Si« 72. Tečaj VIII. fe , __• •. v A Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V MmmU H a»9«. »EDINOST« izhaja i!krat na teden vsako »redt in »»bet« o poludne. Gena za v»e lato je O gld., za pola leta 3 gld., za četrt teta JL gld. SO kr. — Po»atn«zne Številke «e dobivajo pri oprav niitvu in t trafikah v Trata po S kr., ▼ flarioi in v A|4cvi8i*l po ^ kr. — AVofat««. reklamacije in ineerate prejema Opravaiitva »vi« Zoata 5.« Val dopisi le pošiljajo Urtdnlitva »vla Tarrente« »Nuova Tipografla;« vsak mora biti franklran. RokopUi orez posebne vrednotit ee ne vračajo. — Ittrati (razne vrste nazna-nltfc in poslanici«) ae zaraiunijo do poaodbi — prav eei»6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plahni« za vsako besedo 2 kr. Domača in zunanja politika. V Avstriji se prav zdaj god6 stvari, katere bi morale močno vznemirjati, da ni državno krmib v dobrih rokah. — Mi menimo sedanjo vlado takraj Litave, ki baš zdaj daje mnogo dokazov svojega trdnega stanja in močne roke. Na Dunaju in drugod so nastale rabuke socialističnega značaja, katere je vlada z močno roko hitro zatrla; tudi velikanski požari, ki so zadnje dni na Dunaju in v bližnjej okolici ponavljajo, morajo biti naklepi gocijalistov, in čudno se nam zdi, da se delalec baš pod to vlado, katera je dosedaj edina vzela v svoj program zboljšanje osode delalskega stanu, tako močno ustavlja postavnemu redu. To mora biti nekaj druzega. Kedone zapazi torej v zadnjih rabukah tiste roke, ki je za časa zborovanja državnega zbora v parlamentu delala različne Skandale v namen, da vrže sedanjo vlado? Ker so Velikonemci zgubili nado, da v parlamentu vržejo sedanjo vlado, Sli so na ulice in zdaj podpihujejo delalce in snujejo rabuke, da bi le vladi delali zadrege, posebno pa presvitlej kroni dokazali, da sedanja sistema ni primerna avstrijskim razmeram in da edino Avstriji koristno načelo je nemški centralizem. Da je temu tako, ovajajo sama glasila Ve-likonemcev, ki vsako tako rabuko zapišejo na račun grofa Taaffe-ja in njega tožijo krivde vseh neredov. Ali kaj še pri nas, na Ogerskem je Še vse kaj druzega: tam je proces zarad umora Ester Soljmossi tako razpalil ljudstvo, da je začelo skoraj po vsej Ogerskej takozvano antisemitsko gibanje in da se od tam vsak Podlistek. Kontovelj-Mokolin-Prosek. (Zgodovinska Črtica spisal M. Sila.) (Dalje.) Slovanski Prosečanl, drugih ni l>ilo, so mnogo trpeli J. 1470, ko je vojska 8000 Turkov prihrumela iz Bosne ter požigala in pustošila po Krasu doli do »bele reke« Soče. Takrat so Turki vpepeljiii Prošek. Ker niso imeli dosti spašnikov, so raje marljivo trte sadili; a Tržačani so jim to zavidali, ter so toliko nadlegovali cesarju Friderika III., Brojnics. zraven kraja Konatelj (?) — Conavella, n i voglu pri onem kraju, kise imenuje Ciseliana Draga, EDINOST. mirno dalje izvrSevala sprejeto zadačo. Avstrija pa silno potrebuje notranjega miru in to tudi zarad njene zunanje politike, katera meri na to, da se ohrani evropski mir. V ta namen se zdaj tudi snuje zveza srednjo-evrop-skih držav in sluti se v obče, da je ta mir posebno namenjen konserva-tivnej politiki, v katero pa skoro gotovo tudi Rusija privoli in se torej vsaj za nekoliko let pridruži zvezi srednjeovropskih držav. Ali naloga Avstrije je zdaj tudi ta, da so z Rusijo sporazume za dobo, ko bode treba konečno reSiti jutrovo prašanje, ker le na ta način se more tudi trajno ohraniti evropski mir. Za nekoliko let pa utegne po vsej Evropi prevladati konservativni veter, vsled česar se ni bati za zdaj vojne mej velevlasti, ker vse se boji vojne zato, ker vse imajo doma dosti posla, vse imajo zboljSe-vati svoje ekonomične razmere in ker se koneČno vsi boje, da bi z vojno ne zbudile takih prekucij, katere se uže naznanjajo in bi utegnole Evropo potegnoti v dolgotrajne nezgode. Naravno je torej, da skoro vse Evropske vlade vesljajo pod konservativnim vetrom, in da vsled tega saj nekoliko let ostane mir. Politični pregled. Notranje dežele. Iz vseh krajev naSega cesarstva in vzlasti iz slovanskih dežel prinašajo časniki obSirna poročila, kako veselje je vzbudil srečni porod mile naše cesarjevne, in kako navdušeno in slovesno se je obhajal ta veseli dogodek. To je najboljši i neovrž-ljivi dokaz, kako tesno in srčno je zvezana presvitla naSa vladarska obitelj z avstrijskimi narodi, to pa je v sedanjih prekucijskih časih jako to-lažljivo, ter najboljSe porofitvo, da ro-varstvo napenja vse svoje moči zastonj, ljubezni mej prestolom in ljudstvom ne ostrupi, vresničuje se uže prigovor: Austria erit in orbe ultima. Novorojena nadvojvodica je bila krščena v sredo ob enej uri popolu-dve v Laksenburgu po predpisanem obredu, krstil jo je poknježeni vrhovni dunajski Skof Ganglbauer. Cesarica je bila kumica. Novorojena princesinja je dobila imena : Elisabeta, Marija, Henrijeta, Štefanija, Gisela. Pri slovesnem krstu so bili pričujoči: razen cesarja in cesarice vsi udje ce- kder se ladje v zavetje zatekajo, zlasti na" brežinske *(oj>ev. — (zopullij itd., tako se plaši listinu, katero sem našel v prepisu v Repnem od 29. dne maja 1656. Kdor slovensko ume, koj vidi, da so vsa ta imena slovanska in da so oni tukajSnji prvotni prebivalci. ki so te kraje obljudili, bili Slovani. M'sto »Sesljan« je uže gor omenjeni, »Cisi-Jian kar ne pomenja drugo, nego »Ćičelje» ali Cečfdje t. j. malo pečevno gričje. Smešno je, kako g. Pichler tolmači to ime: »Sisti-lian, pili tardi trovasi Cisilianum, cbe aleuni non so con quanta probabiliti derivano a sistendo, perchč la fermossi 1* esercito romano. Sestian in lingua sloveaa signifi-cherebbe con - colonista — Mitansiedler«. »II Gastello d i Duino« p. 42. (Sistilian ali ali poznejši Cislian, po mislih nekih zato imenovan tako, ker so se onde »ustavil^« (sistere) rimske vojne. Sesljan v Slovenščini da pomenja »so-seljan«). Čuditi seje g. gimnazijaln emu vodji, mons. Pichler-ju, daje v etimologiji tako slabo podkovan. No iz te sesljanske stranpotice vrnimo se zopet v Prosek. Tri leta po onej natančni komisiji in določbi deželnih mej. 1. 1859 so morali Tržačani po krivem za-toženega Prosečana faimona Rupela, da je »paStinal« v prepovedanem kraji na »Krni. ščit i«, nekrivega spoznati. Isto tako se je godilo z Ivanom Skrlom (Scherl), katerega so ovadili, da je hotel »Podstenami« nov vinograd napraviti. Nek šaljiv izrek pravi: »Ko bi zavisnost gorela, ne bilo bi treba drv.