo je na naših iz-
letih. Letos smo bile na Vrbskem jezeru, lani na Rabu, bile smo že v marsikje. Če ne bi bila v tem društvu, ne bi v življenju toliko videla. Zelo rada imam izlete. Človek ne more potovati sam, v skupini je vse drugače in lažje."
IVANKA Z.: "Meni pa do izletov ni, ne potujem rada. Poleg tega se zgodi, da imam ravno takrat kakšno drugo obveznost. Rada pa se udeležujem vsega drugega, kar prireja društvo."
N.K.:"Vse več je prireditev, na katere vas vabijo. Ali vaju to delo ne obremenjuje?"
MARIJA Ž.: Ne, sploh ne. Zelo rade delamo. Prav rade vidimo, da nas povabijo. Ko se dobimo in prinesemo, kar smo napekle, se najprej ogledamo in pogovorimo, kaj smo naredile. Vedno zvemo kaj novega. Potem se potrudimo, da nam naslednjič še bolje uspe."
N.K.:"Kdo vaju je naučil peči in kuhati?
IVANKA Z.: "Naučila sem se od svoje mame. Ko pa sem prišla k hiši, je bila tudi tašča dobra gospodinja. Zdaj pa tudi moje hčerke dobro pečejo. To gre naprej iz roda v rod. Tudi veselje se po-
deduje."
MARIJA Ž.: Jaz sem pa kar sama poskušala, in ko mije uspelo, sem dobila veselje."
N.K.: "Kaj imajo ljudje najraje?"
IVANKA Z.: Ljudje imajo radi vse, posebno pecivo. Mogoče pa še najbolje gredo potica in štrukeljčki.
MARIJA Ž.: "Jaz pa vidim, da imajo najraje domači kruh ah z ocvirki zabe-Ijeno."
N.K.: "Vidim, da ste prava specialistka za peko kruha v peči. Kako ga pečete?"
MARIJA Ž.: "Peka kar dolgo traja. Pri delu sem najraje sama. Najprej je treba pripraviti peč. Važno je, da se peči navadiš. Včasih so kruh vedno pekli v peči in takšen je najboljši. Tudi za drva ni vseeno, kakšna so. Najboljša so bukova, da je veliko žerjavice."
N.K.: "Ste tudi za današnjo razstavo spekli kruh?"
MARIJA Ž.: "Danes imam bel šarkelj in pisane ajdove hlebce, pečene na perju."
N.K.: "Na perju?"
MARIJA Ž.: "Ja, na listih zeljnate glave. Ko dam hlebec v peč, ga dam na list zeljnate glave.
N.K.: "Ali tudi vi pečete kruh?"
IVANKA Z.: "Ja, prav za današnjo razstavo sem spekla jabolkov kruh in oc-virkovo potico, vendar tega ni tukaj, ker sem poslala na razstavo v Struge. Za tukaj pa sem naredila piškote "na mašin-co". Ti so najbolj enostavni. Naredila pa sem tudi rogljičke. Za danes sem spekla malo manj kot po navadi."
N.K.: "Najbrž vaju doma pogosto nagovarjajo, da pripravita kaj okusnega?"
MARIJA Ž.: "Ni tako hudo. Tudi naša ta mlada je odlična kuharica, pa tudi rada kuha in peče, zato meni ni treba."
N.K.: "Ali bi našim bralkam zaupali kakšen recept?"
MARIJA Ž.: "Zakaj pa ne? Jaz bi povedala recept za pisan kruh."
IVANKA Z.: "Morda za vanilijeve rogljičke, ki sem jih naredila za danes."
In tako se je na papirju znašlo kar nekaj kuharskih receptov, ki bodo objavljeni na straneh našega časopisa v naslednjih številkah. Mojima sogovornicama se zahvaljujem zanje, prav tako pa za njun prijazen pogovor.
Pripravila M. Steklasa
VSE ZGODI, JUTRANJI ŽAREK NAS RAZVESELI.
VSAK DAN NAS JUTRANJI ŽAREK OBSIJE, DAN ZA DNEM, TEDEN ZA TEDNOM, LETO ZA LETOM ENAKA PODOBA RITEM VIJE. KOT POPOTNIK PO DOLINI SOLZ HITIM, NOVEGA DNEVA SE RAZVESELIM.
Urednici in uredništvu Našega kraja, članicam DPŽ Dobrepolje Struge, gospodu županu Antonu Jakopiču in vsem v občini Dobrepolje:
Naj Božiček vas srečno popelja v leto 2002. Naj vam skozi vse leto sončni žarek v jutru sveti.
Stanka Ahlin, Grosuplje
Kuharski recept; od tu in tam
december 2001
GRATINIRAN FILE
Mariniran kos svinjskega hrbta brez kosti ali svinjske ribice (olje, začimbe...) opečemo na vroči maščobi, vmes lahko flambiramo s konjakom, opečene naložimo v posodo, jim dodamo malo juhe in margarine ter jih podušimo. Poleg ponudimo krompirjeve princeske - krompirjev pire zboljšamo z beljakom in parmezanom, po želji dodamo žličko gorčice z gorčičnimi semeni, nabrizgamo z dresirno vrečko v ognjevarno posodo, premažemo z rumenjakom in spečemo v vroči pečici. Ko je krompir na pol pečen, v posodo naložimo opečene fileje, čezenj naložimo kose na margarini opečenega sadja (hruške, ananas...), potresemo z malo sira in zape-čemo do konca. Poleg ponudimo omako od mesa.
JOGURTOVA STRJENKA S SLADKO OMAKO
Stepemo pol litra smetane, ji dodamo arome (limonina lupinica, maraskino...), sladkor in vanilij sladkor, primešamo stopljeno in segreto želatino - v listih ali v prahu, dodamo pol litra jogurta in hitro premešamo v enakomerno maso. Nadevamo z oljem pomazano in s sladkorjem v prahu posuto posodo - model postavimo v hladilnik za 2 do 3 ure. Ponudimo s katero od sladkih omak.
Op.: Recept je s kulinaričnega tečaja, ki je bil organiziran za žene in dekleta iz Dobrepolj in Strug na Martinovo soboto. Kaj več o tečaju boste lahko prebrali v naslednji številki.
2 Mpott&im ob tu m tem
Po 21. novembru je bila nekaj časa v Dobrepolju glavna tema pogovorov spektakularen rop banke na Vidmu. Roparjev, ki sta odnesla 20 milijonov tolarjev, po naših informacijah še niso
našli.
Posnetek je nastal po končani seji Občinskega sveta Dobrepolje, 4. 12. 2001. Župan Anton Jakopič je praznoval 50. rojstni dan. Na fotografiji mu svetniki čestitajo in izročajo darilo.
■m
V dneh pred božično-novoletnimi prazniki so policisti obiskali učence petih razredov, jim pripovedovali o nevarnosti pirotehničnih sredstev ter jim delili posebne nalepke.
Na Miklavžev večer se je dvorana v Jakličevem domu na Vidmu napolnila do zadnjega kotička. Otroci so radovedno pogledovali, od kod se bo prikazal težko pričakovani Miklavž. No, nanj je bilo vendarle treba malo počakati. Pa otrokom ni
bilo težko, saj so se do Miklavževega prihoda zabavali ob gledanju igrice, ki so jo pripravili učenci 6. a razreda z Vidma pod mentorstvom Eme Sevšek.
