CENA 240 din - Leto XL - št. 78 Kranj, torek, 6. oktobra 1987 GIASILO — SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO zanašati se na davidovskega duha, ne na goljatsko moč P KaJ drobcev iz govora dr. Matjaža Kmecla na letovanju slovenskih knjižničarjev na Bledu stran 3 referendumi za malenkosti Domala sleherni tovarniški časopis je pred koncem septembra prinesel uvodni članek z naslovom Pred referendumom. stran 4 HITIMO! PO SNEGU DIŠI ranj — Nadvse prijetno in za oči dopadljivo opozorilo na teden otroka so včeraj na Tito-em trgu pripravili predšolski otroci iz kranjskih vrtcev. Vzgojno-varstveni zavod Kranj je ^Pai z Zvezo kulturnih organizacij Kranj pripravil to likovno prireditev za vse dni tega *ona. Vsak dan se bo v oblikovanju gline preskušalo okoli 150 otrok. Otroci iz vrtca Tugo •drnar v Kranju pa so ob mednarodnem dnevu otroka dobili od svojega pokrovitelja, Iskre •bernetike, v dar medvedka, maskoto mesta Berlin, kjer je sedež Iskrinega poslovnega Partnerja, vzhodnonemške firme VEB Elektroinstalation. L. M., D. Z. — Foto: F. Perdan P^n Jelovice Prave ljudi smo odgnali Jeseniško gospodarstvo še nikdar doslej ni bilo tako na tleh in tako brez izhoda kot danes, saj se poleg velike železarske izgube pojavljajo novi izgubarji. Enajstim temeljnim organizacijam, od kovinske predelave do turizma, se pridružuje še šest, tako da bo jutri likvidna jeseniška tovarna že prava bela vrana. Vsi morajo vzeti izgubo na svoja pleča in so s I plačami prvič pod slovenskim povprečjem. Za-3 radi porazne bilance že trpita zdravstvo in šol-| stvo, ki prejemata nove in nove prošnje za rj oprostitev prispevkov, da ne govorimo o tem, l kako siromašno že živi 4.300 delavcev iz pod je -I tij z nizkimi plačami. j Poleg nelikvidne črne metalurgije, ki ustvar-• ja 60 odstotkov družbenega občinskega proizvoda, nekatera podjetja zaradi stare tehnologi-. je in nerentabilne proizvodnje pobirajo stečaji in likvidacije, ukinja se proizvodnja in sprejemajo ukrepi družbenega varstva. Druga podjetja pa še upajo, da bodo nekako preživotarila pod plaščem ugodnejših sistemskih rešitev in družbene naklonjenosti. Jeseniški delavci nikakor niso bolj leni, le predolgo so preveč malodušno prenašali, da so vsemogočne vodilne strukture vnemarno dopuščale staro proizvodnjo, bile gluhe za inventivne pobude in samovšečno črpale na neki tradiciji, ki se je zdaj razblinila kot milni mehurček. Nekateri strokovnjaki, raziskovalci denimo, so javno korajžno povedali, da so se naveličali slabe organizacije dela, nemogočih medsebojnih odnosov, raznih igračkanj s prekategorizacijami. .. Dali so slovo usodnemu stopicanju na mestu, saj je bila sleherna njihova nova ideja kot bob ob steno. Strokovnjaki, ki so na Jesenicah ostali, so tam le zato, ker imajo družine ali druge življenjske obveznosti. Uradna politika že leta vsevprek ugotavlja, da je kadrovska politika slaba. Cisto »navadni« Jeseničani so otopeli od vseh parol o kadrovski politiki in preprosto pravijo: »Veliko pravih ljudi smo odgnali. Jeseniška »kadrovska politika« se zato vsako jutro vozi z vlakom v Kranj in v Ljubljano.« D. Sedej odprt a Vrata t0v^ofia Loka, 5. oktobra - rjt Jelovica je letos stalo ^. iet- obenem pa mineva od obstoja lesne in-W na tem Področju. Taci t,.iVsako leto bodo delav- 1 letos praznovali dan Petek"« I)raznovanje bo Iboobio oktobra. Začelo se I jo d-, 2- uri s slavnostno so- Nliki Yskt^u svt'ta- °b tej lM\nJ ,bo Predsednik skup-Že Aik e škofJa Loka Jo- °dliko ht podelil državna Jel0vi^anJa osmim delavcem Matjg/^ direktor Jelovice ^Sfal vpin pu JublltJJne ^fthi Popestritev praz-Jelovi, bo Poskrbel oktet v a- \% vr!|ek bo tudi dan odpi-,Škofi; r Jeloviee v obratih v NojuLoki-Gorenji vasi, So-l»n (T\Preddvoru, Kranju skUpi^ rklJah. Organizirane n^JavitT Se moraJ° do četrtka v kadrovsko službo. Železniki, 3. oktobra — Minulo soboto so v Železnikih odprli nove prostore tovarne Tehtnica, ki izdeluje precizne tehtnice in drugo laboratorijsko opremo, posluje pa kot to/d ljubljanske Metalke. Razvoj tovarne in izgradnjo novih prostorov je opisal direktor Ivan I .a/nik, novo tovarno pa je slovesno odprl Krik Vrenko, predsednik republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, ki je ob tem dejal, da je Tehtnica organsko zrasla v svojem okolju, ima perspektiven proizvodni program in se zaveda, da ne gre brez sodelovanja z raziskovalnimi in znanstvenimi institucijami. Skratka, ima vse elemente razvoja, kakršnega je pri nas še premalo. Izrekel je priznanje vsem, ki v sedanjih razmerah kratkoročnih in pragmatičnih ukrepov gospodarske politike vendarle gledajo v bodočnost. Več o Tehtnici na 3. strani. M. V. Foto: G. Sinik Pionirska košarkarska ekipa Odeja iz Škofje Loke republiški prvak — Na letošnjem republiškem finalu v dvorani na Planini za pionirske ekipe v košarki so največ dosegle košarkarice Odeje iz Škofje Loke. Med številnimi ekipami, ki so se borile za republiški ekipni pionirski naslov, so v tekmi za prvo mesto premagale vrstnice Save Commercea iz Kranja. Tretje so bile košarkarice Marlesa iz Maribora, četrte pa igralke Šentvida. Loške košarkarice Odeje so že v prvi tekmi predtekmovanja premagale igralke Šentvida. (D. H.) — Foto: G. Šinik. Vse na športni strani. :: TEKSTILINDUS INFORMATIVNO PRODAJNI CENTER PREŠERNOVA 1- Tel. 25-168 Pričakujemo vas tednu otroka Prihodnost brez otrok (ljudi) Sr^cij V'V^'Viega tetina otroka V^skY K»b"njih « nas znova U^'rHnj1 naro^M' ki Je sPrico desetletjem je 30 ti- tlaravnSt0V še za8otavlJal° Valstv2° i)bnavljanje prebi-sv0j| f- Ženska je tedaj v &rečn ertlln> dobi rodila pov-Ni i 7 J? °<-roka. Danes jih Je v ''-število rojstev pa se ■ slabih sedmih letih VrW, lo za Pet tisoč, /.a 52 VSk° rok! ^ urn bl' du Je narod nu po-?rtne| rania, so laiki začeli *en.sk . ZoPer zaposlovanje n° 2or/'a8nali knzarsko voj-°b r^erxsplav' vendar je to Ija^ll^h vzrokih stara-»»iranja naroda *nje. Družba »Otrok v demografskih in mi-spodbuja k razmišljanju 0 slo-nizke rodnosti mt>nla na poti je brez prave prebivalstvene politike, ki bi zagotavljala razmere, v katere bi ljudje radi rodili otroke. Pustimo ob strani črnogledo grožnjo atomske vojne, grozljivo onesnaženje okolja, brezciljnost zaradi ekonomske krize, čeprav tudi ti vzroki niso nepomembni. Pomislimo na današnjo možnost mladih ljudi, da se zaposlijo, da si najdejo stanovanje in osnujejo osnovni standard, brez katerega si je bržkone neodgovorno ustvarjati družino. Pomislimo na to, da sta dva povprečna osebna dohodka dovolj le za življenje