« Vrazjii zavidnost, da so Prosečani svoje vino drago prodajali, podkurila je zopet neke TrŽa-Čane, da so šli v proseske vinograde trte sekat ubogim kmetom. (Dalje prihodnjič.) sarske hiSe, papežev poslanec Vanu-telli, kardinala Simor in Haynald, belgiSki poslanec in njegova soproga, skupni avstjqjski in ogerski ministri, načelniki avstrijskega in ogerskega državnega zbora, gospe cesarjeve palače, tajni svetovalci, ključarji, vrhovni strežaji, župana z Dunaja in Budimpešta. Vrhovnemu poknježe-nemu škofu so bili priaotniki Skof Angerer, vojaSki Skof GruSa, prelati Stftger, Hasel in Majer in mnogo duhovnikov. — Novorojeno dete je krepko in zdravo in njegova visoka mati se prav dobro čuti. Cesar je vsled veselega dogodka pomilostil 202 vjetnika, katerim je kazen okrajšal, ali popolnoma odpustil, in sicer je pomilostil v Gradiški 5, v Kopru 8, v Kamniku 7, v Ljubljani 3, v Begunjah 5 (ženskih), v Trstu 14 in v Zadru 12. Cesar je z lastnoročnim pismom sprejel odstop bana Pejačeviča ter imenoval generala Ramberga za vladnega komisarja, kateremu je naročeno, naj izvrši ministerskega sveta sklepe. Zelo vznemirjajoči so v zadnjih dneh velikanski požari na Dunaji i njega okolici. Uže zadnjič smo poročili o silovitem požaru, ki je pokončal velikanske drvarnice na Rossauer-l&nde in prouzroČil, kakor se ceni, 2*/2 milijona Škode; precej drugi dan pa je začela goreti zopet druga drvarnica, ter požar učinol nad 100.000 gld. škode, in enaki požari so bili v dunajskej okolici. Še hujša poročila pa dohajajo z Ogerskega. Da tu ni gola nesreča, ampak da sega vmes strašanskega socijalizma brezbožna, neusmiljena, krvava roka, tega ljudstvu ni treba tajiti. — O tej stvari zavračamo čestite naše bralce na de-našnji uvodni Članek. O pogrebu grofa Chamborda v Gorici smo uŽe zadnjič pisali. Naj pristavimo danes še nekoliko o političnem pomenu smrti tega blažega moža. Poročili smo uže, da je naš cesar obiskal na Dunaji bivajočega pariškega grofa, ki je po Chambor dijev smrti prvi pretendent francoske krone. To je zelo dregnolo republikance na Francoskem, — in naši fakcijozni so delali Šunder o tem, kolikor so le mogli. Oficijozni in ofi-cije ni časniki pa so ogenj gasili, da je obiskovanje veljalo le visokej osobi, da s politiko ni bilo v nikakej zvezi. Tudi mi smo te vere, vendar pa menimo, da ima tak obisk politično važnost, in sklepamo iz tega, da dunajski najvišji krogi nemajo vere, da se republika na Francoskem dolgo vzdrži, in o tem se skoraj gotovo ne motijo. — Francoski monarhisti so imeli v Gorici tudi posvetovanje, ali dve nasprotni stranki so celo na odprtem grobu grofa Chamborda niste mogle zediniti. O tem zedinjenju je bilo uže večkrat posvetovanje, ali vedno brezvspeŠno, i ni upanja, da bi se to prašanje v posvetih rešilo ; lo tedaj, ako pade republika, mora se tudi ta vozel razvozljati, ali pro-sekati. — Omeniti nam je še, da Chambordovega nastopnika, pariškega grofa, ni bilo pri pogrebu, ampak ostal je na Dunaji; to pa je mej francoskimi monarhisti obudilo veliko in gotovo opravičeno nevoljo. — Kako gibanje je bilo v Gorici, naj priča le to, da je goriški brzojavni u ed v par dneh prejel za poslanice 4400 gld. in vse redno odpravil, ker so bili poslani iz Trsta v Gorico trije uradniki s Hughovim aparatom. Vnanje dežele. V zunanjih državah ni bilo v zadnjih treh dneh nobenih posebnih dogodeb. — Žalostno je to, da se je mej Srbi v novej srbskej kraljevini, ki je podpore še jako potrebna, — da ne bomo krivični, mej kraljevo, ne narodno srbsko stranko, — pojavila neka mržnja do Črnogorcev. Srbski časnik »Videlo« je tako oSaben i nesramen, da Črnogorcem kar naravnost bije v obraz, da imajo Srbi (tedaj tudi Črnogorci, kor so Srbi) le enega kralja! —■ Mi nikakor ne moremo zaslug srbskega kralja poniža-vati, a zasluge črnogorskih knezov za srbski narod ip tudi za človeštvo in človečanstvo so v zgodovinskih knjigah zapisane, ter so tako sijajne, da jih ni »Videlo«, in tudi srbski kralj ne more otemniti. Glas Črnogorca velikodušno odgovarja »Videlu«, ter njegove sanjarske oholosti v mirnih, a jako modrih besedah strahovito pobija ; on pravi, da Črnagora ni zavidna, ampak ona se veseli sreče Srbije, če tudi jej »Videlo« očita zavid in spletke zoper srbsko kraljestvo; Crnogora ostane srbskemu kralju vedno najboljša prijateljica, ker Črnagora in Srbija ste sestri. Črnogora ne zahteva nadvlade mej srbskim narodom ; voditeljstvu srbskega naroda pripade tistemu, kdor bode najvredniji; prijateljstvo mej Srbi in črno-gorci bi nehalo le takrat( ako bi kedo hmej obeh — kar Bog obvaruj — Srbstvo izdal ter ga tujcem prodal. — Tako govori »Glas Črnogorca«, in ta »glas« naj bi premišljali i se po njem ravnali nekateri naši politikaši. Francozi imajo v Tonkinu novo preglavico. Po srečnej bitvi jim je cesar Anamitov s pogodbo zagotovil, da ne bo v prihodnje neposredno občeval s kitajskim cesarjem, ampak po francoskem protektoratu. To pa je moralo kitajskega cesarja, ki je vrhovni oblastnik anamitskega cesarstva, hudo razžaliti, zato pa zdaj pošilja svojo vojsko na anamitsko zemljo in tudi Francozje so primorani, pošiljati novo pomoč v tako oddaljene kraje. Kdo vd, kako se vsa ta stvar konča, ker Angleži in morda tudi Amerikanci ne bodo do konca vsega mirno gledali, ampak pritisnejo vmes, kadar se jim bo zdelo najugodnejše. Francoski časniki poročajo, da je grof Chambord zapustil premoženja 1.800.000 frankov letne rente ter v poroki določil 500.000 frankov za propagando, 400.000 frankov papežu, 150.000 frankov frančiškanskemu samostanu v Kostanjevici in 100.000 pariškim ubogim. Španski kralj je nastopil svoje popotovanje ter 6. t. m. prišel v Pariz Deželni zbor goriški. V. seja je bila v sredo, 5. septembra. Pred vsem je bila na dnevnem redu postava zastran pogozdovanja Krasa. — Zbor je to postavo sprejel, kakor jo je predlagala vlada, enoglasno in brez vsake debate. Postavo samo priobčimo uže v prihodnjem listu. — Potem je zbor sprejel tudi postavo zastran razdelitve občinskih zemljiSč v Rifenberškej županiji, in sicer: v oddelkih Tabor, Vas, Miklavi, Korp, Bvitof, Mantelovše. Sprejel je konečno tudi cestno-poli cijski red skoro brez vsake spremeni be, le z dostavkom poslanca Del Torre-ja k §. 