Iz dela OZ Rdečega križa Grosuplje
V mesecu septembru smo imeli krvodajalske akcije na območju OZ RK Grosuplje. Odvzemi krvi so bili v Dobrepo-Iju, Šentvidu pri Stični, Ivančni Gorici in Grosuplju.
Kri, ta pomembna tekočina, ki se pretaka po našem telesu od rojstva do smrti je še vedno nenadomestljiva. Kljub tehnološkemu razvoju jo lahko samo človek podari sočloveku. Vsaka doza krvi je dragocena in neprecenljiva: nekomu vrne zdravje, drugemu življenje. Jutri jo bomo morda potrebovali sami. Ne čakajmo na to izkušnjo, da se bomo zavedali veličine humanosti vseh darovalcev krvi; raje se jim ob naslednji krvodajalski akciji pridružimo.
V mesecu novembru in decembru bodo krvodajalke in krvodajalci našega področja prejeli jubilejne značke, priznanja in plakete za 5x,10x, 15x ... darovano kri. Delile jih bodo krajevne organizacije RK na svojem področju. Letos bo značko in priznanje prejelo 263 krvodajalk in krvodajalcev, od teh za največkrat darovano kri:
*Marjan Šircelj iz Crosuplja za 105 krat darovano kri
*Anton Koželj iz Šmarja
*Brane Kocjančič iz Sela pri Žužemberku za 45 krat darovano kri.
Vsem krvodajalcem, ki boste letos prejeli značke in priznanja čestitamo, prav vsem krvodajalcem, ki ste darovali kri, pa se zahvaljujemo za vaše humano dejanje, v imenu tistih, katerim je vaša kri podaljšala življenje ali vrnila zdravje.
Rdeči križ Slovenije je že šesto leto organiziral vseslovensko akcijo pod naslovom "Nikoli sami". Iz zbranih sredstev se pripravijo prehrambeni paketi, ki so namenjeni socialno ogroženim.
Letos smo na OZ RK Grosuplje prejeli 180 prehrambenih paketov, ki smo jih v novembru razdelili krajevnim organizacijam RK, te pa so jih razdelile socialno ogroženim na svojem področju.
Vsem, ki ste kakor koli pomagali pri humanih akcijah, se zahvaljujemo, vsem občankam in občanom pa želimo srečno in zdravo novo leto 2002.
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE
Na zadnji seji 18. novembra 2001 smo razpravljali kar o nekaj pomembnih točkah. Najprej smo z minuto molka počastili spomin na umrlega člana upravnega odbora Antona Kaplana.
Dne23.10.2001 smo obiskali 90-letnika Franca Šporarja z Vidma in mu zaželeli predvsem zdravja.
Spet je leto okoli, približujejo se prazniki božič in novo leto in spet smo obdarili in obiskali 80-letnike na domovih. Silvestrovo bomo imeli tudi letos pri Zori 31. decembra ob 19. uri. Cena je 3.600 SIT za aperitiv večerjo, sladico, kavico. Igrala bosta dva harmonikarja Jože Vergo in Jože Zupančič. Vsi lepo vabljeni.
Leta 2002 bomo praznovali 50-letnico obstoja našega društva upokojencev. Praznovanje bomo združili s srečanjem s koordinacijskim odborom društev Grosuplje, Šmarje Sap, Ivančna Gorica, Višnja Gora, Šentvid pri Stični in Dobrepo-Ije. Ta dogodek bo predvidoma septembra.
Tudi letos bo treba pregledati in prešteti ves inventar. Za ta namen bomo ustanovili komisijo.
Vsem članom Društva upokojencev Dobrcpolje želim vesel in balgoslovljen božič in srečno ter zdravo novo leto 2002.
O ZASVOJENOSTI
Konec novembra je bil dan boja proti drogam. Ker je to zaskrbljujoča problematika povsod, tudi pri nas se že pojavljajo težave v zvezi s tem, je imel v dvorani Jakličevega doma 29.11.2001 predavanje znani slovenski sociolog dr. Hubert Požarnik.
Na žalost nas je bilo na tem predavanju zelo, zelo malo. Znova in znova ugotavljam, da smo posebno Dobrepoljci še vedno vase zaverovano ljudstvo, ki pri sebi ne vidi težav, zna pa s prstom za tvojim hrbtom kazati za teboj. Ne zavedamo se, da za vstop te sodobne uničujoče snovi nima nihče zaklenjenih vrat. Vsakemu je dostopna, in to povsod. Tudi na podeželju.
Premalo nas je bilo na predavanju, premalo staršev in otrok. Menim, da bi se morale tega predavanja udeležiti cele družine: oče in mati skupno z odraščajočo mladino. Kako jih pridobiti in dopovedati, da gre njim v korist?
Kako bomo našo mladino vzgojili in kaj pričakujemo od nje, ko pa smo starši tisti, ki prvi odpovemo. Pri nas starših ugašajo žarnice razuma. Kako naj potem vzgojimo zdravo mislečo mladino.
Pomembnejše nam je naše delo, pomembnejši naši hobiji. Ce pomislim na uvodni govor g. sociologa, koliko alkohola samo spijejo vrli Slovenci: 200 litrov piva na leto, cca 50 litrov vina in približno 3 do 4 litre močnih alkoholnih pijač. In to ne na odraslo osebo, pač pa na prebivalca, od komaj rojenega pa tja do najstarejšega Slovenca. Pa še to samo od uradno registriranih prodanih pijač, da ne govorimo o Štajercih, Primorcih, Dolenjcih, ki doma pridelajo in sami porabijo pijačo.
Vprašamo se lahko, koliko je še zdravih Slovencev po pameti. In istočasno stojimo pri vrhu lestvice po številu samomorov v Evropi. Saj ni čudno, vsaka droga te ubija.
Kako preprečiti zasvojenost? Z legalizacijo prav gotovo ne. Kako odkrivati drogo? To je vprašanje, na katerega se stroka dobro spozna, če se hoče. Konkretno reševanje teh težav in neposredno kaznovanje raznih prekupčevalcev, pa je zavito v vato. Registriranih je več kot sto društev v Sloveniji, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, kaj več od tega pa ni narejenega. Kot je predlagal dr. Požarnik: Naredite kaj starši, naredite kaj vsak v svojem kraju.
Niso brez vsebine prostovoljna srečanja vseh zainteresiranih staršev in pogovori o težavah. To naj bi bili začetki. Seveda se da v prihodnosti narediti še kaj več. Vedeti moramo, da ima zrel oreh trdo lupino.
Ob tej priložnosti bi se zahvalila g. ravnatelju Ivanu Gran-dovcu, daje v osnovni šoli sprožil alarm proti zasvojenosti. In upam, pravočasno.
Za konec: Droga je tu, vedno in povsod. Naše otroke prepričevati, dajati zgled in podporo je naša starševska dolžnost. S samimi zakoni - tu mislim na legalizacijo, kar je aktualno danes, pa bi se morala odločati v smislu "da ali ne" zdrava in ne zasvojena stroka.