štiričlanske družine, in kdo si bo potem omišljal še tretjega otroka. Enoletni porodniški dopust in stoodstotno nadomestilo sta najbrž prvi spodbudi pri odločitvi za novega družinskega člana. A treba je misliti naprej: na vrtec (slednji zajemajo komaj polovico otrok), na kasnejše šolanje, otroštvo današnje generacije ne traja le do 15. leta, temveč pri večini šolajočih do 18. ali celo do 24., ves ta čas pa so ekonomsko odvisni od staršev. Sistem družbenih pomoči otrokom je sicer spodbudna stvar, toda zadnja leta zajema pretežno socialno ogrožene družine. Se leta 1975 je bilo v Sloveni- ji podeljenih 346.200 otroških dodatkov, lani le še 155.000. Da bi se rodilo več otrok, je premalo zgolj izpraševati vest slovenskim družinam, kje so njihove čustvene potrebe po potomstvu. Celostna populacijska politika, ki je v Sloveniji nimamo, bo morala zagotoviti razmere, v katere bodo ljudje pripravljeni roditi otroke. Zdaj v institucijah, ki se ukvarjajo z otroki, razmišljajo o kompenzacijskem dodatku za tretjega otroka (morda cenejšem vrtcu, brezplačni prehrani med šolanjem). Znana je tudi pobuda o porodniškem dopustu s pripadajočim nadomestilom tudi za brezposlene matere, kmetice in študentke. Potreben je pač splet takšnih okoliščin, ki bodo zagotavljale razvoj zdravemu in srečnemu otroku. D. Z. Žlebir ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Gorenjski glas se je iz kioskov preselil tudi na kranjske ulice. Zaenkrat se sicer Mladina pri mladem prodajalcu še bolje prodaja, toda kdove... — Foto: G. Sinik VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS KOMPAS LETALIŠČE 3RNIK TEL.:22-347 GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 6. OKTOBRAJ987, MARKO JENŠTERLE ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Izvoz za vsako ceno? V glasilu italijanskih komunistov L' Unita je pred kratkim izšel članek, ki našo državo spet prikazuje v nič kaj prijetni luči. Gre namreč za trditev, da Jugoslavija preko Trsta pošilja orožje v Irak. Ko je Delo to poročilo objavilo v skrajšani obliki in zraven namignilo, da bi bilo zelo zanimivo slišati tudi naše uradno stališče, je bilo seveda večini že vnaprej jasno, da sta možni le dve stvari. Prva, bolj verjetna, je ta, da bodo ustrezni vladni organi ta izziv enostavno preslišali. Druga pa je ta, da če bo že prišlo do odgovora, bo ta vsekakor zanikal vest. Do trenutka, ko nastaja ta zapis, se ni zgodilo še nič, pa moramo zato vest, tako kot vse podobne do zdaj, preverjati drugače. In sicer s primerjanjem nekaterih znanih dejstev, ki nas lahko pripeljajo do zanimivih zaključkov. Že dolgo je namreč znano, da sta Irak in Libija na vrhu lestvice naših dolžnikov. Malo verjetno je, da bi državi Jugoslaviji prepotreben denar dolgovali samo za opravljena gradbena dela. Pa tudi tu je še eno podvprašanje, kakšne objekte vsa leta gradimo v Iraku. Drugo zanimivo dejstvo je, da je članek v L' Unita izšel ravno v času, ko se je na obisku v Iraku mudil Nikola Ljubi-čič, on pa je bil še do pred kratkim na čelu naše vojske. Najmanj, kar zato lahko v tem trenutku sploh zahtevamo, je, da na javno in jasno postavljena vprašanja dobimo odgovore. Toda, dokler na našem notranjem področju vlada takšna anarhija, kot se je lepo pokazala v zadnjem času, imamo zelo malo upanja, da bi prišlo do podružbljanja zunanje politike. Če se je že podrl notranji gospodarski (predvsem pa finančni) ustroj države, bo res velika škoda, če se bodo nekoč zamajali tudi temelji naše zunanje politike in bo Jugoslavija stopila ob bok tistim državam, ki sicer verbalno ne skoparijo z zavzemanjem za temeljna načela politike neuvrščenosti, zaradi njihovih konkretnih potez pa bi jih mirno lahko uvrstili v enega od blokov. Pri nas zaenkrat res še ni sovjetskih ali ameriških vojaških svetovalcev, toda zaradi tega ni prav nič manj potrebno že zdaj opozoriti na škodo, ki bi nam jo povzročil izvoz vojaškega znanja ali opreme. S tem bi zapravili še tisti ugled, ki ga je pokojni predsednik dosegel na mednarodnem prizorišču. Notranjega smo tako ali tako že razvrednotili. Prireditev v novi dvorani — Vsako leto 14. oktobra se v krajevni skupnosti Godešič v škofjeloški občini spominjajo ustanovitve vaškega odbora OF. Letos praznujejo že devetič. Lani so za praznik odprli novo trgovino, minulo nedeljo pozno popoldne pa je bila svečana otvoritev dvorane in prenovljenih družbenih prostorov. Domačini so se po otvoritvi zbrali v dvorani na zabavni prireditvi. Ta teden bo v krajevni skupnosti tudi več drugih prireditev v okviru praznovanja. — A. Ž. Kulturni praznik v Tunjicah — Učenci osnovne šole, recitatorji in pevski zbor Lira iz Kamnika so v nedeljo popoldne obogatili kulturni praznik v Tunjicah. Pri osnovni šoli so namreč odkrili spomenik domačinu, umetnostnemu zgodovinarju dr. Francetu Steletu. Bogato in ustvarjalno življenjsko pot dr. Franceta Steleta, častnega občana občine Kamnik, je na slovesnosti orisal umetnostni zgodovinar dr. Fmilijan Ovc. Doprsni kip, delo akademskega kiparja Stojana Batiča, pa je odkril predsednik občinske konference socialistične zveze Kamnik Davorin Gregorič. — A. Z. Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Ix>ke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej žalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kulttfra), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja Loka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka p« pristojnem mnenju 421-1/72. ». Naročnina za II. polletje 1987 je 7.500 din Tržiško zdravstvo se duši v dolgovih Povečali bodo prispevno stopnjo Tržič, oktobra — Občinska zdravstvena skupnost Tržič je letošnje leto začela z 12 starimi milijardami dinarjev primanjkljaja. Da ni prikazovala izgub, so primanjkljaj začasno pokrili iz sredstev skupnega programa Medobčinske zdravstvene skupnosti Kranj. Do septembra pa je primanjkljaj narastel že na 30 starih milijard dinarjev. Če bi hoteli pokriti primanjkljaj samo za prvih pet mesecev letošnjega leta, pravijo v Občinski zdravstveni skupnosti Tržič, bi morali ukiniti vse pravice uporabnikov: vse leto bi rešilec ne smel prepeljati nobenega bolnika, nobenih zdravil bi ne izdali, nobenega zdraviliškega zdravljenja ne ortopedskega pripomočka bi ne smeli odobriti. Edino rešitev vidijo v povečanju prispevne stopnje. Izvršni svet skupščine občine Tržič, ki je 30. septembra obravnaval probleme zdravstvene skupnosti Tržič, je sprejel predlog, da bi združili dodatna sredstva za zdravstveno skupnost delno pri skupnosti otroškega varstva, in sicer 2 odstotka, pri