16, da je prepovedano, streljati z mož-narjl, postavljati »brajarje« za ples in ogenj netiti blizo cest. — Tudi dr. V*r-cegnassi se je zopet hotel skazavati z do-stavki in popravki te postave, pa ker je bilo vse le »Muster oh ne Werth«, „so Sli vsi ti popravki in dostavki v koš. Se celo Dottori-ju se ni posrečilo, zadevne pred-loge tako urediti, da bi bili vredni spre jetja. Zadnja točka dnevnega reda je bila: načrt postave zarad nekaterih skladovnih cest. Dr. Rojic je pre ilagal, da se ta postava iz-oči pravnemu odseku, da stvar natanko pretrese in o svojem Času o tem sporoči, kateri predlog je tudi obveljal. S tem je bila sklenena ta seja. — Včeraj je bila zopet seja, o katerej bomo poročili prihodnjič. Miklošičeva slavnost. Velikansko in pri najlepšem vremenu se je izvrSila svečanost na čast prvemu slavistu dr. Francu Miklošiču. Ljudstva je bilo blizo 6000. Na krasno odičenem ljutomerskem trgu je bil postavljen veli-kansk oder, okoli katerega se je ule od ranega jutra mnogo ljudstva zbiralo. Okoli 10. ure se jih je veliko napotilo na KamenŠčak k Nemcu, kder je pri postavljenem slavoloku bil slovesen sprejem is Ormoža došlib tujih gostov. Ob tt. je bila slovesna sv. maSa, katero je služil zlatomašnik dr. MurSec Iz Gradca, pevci iz Ptuja in bližnjih krajev pa so na koru peli slovesno mašo, zloženo od brata slav-ljenčeveg4, g. Janeza Miklošiča. Točno po sv. maši so se zbrali odlični gostje in poslanci raznih družeb na prostornem odru, drugi pa okoli odra po trgu. Naj* prej je dr. G. Krek, vseučiliščni profesor iz Gradca, zbrane pozdravil in v kratkih ?a krepkih besedah razložil pomen dena-nje svečanosti. Za njim je burno pozdravljen g. župnik Rijč v izvrstnem govoru razlagal živenje dr. viteza Miklošiča. vpletaje marsikatere poduke slov. ljudstvu, ki je govorniku neprenehoma z glasnimi »živiio« pritrjevalo. Naposled je Še nastopil g. Jan«z Miklošič, brat slavljenčev, in se v svojem in v imenu svojega brata srčno zahvalil za toliko po-češčenje, kar je velik vpliv naredilo na vse poslušalce. Mej posamesnimi govori so pevci prav dobro peli na programu zaznamljene pesmi, namreč v začetku »Molitev« od Jenkota, potem »Lepa naša domovina« od Llchteneggerja, »Mili kraj« o l Nedveda« in »Što čutiš« od D. Jenkota. Po svečanosti je bil občni obel pri g. Vaupotiču, kder je bilo vse lepo pripravljeno in nad 100 gostov, ki so se k •bčnemu obedu oglasili, dobro postreže-do. Mej obedom so se pod burnimi »živijo« prečitali telegrami od vsen strani slovenskega sveta, mej katerimi je najbolje vse razveselil telegram iz Bdigrada, v katerem se je poleg pozdrava j i vi lo, da je srbski kralj Milan alavljencu po ielil red sv. Save I. vrste. Tudi izvrstne na-pitnice so veliko navdušeoje obudile. Naj omenimo mej drugimi napitnico dr. Kreka na svitlega cesarja, dr. Račkija iz Zagreba na slavjansko slogo, in župnika Rajča na dr. Murfieca, ki je zdaj starosta Štajerskih Slovencev, profesoria Suklje-ja na slovansko vedo, mladega Poljaka, učenjaki, ki je v pravilnej slovenščini napil Miklošiču, kot delalcu za slovansko vzajemnost. akoprem ni nikoli rabil besede »pannlavizem« In Še več drugih. Zvečer je bila v Ljutomeru prekrasna veselica, katere se je udeležilo vse polno navdušenega ljudstva in mnogo gospode. — Take veselice v Ljutomeru še nismo videli. V obče pa se je slavnost vršila sijajno in vsacega je veselila ta velikanska množica lepega, navdušenega, a vseskoz dostojno in moško vedočega se ljudstva. Živeli štajerski Slovenci 1 Dopisi. 12 Barko ve I j* 2. septembra. (Barkotljani, zvesti Av stri) črnil) Veliko veselje, ki je minolo neleljo napolnilo velevlastno mogočno Avstrijo. kak or i d tro se je po brzojavu raznesla pre radostna vest. da je Njen» cesarska kraljeva visokost, cesarevna Štefanija, povila novorojeno nadvojvodinjo, ogrelo je tudi srca na bregovih sinje Adrije prebivajoči n otrok matere Slave, ter odmevalo habsburškemu prestolu v vedno zvesto udanih Barkovljan. M lo ubrani zvonovi so naznanjali faranom presrečni dogodek i v^lecenjeni osp. župnik, razloživši pomen nenavadne slavno9ti, zapel je po odpetih litunijah Vsegamogočnemu v Čast zahvalno pesem. Po blagoslovu pa, pred no je verna mno-z ca hram božji zapustila, zapela se je cesarska pesem, ter odpela se neizrekljivim navdušenjem. Bil je pa tudi v nedeljo v Rarkovljah oinenj. Neštevilno ljudstva iz mesta i skoraj da iz vse okolice sešlo se je bilo a prostoru, občnemu radovanju odločenem A. predno se je začelo somenjsko rajanje, svirati začne domači godba cesarsko himno. Na tisoče zbranega ljudstva jo je poslušalo, spoštljivo stoje i razoglavo, a zaorilo je za tein enoglasno trikratni »živijo« milemu cesarju Francu Jožffu, cesarici Elizabeti, i preljubima Hu lolfu i Štefaniji. Ni bilo navduŠeuja niti konca, niti kraja, da je marsikatero oko rosilo solze o neizrekljivem veselji. Po občnej veselici smo se pa zbrali v krčmi »Pri društvu«. Cesarska himna se je vrstila za cesarsko himno, a vmes so e opletali lepi narodni napevi i milo-čntne narodne pesmi. »Živijo« kiicov na presvetlega cesarja, na cesarico, na Ru-lolfa, na Štefanijo, na novorojeno nadvojvodinjo, ni bilo prenehanja. A mej tem so raz8vetljavali bengali tri boj nI i ne-■ rojne rakete izpred gospod Anton Po-■ondč^ve hiše gretarske višine. Dragi čitatelj I to ti je bila radost, to veselje, to navdušenje, da se more le čutiti, ni- ■ D 1 N O S T. kakor pa ne popisati. RizSli smo se še le pozno t noči, sezaje si v roke i klicaje si drug druzami: Bog obrtni Avstrijo! Bog Živi milega cesarja! Bog živi Rudolfa i Štefanijo/ Bog Živi Slovence! Iz VaiovelJ. 