Anico Štrubelj
Božično-novoletni sejem v Ponikvah
Majhno število učencev na podružnični šoli v Ponikvah ni ovira, da ne bi vsako šolsko leto uspeli pripraviti vrsto prireditev in aktivnosti. Med njimi nikoli ne izostane božično-novoletni sejem. Letos so ga pripravili 1. decembra dopoldne po maši v vaškem centru.
Stojnice so bile napolnjene z adventnimi venčki, voščilnicami, svečniki, vezenimi prtički, broškami in drugimi okrasnimi predmeti. Največja privlačnost za marsikaterega obiskovalca pa je bilo okusno pecivo, ki so ga učencem pomagali speči starši. Čeprav ga ni bilo malo, se učencem ni bilo treba bati, da ga ne bi prodali. Okrog njih je bila največja gneča.
Mladi prodajalci so se za stojnicami odlično znašli. Če pa bi le rabili pomoč, so bili v bližini njihovi izkušeni mentorji Mateja Hočevar, Martina Prhaj in Sašo Vlah.
M. Steklasa
v
^ AN BABlČ   1 raz,.
J
Lj\/A\_A, SVETi MIKLAVŽ ZA
$£rW Nnoo^ s,
"AN J A &[ACHk
DRAGI nUOJVZI J/NZ 5Zn AN^. HODIM . V PRVI  RAZRED, V ŠOJ JE LEPO RACA HCDH V ŠCLD. POZNAM ŽE VSE VELIKE TISKANE ČRKE. PIŠEM S ČRNILOM DRAG MKLA/2 PRO -Sn PRNESl n RAR ŽELIŠ OSTANI TAK KDT5I. SREČEN POZICTI ŽELIH. LEPO TE POZDR/VLJAM
A . CAZ . OiEHuETKE
JVIZ OSNOVNA ŠOLA DOBREPOLJE
JCaj prineslo bode leto, novo leto zdaj začeto, nam odkrito, znano ni. [Ali bo nam srečno, milo, ali v revi nastopilo, skrito nam je pred očmi...
(četrta berilo zti obče, Ijudsk in nadaljevalne šole, 1^04.
VOŠČIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, V PRIHAJAJOČEM LETU PA ZDRA VJA, SREČE IN DROBNIH RADOSTI...
Ravnatelj in vsi iz JVIZ OŠ DOBREPOLJE
Namesto božično novoletnih čestitk, kijih pošiljajo matična šola, PŠ Struge, PŠ Kompolje, PŠ Ponikve, VVE Ringaraja in DE Ciciban, svojim bivšim sodelavcem, članom Sveta zavoda in Sveta staršev, prijateljem in svetovalcem iz šolstva, predstavnikom občine ter poslovnim partnerjem, smo letos namenili sredstva za PEDIATRIČNO KLINIKO V LJUBLJANI.
Vsem uporabnikom naših storitev želimo vesele praznike in srečno ter uspešno novo leto 2002.
Posredujemo vam tudi telefonske številke za morebitna nujna naročila:
naročila na tel. tajnico direktor in tehnični sektor FAX
mobitel vodje del
01/437-22-17 437-22-15 437-23-29 041/670-639
LE STRAN Z MISLIJO MORECO, NAJ SKRBI
NE BO VAM MAR. Z NOVIM LETOM, NOVO SREČO
VAM PRINAŠA DIMNIKAR.
DIMNIKARSKO PODJETJE VIČ d.o.o.
STO - SERVIS d.o.o. Ljubljana, Linhartova 62a
Pisma bralcev
Da bo zadoščeno pravici
Še vedno se širijo govorice o tem, kar je bilo lani maja objavljeno v "Našem kraju", daje zemljišče, kjer poteka us-lužnostna pot, last Lenarčič Cirila. To je velika laž.
Resnica je lepo razvidna iz katastra. Od leta 1929 se meja ni premaknila niti za en milimeter ne levo ne desno. Pot, in še zemljišče čez, je od ceste do vogala župnijskega plota last Bambič Janeza, Ponikve 11.
Geometer je zgrešil meje, ker je hodil merit zvečer. To sem videl na lastne oči.
Vse, kar sta si brata Lenarčič Jože in Ciril prilastila s pomočjo geometra, inšpektorice in sodišča, je velika kraja. Zahtevam, da se Jože Lenarčič javno opraviči v "Našem kraju" in vrne nazaj vse, kar je bilo z lažjo in krivico pridobljeno.
Janez Bambič, Ponikve
Darja Pugelj s.p. Predstruge 2 1312 Videm Dobrepolje tel.: 01/7807 897
VcscCc GoiiČHO praznike ter srečna zdravo in uspeHov počno novo Četo 2002 vam žeCi
frizerski saCon DARJA.
26. 12. 2001, ob 15. uri, pa vabim vse cenjene
stranke in občane na odprtje novega frizerskega salona.
Šahovska simultanka z Leonom Gostišo
V nizu prireditev ob občinskem prazniku je 30. novembra spet prišel med naše šahiste mednarodni šahovski velemojster Leon Gostiša. Pomeril se je s
23-imi najboljšimi domačimi šahisti naenkrat. Z enim od njih - Marjanom Prijateljem - je remiziral, vse ostale je premagal. Uspeh za dobrepoljske šahiste je že samo dejstvo, da so se lahko pomerili s tako vrhunskim šahistom, kot je mednarodni mojster Leon Gostiša. Pomembno pa je tudi to, da so se nekateri kar dolgo branili, saj je simultanka trajala polne tri ure. Med zadnjimi so se predali Alojz Strnad, Marko Marolt in Janez Pavlin. Najdlje od vseh pa je zdržal komaj devetletni Tadej Cimerman iz Čušperka.
M. Steklasa
Igra se je začela
Bilo je in bo pač ostalo, od nekdaj svet se že tako vrti: učenih je na kupe, pametnih je malo. In znancev brez števila, a prijatelja ga ni.
(Puškin )
Marko Marolt je bil med tistimi, ki so najdlje zdržali.
Devetletni Tadej Cimerman se je predal zadnji.
Marjan Prijatelj (na desni) je remiziral.
Človek zmaguje le z visoko kakovostjo, z veliko volje, z dobro opravljenim delom, z veliko stopnjo urejenosti in umirjenosti.