izobraževalni skupnosti pa za 1 odstotek. Če bi obračunavali prispevke za 3 odstotke višje pri obeh skupnostih od novembra 1987 dalje, bi se le nabralo nekaj denarja, ki bi ga lahko namenili zdravstvu. Sredstva pa naj bi do pozitivnega odgovora republiškega sekretariata za finance ostala v uporabi delovnih organizacij . Pri tem moramo povedati, da je absurd, ki se ponavlja menda prav v vseh občinah, prisoten tudi v Tržiču: pri vseh teh primanjkljajih ima občinska zdravstvena skupnost 4,2 milijarde starih dinarjev presežka in so morali prispevno stopnjo za zdravstveno skupnost znižati. V Tržiču so jo znižali najmanj, kar so jo pač mogli, le za 0,01 odstotka, toliko da so ustregli zakonu, zato pa poiskali rešitev pri skupnosti otroškega varstva in izobraževalni skupnosti, ki v prvih osmih mesecih letos nista imeli presežkov. Težko je dodatno obremenjevati že tako nizke osebne dohodke delavcev, se zavedajo člani izvršnega sveta, toda to je zdaj edina pot, da se reši zdravstvo vsaj toliko, da bo še naprej sposobno nuditi prebivalcem najnujnejše zdravstvene usluge. To, so prepričani v izvršnem svetu, bodo tržiški delavci zagotovo z razumevanjem sprejeli. D. Dolenc Socialistična zveza poenostavlja svoje delo »Sedela« bo tretjina manj delegatov Skofja Loka, 2. oktobra — Na zadnji seji predsedstva občinske konference socialistične zveze v Skofji Loki so podprli nov način organiziranja občinske konference. Po decembrskih volitvah bo v občinski konferenci in njenih telesih sedela približno tretjina manj ljudi kot zdaj, točneje 175. Ukinili bodo svet za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk, delo sveta za kulturo bodo prenesli v svet za vzgojo, izobraževanje, kulturo in telesno kulturo, delo sveta za vprašanja organiziranosti socialistične zveze in kadrovsko politiko v izvršni odbor, naloge sveta za mednarodna in politična vprašanja bo prevzelo predsedstvo, ravno tako naloge koordinacijskega odbora za spremljanje in koordiniranje družbenopolitične aktivnosti pri pripravi planov, delo koordinacijskega odbora za spremljanje družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu bo prevzel svet za družbenoekonomske odnose, kraj pa bo tudi delovni skupini Kaj pravi kolektivna pogodba Obrtniki odslavljajo delavce Skofja I oka. 5. oktobra — Nekatere tovarne se skušajo izkopati iz težav tudi na ta način, da pripirajo vrata uli celo odsluvljajo zasebne obrtnike kooperante. Ti se spet izmotavaju tako, da odslovijo enega ali več delavcev, ki se tako rekoč čez noč znajdejo na cesti. Drug dokaj pogost primer kršenja pravil delovnega razmerja pa je ta, da obrtniki delavcev sploh ne prijavijo, ampak jih imajo — v ogib »nepotrebnim« prispevkom in dajatvam — zaposlene kar »na črno«. V škofjeloški občini živi od obrti nekaj več kot 600 ljudi. Vse pogosteje se delavci, zaposleni pri obrtnikih, zaradi krivic zatekajo po pomoč in nasvet v pisarno pravne pomoči pri občinskem sindikalnem svetu. Kot rečeno, gre največkrat /a nesporazume, povezane Z začetkom in prekinitvijo delovnega razmer ja. Delavci, včasih pa niti obrtniki, ne poznajo svojih pravic in dolžnosti, zapisanih v kolektivni pogodbi Zato v loškem sindikatu pripravljajo skupaj /. republiškim ko mitejem /.u delo celodnevni posvet za obrtnike in njihove delavce, na katerem jih bodo seznanili i vsebino kolektivne pogodbe II. .1 za usmerjanje mladine v vojaške šole in poklice. Kot je povedal predsednik loške konference socialistične zveze Janez Zavrl, se zavzemajo za čim bolj življenjsko vsebino dela, za odpravo vsega, s čimer bi (že tako naveličane in malodušne) delegate samo po nepotrebnem obremenjevali. Namesto papirnatih organov bodo spodbujali sekcijske oblike dela, okrogle mize, problemske konference in podobno, na katere bodo lahko privabili več ljudi, ki se na posamezno problematiko, aktualno v določenem trenutku, res spoznajo in lahko pomagajo k rešitvam. Eden od vzrokov krčenje števila teles socialistične zveze je tudi ta, da bi predsedstvu vtisnili novo vsebino dela. Predsedstvo se sestaja pred vsakim zasedanjem občinske skupščine in večkrat na dnevnem redu ni drugega kot gradivo za družbenopolitični zbor. Hvalevredno racionalizacijo bi lahko posneli tudi v drugih druž benopolitičnih organizacijah ob volitvah svojih organov, še posebno, ker so številni organi podvojeni ali celo potrojeni, več kot dovolj pa bi bilo, če bi bil samo pri socialisti čni zvezi kot »frontni«, najbolj množični organizaciji. H. Jelovčan V nedeljo na proslavo v Rovtu Skofja Loka, oktobra — V nedeljo, 11. oktobra,bo n* Sklepeh nad Rovtom v Selški dolini slovesno odkritij spominskega znamenja padlim italijanskim in gorenjskim partizanom; življenja so žrtvovali v zadnji sovražni ofenzivi marca 1945. Skupnost borcev Škofjeloškega odre* da odkriva znamenje v sodelovanju z organizacijama protifašističnih borcev Goriške in Videmske pokrajine. Proslava se bo začela ob 9. uri z zborom borcev italijanskih enot in Škofjeloškega odreda pred hotelom Tran-sturist v Škofji Loki, kjer jih bo pozdravil predsednik občinske skupščine Skofja Loka Jože Albreht. Ob 11.30 bo odkritje prenovljenega spominskega znamenja na Sklepeh nad Rovtom. Tu bo poleg nekdanjega komisarja Škofjeloškega odreda Toneta Volčiča-Sasa spregovoril tudi Mario Fantini-Sasso, komandant divizij* Garibaldi Natisone. V kulturnem programu bodo nastop** li pevski zbor Iskra iz Železnikov, pevski zbor iz Italija pionirji osnovnih šol Bukovica in Lenart, recitator iz Italije, del pihalnega orkestra Skofja Loka, program pa bo povezoval Jože Logar. Ob 13. uri se bo pri osnovni šoli v Rovtu začelo tovari-ško srečanje vseh udeležencev proslave. Proslava bo ob vsakem vremenu. Ce bo deževno, bo srečanje v šolskih prostorih. V Rovt lahko pridemo z osebnimi vozili preko Luse inLenarta v Selški dolini ter skozi Poljane, Javorje in Za-prevalje ter po blegoški vojaški cesti do Rov ta. Sindikat o gospodarjenju Gospodarstvo v izgubah Jesenice, 5. oktobra — Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je razpravljalo o vedno večjih izgubah jeseniškega gosp0' darstva. Poleg enajstih organizacij združenega dela, ki i«18'0 veliko izgubo 7 milijard dinarjev, se pojavljajo vedno novi in nor vi izgubarji nastala zaradi sistemskih pravilnosti; v Iskri na Blejaj Dobravi se ukinja proizv0^ nja; Lesnogalanterijski obr* je v stečaju. • Člani predsedstva so se za . zeli za to, da je treba krep1" učinkovitost samoupravnog ' delegatskega načina **^L nja družbenih protislovij- v lavci zahtevajo, da sindikat.