2. septembra. Danes im-tmo veselja, radosti dan, skoraj tako, kakor takrat, ko obhajamo opasilo v dveti vasicib, v katerih imamo dve godbi in se brkinski mladina sredi vasi suče i brkinski fantje nas z narodnimi pesmicami rasveseljujejo. Brkin je rad vesel. Danes je dan veselja, a to veselje ni brez pelina in srčnih občutkov, kajti blaga duša, naš dušni i telesni prijatelj, jemlj« od nas slovo, čestiti, nam inili gospod Miha Suber, tukajšnji kaplan, po slavlja se, ter nas z jutrajšnjim dnevom zapusti, ker je prestavljen k Sv. Ivanu v tržaško okolico. Blagi dobrotnik priporoča nas v svojem govoru Bogu, opominja, naj se ljubimo mej soboj, i o vsakemu stanu priporoča eno čednost za ves čas živenja; zahvalo izreka nam vsem, posebno cerkvenim našim pevcem in njih vodji, g. Jakobu Petriču, podučitelju, ki je v malo mesecih dobro izvežbal naše pevce z;i cerkev i dom; priporoča, na| na tej poti, kolikor mogoče, napredujemo v slavo božjo i narodno čast. V našej kaplaniji vsi iz petih vasij od malega do velikega žalujemo za č ist. gosp. Miho Šubrom, da nas tako k malu zapusti; ko govori iz lece, teko nam solzice, ker živo s^ spominjamo, koliko je on storil v duševni i telesni naš prid, kako nas je podučeval, časnike i knjige našim zastonj posojeval. Štejemo si te iaj v dolžnost, da mu javno za vse nam storjene dobrote iz vsega srca presrčuo zahvalo izrekamo; Bog naj ga Živi in varuje povsod na vseli njegovih novih mestih. (Mnogo podpisovj Kobarid, 31. avgusta. Kakor bode uieuda čestite mu čitatelju zuauo. imeli smo v nedeljo, dne 26. avgusta, veselico, katera se je vršila skozi in skozi v najlepšem redu. Pele so se tri Sesni, govor in igra »Nemški ne znajo«, lavnemu občinstvu se je vse dopadalo, kar je tudi pri več prilikah pokazalo; samo igra »Nemški ne znajo« je bila ne katerim vnanjim osebam poper pod nos. Mej temi je moral niti menda tudi oni gospod, kateri je tako v hitrici skrpal oni dopisič v vašem cenjenem listu 29. p. m., da je v hitrici še marsikaj pozabil. Tudi temu gospodu torej je bila igra prava zaušnica. A zakaj ? — Kobaridski igralci, kakor tudi pevci, izvršili so vedno svojo nalogo v občo zadovoijnost poslušajočaga občinstva. V nedeljo pa tudi niso prvič nastopili! Kaj menite, da so torej prav v ntdcijo tako grozno »fuŠali«, kakor pravi g. dopisalček? O! menda da ne bo tako silno in tudi g. dopisalček ne misli tako hudo. — Se nekaj je, kar je dalo povod, da je omenjeni gospod pisal oniu par vrst. — On more biti osebeu sovraž nik neke gospine, ki je pri besedi pela ■alt« — ali kakor pravi gospod dopisalček, »tenor II«, — Jaz pravim, da so one gospiie prav lepo in z izobraženim altom {ele v as-dur in nikakor v u-dur ali -moli. Ne umejem, kako se morete vtikati v stvari, katera umete prav toliko, kolikor oni kuščarji, katere smo na,onem griču strašili z umeteljnimi ognji. Će uže kritikujete, kritikujte, kakor gre in uiora, nikakor pa, da bi vas vodila k temu strast ali sovraštvo. Kritika je zdrava in dobra, ako je na pravem mestu, — a da pride iz boljega peresa, nego-li je vaše ali pa da vi samo nekoliko bolje pomislite. — G. k. uradnikom je bila igra res »poper pod nos«, kajti gledali so tako čudno, da se nam je srce smijalo. Prav je! G« niso krivi, kaj bi se neki nad tem jezili, veselite se in poskakujte od vesolja radi vtiska, ki ga je napravila ti igra. Tudi so se nekateri gospodje izrazili, da je bila baje neka demonstracija. Za božjo voljo, kaj vam pride še ju uui! — Kobaridci ne trebamo demonširacij, osobito takih ne. ako bi pa hoteli, znamo te gospode nže na kak drug način »po-demonštrirati«. — Ćestitemu čitatelju naj povem, da teh oseb ni v Kobaridu. Po besedi je bil sijajen ples po I milim nebom, koer nam je svirala mlada tolminska godba. Za kratek čas njenega delovanja mora se reči, da smo bili dosti zadovoljni z njo. Če rečem, da je bilo dohodkov okroglih 1.20 gld., povem uže, kolika je bila udeležba. Kobaridci smo srčno želeli, da bi dosegli z to »prvo besedo« nekaj »edinosti« mej Kobaridci in Tolminci. Zalibog, da se kaže silno malo vspeha. 01 nekod sem čul, da se Tolminci čutijo razžaljene radi igre, a mej igro sem videl le vesele tolminske obraze; gospodov, ki mej nami Živ6, ki jedo naš kruh, ki bi morali nam služiti — to se ve, da ne omenjam. Tolminci, Kobaridci, Bolčanil zj.jdi-nite se, ne uklanjajte se tujemu jarmu, bodite trdneji od skale, in zagotovim vas, da se očisti mej nami, kar J« še otmde-ževanega, in z igotovljena vam je prihodnosti uiileja doba. Ziviot Resnicoljub št. 2. iS Belca 3. septembra. Veseli dogodek v prevzvišenej cesar-skej hiši se je naznanil tudi pri nas včeraj popoludne z 21 kratnim strelom iz moi-na rje v in pritrkovanjem zvonov. Občinstvo je bilo radi tega veselo in navdušeno in slehernemu je bila videti prava in pre-srčna zadovoijnost. Zvečer je bila napovedana splošna razsvitljava trga, katera je prav lepo in krasno izpadla. Mej tem je bila krasna hakljada z godbo inscenirana po tukajšnjem veteranskem društvu, tej so se pridružili čitalničarji s plamenicami in ogromno ljudstva jo je spremljalo. Pred c. k. poslopjem in županstvom je bila navdušena ovacija in »živio«-klici na visoka roditelja in novorojenej vojvo-dinji in na preslavno vladajočo cesarsko hišo so doneli, da je bito veselje. Danes zjutraj ob 9. uri je bila v farnej cerkvi slovesna sv. maSa s »Te Deum«, te so se vdeležili: županstva, c. k. uradniki, Šolska mladež, društva in mnogo pobožnega občinstva. Nebeški blagoslov naj lije na novorojeno vojvodi njo in vso cesarsko hišo in Avstrijo, to je gorka želja vsacega patrijota. Se n?kaj moram omeniti. Napovedana razsvitljava je bila razven stanovanja g. R .. . . splošna. Ne vem, kako da je g. R. pozabil razsvetliti; ne vem pa tudi. kako se to z njegovim patrijotizmom ujema, nevolja občinstva radi tega je bila očividna. Iz Podgrada 5. septembra. Povodom veselega dogodka v cesarske) hiši bila je včeraj svečana maša. Vračajoči se veterani imeli so, z godbo na čelu, slovesen vhod v vas. Mnogo zastav, sloven skih, cesarskih i avstrijskih bilo je razobešenih. Bralno društvo zbralo je zvečer vse svoje člane pri »tihem večeru«, ki pa ni bil tih, ker so vsako napitnico naznanjali trikratni streli iz malih to-pičev. Hišo so lepšale mnoge zastave i transparenti. Bila je tu zastopana veČina uradništva, vojništva, bližnja duhovščina, učiteljstva i občanstvo, — vse v najlepšej slogi. V »Concordiji« bil je ples. V »Con-cordiji?