(M.Juvan)
Šport
Rezultati medobčinskega prvenstva v košarki za leto 2001 REZULTATI TEKEM PREDTEKMOVANJA:
SKUPINE A
SKUPINE B
REZULTAT
ŠŠD JOSIP JURČIČ	- PIZZERIA ZAJC	14	21
BISTRO PIZZERIA ADAM	- ŠŠD JOSIP JURČIČ	15	21
PIZZERIA ZAJC	- BISTRO PIZZERIA ADAM	21	17
FINALNI DEL			
	PAR	REZULTAT	
PIZZERIA ZAJC	- MIZARSTVO TOMAŽIČ	19	21
ŠMARJE GAMBO	- ŠŠD JOSIP JURČIČ	21	17
PIZZERIA ZAJC	- ŠŠD JOSIP JURČIČ	21	20
MIZARSTVO TOMAŽIČ	- ŠMARJE GAMBO	16	21
	PAR	REZULTAT	
MIZARSTVO TOMAŽIČ	- DNEVNI BAR MAJOLKA	21 :	15
ŠMARJE GAMBO	- MIZARSTVO TOMAŽIČ	21 :	12
DNEVNI BAR MAJOLKA	- ŠMARJE GAMBO	14 :	21
KONČNA LESTVICA
1. MESTO	ŠMARJE GAMBO
2. MESTO	MIZARSTVO TOMAŽIČ
3. MESTO	PIZZERIA ZAJC
4. MESTO	ŠŠD JOSIP JURČIČ
5.-6. MESTO	DNEVNI BAR MAJOLKA
5.-6. MESTO	BISTRO PIZZERIA ADAM
Rezultati in trenutna lestvica medobčinske zimske lige v malem nogometu za leto 2001 V.Krog
	PAR	REZULTAT	
FURMANI T.	- PEKARNA GROSUPLJE	1	3
PICERIJA KOVAČIJA	- MAXO PUB	5	3
DRVENI	- ŠD DOBREPOLJE-SNEŽAK	1	3
PRINCE PUB	- MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA	3	0
SSK RAČNA	- OKREPČEVALNICA ZORA KOMPOLJE	3	7
PROSTEL	- KLANČEK ŠENTVID	0	15
TRENUTNA LESTVICA
MESTO	EKIPA	ŠTEV. TEKEM	ZMAGE	NEODL	PORAZ	TOČKE	DANI GOLI	PREJET I GOLI	GOL RAZLIKA
1	PRINC PUB	5	5	0	0	15	28	6	22
2	SD DOBREPOLJE-SNEZAK	5	4	1	0	13	33	5	28
3	OKREPČEVALNICA ZORA KOMPOLJE	5	3	1	1	10	25	13	12
4	KLANCEK ŠENTVID	5	3	1	1	10	29	12	17
5	MAXO PAP	5	3	0	2	9	42	10	32
6	MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA	5	2	2	1	8	42	9	33
7	PIZZERIJA KOVAČIJA	5	2	2	1	8	18	19	-1
8	SSK RAČNA	5	1	1	3	4	19	21	-2
9	PEKARNA GROSUPLJE	5	2	0	3	6	20	26	-6
10	DRVENI	5	0	2	3	2	11	20	-9
11	FURMANI T	5	0	0	5	0	5	48	-43
12	PROSTEL	5	0	0	5	0	1	84	-83
Rezultati jesenskega dela in končna lestvica za leto 2001 - odbojka fantje Doseženi rezultati jesenskega dela: KONČNA LESTVICA ZA LETO 2001:
SD DOBREPOLJE - OK GROSUPLJE	0:2	(17:25)
GROŠ                  - ŠD DOBREPOLJE	0:2	(20; 19)
OK GROSUPLJE    - ŠD GRČA	2:0	(13:17)
GROŠ                   - PUPA PUB BANA	2:1	(-20;22;16)
OK GROSUPLJE    - PUPA PUB BANA.	2:0	(10,10)
ŠD GRČA             - GROŠ	1:2	(21,-18,13)
ŠD DOBREPOLJE - PUPA PUB BANA.	2:0	(27,17)
ŠD GRČA             - PUPA PUB BANA.	2:1	(-20,12,10)
ŠD DOBREPOLJE - GRČA	0:2	(20,21)
OK GROSUPLJE    - GROŠ	2:0	(19,12)
mesto	EKIPA	Stev. tekem	zmage	poraz	TOČKE	osvojeni seti	izgublj. seti	set razlika
1	OK GROSUPLJE	8	8	0	16	16	1	15
2	GROS	8	5	3	10	10	8	2
3	ŠD DOBREPOLJE	8	3	5	6	6	10	-4
4	ŠD GRČA	8	2	6	4	7	13	-6
	PUPA PUB BANANE	8	2	6	4	6	13	-7
Rezultati jesenskega dela in končna lestvica za leto 2001 - odbojka dekleta
SD GRCA 01	- ČEBELE	2:1	(24;-8;9)
ČEBELE	- ŠD DOBREPOLJE	0:2	(20,26)
SD DOBREPOLJE	- MRAVLJICE	0:2	(22;25)
ŠD DOBREPOLJE	- ŠD GRČA 01	0:2	(25,13)
SD GRČA 01	- MRAVLJICE	2:0	(18,16)
ČEBELE	- MRAVLJICE	2:0	(19,23)
mesto	EKIPA	štev. tekem	zmage	poraz	točke	osvojeni seti	izgublj. seti	set razlika
1	SD GRCA 01	6	6	0	12	12	1	11
2	MRAVLJICE	6	3	3	6	6 : 6		0
3	SD DOBREPOLJE	6	2	4	4	4 : 8		-4
4	ČEBELE	6	1	5	2	3	10	-7
Pripravil: Alojz Kuplenk
Ponovno smo zaokrožili še eno leto. Ob tej priliki ŠD Dobrepolje želi vsem svojim članom in vsem tistim, ki ste kakorkoli pomagali pri delu in razvoju športnega društva,vesel božič, srečno novo leto ter obilo športnih užitkov v letu, ki prihaja.
Upravni odbor SD Dobrepolje
Prometna varnost
december 2001
Poročilo Policijske postaje Grosuplje
JAVNI RED IN MIR
Policijska postaja Grosuplje je novembra 2001 na območju občine Dobrepo-lje obravnavala 7 kršitev zoper javni red in mir. Od tega je bilo 5 kršitev storjenih v zasebnih prostorih, 2 pa na javnem kraju. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različni, od družinskih prepirov do sosedskih prepirov in pijančevanja ter preglasne glasbe, tako v zasebnih kot gostinskih prostorih. Zoper vse kršitelje represivno ukrepamo. Če drugače ni mogoče vzpostaviti, odredimo zoper kršitelja tudi pridržanje. Prav tako ukrepamo proti lastnikom gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas. Enako se zgodi tistim, ki strežejo alkoholne pijače že pijanim osebam oziroma mladoletnim osebam. Velikokrat se tudi zgodi, daje policijska patrulja napotena na intervencijo, vendar se kasneje izkaže, da sploh ni prišlo do kršitve javnega reda in miru. Javni red in mir je pogosteje kršen ob vikendih ter praznikih.
KAZNIVA DEJANJA
Obravnavali smo 9 različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvin, vlomov, poškodovanja tuje stvari. Do vlomov najpogosteje prihaja v nočnem času, predvsem v zgodnjih jutranjih urah, in sicer v vikende, hiše ter delovne stroje na območju občine Dobrepolje. Iz vikendov in hiš storilci odnesejo vse, kar je vrednega in se da prodati ali uporabljati, od nakita do tehničnih aparatov in orodja kakor tudi hrane, odtujijo pa tudi avtomobile.
Ce občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini vikendov ali parkiranih vozil ali se na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji. Zapomnijo naj si čim bolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim seje osumljeni odpeljal.