-\ gotovi socialno varnost tistifl»» ki delajo v delovnih organi" cijah z izgubo, vendar PaJe treba te zahteve najtes*1 Na minuli seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta Jesenice so največ pozornosti posvetili problematiki gospodarjenja v občini in posledicam, predvsem pa vlogi sindikalnih osnovnih organizacij. Pregled polletnih rezultatov gospodarjenja v občini kaže, da je kar enajst organizacij združenega dela izkazalo izgubo v skupni višini 7 milijard dinarjev, naglo pa se slabša poslovni rezultat še v šestih organizacijah združenega dela. V Železarni je konferenca osnovnih organizacij sindikata že ocenili razmere in sprejela ukrepe za odpravo motenj v poslovanju. Izdelali so pred-sanacijski program, kot vzroke za izgubo navajajo visoke poslovne stroške, kadrovske probleme, dotrajanost proizvodnih naprav, slabo tehnoško in delovno disciplino, vpliv novega obračunskega sistema, zaloge, počasno rast cen. V turistično—gostinskih organizacijah kot Gorenjki in Petrolu v Gozd Martuljku naj bi bila izguba sezonskega značaja; v Izolirki imajo težave zaradi proizvodnega programa in lokacije; v Kovinu so uvedli ukrep družbenega varstva; v Elektro Žirovnica in Elektrarni Moste pravijo, da je izguba neJe SO" povezati z zagotavljanje"1 , _______a:__„.,,-,/->VI ae cialne varnosti na osnovi ne in rezultatov dela. Torej ^ boj za čimmanjšo socialno .j ščino, temveč bitka za v dohodek in večji osebni a° dek. Jeseniški sindikat se bo tu^1 e .gj še naprej zavzel za ustrezn sistem nagrajevanja za|J^jco, nih ter za kadrovsko P0}1 \e-kajti jasno je, da bo treba kaj storiti, da se v jesenis*^. gospodarstvu zadržijo spo -0 ni kadri, obenem pa spreJ01^ boljši pravilniki nagrajeva po delu. Ne nazadnje s° sobni ljudje tisti, ki bodo zi poiskati take programe 7fc^e, samezne delovne organiza ki bodo dali večji dohode«^ delavcem zagotovili dolg čno socialno varnost. : D. SedeJ Izobraževanje iz dela ostaja papirnata pravica Titova štipendija polovičarski nadomestek Kranj, 5. oktobra — Na eni strani nuzuduje izobraževanje ob delu, na drugi pa nikukor ne za*',VJ Izobraževanje iz delu, ki pomeni, da se delavec študent pridruži rednim študentom, za ta čas Pa svoji delovni organizaciji prejema plačo kot hi bil nu delu, kolektiv plačuje /anj tudi vse prisp** ke za pokojninsko invalidsko, zdravstveno zavarovanje Kaže, da se delovnim orga nizacijam taka naložba v znanje zdi predraga, četudi bi de lavec kot redni študent doštu diral v polovico krajšem času kot doštudira kot izredni ftttl dent. Najbrž gre marsikje marsikdaj za čisto človeško nevoščljivost, ki študirajoče mu sodelavcu ne privošči več od plačane šolnine in študij skega dopusta Kes je pa tudi to, da bi bil študent i/, dela za nekatere, zlasti majhne kole ktive prevelik strošek, ki hi ga težko zmogli. Bolj kot za študij iz. dela se v delovnih organizacijah Ogreva jo za to. da njihov študirajoči delavec pridobi Titovo šlipen dijo. Titov sklad numui iciun dira vse prispevke iz. delovne ga razmerja, delavcu študentu teče delovna doba, njegova •plača« pa je valorizirana povprečna slovenska plača zadnjega leta A sklad seveda postavlja določene pogoje. Najostrejši pogoj, zaradi ka terega so se delavci tudi sami braniti Titi iv< i stipendije, |c bil nadzor nad učnim uspehom z ocenami. Delavec Titov štipendist je moral imeti v srednji šoli odlično spričevalo, študent pa povprečno oceno najmanj osem Takega bremena marši kateri ni upal prevzeti, čera vno ga je delovni kolektiv predlagal in Titovo štipendijo Prav zato od letos te stroge zahteve za mlade delavc«' J več. glavno je, da sproti nap dujojo d* Kakorkoli /e, studenta fl i,i t)i na Gorenjskem '' iskali / najbolj močno i t(J. vse preredki pa so se ved . .tr di mladi delavci s TitovinjJ^ pendijami Te štipendij« * !:i ke vrste zasilni nadoines .|pj pravice študija iz dela. ■ m polovičarski /a vra črne metalurgije Slovenskih železarn, kamor sodi tudi nova jeseniška elektrojeklarna, n za posodobitev proizvodnje ^jniarnega aluminija v TGA °°ris Kidrič v Kidričevem, ki imata enotna merila za bančno denarno podporo. Neenotna pa so bila doslej pri bančnih konzorcijih za uresničitev razvojnih programov sozda Iskra in razvojnega programa sozda Gorenje. V pripravi pa je bančni konzorcij za uresničitev Projekta 515 in prenovo proizvodnje v mariborskem TAM-u. Kmetijski konzorcij je najstarejši, nastal je že v preteklem srednjeročju, bil podaljšan v tekoče in se letos preimenoval v Plansko poslovno skupnost za kmetijstvo, z isto vsebino delovanja. Konzorcij za sanacijo IMV Novo mesto je bil ustanovljen leta 1983, finančna konsolidacija IMV-ja je bila speljana tudi z bančnim odpisom oziroma odložitvijo vseh dolgoročnih dinarskih kreditov in delnim odpisom obresti v letih 1984 in 1985. Dolgoročna sanacija, ki se nanaša tudi na nov avtomobilski program, je bila prvotno tudi zamišljena v tem okviru, vendar zdaj pravijo, da bi morali najti širši krog financerjev in na novih osnovah porazdeliti finančno breme. Pri bančnih konzorcijah za jeseniško elektrojeklarno in Kidričevo prihaja do problemov zaradi preveč ohlapnih določb glede udeležbe matične banke, predvsem pri naknadnih spre- V Ljubljanski banki so se naposled dogovorili za poenotenje meril pri financiranju naložb s pomočjo konzorcijev, kar je trenutno najbolj pomembno za sozd Iskro in sozd Gorenje. Najvplivnejše merilo postajajo sredstva sozda pri temeljnih bankah, ki bodo imela 40 odstotni delež. Delež matične banke, združenih sredstev znotraj sozda in trajnega poslovnega sodelovanja z drugimi poslovnimi partnerji pa imajo po 20 odstotni. Takšen dogovor je za kranjsko banko seveda zelo pomemben, saj so pred vrati tudi nekatere Iskrine naložbe na območju Gorenjske. V kranjski banki pa poudarjajo, da je spremembo pri bančnem konzorciju za jeseniško elektrojeklarno treba razumati tako, da bo njegova veljavnost prenehala po povrnitvi vseh obveznosti. Z|c, septembra — Dolgih pet let je trajalo, da je čistilna na-oh VU V tržiški Lepenki končno usposobljena za normalno jjy"»OVanJe. Vodstvo tovarne zagotavlja, da v tehnoloških vo-^ • ki jih spuščajo v Tržiško Bistrico, ne bo več vlaknatih ^ Pad kov oziroma manj kot 50 miligramov na liter. Čistilno J?r*Vo v Lepenki so začeli graditi leta 1982, ko uvoz potreb-Ve»°l>ren>e še ni bil dovoljen, kupili so domačo, ki pa je imela la »Pomanjkljivosti, nenehno se je čistilna naprava ustavlja ir' . ako so morali dodati par posnemal, napravo za dodajanje u' bltrno tračno stiskalnico, pomožni