« bodete začudeni prašali. Da. »Goncordijo« imamo tudi tu; rodila se je v zadnjem času. Potrebna je toliko, ako smem primerjati muho slonu, kolikor dni. štvo »Avstria« Trstu. V bistvu bi se našel pa razloček. Iz baselske občine 2. sept. Poljski pridelek nam je pred nekoliko Časa obečal mnogo dobička. A naš do-idček in veselje je splavalo po vodi. Od prevelike t>u8e nam je po nekaterih krajih zgorelo vse. Zato mi vsi tresoči pričakujemo velike lakote, morebiti še večje, nego je bila pred nekoliko leti. Sedaj moramo uže početi misliti, kako se previdimo v tem žalostnem Času. — Morda bodemo tudi letos prosili minlsteistvo podpore kakih 50.000 gld., kakor prejšnje leto. Ako pa nam jo dajo, pripravi-li se v nič kakor prva? Kaj pa bodo delali v tem žalostnem ča-u nali občinski poglavarji? Dragi občlnarji! Moramo vsaj enkrat odpreti oči, jih moruno na ta način odpreti, da se ne pokopamo, kakor prejšnja leta. Zdramimo se iz predolzega spanja, ker bliža se nova volitev občinskega glavarja. A moramo paziti, da si izvolimo moža, koji ima mož gani v glavi in v prsih srce, koji bode delal za občno blagostanje, ne pa za svoj žep. Pazimo dobro, kaj delamo, zakaj po toči ni treba zvoniti. — A še nekaj se moram potožiti našim bratom Slovanom in s tem ne bodem, tako mislim, uič grajal našega župana. Prosili smo moža uže več let, naj bi nam dal račun, pa še sedaj ne vidimo nič. — Kaj to pomenja? Pomenja, da ga noče, ne more, ali pa se ga boji dati. iS Poddrage na Vipavskem, 8. avg. V velecenjenim listu »Edino&t« od dne 25. avgnsta t. 1., Št. 68, bilo je čitati neki dopis iz Poddrage, v katerem gosp. dopisnih, skoraj bi rekel, po vsem neresnično piše. Zategadel, da svet zve, da ni tako. kakor g. dopisnik piše, štejem si v dolžnost, dopis nekoliko pojasniti in v obrambo zadetih strank besedico spregovoriti. Gosp. dopisnik piše, da naši kmetje nemajo nikakoišnega veselja za narodno stvar, da-si tudi so bili prvi, ki so napravili »čitalnico«, katera je več let izvrstno napredovala, tako, da smo bili v izgled drugim občinam. — In vse to zarad Blabih letin. Žalostna resnica je, ka-terej moramo pritrditi, da nas slabe letine uŽe več let tarejo, a da bi naši kmetovalci, narodnjaki v pravem pomenu besede, zaradi teh ljubezen do narodnosti zgubili, ne morem in ne smem priznati, kajti naši občani, z malo izjemo nezavednih svoje narodnosti, zmiraj bo se in povsod vrle narodnjake kazali in niso svojega narodnega prepričanja za iškar-jotove groše na prodaj imeli. Tudi »čitalnica« naša ni še tako na slabem, da bi svojemu pravemu namenu ne zadostovala, čeprav se z igrami, plesi in enakim razveseljevanjem ne producira. Ona ima skoraj vse slovenske časopise naročene, zraven veliko knjigarnico, knjig raznega zapopadka, s katerimi daje svojim društvenikom veliko zanimivega in koristnega berila v razpolaganje za kra- tek čas in izobraževanje o vseh zadevah. Obžalovati je le to, da bolj premožni kmetovalci prekoristn^ »čitalnice« naše ne podpirajo. Dalje piše gosp. dopisnik, da je imela naša občina v zadnjih 25 letib, vilic slabih letin, velikanske troške ca napravo novega zvonika, novega šolskega poslopja, novih prekrasnih zvonov in le marsikaj druzega. Vse to se je res storilo, toda ne prisiljeno, ampak s prostovoljno veliko požrtvovalnostjo neomabljivih občanov, kateri so neizogibno potrebo imenovanih naprav in njenib koristi sploh spoznali. Tudi zidanje novega »fzrovŽa«, katero se k malo dovrSi, ne bode tako po-gubonosno, kakor nam g. dopisnik predočuje; kajti nikdo izmej občanov ni Še iz svojega lastnega žepa, dasiprav je »fa-rovž« skoraj po vsem končan, dal niti enega novca za najmanjšo stvar, in ne bode tudi za primanjkljaj veliko skladati treba. In ta primanjkljaj, ki nastane, nam ni,bil ob začetku znan ; kajti ob začetku omenjenega dela se je mislilo farovž le predelati in nekoliko dozidati, katero delo še toliko bi ne bilo stalo, kolikor je bilo zato namenjenega denarja v zalogi. Ko se je pa pri podiranju starega zidovja videlo, da ie vse za nič, zato se je na splošno voljo občanov do tal podrlo staro zidovje in se je čisto z novega »farovž« sezidal. Trditev g. dopisnika, da je to naredba preč. gosp. St. Vidskega, ni resnična, kar hočemo v kratkih potezah dokazati. Naša občina je lansko leto z višjim privoljenjem prodala drevja iz občinskega gojzda za 1300 gld., kateri znesek je občinski odbor pri svojej seji sklenol v to obrnoti, da se zelo potrebno, uže davno na dnevnem redu stoječe delo novega fa-rovža prične. Tedaj je prostovoljna požrtovalnost naših občanov, kateri so se neprisiljeno dela popnjeli, ne pa naredba preč. gosp župnika St. Vidskega, o katerem bi se moralo drugače soditi, ker prav g. župnik je našej občini tako naklonjen, da ni bil nobeden njegovih prednikov tako. Dobil nam je tudi podpore za farovž in zvonik blizo 450 gld. Domače in razne vesti. PresvAtU cesar je podaril iup-nijskemu predstojništvu v Bokinskej Bistrici za zgradbo cerkve 500 gld.; po toči m nevihti julija meseca poškodovanim prebivalcem Velikej in Afalej Bukvici v Šotah in Harijah (občina Drnovo) 400 gld.; občini Mozel (Mosel) v Kočevjl 200 gld. za notranjo opravo neke kapelice in za razširjenje šole; občini Kneiak za troške vodovoda 100 gld. in podobčini Dvorska Vas (Hoflern) 50 gld. za gasilno orodje. Tržaške no vesli. * Trie t ter Zeitung« je torej vendar resnično prišla v v druge roke; od včeraj naprej ni več dr. Dorn voditelj in lastnik tega lista, ampak nek Hugon pl. Košcielskl, rodoma Poljak. — spremembo osobe spremenil se je uekda tudi zadrlaj tega lista. Sicer pa bomo videli. »Cittadino« in »Alabarda« sta si hudo v laseh, Škandal je uže velikansk; psu-jejo se z lumpt, sleparji itd., in kakor de-nes povzamemo »Cittadinu«, bode zadnje dejanje tega prepira pred sodnijo. — Ker pa je »Alabarda« postala stranišče »L* In-dipendente«-ja, zato se ji bode najbrže prepovedala prodaja po trafikah, — tako vsaj se govori po mestu. Tatvine. V sredo po noči so vdrli tatovi v hišo št. 9 v ulici »Barriera vecchia« in so ukradli več kokoši in obleke. — Tudi v »Gorsia Stadion« so tatje vlomili v magazin v hiši št. 27, pa niso mogli nič odnesti. — Ne kej gospej so v ulici »Ghiaccera« tatje vlomili v stanovanje in jej pokradli za 90 gld. zlatenine. Samomor. C. k. uradni sluga v pokoji, Ivan Trevisani, je skočil v četrtek v morje pri Miramaiu; vrtnar grada gaje izvlekel iz morja uže mrtvega. Mizerija je uzrok. — Umoril se je v četrtek tudi nek Bojovith, v Trstu čislana osoba, v svojem stanovanji. — Po n« kej statistiki pride v Parizu na vsak milijon prebivalcev 402 samomorilcev, v Stockholmu 354. na Dunaju 287, v Briselju 271, v Draž-daniti 240, v Peterburgu 206. v Florenci 180, v Berlinu 170, v Novem Yorku 144, v Londonu le 87 in v Rimu le 74. — A v Trstu, kolikor mi opazujemo, pride letos uže na 100.000 prebivalcev najmanj 50 samomorilcev j torej na 1 milijon 500. ali blizo 100 več, nego v Parizu, kder je največja demoralizacija. Lep napredek! Tržaike Sole, ljudske in srednje, toliko mestne, kolikor