Vsi občani, ki bi kar loki vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči ali če bi opazili storilce na delu oziroma begu, naj to sporočijo na Policijsko postajo Grosuplje ali na telefon 113. Vsaka informacija, ki bi kakor koli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla. Z boljšim sodelovanjem med
policijo in lokalno skupnostjo bomo dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov.
Opravili smo tudi oglede 7 prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se pripeti zaradi neprilagojene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti. Pri teh prometnih nesrečah so posledice najhujše. Drugi najpogostejši vzroki za prometne nesreče so še vedno stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in neustrezna varnostna razdalja. Največ prometnih nesreč se zgodi v času, ko občani hodijo v službo ali domov ter ob slabih vremenskih razmerah. Pogoste so tudi prometne nesreče na parkirnih prostorih, kjer vozniki pri premiku z vozilom niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti 647 Cušperk - Videm - Ponikve.
Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine Dobrepolje, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev ne zanemarjamo.
V času od 15.11.2001 do 15.03.2002 morajo biti motorna vozila v cestnem prometu opremljena s predpisano zimsko opremo, kar bodo nadzirali tudi policisti.
V mesecu decembru bo PP Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste.
Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-prometnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč.
Prav tako bodo policisti iz PP Grosuplje v mesecu decembru leta2001 večkrat izvajali poostren nadzor nad pešci v cestnem prometu, ki kršijo določila cestno-prometnih predpisov kakor tudi nad vozniki, ki s svojo vožnjo ogrožajo pešce.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
Nevarnosti pri uporabi pirotehničnih sredstev
Bližajo se božični in novoletni prazniki. S praznovanjem teh je povezana tudi povečana uporaba raznih pirotehničnih izdelkov - petarde, rakete in podobno. Čeprav je njihova uporaba enostavna, zahteva veliko pazljivost. Zaradi nestrokovne in nepremišljene uporabe so bile že v več primerih povzročene telesne poškodbe in materialna škoda. Največ nesreč zaradi nestrokovne uporabe pirotehničnih izdelkov je med otroki in mladostniki, ki razumljivo, te najrajši uporabljajo.
Kljub aktivni vlogi policije in carine na mejnih prehodih, kontroli s strani inšpekcijskih služb in policistov v notranjosti je problematika glede uporabe pirotehničnih izdelkov še vedno pereča.
Zakonodaja otrokom in mladostnikom do 16. leta prepoveduje uporabo pirotehničnih izdelkov razreda I. in II. kategorije Pravilnika o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov glede na kakovost in količino eksplozivnega polnjenja brez nadzorstva staršev oziroma skrbnikov. Prva tako Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli določa, da se za težjo kršitev učenca šteje uporaba pirotehničnih sredstev v šoli, na zunanjih površinah šole ali na šolskih ekskurzijah.
Uporaba petard in drugih pirotehničnih sredstev moti ljudi pri delu, razvedrilu in počitku, predvsem v strnjenih naseljih, zato jih uporabljajte na mestih in krajih, kjer stem resnično ne boste nikogar motili.
Policija svetuje, da straši otrokom ne kupujejo in dajejo v uporabo pirotehničnih izdelkov, ker bomo le tako preprečili poškodbe in materialno škodo., ki imajo lahko daljnosežne posledice.
Ce se temu ne morete izogniti, bodite pri uporabi teh sredstev skupaj z otroki skrajno previdni, in ne motite okolice. Prav tako ne mečite pirotehničnih izdelkov proti domačim živalim, ker tudi te lahko postanejo napadalne in nam lahko povzročijo hude poškodbe.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
KINOMOGMM IH IttNUnit 2002
KINO  "OOBHEPOLIE"   UlOtM J« 00UM DIGITHL
TOREK, 1. JAN. 2002 ob 15. in 19, 30. uri
ameriška uspešnica - akcija po video igrici LARA CROFT: TOMB RAIDER
KRATKA OZNAKA: Lara Crofl je bila rojena v bogati družini in je hodila v elitne šole. Zdaj pa potuje v nevarne in skrivnostne kraje, kjer išče redke, izgubljene grobnice in pozabljena kraljestva. Govori vrsto jezikov, je izurjena v borilnih veščinah, odgovarja le se-
bi in uboga le svojo težnjo po pustolovščinah.
Zdaj pa je postavljena pred največji izziv doslej. Najti mora obe polovici starodavnega artefakta, ki je zakopan nekje v prostoru in času. Kdor ga ima, drži v rokah največjo moč. A da bi prišla do njega, se mora najprej povezati z mogočno in nevarno skrivno druščino. Usoda človeštva leži v rokah Lare Croft, najbolj priljubljene junakinje v zgodovini video igric.
Naloga jo popelje v starodavno Grobnico Plešoče Luči v Kampučiji, nato pa še v sibi-rijski Tempel Desettisočih Senc. V glavnih vlogah: Angelina Jolie, Jon Voight, Lain Glen DOLŽINA: 120 MINUT
PETEK, 4. JANUAR, ob 19.30
slovenska uspešnica - socialna drama KRUH IN MLEKO
KRATKA OZNAKA: Ivana zaradi zdravniške stavke en dan prezgodaj odpustijo s programa zdravljenja alkoholizma. Vrne se k ženi Sonji in šestnajstletnemu sinu Robiju. Prvo popoldne doma mine v prijetnem vzdušju in Sonjinem upanju na svetlejšo prihodnost.
Naslednje jutro Sonja pošlje Ivana v trgovino po kruh in mleko, medtem ko gre sama pospravljat k premožnejši družini. Na poti domov Ivan po dolgih letih sreča Armanda, sošolca iz srednje šole, ki je že od takrat na začasnem delu v Švici. Skozi pogovor ob šanku se izkaže, da je Armando nekoč, še pred Ivanom, preživel noč s Sonjo. Ivana to dejstvo tako vrže s tira, da skoraj nevede spije prvo travarico. To je uvod v tragično družinsko ljubezensko zgodbo. KRUH IN MLEKO je surov, a hkrati nežen film o ljudeh, ki iščejo toplino in ljubezen, pa vendar storijo vse, da ju ne bi našli. Film o ljudeh, ki živijo med peklom in nebesi. O ljudeh, ki jih poznamo vsi.