lovilec nečistoč in kot °" ^wn^na tena čistilne naprave je bila tako dražja ■tlite iU uvozili. Tudi obratovanje naprave seveda nekaj Pq V'.',r' neprekinjeni proizvodnji za čiščenje odpadnih voda Ur a i|° \^ kilogramov aluminijevega sulfata in 7(M) kilovatnih D j^ptrične energije na dan, poleg pa mora biti en delavec. membah, kar seveda na koncu pFivede do kasnitve izvedbe projektov. V Iskri naložbe niso dale predvidenih učinkov Sozd Iskra ima tovarne raztresene po vsej Sloveniji, vključene so v različne temeljne banke in zategadelj je bil za uresničitev Iskrinih razvojnih programov junija 1980 osnovan bančni konzorcij, sporazum je bil podaljšan do konca letošnjega leta, podaljšanja ni sprejela le novomeška banka. V tem času so bili Iskri odobreni krediti za 36 naložb in dve podražitvi v višini 13,9 milijard dinarjev, kar je predstavljalo 28 odstotkov skupne vrednosti naložb. Letos je bil odobren kredit v višini 5,5 milijard dinarjev Iskri IEZE tozd SEM Ljubljana in Iskri Delti Ljubljana za naložbo v skupni vrednosti 18,9 milijard dinarjev. Finančno podporo sta jima odpovedali novogoriška in koprska banka. V celoti naložbe, ki so bile sfinancirane s pomočjo bančnega konzorcija, v Iskri niso dale napovedanih učinkov. Predvideni fizični obseg proizvodnje je bil dosežen le pri štirih od šestnajstih projektov, pri dveh je bil dosežen 70 do 90 odstotno, pri ostalih pod 50 odstotki. Predviden izvoz je v celoti dosegel le projekt Montaže Spodnja Idrija, v prvem letu tudi Center za elektro-optiko v Ljubljani. V celoti je bilo napovedanega kar 110 milijonov dolarjev izvoza več kot ga je dejansko. Pri doseženem deležu akumulacije v celotnem prihodku izstopa Center za elektroopti-ko, napovedanemu se približuje Montaža Spodnja Idrija, vsi ostali projekti pa so pod predvidevanji. Razlogi seveda niso zgolj v pretiranih obljubah, ki pri nas dostikrat spremljajo pripravo projektov, tičijo tudi v nestabilnih gospodarskih razmerah. Tudi v konzorciju za Gorenje vse banke obveznosti ne poravnavajo^_ Za sozd Gorenje je bil bančni konzorcij ustanovljen leta 1985 za obdobje do leta 1990. Doslej so odobrili 797 milijonov dinarjev kredita za dve naložbi v višini 2,6 milijard dinarjev. Pri tem ni sodelovala novogoriška banka, navedla je razlog, da njene ustanoviteljice za to niso zainteresirane. V pripravi je še nekaj bančnih konzorcijev Mariborska banka je že lani predlagala bančni konzorcij za Projekt 515 in prenovo proizvodnje v mariborskem TAM-u, njegova ustanovitev se je zavlekla, saj bodo morali v TAM-u naprej konsolidirati finančno poslovanje. Projekt je ocenjen na 46,1 milijardo dinarjev, banke naj bi dale 13,2 milijarde dinarjev kredita, kar predstavlja 28,7 odstotkov naložbene vrednosti. Predviden pa je tudi mednarodni kredit IFC v višini 50,5 milijonov nemških mark. Posodobitev proizvodnje načrtujejo v anhovskem Salonitu, kjer prav tako računajo na ba-čni konzrocij. Predračunska vrednost projekta znaša 52,3 milijarde dinarjev, bačni krediti naj bi znašali 20,9 milijard dinarjev, novogoriška banka pa se pogaja tudi za pridobitev kredita IFC. Celjska banka pa pripravlja predlog, naj bi s pomočjo bančnega konzorcija sfinancirali povečanje zmogljivosti proizvodnje jekla v štorski železarni, banke naj bi dale 5,2 milijarde dinarjev kredita, kar predstavlja 22,1 odstotek predračunske vrednosti naložbe. m Volčjak niča v novi tovarni V izdelke vse bolj vključujejo elektroniko bi •»/•».k Jani. u Tehtnica je nastala leta 1959, ko so v Niku opustili izdelavo preciznih in analitskih tehtnic in uteži zanje, leta 1964 pa so iz Iskre preselili še izdelavo centrifug Postopoma so uvajali nove izdelke in Tehtnica je danes edini jugoslovanski izdelovalec preciznih in analitskih tehtnic, laboratorijskih centrifug, mešalcev in druge po dobne oprem««, odlikuje pa jo kakovost i/ delkov Leta 1981 so se odločili, da od fine mehanike in mehanskih tehtna preidejo na elektronske tehtnice Odločili so se /.a lasten razvoj s sodelovanjem Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko v Lju- r''"°dob 3?*" M)aPanla lyH^ l,m Je Zvezni zavod za kontrolo me sti "Psko izdel avo elektronskih preciznih tehtnic nosilno 3 t K'Vi{) g. natančnosti 0,1 g/0,01 g. SVetu rj01 S° S< uvrstm mv<* izdelovalce elektronskih tehtnic v Centrifi7?S!0^omn P" s0 elektronsko regulacijo uvajali tudi pri *e l«ibo/t m muK"«'tnih ter propelerskih mešalcih Razvili so S^a • r<>n'ri,liK(> ' mikroprocesorsko regulacijo. V&n' Po|S°mU ^U *° J,n stun- dotrajani prostori vse bolj utesnje k iv jn ni M) bih vlage, streha stara, stropi nizki, kopica hodni v°Ra J.^rostort''kov ni omogočala smotrne re/poreditve uela, no Veda n(> Ju un delovne mize niso več imeli kam postaviti, da se *a niiu.,.?_OVor,mo O tem, kako neprimerni so bili vlažni prostori de|„ proizvodnjo i.eta i»7H jim j« republiški InftpektM sa bio p!? Prepoved obratovanja k itai Ih prostorih in |ih dokon Sll|l k novogradnji Najprei so nad starinu nadgradili nov objekt, s prvo fazo, ki je bila končana avgusta lani, so pridobili 1.600 površinskih metrov novih prostorov. Z drugo fazo gradnje l>a so pridobiti 3.100 površinskih metrov prostorov, avgusta letos so že /ačeli seliti proizvodnjo. Nova tovarna je vel|ala 991 milijonov dinarjev, prva laza 224 milijonov in druga 767 milijonov dinarjev Pri prvi fazi je bilo 118 milijonov dinarjev lastnih sredstev torej dobra polovica, pri dru gi pu 143 milijonov dinarjev, torej približno petina. Kredit Ljubljanske banke je pri prvi fa/.i znašal 52,7 milijonov dinarjev, pri drugi 300 milijonov dinarjev, ostalo pa so bila združena sredstva Na|ve< |e seveda prispevala Metalka, ter krediti škofjeloškega Tehnika, ki je novo tovarno zgradil M. Volčjak Referendumi za malenkosti Domala sleherni tovarniški časopis je pred koncem septembra prinesel uvodni članek z naslovom »Pred referendumom.