državne, odpro se 15. t. m. Porotna sodnlja je obsodila Henrika Waage, trg. pomočnika iz Toplic na Češkem na 8 mescev, in Jurja Petro-zopulo u Libarzi na Grškem na 18 mescev teške ječe, ker je prvi vkradel svojemu gospodarja, firmi F. Parisi raznega bla^a za čez 900 gld. drugI pa prvemu žakelj držal, to je prodajal vkradeno blago. Denes v Bazovico I Kakor uže znano prirec ijo rodoljubi v Bazovici denes veliko veselico, kamor »frči dene« tudi naš »Sokol«; upati je po velikih pripr avah, da bode res velika i sijijna veselica. Torej denes popoludne v Bazovico 1 Kove poiine fcraatlntce so se odprle v Draguči, Plominu. v Mahnem polju, v Lovreču, v Selvi in Kljanah na Primorskem. t Zle I v De vin v nedeljo 9. t. m. osnuje društvo parmka »Stramare«. Cena ti j a in nazaj le 1 gld. — Odlaz točno ob 31/* popoludne, povrat ob 8. zvečer. Izle-tovci si bodo mogli ogledati tudi znamenit devinski grad. Iz Vodnjana pišejo »Naši Slogi« : Seljaci sudbenoga kotara vodnjanskega tu Že nam se, da kod tamošnjega suda nema osobe, koja bi znala sa hrvatskim pučanstvom govoriti hrvatski, te jadikuju za o Ua/.kom velevriednoga sudca Trnovca. Tako se je dogodilo početkom prošloga mjeseca, da je bio saslušan Ive Jakšetić, komu su dva zločinca otela silom tri forinta, nu dotični adjunkt nepoznavajući hrvatskoga jezika, tražio je okolo po sudu čovjeka, koji bi mu bio tumačem. Našao je ipak čovjeka, koji je adjunktu prevadjao na talijanski or.o šio je Jakšetić hrvatski govorio. Nu pitamo mi, gdje je tu garancija, da je taj Čovjek dobro prevadjao na talijanski ono, što je Jakšetić govorio? Je-li će još dugo trajati to stanje, da nebude sudac poznavao jezika, koji se govori u cielom sudbenim kotaru? Nećemo se dalje tužiti, nego jedino želimo, da bude u kratko imenovan c. k. kotarski sudac, vriedan zamjenik g. Trnovca. — Još nješta. Vodnjanski iri-dentaši nisu htjeli, da prodje prošli mjesec a da nedaju kakva znaka od sebe. Bacili su pred stanom čovjeka našega roda, dr. Stanića, jednu petardu, da pokažu svoju djedovsku ugladjeuost i razbojničko oruj(je, kojim su vikli vojevati I Vojakom* v Ljubljani koncertri-ranim, zaukazala se je pripravljenost za odhod (marschbereitschult). Zaradi tega ne bode na tri dni odločenega manevra proti Logatcu, zaradi tega se reservisti, ki so dokončali vaje, niso odpustili domov, temveč morajo čakati nadaljnega povelja. Vojaki, ki so sedaj v Ljubljani, odmeujeniso neki na Hrvatsko, zlasti v Zagreb in okolico. Denadnjemu lista je priložen kratek izpisek iz računskih sklepov in iz opravjlskega poročila za 14. opravno leto ban „fllavtje*'. Ml to poročilo posebno priporočamo našim Čitateljem, ker iz njega razvidijo, kako i/.vrstno napreduje ta slovenski zavod, pri katerem bi moral biti zavarovan vsak Slovenec, nameuto da ali ni zavarovan, ali pa je zavarovan pri tujih italijanskih in nemških zavodih. t Ivan Turgenjev, ruski romanopisac, umrl je v 65 letu v Parizu. Ivan Sergije-vič je bil ieden največjih ruskih pesnikov. Delal je skoraj do poslednjega Časa. Nič manj kakor poet, je on tudi kakor pa-trijot občudovanja vreden. Njegovi romani najbolje karakterizujejo rusko ljudstvo, in ker so pisani v prekrasnej prozi, obudili so občudovanje vsega sveta, čemur je dokaz to, da so prestavljeni skoraj v vse evropske jezike. Rodil se je 1. 1818 v Orlu; prve študije izvršil je v Moskvi, stopil leta 1833 prav tamka) na univerzo, študiral pozneje v Petrogradu in leta 1838 tudi v Berolinu. Zadnji Čas je živel največ v Parizu. K najboljšim njegovim proizvodom seštejejo: »ParaŠa« (1843;, »Pogovor« (1848), »lovčev dnevnik« (1852), »oče in mati« (roman 1862), Nov (1872); roman »Rudin« Turgenjeva smo tudi mi prinesli v našem listu in se pri nas dobiva v posebnej izdaji. Slovanstvo žaluje na grobu tacega duševnega velikana. Dražbe. V Trste, posestvo Ivana Sedmak iz Ro-cola, cena gld. 1335, dne 1. oktobra in 3. novembra. — V Tržiču, posestvo Lucijo Soranz rojena Buzzin iz Vmiljana, cena gld 574, dne 27. oktobra. — V Kobaridu, posestvo Andreja Hrast iz Žage, cena gld. 1510, dne 27. septembra in 26. oktobra. — V Tolminu, posestvo Mihaela Kozoroh iz Koritnice, cena gld. 175, dne 1. oktobra in 2. novembra. — Tolminu, hiša in posestvo Antoi a Rutar iz Cigina cena gld. 948, dne 1. oktobra in 2. novembra. — V Go-rioi, posestvo Jožefa Vodopivitz iz Dornberga, cena gld. 2318, dne 20 sept., 20. oktobra in 20. novembra. — V Sežani, posestvo Jožefa UrŠiŠ iz Krajnevasi, cena gld. 1000, dne 21. sept., 28 oktobra in 23. novembra. — V Sežani, posestvo Ivana Gec iz Ponikve, cena gld. 3179, dne 24. sept., 24. oktobra in 26. novembra. — V Sežani, posestvo Ant. Bernetič vulgo Tomazinčtč iz Rodika, cena gld. 1392, dne 24. sept., 26. oktobra in 26 novembra. — V Sežani, posestvo Jožefa Skrmjur iz Merč, cena gld. 338, dne 24. septembra, 24. oktobra in 26. novembra. - V Tr»tu, posestva pok. Tereze Spadon iz Skednja cena gld. 55,353.24, dne 17. septembra. Izkaz izžrebanih številk pri loteriji skupil Notranjske alavnostl v korist "Narodnemu domu« v 2. dan septembra 1883. Izžrebane so bile te le Številke : «3, 246, 707, 719, 1113, 1068, 1254, 1568, 1613, 1694, 2482, 2485, 2694, 2878, 3273, 3717, 3796, 4160, 4187, 4252, 4367, 4394, 1528, 4f)54, 5044. 5352, 5764. 5912. 6015, 6056, 6948, 7168, 7608 7770, 7785, 7797, 7836, 9113, 9306, 9327, 9363, 9542, 9595, 9611, 9633, 9739, 9843, 9865, 8367, 10218, 10268, 10392, 10686, 10649, EDINOST. 10883, 10386, 11045, 11151,11159, 11180 11417, 11541, 11976, 11983, 12012 12171, 12281, 12334, 12537, 12549, 12580, 13209, 13440, 13453, 1J956, 14242, 14270, 14345, 14391 14444. 14561, 14777, 14869, 14951, 14966. 15120, 15241, 15634, 15652. 15653, 16301, 16523, 16577, 16584, 16913, 17U97, 17207, 17223, 17453. 17865. Dobitki za katere se ne oglasi dobitelj do 20. t m , zapadejo v konst -Narodnega doma«. — Ako je kedo v Trstu zadel kako št vilko, se lehko tudi pri nas oglasi, da mu povemo, kaj jc dobil in pišemo po dobitek na pravo mesto. Tržno |M»r«»*ilo. Kava — Tendenca za više cene, kupčija živahna. Prodalo se je te dni 5500 vreč Rio po 42 do 5S gld., 1000 vreč San-tos po 57 .lo 62 gld., Java velja 70 do 78 gld., Gevlon plant 92 do 135 gld. Sladkor — malo kupčije po nižjih cenah. — Prodalo se je 3000 vreč Pile po 297, do 31 gld. Sadje. — Prišle so uže nove fige. Vsled poročil, da na Grškem vsled prego-stega deževja trpi grozdje, so cene opaše in rozin poskočile. Pomerančp, limoni 2 do 8 gld., mandlji 105 do 114 gld., fige nove 22 do 23 gld., opaša 22 do 24 gld., Sultani na 35 do 38 gld. Olje — v najboljšem obrajtu; cene nespremenjene. Petrolje — stane denes uže gld. 10'/, in je tendenca jako trdna, Seno — gld. 1.10 do gl I. 1.40. Borano porodilo. Tendenca je postala boljša, vzdignoli so se zopet kurzi vseh državnih papirje v. UunaiNka lM»r*a dne 7. septembra. Enotni drž. dolg v bankovcih 77 gld. 85 kr. Enotni drž. dolg v srebru *8 » 30 » Zlata renta......99 » 45 » 5% avst. renta .... 