NEDELJA, 6. JANUAR, OB 15.uri in 19.30
ameriška vojno-ljubezenska drama CORNELLYEVA MANDOLINA
KRATKA OZNAKA: Film pripoveduje zgodbo vojaka v tuji deželi, ujetem v vojno, v katero ni verjel. Ko so življenja nedolžnih ljudi ogrožena, je on njihovo edino upanje. CORELLIJEVA MANDOLINA gre po sledeh ljubezni, ki se je rodila med častnikom italijanske okupacijske vojske, stotnikom Anto-nijem Corellijem (igra ga oskarjevec Nicolas Cage), in Pelagio, trmasto in ambiciozno domačinko (Penelope Cruz). Ko se Corelli in njegovi možje izkrcajo na neokrnjenem otoku, mislijo, da so prišli na brezskrbne počitnice, saj je vojna daleč stran. Pelagia in domačini sprva zavračajo nezaželene goste, toda italijanski šarm in strast do življenja sta močnejša od kulturnih in vojnih razlik. Pelagia vidi v Corelliju moškega polnega ljubezni do življenja, glasbe in do nje. Na žalost pa vojna pokaže zobe tudi na idilični Kefaloniji in za vedno zmoti mir, ki je zavladal med domačini in italijanskimi vojaki. Nežna vez, ki se je stkala med An-tonijem in Pelagio, je v nevarnosti. Stotnik Corelli se mora končno soočiti s kruto resničnostjo in se sprijazniti z dejstvom, da bo moral zapustiti otok in ljubljeno žensko. Pelagia mora priznati svojo nemoč proti vojni in se posloviti od ljubimca, ne da bi vedela, ali se bosta še kdaj srečala. Dolžina: 127 min
PETEK, 11. JANUAR, ob 19.30
ameriška glasbena drama MOULIN ROUCE
KRATKA OZNAKA: Moulin Rouge je slavje resnice, lepote, svobode, predvsem pa ljubezni. Dogajanje je postavljeno v razvpiti, bleščavi nočni klub ob prelomu stoletja. Režiser Baz Luhrmann (Strictlv Ballroom, Romeo in Julija) je posnel razkošno kostumsko dramo, prepredeno s sodobnimi pop skladbami in ustvaril enkratno tragi-komično filmsko doživetje. Nicole Kidman igra Satine, Bleščeči diamant, zvezdo Moulin Rouga in najbolj slavno mestno kurtizano. Satine je ujeta v mrežo ljubezni mladega pisatelja in obsesijo drugega moškega. Ewan McGregor igra mladega pisatelja Christiana, ki ga potegne v vrtinec dekadentnega sveta, kjer je
dovoljeno vse, razen zaljubiti se. Zgodba Moulin Rouga izvira iz Orfejevega mita o mladem pesniku-glasbeniku, ki zabrede v podzemlje v iskanju popolne ljubezni. "Gre za mit o idealizmu, zrelosti in spoznanju, da nam življenje prinaša stvari, zoper katere ne moremo nič; smrt ljubljenih, odnose, ki niso večni," razlaga Luhrmann. "Po Orfejevem mitu te to bodisi pogubi ali pa odideš v podzemlje, se s tem soočiš in se povrneš, bogatejši za še eno izkušnjo."
NEDELJA 13. JANUAR, OB 15. uri
ameriška Disney-eva risanka ATLANTIDA
požene v tek dogodke, ki jim je lahko KRATKA OZNAKA: Piše se leto 1914. Neizkušeni mladi pustolovec postane ključ do razodetja starodavne skrivnosti, ko se pridruži skupini drznih raziskovalcev v iskanju legendarnega izgubljenega cesarstva Atlantide. V ospredju nove vznemirljive Disnevjeve risanke je naivni, a odločni muzejski kartograf Milo Thatch (glas mu je posodil MICHAEL J. FOX), ki sanja, da bi dokončal popotovanje, na katerega se je podal že njegov pokojni dedek, slavni raziskovalec. Ko se pojavi dolgo pogrešani dnevnik, v katerem je moč najti nove podrobnosti o lokaciji in ekscentrični milijarder privoli v financiranje ekspedicije, se akcija prestavi v višjo prestavo. Milo nazadnje vodi stotnika Rourkea (JAMES GARNER) in njegovo ekipo do izmuzljivega podmorskega kraljestva, a kar tam najdejo, je v nasprotju z njihovimi pričakovanju in kos le Milo.
NEDELJA, 13. JANUAR, ob 19.30
koprodukcijska uspešnica - vojna komedija NIKOCRŠNJA ZEMLJA
KRATKA OZNAKA: Zgodba govori o dveh vojakih, Bosancu Čiku in Srbu Ninu, ki leta 1993 med vojno v Bosni obtičita na ozemlju med dvema sovražnima stranema, na nikogaršnji zemlji. Vojaka skušata na različne načine poiskati pot iz nenavadne zadrege. Pogumni narednik Združenih narodov jima
pri tem kljub ukazu, naj ne posreduje, priskoči na pomoč.
Nastala situacija ob prisotnosti novinarjev postane mednarodni incident. Čiki in Nino se skušata sredi obupa in norosti, ki vojno spremljajo, pogajati za svoji življenji. V situacijo je vpletenih več strani, svetovni mediji pa nestrpno čakajo na izid. Film je zgodba o preprostih ljudeh, porinje-nih v vrtinec nacionalnih sovraštev in političnih iger. Je pripoved o človeku v nečloveških situacijah, v katere ga lahko pahne le človek. Ne ukvarja se s tem, kdo je vojno začel, temveč je pripoved o nesmiselnosti vojne, in predstavlja veliko metaforo Bosne in Hercegovine. Zgodba je prežeta z ironičnim in ciničnim humorjem, s simboliko pa kaže vse elemente, ki jih je vsebovala ta vojna: nesmiselno vojno, dvolično Evropo in svet, ki gledata le na svoje interese, ter dejstvo, da ni pomembna resnica, temveč le vroča zgodba za gledalce širnega sveta.
PETEK, 18. JANUAR, ob 19.30
ameriška nora komedija Dr. DOOLITTLE 2
KRATKA OZNAKA: Eddie Murphy se vrača kot zdravnik, ki se lahko pogovarja z živalmi v Dr.Dolittlu 2, nadaljevanju komične uspešnice iz leta 1998, ki je po vsem svetu prislužila več kot 290 milijonov dolarjev. V Dr.Dolittlu 2 ima slavni zdravnik več pacientov - z dvema in štirimi nogami - kot jim je lahko kos. Vendar si njegovi živalski prijatelji želijo več kot obisk v ordinaciji. Razjarjena bitja želijo rešiti svoj gozd pred pokvarjenimi gradbinci, ki seveda pripadajo človeški vrsti, za to pa potrebujejo Dolittlovo pomoč.
Dolittle skuje načrt za rešitev gozda: najti ogroženo vrsto, ki jo ščiti zakon. Odkrije eno samo zahodnopacifiško ogroženo medvedko, Avo, ki živi v na propad obsojenem gozdu. Vendar ta potrebuje partnerja - in dr.Dolittle meni, da ga je našel v Archieju. Ta živi v mestu, ljubi hitro hrano in nastopa v cirkusu. Čeprav Archieju sprva zamisel ni pogodu, ga Dolittle prepriča, da lahko najde ljubezen v svojem naravnem okolju. Dolittle in njegov pes Lucky se odpravita v gozd, da bi Archieja naučila življenja v divjini. Na žalost medvedja romanca nikakor ne vzcveti, saj na Avo Archiejeve norčije ne naredijo nikakršnega vtisa. Pa tudi Lucky nima veliko sreče z lokalno volkuljo. Bodo Dolittlovi prijatelji ostali brez doma? Bo zamešal pravi recept za zbližanje Ave in Archieja in rešil gozd? Se bo Luckvju nasmehnila sreča? Boj bo hud, ko se bodo Dolittle in njegovi kompanjoni pohlepnim uničevalcem neokrnjene narave divje postavili po robu.