« Delavce je pozival, naj glasujejo za popravljene samoupravne akte o osebnih dohodkih, pojasnjeval, kako pomemben je njihov glas »za«, saj bi jih zavrnitev uskladitve z družbenim dogovorom uvrstila med izgubarje. Kdovekoliko delovnih ur bi se nabralo, če bi sešteli udeležbo vseh delavcev na referendumih. Nikakor nismo proti njim in protisamoupravljanju,prav je, da delavci odločajo c popravkih samoupravnih aktov, ki zadevajo osebne dohodke, saj so najbolj občutljiva stvar. Toda ob inflaciji popravkov in sprememb, ki so vse bolj pragmatične, se človek vpraša, je res potrebno delavce nenehno obremenjevati z odločanjem o malenkostih, ki so poleg tega tako zapletene, da jih preprost človek težko razume. Pri osebnih dohodkih je bilo letos veliko zmede in zapletov, končno je obveljal družbeni dogovor, po katerem se bomo ravnali do konca leta in ki ni nič drugega kot zakon. Prinaša večjo povezanost dohodka in osebnih dohodkov, sisteme nagrajevanja pa je bilo treba prilagoditi drugačnemu pojmovanju minulega dela oziroma uvedbi tako imenovanega živega dela in inovacijskega dohodka. Skratka, gre za spremembe pri delu osebnega dohodka, ki predstavlja približno desetino celotnega,in za kopico novih formul in faktorjev, ki osebne dohodke navezujejo na dohodek. Skratka, za spremembe, ki jih delavci težko razumejo, saj jim ob prebiranju zapletenih meril, formul in korekcijskih faktorjev hitro uplahne volja, da bi se dokopali do odgovora: bo moja plača večja ali ne? Vsi smo pod kožo krvavi, vsakdo se ob spremembi pač sprašuje predvsem to. Nič čudnega torej, da ponekod ubirajo zelo praktično pot. Vse več je primerov, jeseniška Železarna ni več izjema, da ob takšnih spremembah delavcem dajo tudi »bodoče kuverte«. Preproste za vsakega delavca izračunajo, kakšna bo njegova plača pc novem. Zelo nazorno jim torej dopovedo, da je pametno glasovati »za«. Obračun osebnih dohodkov je v Jugoslaviji daleč največja računska operacija. Z vsakim sistemom, tudi s sistemom nagrajevanja, pa je pač tako: ko ga zapletemo prvič, ga moramo prihodnjič še bolj in nato lahko spet le bolj, dokler na koncu ne postanejo stvari zelo preproste. M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Domači izdelovalci računalnikov nasprotujejo uvozu Trije največji jugoslovanski izdelovalci računalnikov, niški EI, ljubljanska Iskra Delta in beograjska industrija računalnikov, nasprotujejo uvozu in zakupu tujih računalnikov, saj so, kot sami pravijo, ob trikrat manjšem deviznem izdatku sposobni sami izdelati večji del opreme, ki jo sedaj uvažamo. V EI Niš sodijo, da porabimo pri nas, po nekaterih podatkih, za nakup računalnikov in opreme letno okrog 30 milijonov dolarjev ter da bi bili z uvozom nekaterih potrebnih elementov za 12 milijonov dolarjev sposobni izdelati enako kvalitetne računalnike, katerih proizvodnja bi presegla 50 milijonov dolarjev. Pri tem pa so seveda pozabili povedati, kakšna bi bila cena »domačih« računalnikov, saj je uvoz tudi zaradi tega tako vabljiv. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Zlitova prodajalna na Deteljici bo kmalu spet odprta — Konec junija je požar nesrečno prekinil lepo vpeljano poslovanje Zlito-ve in Tokosove prodajalne na Deteljici, nekaterim drugim, ki so bile tik pred odprtjem, pa le-to prestavil v jesen. No, zdaj, kot kaže, gredo dela h koncu in v kratkem lahko pričakujemo, da bosta odprti Zlitova in Tokosova prodajalna. Zlitu so se obnovitvena dela zakasnila le za kakšnih petnajst dni. TRIMO Trebnje je postavilo novo streho, konstrukcijo Inštalacije iz Grosuplje, vse ostala dela pa je prevzelo Obrtno podjetje Tržič. Pravkar v prodajalni zaključujejo dela pleskarji, položiti bo treba le še nov pod, potem pa trgovino spet napolniti s pohištvom. Tokos v svoji prodajalni pravkar menja tlak in predvidevajo, da jo bodo v nekaj dneh odprli, svoje prostore pa hite urejevati tudi ostali proizvajalci in zasebni obrtniki, ki so tu kupili svoje lokale, fffko da do konca oktobra lahko pričakujemo na Deteljici kar precejšnjo novo ponudbo. Škodo, ki je nastala zaradi požara, ocenjujejo na 20 starih milijard dinarjev, kdo je bil kriv za požar, pa bo povedalo sodišče. — Foto: D. Dolenc Kakšna je kadrovska politika Skofja Ix)ka, 5. oktobra — V loški občini je 113 osnovnih organizacij zveze sindikatov. V vseh se bolj ali manj temeljito že pripravljajo na občne zbore, ki bodo letos hkrati tudi volilni. Na njih bodo posebej podrobno pretresli gospodarjenje, (ne)uresni-čevanje lastnih nalog in ciljev, enako pozornost pa bodo posvetili tudi kadrovski politiki v lastnem delovnem okolju. Kadrovske službe so v tovarnah podcenjene, čeprav je jasno, da se vse začne in neha pri človeku. Zato bodo v sindikatu ugotavljali tudi odnos direktorja do kadrovske službe, kadrovsko in štipendijsko politiko. Očitno ima kadrovska politika marsikje velike luknje, sicer se ne bi dogajalo, da prihajajo iz tovarn na občinski sindikat, češ, dajte nam sposobnega direktorja. Marsikateri kasnejši težavi bi se lahko ognili z načrtno štipendijsko politiko, s katero ne sledijo dejanskim kadrovskim potrebam, ampak še vedno razpisujejo štipendije največ do četrte stopnje izobrazbe. H j g®IMSSSJJ®IEHGLAS 4. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 6. OKTOBRA 1987 čestitke in zahvala sa uspehe Cerklje, 3. septembra — S svečanim podpisom samoupravnega porazuma o skupnem delovanju in organiziranosti ter akade-lijo s kulturnim programom, na kateri so podelili tudi prizna-ja, so proslavili letošnji praznik krajevnih skupnosti pod Kr-avcem. 'red slavnostno akademijo so podpisali samoupravni sporazum skupnem delovanju Glavne svečanosti so se po sobotnem popoldnevu v Cerkljah ačele ob 18.30, ko so predsedniki sedmih krajevnih skupnosti na - erkljanskem slovesno podpisali samoupravni sporazum o usta-lovitvi, organiziranosti in delovanju skupnosti krajevnih skup-osti Cerklje, Brnik, Gozd, Poženik, Šenturška gora, Velesovo in 'alog. Pol ure za tem pa se je v kinodvorani zadružnega doma za-ela slavnostna akademija, ki so se je udeležili tudi gostje iz Cer-elj ob Krki. V slavnostnem govoru je predsednik kranjske ob-inske skupščine Ivan Torkar ob orisu sedanjega težavnega go-podarskega položaja nasploh in tudi v občini še posebej pouda-il izreden pomen sporazuma o sodelovanju krajevnih skupnosti - a prihodnje načrtovanje razreševanja skupnih problemov. Ugo-, ovil pa je tudi, da so že doslej na cerkljanskem območju beležili irecejšnje uspehe. »Za vse to vam čestitam in se hkrati zahvalju-em, saj ste s tem obogatili tudi celotno občino...