93 • 05 • Delnice narodne banke . 835 » — ■ Kreditne delnice .... 288 • — « London 10 lir sterlin . .120 » 05 ■ Napoleon * .... 9 » 61'/,« Alojzij Majer-jeva trgovina piva v stekle* nicali v Ljubljani priporoča izverstno ex-portno marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-zlcr-jevv zabojih po 25 in tiO steklcnic. Garantira se šest mesečna obstojnost tega piva. 24 1 Razpis službe. Razpisana je služba uradnika delal skega podpornega društva. — Pogoji s-morejo p..izvedeli pri pr dsednlŠtvu, katero prejemlie prošnje do 20. t. 01. Trst 6. septembra 1883. Odbor delalskega podpornega društva. j* Dreselit 24. avgusta na Corso st. 30. v tretje nadstropje. Priporoči posebno 7a bolezni maternice, začetek jetike, ali za bolezni, z;i katere imena «ami bolni ne znajo. Zdravi vsak dan zjutraj od 8 lo 10 ure in popoludne o i 2 do 4 ure. 4-2 Portlandski in Romanski najboljše vrste i po zmernih oenah renomirane tovarne v Trbovljah (Trifail). Zastop in zaloga pri Schnabl & G. Via Carinila 19. 12-5 Zaloga cevi, poljedelskih strojev, se-salk (pump) mašinsko olje, jermene itd. Stiskalnice :a vino Dijakom! V solidnej slovenske) družini dobita 2 dijaka stanovanje in mano po jako ugodnej c.eni. — Oglasiti se je v novej tiskarni Via Torrente St2 i— St 313 o. š. s. Razglas. Dne 15. (petnajst) septembra 1883 od 9 do 11 ure predpoldne se bode pri županstvu v Dutovljah poprava tamkaj Snega šolskega poslopja cenjena na 428 gld. 60 nove. po javni dražbi oddala. Naris, preračun stroškov in dražbeni pogoji se zamorejo viditi pri županstvu v Dutovljah in pri c. k. oivTajnerau glavarstvu v Sežani. C. k. okrajni šolski svet v Sežani dne 6. septembra 1883. najnovejša sisteme, trebajole malo prostora, odtinkujejo s podvojeno hitrostjo, nego poprešnje stiskalnice; so jako ročne, trdne in za trajnost napravljene 10—9 (Prešanje.) se izdelujejo v vsih velikostih za pn- vatne, kakor tndi za veće producente, kakor posebnost. Poroštvo, spričevala nad 1(01 ti je odianih tiskalnic. Narise in cenike na vsako prašanje brezplačno in franko. Grozdne mline, najnovejše konst'ukcije^Naročbe 0 pravem času zaželene. Pil. MAYFAHTH <£ Comp. ^/SJEffiSTrff Telegram iz Ogerskega! Zaradi smrti zastonj -m navijajo se brez ključa, z mehanično pripravo za kazala, z ploŠnato šipo, kazallšem iz emaila in kazali za sekunde, reguliranih na sekundo, najizvrstnejša ura sveta. Cena s krasno verižico vred le gl. 8.30 250 srebrnih remontoir ur iz teškega 13 letnega srebra, potrjenega po c, d M Jl^^A^il^ x . „ k uradu za punciranje, navija se brez ključa, I [V /l 1 z mehanično pripravo za kazala, plošnato šipo, | y V?* I emailirano ka/ališče in s kazalom za sekunde 9 reguliranih na minuto, najizvrstnejša ura Lastnik ene najvećih trgovin z urami je sveta. Poprej gld. 25, zdaj za smeSno ceno od nedavno umrl in je v svojej oporoki svojim O'^ 13. dedičem dal strogo povelje, da porabijo po Da vse ure gredo natanjčno, kretnine in nepokretnine na svojo korist, mej jamčim 5 let. tem ko so primorani v proti ognju sigumei kasi shranjenih 1470 žepnih ur proti plačilu srebrnega pokrova, potem troškov za reguli-ranie in močno pozlačene verižice iz double-zlata oarovati, da bode tako vsakemu prilika dana, da se preskrbi s prefmo . ____ regulirano žepno uro glavne vrste, in ker ie^ rabi le dedič in v njem je bila- ta-le prava uže samo srebrno pokrovo. izvrstno reguli-1 zlatenlna Vaa zlatenlna je poakuSena po c k. ranje in veriga iz doubie-zlata skoro toliko uradu za punciranje in okraiena t ponarejenimi staia, kolikor se zdaj praša za celo uro, le v j žlahtnimi kameni In briljanti. -__t i____: :__s. • :_______. NAZNANILO. 24. avgusta 1883 našlo se je tajno predaloe v omari za blago, katerega Sejm v Tolminu za živino, poljske pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodje, sta-eunsko blago i. t. d. drži se na Sv. Matevža dan 21. septembra in na Sv. Jurija dan 23. aprila vsako leto. Županstvo v Tolminu 1. sept. 1883. Štev. 50. Razglas. Podpisani cestni odbor daje mitnico, postavljeno ob ekladovnej cesti Škofije-Lokev-Baiovica po jav ej dražbi, katera bode v 10. dan septembra meseca t. 1. v Lokvi (Corgnale), v najem od 16. septembra 1880 do 30. junija 18^5. Klicna cena je 800 gld. za eno leto. Dražbeni pogoji ogledajo se labko pri podpisanem cestnem odboru. Cestni odbor Sežanski dne 21. av»usta 1883 3—3 Načelnik. Naznanilo. Ponižno podpisani si jemlje Čast javiti slavnemu p. n. naslovljenemu občinstvu. da bode s t. septembrom odprl novo pekarno na kolodvorskem trgu (Piazza aella Stazione) tik Kalbtrove hiše, kder se bode delal kruli vsih baz po dunajskej šegi, svež vsako uro dnevu. Naznanja tudi, da bode drž d različne pijače za hlajenje, potem razne likerje, desertna vina, in pivo V boteljah iz imenitnih pivovarn PUno. Steinfeld in Budvveis. Priporoča se tudi za pekarijska dela vsake vrste zasebnikov, katera bode izvrševal z vso natanjč-noBljo in hitrostjo. —3 Anton Schurk. svojo lastno korist, ako naroči kolikor prej in kolikor več ur mogoče, ker je gotovo, da bode mala zaloga k malo pošla. Sfc spoštovanjem Dediči Te-le ure so v zalogi: 509 komadov žepnih ur na ollinder iz najfinejšega francoskega double-zlata, ali pa močno posrebrnenega nikla, fino graviranih n giljoširanih, z močno pozlačeno verižico, zlata fasona, lino na minuto repasiranih Vse skupaj le gld 4.60; iste iz pravega 13lotnega srebra po c. k. uradu za punciranje poskuša ne in močno pozlačene le gld 6 50. Iste ure na cilinder iz teSkega, pravesra 14 karatnega zlata po c k. uradu za punciranje poskušane. poprej gl. 45 , zdaj pa za smešno ceno od le gl. 16. 