NEDELJA, 20. JANUAR, ob 15. in 19.30
ameriška uspešnica- pustolovska komedija HARRY POTTER
KRATKA OZNAKA: Harry Potter se je sprijaznil s tem, da mora živeti z Durslevjevimi: z neprijaznim stricem Vernonom, brezčutno
teto Petunijo in razvajenim bratrancem Dud-leyjem. Sprijaznil se je celo s tem, da mora spati v shrambi pod stopnicami. Staršev se ne spomni, teta in stric pa o njiju ne najdeta lepe besede. Harry nima nobenega razloga, da bi se posebno veselil svojega 11. rojstnega dneva. Kot ponavadi ne pričakuje ne voščil, ne daril, ne slavja. Toda tokrat je drugače. Presenetijo in razveselijo ga skrivnostna pisma, naslovljena nanj, ki jih spremlja sova, vendar jih stric vztrajno uničuje. Ker pisma ne nehajo prihajati, nazadnje stric odpelje družino nekam, kjer jih nihče ne bo mogel najti, toda načrt se mu ne posreči. Izsledi jih orjaški velikan Hagrid, ki je besen, ker sta Durslevjeva nečaku prikrivala resnico. Harrvju razkrije skrivnost, ki mu spremeni življenje: Harry je čarovnik! Izkaže se, da so bila pisma vabilo na legendarno Bradavičarko, akademijo za čarovnike in čarovnice. Harry izve še, da njegova starša, velika čarovnika, nista umrla v prometni nesreči, kot sta mu natvezila teta in stric, ampak ju je umoril zlobni čarovnik, Harrvju pa ni mogel priti do živega. Na njegovem čelu je ostala le brazgotina v obliki strele. DOLŽINA: 152 MINUT.
PETEK. 25. JANUAR, ob 19.30
ameriški znanstveno fantastični film PLANET OPIC
KRATKA OZNAKA: Pilot strmoglavi na nenavaden planet. Znajde se v okrutnem, prvin-skem kraju, ki mu vladajo opice, ljudje pa so preganjani sužnji tiranskih primatov. Slednje, premisa klasičnega romana Pierrea Boullea Planet opic, je postalo eden najbolj prepoznavnih in provokativnih konceptov plejade znanstvenofantastične literature in filma.
Vizionarski filmski ustvarjalec Tim Burton (Batman, Beetlejuice, Edvvard Škarjeroki, Brezglavi jezdec) je izhajal iz Boulleove ideje in na njej zgradil edinstveno zamišljeno potovanje po nenavadnem narobe svetu.
Burtonov slog in pristop k materialu je oral ledino tako pri zgodbi, kot pri zunanji podobi in maski. "Remake ali nadaljevanje izvirnega filma Planet opic me sploh nista zanimala," pravi režiser. "Premamila pa me je zamisel, da bi ponovno obiskal ta svet. Dotaknil se me je kot še mnogih. Je kot mit ali pravljica, ki ti ne gre iz glave. Ideja, da bi dal mitologiji novo podobo, se mi je zdela vznemirljiva. Izvirnik ima svoje življenje in to skušamo spoštovati," dodaja Burton. "Iz njega skušamo izvleči najboljše in med tem procesom predstaviti nove like in nove elemente zgodbe, ohranjujoč bistvo izvirnika, smo poselili ta svet na drugačen način."
NEDEUA.27. JANUAR, ob 15. in 19.30
ameriška uspešnica - akcijski film OBRAČUN
KRATKA OZNAKA: Nick VVells (Robert DeNi-ro) je zločinec velikega kalibra, ki ga niso nikoli zasačili. Zdaj se pripravlja na upokojitev. Poslej se bo posvečal svojemu dekletu Diane (Angela Bassett) in svojemu zakonitemu poslu: montrealskemu džez klubu. Toda Max (Marlon Brando), njegov dolgoletni pajdaš in prijatelj, ima drugačne načrte. Nicka prepriča, da prekrši svoji železni pravili - vedno delaj sam in nikoli v domačem kraju. Poveže ga z Jackom Tellerjem (Edvvard Norton), nadarjenim mladim tatom, ki potrebuje Nickovo pomoč, da bi izvedel svoj prvi veliki rop. Več milijonov vreden plen je spravljen za debelimi zidovi mon-trealske stare carinarnice. Samo Edvvard lahko omogoči vstop v poslopje; samo Nick zna odpreti sef, ki varuje plen. Režiser Frank Oz je pred snemanjem spodbujal igralce, naj vzamejo besedilo iz scenarija zgolj za izhodišče in samostojno oblikujejo svoje vloge. "Prepričan sem, da igralci vedo o svojih likih več kot kdorkoli drug," pravi Oz. "DeNiru, Brandonu, Nortonu in Bas-settovi zagotovo ne boš rekel: samo povejte svoj tekst. Računal sem na to, da bodo igralci dodajali dobre stvari, ki jih v scenariju ni -in nisem se uštel."
Robert DeNiro dodaja: "Zmeraj rad improviziram. Seveda so zadeve, ki jih moraš obdržati; struktura mora ostati nespremenjena. Okrog nje pa smo improvizirali in to mi je bilo zelo všeč."
Izid je Oza navdušil. "Kot režiser sem najbolj zadovoljen, ko se začne kar iskriti, ker igralci tako dobro delajo. Stvari zaživijo, vsebina zakipi. Tega je v tem filmu veliko." DeNiro je igral Nicka, vrhunskega tatu, ki se je dvajset let uspešno izmikal roki zakona. Zdaj ni več najmlajši in je sklenil postati zgleden državljan ter se resneje zvezati s svojim dekletom. Da pa bi lahko živela udobneje, se odloči pred upokojitvijo izpeljati še zadnji posel, četudi ga nagon svari, naj se raje umakne.
"DeNirov nastop je preprosto popoln," pravi producent Gary Foster. "Lik je odigral iskreno, pošteno in brez sprenevedanja. Zlahka bi ostal zgolj pri površinski upodobitvi, vendar je prodrl v Nickovo dušo."
OBVESTILO KINOOBISKOVALCEM
KER SMO DVIGNILI REFLEKTORJE NA STROPU, SMO LAHKO DVIGNILI SLIKO DO MAKSIMUMA, TO JE OKOLI 0,5 m. TAKO JE ZDAJ MOŽEN SKORAJ NEOVIRAN POGLED NA CELO SLIKO
TUDI IZ ZADNJEGA DELA DVORANE (11. - 14. VRSTE) NE GLEDE NA ŠTEVILO GLEDALCEV V DVORANI. PRIDITE V KINO IN SE O TEM TUDI SAMI PREPRIČAJTE. TAKO JE SEDAJ KINOPREDSTAVA RESNIČNO POPOLNI UŽITEK, KI GA OMOGOČA NAŠA NOVA TEHNIKA. UPRAVA
VPIS ABONMAJA ZA KINOOBISKOVALCE
Vpisujemo abonmaje za 15 filmskih predstav po izboru gledalca. Abonma stane 6000,oo kar pomeni, da je cena posamezne filmske predstave 400 SIT. Dijaki, ki rabite ure za izbirne vsebine, vam za porabljeni abonma damo potrdilo za opravljenih 30 ur izbirnih vsebin. UPRAVA
Vsemobčankaminobčanom, prijateljem
inčlanomzvezeborcevželiObmočno združenje Grosuplje in krajevne orga-
nizacijeZZBprijetneinveselebožične
prazniketersrečno,zdravoinupanja polnonovoleto2002.
r
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
V drugem letu tretjega tisočletja želimo vsem občanom, simpatizerjem in volivcem veselo praznovanje ter mnogo sreče in uspehov!