« V kulturnem irogramu sta poleg recitatork nastopila tudi domači moški pevki zbor in pevski zbor Planina iz Cerkelj ob Krki. Oba zbora sta ;ulturno bogato akademijo sklenila s skupnim nastopom. Na tkademiji pa so podelili tudi priznanja. Bronasta priznanja OF o dobili Ivan Basej, Stane Bobnar (starejši), Drago Petrinec in Vnton Brezar (starejši). Jože Močnik, Marjan Prosen, Janez Žar-;aj, alojz Semulič in Gorenjska kmetijska zadruga — Temeljna adružna organizacija Cerklje so dobili plakete, Alojz Gašpirc, anez Kuhar, Peter Polajnar in Viktor Erzar (starejši) pa prizna-ija krajevne skupnosti Cerklje. A. Ž. ezave v družbenih dejavnostih adovljica- Koordinacijski odbor za usklajevanje skupne porabe a samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v ra-ovljiški občini je na zadnji seji septembra obravnaval izvajanje rogramov posameznih dejavnosti. Ob sprejetju rebalansa za le--)s so ugotovili, da so razmere v vseh samoupravnih interesnih kupnostih družbenih dejavnosti zelo slabe. Nerazumljivo je, da norajo zaradi zveznih predpisov v občini v osmih mesecih ugota-ljati 717 milijonov (novih) dinarjev presežkov, pri tem pa ne mo-ejo zagotoviti niti denarja za osebne dohodke. Velike težave so aradi težkih neskladij predvsem v skupnostih za zdravstveno arstvo, izobraževanje in kulturo. Sklenili so, da se bodo o tem ogovorili s pristojnimi republiškimi organi in skušali opraviti 9danja nemogoča sorazmerja. j ^ Asfalt v Javorjev dol Javorjev dol — Vaščani redko naseljenega Javorjevega dola nad Sovodnjem so pred dnevi dobili svežo asfaltno prevleko na približno 900 metrih ceste. Za sodobnejšo povezavo z dolino, ki se bo bolje branila hudih nalivov kot makadam, ki ga je parkrat na leto voda povsem raziilu, so ogromno prispevali tudi domačini, predvsem štirje sosednji kmetje. Pot so razširili skoraj za meter v breg, nasuli, utrdili, zgradili propuste, samo asfalt so pripeljali cestarji Primorja iz Ajdovščine. Domačini cenijo svoje poldrug mesec trajajoče delo, za katero so rabili tudi svoj bagar in traktorje, na več kot deset milijonov dinarjev. Asfalt bo dobrodošel tudi pozimi, ko bo olajšano pluženje na novo zapadlega snega in pogostih snežnih žametov, ki jih povzroča veter in so včasih visoki tudi poldrugi meter. H. J. Mjihovi vzorniki so Škof jelocani Sovodnje ob Soči — Zadnjo septembrsko nedeljo je delegacija bčinskega odbora Rdečega križa Skofja Loka obiskala Sovod-.je ob Soči, kjer so proslavljali 10-letnico ustanovitve Društva -rostovoljnih krvodajalcev. Odsek občine Sovodnje ob Soči je na-ireč edini popolnoma slovenski del v Združenju prostovoljnih rvodajalcev Gorice. Pred desetimi leti je imel odsek 61 članov, • anes pa jih ima blizu 110. Med obiskom, ko je govorila o deset-•tnem sodelovanju, je predsednica škofjeloške organizacije ■ Idečega križa Olga Bandelj poudarila, da sta pobrateni občini ri krvodajalstvu lahko vzor številnim drugim občinam v Slove- - iji. Tajnica odseka Sovodnje ob Soči Marinka Batič je menila, a imajo Sovodenjci velike vzornike v prebivalcih škofjeloške obrne. Med obiskom so Sovodenjčani pripravili članom odbora Ldečega križa iz Škofje Loke tudi zanimiv in bogat kulturni pro-ram S. J. £ nad 80 let starih — Komisija za socialna vprašanja, ki jo v krajevni kupnosti Kranj Center vodi Bernarda Grašič, je v petek zvečer v prosutih društva upokojencev v Kranju pripiatila siečanje /. nad HO let starimi v, um j« .mi Od 65 su*. ustnikov se je srečanja udeležilo 27 najstarejših. Vled njimi je Mla tudi zdaj .mjstarejša Kranjčanka Alojzija Privšek, ki tna 97 let. Na sklepni prireditvi letošnjega praznika krajevne skupnosti |« ajstarej.se Kranjčane pozdravil predsednik krajevne konference S/1)1 rane Renedik. kulturni program pa so pripravili gojenci Glasbene šole. - A. Ž. Krajevne skupnosti Križe,Pristava, Se-benje, Senično Tradicija skupnega praznovanja in tudi težav Križe, 5. oktobra — Čeprav so do nedavnega v krajevnih skupnostih Križe, Pristava, Senično in Sebenje v tržiški občini probleme reševali vsak zase, jih že dlje časa povezuje skupno praznovanje obletnice požiga vasi Gozd 7. oktobra 1944. Danes, ko na celotnem območju poteka velika skupna akcija, že razmišljajo, da bi se v prihodnje tudi drugače (ne le pri prazniku) tesneje povezali. Za skupno praznovanje v vseh štirih krajevnih skupnostih, kjer je prek tri tisoč prebivalcev, vsako leto poskrbi organizacija zveze združenj borcev, ki pokriva (podobno kot gasilci , planin-cko društvo in društvo Partizan) celotno območje. Tudi ob letošnjem praznovanju so še posebej pohvalili Ivana Gregorca, predsednika organizacije zveze združenj borcev s sedežem v Križah. Različne športne prireditve so se začele že 21. septembra in trajale vse do minule nedelje, ko je bila v vasi Gozd spominska svečanost, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik trži-ške občinske skupščine Ivan Kapel. V soboto zvečer pa so na skupni slavnostni seji v osnovni šoli podelili priznanja športnikom. Čeprav smo se minuli teden srečali v Križah s predstavniki vseh štirih krajevnih skupnosti predvsem zaradi praznika, je bilo ob uspehih, s katerimi se na celotnem območju nedvomno lahko pohvalijo, precej govora tudi o težavah, značilnih po svoje za vsako krajevno skupnost posebej, hkrati pa za celotno območje. Prav slednje, skupne težave ali cilje, so začeli nekako ugotavljati pred nedavnim. Z velikim prizadevanjem prejšnjega predsednika krajevne skupnosti Križe Rajka Marenčiča so namreč razširili skupno pokopališče. »To je pravzaprav nedokončana naloga,« ugotavlja oredsed-nik organizacije zveze združenj borcev Ivan Gregorc. »Čakajo nas še mrliške vežice. Najbrž bi ta skupna akcija že stekla, če ne bi začeli s telefonijo, ki jo danes gradimo na celotnem območju. Telefonija pa nas je še bolj zbližala. Res je, da je akcija nekako razdeljena na dve območji, vendar, ko bo končana, bo to velika pridobitev za celotno območje tega dela občine.« Svojevrstno pobudo za izgradnjo omrežja so najprej dali v krajevni skupnosti Sebenje, kjer so se prebivalci na referendumu odločili za samoprispevek. To je potem pospešilo izgradnjo objekta in financiranje avtomatske telefonske centrale v Križah. Tako so se pokazale možnosti za nove priključke tudi v ostalih treh krajevnih skupnostih in za prevezavo na enotno omrežje tudi telefonskih naročnikov v krajevni skupnosti Ko-vor. Trenutno na celotnem območju še precej manjka, da bo končana izgradnja primarnega omrežja. Vendar upajo, da bo prihodnje leto za praznik povsod že zvonil telefon. Težav pa ni malo, je povedal predsednik centralnega gradbenega odbora Drago Papler. Predvsem izvajalci (PAP) zamujajo, ugotavljajo pa tudi, da kar precej pretiravajo s stroški. Zato se nameravajo za naprej drugače dogovoriti. Telefonija, mrliške vežice, zadnje čase pa je vse več govora tudi o večnamenski dvorani na Na slavnostni seji v soboto so podelili priznanja za dosežke na športnih tekmovanjih Ivan Gregorc Milan Mali Drago Ficko Omer Begič Jože Tomažič tem območju, s čimer bi lahko rešili tudi preskrbo oziroma trgovino, pa niso edine skupo* točke vseh štirih krajevnih skupnosti. »Veliko težav v naši krajevni skupnosti imamo s cestam«-* ugotavlja predsednik sveta krajevne skupnosti Senično in slav; nostni govornik na sobotni skupni seji Drago Ficko. »D?