356 ur na aidro iz najfinejšega francoskega double-zlata, ali močno posrebrnenega nikla fino graviranih in giloŠiranih, na 15 pravih rubinov, z natanjč-nim strojem, kazali za sekunde in krasno ve-riŽico, fino repasiranih le al. 7 — Iste ure na sidro (anker) iz težkega 13 lotnega srebra, po-skušenih po c. k. uradu za punciranje in močno pozlačenih le II gl. 275 Waihlngthonskih remontoir ur tz močno posrebrnenega nikla ali double-zlata, Vsi kamni imajo vsled izvrstnega brušenja lepšo svitlobo, nego pravi In je ta resnica bila potrjena uŽe po stoterih zlataijih in strokovnjakih, kateri so te čuda videli in tudi nakupili 217 pratanov Iz pravega zlata, t ponarejenimi briljanti; v vseh velikostih, pravo 6 karatno zlato in finej baržunovej škatljici, komad le gld. 3.75. 184 parov uhanov Iz briljantov ali gumbio, iz 6 karatnega pravega zlata s krasnimi briljanti v finej baržunovej škatljici, par le gld. 3.75. 222 parov uhanov Iz pravega zlata punciranega na 6 karatov z najlepšimi koralami, sč škatljico le gld. 1.50 par 164 medaljonov iz močnega, pravetra 1M lotnega srebra, po skušenega po c. k uradu za punciranje vsak komad druge krasne oblike, graviranih in emai liranih, razen tega tudi močno pozlačenih, ko-mad le gld. 3.60. Iste iz. francoskega double-zlata s ponarejenimi briljanti le gld. 2 50. Naročbe po pošti, kakor tudi teleprafične, katere se izvršujejo proti povzetju, ali pred-pošiljatvi dotičnega zneska, naj se pošiljajo na IGUSTAZ BOROW, Pttsty6n na Ogerskem. 3—1 Vizitnioe izdeluje po jako n'zkej ceni nova tiskarna via Torrente St. 2. Na vse uretilvalCB Avstro-OorskB. Nujni oklic! Zarad podedovalne razdelitve so dediči 121 let obstoječe trgovske hiše Ivan Karol Kunzschmidt v seji dne 1. junija t 1. 'kle-noli, da dajo v naj«-m dosedanja prostore s 1 novembra 1883 in prodajo vse v zalogi nahajajoče se razno blago po ceni, kar stanejo le surovine dotičnih izdelkov, to-roj skoro Kanton j, da bodo le mogli prostore spramiti do 1. novembra. To le blago je še v zalogi: 4500 ženskih košulj iz najfinejšega angleškega Sifona s pravimi švicarskimi vezenimi ušitki, resnično umetne ve-zarije, po gld. 1.50 komad in gld. 16.50 tucat. 1500 ženskih nočnih korsetov prav iste baže, prav dolgih in po vsej dolžini všltimi švicarskimi vezeninami, naje-legantnejše napravljenih, prava krasota za vsako damo, komad gld. 150, tucat po gld. 16.50. 5600 spodnjih kitelj iz najfinejšega naravnega platna, okrašenih sč švicarskimi svilnatimi portami po gld. 1 40 komad gld. 15»50 tucat. — Iste iz rudečeea kretona, komad gl. 1.50, tucat gl 1H.50. 3560 moških kušulj iz najfinejšeea angleškega Sifona, čveterojebnata prsa, gladka ali vezljana različnih mer okolo vratu, po gld. 1.50 komad, ali gld. 16.50 tucat. Košulje za gospode po najnovejšem kroju in pariški fasoni 1 imajo na jezičku c k orel in nadpis «k. k. auschl priv. Pat*nt» krasota za vsacega, stanejo le gld. 180, tucat gld. 19. 1500 tucatov pregrinjalnih garnitur iz da-masta z vtekanimi slikami cvetic Itd obstoječih iz prta in 12 tavajolov po gld. 2.85, neobhodno potrebno za vsako hišo, po neizrečeno nizkej ceni. 2000 turških brisalnic, vsak komad posebej denjen, z rudečimi dolgimi franŽami, prekrasno blago, tucat gld 3.75 2000 velikih Ženskih fačolov za čez rame iz najfineje berolinske volne z dok'iml franžami v raznih barvah, kakor belih, rujavih, drapanih, kariranih, turških, komad gld 1 20, tucat 12.50. 400 pled-ov za potovanje najtežje baže, jako velikih, najfinejših z temnim robcem in bogatimi franžami, kaieri so rabljivl kot najlepša obleka še cel6 po 20 letnej rabi, 1. vrste poprej gld. 15, zdaj le gld. 5 85, 2. vrste poprej gld. 12, zdaj le gld. 4.85 komad 400 preštepanih odej (koltrov) v perzijskih in lndiških barvah in slikah, z volneno podstavo gld. 3 komad. Odeje iz najfinejšega volnenega atlasa, kompletne za največo posteljo, v vseh barvah: rudečie, modre, rumene, zelene itd. z najfinejšo volneno podstavo, poprej pld. 12, Zda) le gld. 6.*5 komad. — Odeje iz najfinejšega kašmira v vseh barvah, poprej gld. 10., ždaj le gld. 5.40 komad. 5000 tucatov prestralj iz dobrega teškega platna 2a vsako, še tako veliko posteljo komad gld. 1.35, tucat 15 350 garnitur francoskih pregrinjal obstoječih iz dveh posteljskih pogrinjal in enega pregrinjala Za mizo z kravatami iz barŽuna, krasno delo in stane vsa garnitura, to je vsi 3 komadi skupaj le gld. 7.50. Vsak odjemalec blaga v vrednosti najmanj gld. 15.— na enkrat dobi remu-neracijo, ali brezplačno eno Švicarsko uro iz francoskega pozlačenega brona Plastika Z dolgo verigo; za natančnost se jamjli 2 leti. Naročbe proti gotovem denaru (po poštnej nakaznici ali pa s povzetjem po c. k. pošti) je treba pošiljati na 3—g Erbschafts-Verwaltung Rabinowicz, Wien, II. Schiffamtsgasse Nr. 20- Lečniška tovarna hlepčkov (pasiilj) na purogon se stroji G-. PICCOLI-A, lekarničarju »k angelju« v Ljubljani na Dunajski cesti- Salicilni hlebčki proti kataru močijo in razstopijo sluz (sehleim), pomagajo proti kašlju, hripavosti, pljučnim, prsnim in vratnim bolestim, najboljše preservativno serdstvo proti Diphteritis. Skatlja 20 kr Sladčice iz gume Proti kašlJu in hripavosti. V Skatljah 10 kr. clnd^nn \rw clculnmro JtLh^Lo iz najčistejšega sladnega izlečka. lehko prebavljive, redivne, ustavljajoče kašelj, OI d 11 ^ 1 L. t^ 1L MdUlIl i;d I£IL/L/IVtl namočilne in uničujoče sluz, proti kašlju, hripavosti, in bolesti na pljučih, v prsih in v vratu. V ikatljah 10 kr. lilnli/^Li ■ rm Vzdržujejo redno prebavljenje, pospešujejo tek in so gotov pripomoček proti sla- meDUM IL I llclcl IIlllIlAcI. bosti želodca, želodčnemu krču itd. Neizogibljivo potrebni so tudi za kadilce, kakor tudi za elegantne dame. Škatlja 10 kr. lILik^l/i \rw Cnnl/minA Vsak hlebček zadržuje 0 05 Santonine. Edino in najboljše sredstvo preti glistami za IlIlMlUM \L OilIllUlIllll*. otroke in odraščene. I škatlja 10 kr,; 100 hlebčkov 70 kr , 1000 hlebčkov gld. 6.50. IIInh^L t r/ cnrlo Prijetnega okusa, krepčajo oslabeli 2elodec, pospešujejo prebavljenje, uničujejo preobilne kisline IlIClJL/KI 1L sUlItJ. prebavljavnih organov, i škatlja 10 kr. Hlebčki iz tamarillde, Prijetno' topilno in posebno po leti žejo gaseče zdravilo, akatljlca po 20 soldov. 20-14 _ Razprodajalci dobć odbitek (rabat). Naročila se izvršujejo nemudoma proti povzetju zneska. Lastnik, društvo • BLHNO^i1«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIĆ. Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.