Območni in občinski odbor ZLSD GROSUPLJE
Nič ni bolj dragocenega od današnjega dne. J. W. Goethe (1749 - 1832)
VESELE IN BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEHOV POLNO LETO 2002 ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM, SIMPATIZERJEM IN DONATORJEM ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLJE
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje želi vsem svojim članom in vsem občanom, ki so prispevali svoj delež pri osamosvojitvi Slovenije
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO 2002
1961
RK Dobrepolje
Društvo
ROKOMETNI KLUB DOBREPOLJE
želi vsem svojim
članom, sponzorjem, donatorjem in ljubiteljem rokometa
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2002!
Naj se vam v novem letu izpolnijo vse želje in pričakovanja, naj prihajajoči božič prinese veselje in radost, novo leto pa mnogo osebnega zadovoljstva.
Zahvaljujemo se vam za skrb in razvoj rokometa v Dobrepoljski dolini
Voščila
I.	
Liberalna demokracija Slovenije	
Leto je naokrog. Preživeli smo ga in to je dobro! Naši prijatelji ste - dobri prijatelji!
Prav zato vam želimo sreče, toliko, da bi si jo delili še z drugimi in zdravja še posebej!
Za vas in za vaše domače!
Za praznike, ki prihajajo vam želimo, da bi bili tako lepi, da bi se jih še dolgo spominjali.
Vse želje težijo k temu,
da bi se uresničile v življenju.
Za praznike in u prihajajočem letu naj se vam izpolnijo prav vse!
Vaška skupnost Cesta
SLS *SKD
Slovenska ljudska stranka
Ob veselem pričakovanju velikega božičnega praznika, ko je Bog stopil med nas, želimo vsem našim članom, in vsem občanom Občine Dobrepolje, prijetne in doživete božične praznike. Naj nas novorojeni odrešenik napolni s svojim mirom in nam da novih moči za premagovanje vseh težav, ki jih srečujemo v življenju.
Iskrene čestitke tudi ob našem državnem prazniku dnevu samostojnosti.
Ob vstopu v novo leto 2002 pa vsem občanom želimo, da bi ga preživeli v miru, v prijateljstvu, v medsebojnem sodelovanju, v iskanju tistih skupnih točk, ki nas bodo vse še bolj zbližale, ki nam bodo prinesle napredek in vsakemu posamezniku tudi osebno zadovoljstvo.
Občinski odbor SLS SKD Slovenske ljudske stranke Dobrepolje
Mm S K
Nova Slovenija
Krščanska Hutšska stranka
Vesele in blagoslovljene božične praznike, vprihajajočemletu 2002paveliko sreče, zdravja in uspehov na vsehpodročjih.
SERVIS in PRODAJA
GOSPODINJSKIH APARATOV
Marjan Peterlin s.p., Dolščaki 10a, 1314 Rob
Sprejem naročil:
tel.: 01/788 14 56, mobitel: 050/648-783
Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto!
december 2001
Zahvala; voščila; oglasi
35
ZAHVALA
Ob nenadni smrti dragega moža, očeta, starega ata, brata in svaka
ANTONA KAPLANA
iz Pogorice 7
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, upokojencem, znancem in prijateljem za pomoč v najtežjih trenutkih, izrečene besede tolažbe in sožalja, darovano cvetje in sveče, darove za svete maše in cerkev ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Posebej se zahvaljujemo gospodu kaplanu za lepo opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, pevcem Moškega pevskega zbora Rafko Fabiani; iskrena zahvala pa tudi zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Videm in g. Konradu Piku za govor. Se enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Domači
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. Taborska c. 3, Grosuplje
PRI GRADNJI NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM POMAGAMO NAJTI LAŽJE, HITREJŠE IN CENEJŠE REŠITVE
Z IZDELAVO
- GEODETSKEGA POSNETKA
- LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE
- PROJEKTNE DOKUMENTACIJE (PGD, PZI)
IN S PRIDOBIVANJEM
- UPRAVNIH DOVOLJENJ (LOKACIJSKO IN GRADBENO DOVOLJENJE)
NAJDETE NAS V GROSUPUU, NA TABORSKI CESTI 3
(V I, NADSTROPJU BLOKA NAD LJUBLJANSKO BANKO)
ALI NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH:
01 786 30 78, 786 05 42, 786 05 43
ODVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV ZA LETO 2002 ZA OBČINO DOBREPOLJE
Javno komunalno podjetje Grosuplje bo v letu 2002 odvažalo komunalne odpadke po že ustaljenem planu odvoza.
NASELJE	REDNI ODVOZ
Bruhanja vas	vsak torek
Cesta	vsak ponedeljek
Četež	vsak torek
Hočevje	vsak torek
Kolenča vas	vsak torek
Kompolje	vsak torek
Lipa	vsak torek
Mala vas	vsak torek
Paka	vsak torek
Podgora	vsak torek
Podgorica	vsak torek
Podpeč	vsak torek
Podtabor	vsak torek
Ponikve	vsak ponedeljek
Potiskavec	vsak torek
Predstruge	vsak ponedeljek
Pri Cerkvi	vsak torek
Rapljevo	vsak torek
Tržič	vsak torek
Videm	vsak torek
Vodice	vsak ponedeljek
Zagorica	vsak torek
Zdenska vas	vsak ponedeljek
Javno komunalno podjetje Grosuplje se ob izteku leta zahvaljuje uporabnikom odvoza odpadkov za okolju prijazno ravnanje. Želimo si, da bomo lahko še vnaprej skupaj skrbeli za čisto in zdravo okolje.
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2002 VAM ŽELI
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE _ GROSUPLJE
KNJIŽNICA GROSUPLJE
Vabilo
KULTURNO DRUŠTVO GODBA DOBREPOLJE
VABI NA
B0Ž1ČN0-N0V0LETN1 KONCERT GODBE DOBREPOLJE
V SOBOTO, 22. DECEMBRA, OB 19. URI
GOST VEČERA BO MEŠANI PEVSKI ZBOR SKRJANCEK POD VODSTVOM VESNE FABJAN
IN V SREDO, 26. DECEMBRA, OB 19. URI
GOST VEČERA BO MEŠANI PEVSKI ZBOR KD VOKAL POD VODSTVOM prof. REZKE ŠUŠTAR
OBA KONCERTA BOSTA V JAKLIČEVEM DOMU NA VIDMU.
VOKALNA SOLISTA: TINA GAČNIK IN DANILO JEZA.
GODBO VODI prof. ROMAN GAČNIK.
KONCERT BO POVEZOVAL IGOR AHACEVCIC OBA KONCERTA BOSTA TUDI V POČASTITEV DNEVA
SAMOSTOJNOSTI
Srečno 2002!
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa.
Tisk in obliko trnje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izMia »nkrat všečno v nakladi 1100 izvodov.
Adamičeva is