* narja za vzdrževanje strm««1 krajevnih cest je malo, vsako večje deževje pa nam odnese vse nasipe peska.« Predsednik sveta krajevne skupnosti Sebenje Jože Tomažič je v pogovoru še posebej opo; zoril na kanalizacijo: »V vasi smo kanalizacijo rešili. Težava pa je s kanalom za meteorne vode, kamor se stekajo tudi odpadne vode iz naselja Krize. Rad pa bi ob tej priliki še posebej pohvalil mladino v naši krajevni skupnosti.« »Problem z brado je cesta v Gozd,« ugotavlja predsednik sveta krajevne skupnosti Krize Milan Mali. »Sicer pa letos v novem naselju Snakovo poteka večja akcija ureditev cest. Vsaka hiša je prispevala po 160 tisoč dinarjev.« »V krajevni skupnosti Pristava imamo največ težav s cesto na trasi starega železniškega tira. Od Primožka do mostu bi morali urediti pločnik Zavzemamo pa se tudi za P° 1 to oziroma urejeno avtobusn postajališče.«poudarja predse«' nik sveta Omer Begič • Na prvi pogled se potrebe J ocene v posameznih krajevnf skupnostih morda razhajaj • Vendar pa se ceste, kanalizac')** avtobusne zveze oziroma živU nje nasploh ne konča na kraje^ vni meji. To pa je nedvomno razlog za tesnejšo povezanost \ tudi organiziranost) ne skupnem praznovanju. e °b Hruščani: »z dežja pod kap« Jesenice, oktobra — Nova magistralna cesta od bolnice do Mlak je zgrajena, vendar zaradi neustreznega priključka na Hrušico ustavljajo avtobusi lokalnega mestnega prometa pod Hrušico. Dva kilometra do doma! Po številnih zapetljaj ih so minuli teden vendarle odprli novo magistralno obvoznico od jeseniške bolnice do Mlak, dolgo štiri kilometre. Gradili so jo delavci Slovenija —ceste Tehnika, vendar pa so poprej projektanti premalo raziskali teren in tako so bile številne težave z vodo. Področje Ko-pavnika namreč že dolgo in vztrajno drsi, vode je preveč, zato je obstajala nevarnost, da voda ob hujših nalivih povsem zalije obrat IPI-ja na Plav-škem travniku. Ko so »odvodnavanje« nekoliko uredili, se je izkazalo, da Hrušica ne bo ustrezno povezana z novo obvozno magistralno cesto. Hruščani so se odločno uprli, da bi uporabljali priključek pri Elimu, prav tako tudi vozniki mestnega prometa niso privolili v semafori zirano urejeni priključek, saj je bilo takoj jasno, da bo prihajalo do vrste zapletov in prometnih zimskih zadreg. Ze res, da so danes Hruščani rešeni nevarnega prometa skozi naselje, a ^prišli so z »dežja pod kap«. Danes namreč avtobusi lokalnega mestnega prometa ne vozijo na Hrušico, temveč ustavljajo na križišču, tako da imajo najbolj oddaljeni Hruščani dva kilometra do svojega doma. Delavci se jezijo in se pritožujejo ter zahtevajo, da se v prihodnje primerno uredi dostop na Hrušico. Se vedno se tudi dogaja, du vozniki s Hrušice vozijo po stari trasi in se vključujejo na novo magistralno cesto, tako da žal najbrž ni več daleč dan, ko bo prišlo do nesreče. Cesta je še v gradnji, po njej je dovoljeno voziti f>0 kilometrov na uro. Skratka: kakorkoli že so se Hruščani »rešili« nevarnega prometa, tako so obenem tudi nezadovoljni, saj niso ob pravem času poskrbeli za varni in normah priključek magistralne ceste in bližnjega hruščan-skega naselja. D.Sedej Cesta in pločniki v Trbojah - V letošnjem programu cestne komunalne skupnosti Kranj je tudi dokončna ureditev ceste Cirče-Trboje. Ta' ko kot na celotnem delu cestnega programu cestne komunalne skupnosti tudi dela na tej cesti potekajo po programu. V Trbojah na prime' urejajo odsek od šole do križišča sredi vasi, kjer bodo uredili tudi pločnik.—A.Z. PRITOŽNO KNJIGO. PROSI M Spominska plošča na Ko-privniku — Na Koprivniku v Bohinju je bila v nedeljo ob 11. uri pri stavbi krajevne skupnosti Koprivntk —Gor-juše priložnostna slovesnost. Občinska konferenca S/1)1. Radovljica je skupaj s krajevno konferenco socialistične zveze odkrila spominsko ploščo okrajnemu odboru osvobodilne fronte /a Bohinj. Po številnih delovnih akcijah letos v krajevni skupnosti Korivnik —Gorjuše je bila nedeljska svečanost tudi pri ložnost, da si domačini za trenutek oddalinejo in malo proslavijo. — A. Z. Zakaj tako, tovariši na PTT...?! »Ko sem 1977. leta začel graditi hišo na Pesnici v Spodnji Besnici, sem se prijatni takoj tudi za priklop telefonskega aparata. Enkrat novembra tistega leta sem oddal prijavnico na pošti v Kranju. Uradnega odgovora do danes še nisem dobil. Ko pa sem spraševal, sem vedno dobil usten odgovor, da telefonskih priključkov ni, ker ni prostih linij. Rešitev je menda bila, da se do naselja položi nov telefonski kabel iz Zgornje Besnice, kar pa ni ravno poceni. Prvič pa sem bil potem presenečen, ko sem izvedel, da je dobil telefonski priklop stanovalec v naselju, ki se je priselil kasneje. Razumem, da je zasebnik in da težko dela brej telefonske pove.-a ve. Še bolj pa sem presene čen, ko so delavci PIT podjetju v torek, 8. septembra, letos napeljavah novo linijo za krajanko, ki dela na pošti Nič nimam proti temu nekdo dobi telefon in da ima tudi določen privilegij Saj M Inlo čudno, če bi ob pomanjkanju mesa mesar ne imel doma mesa. Vendar sem začuden, da so se kar naen krat pojavile Unije. ()st lahko vsaj omilite z Ja' vno telefonsko govorilnico. ^" govorilnice ne bo, bo oo dnje- da novem sprejemanju sre ročnega plana in letnih f>la "<"' ra voja ITI dc)iivno*}\ moj glas proti' i„ morda še od koga drugega, ki stanu)e v naselju l'esnu a m J*' °a vas vrsto let dobival ena*e odgovore kot jaz. Matevž K*S Sp Besnita I?REK, 6. OKTOBRA 1987 KULTURA 5. stran GLAS ^____Dr. Matjaž Kmecl na blejskem posvetovanju slovenskih knjižničarjev:_- ZANAŠATI SE NA DAVIDOVSKEGA DUHA, NE NA GOLJATSKO MOČ (N«*aj drobce v iz govora) O politikih in vladnikih O občinah in skupnem ^knjižnicah na M°venskem ^tvarTkaj desetletjih smo Peroni dovolJ g°st0 in raz" sni„« moderno mrežo jj ^izobraževalnih, šolskih 83e ^evC^amih knjižnic, vsega Pos0- Stevilnirrii dodatnimi iz-stav-jevaušči. Na noge smo po-kwJr. temeljno tehnično alnih-00 in ob nJeJ 300 speci" telf. m visokošolskih biblio- klJUbPraV zda;> dograjujemo deriT-ysem težavam najmo-tetr^?0 Mariborsko univerzi-nJi^nico in smo obe-n0ve Pred začetkom zidanja knjj- . Centralne tehnične r0rjnpn!ce in pred širitvijo Na Ce- ln Univerzitetne knjižni- s hudimi porodni- h\f .~avami in vendar dovolj ■ Lrajno uvajamo v knjižni-kibernetiko, se pove-nacionalne in nadna-ttie i'*"= informacijske site-^U^°'g0 prakticiramo viš-k. ski knjižničarski študij, uvajamo visokošol- >mov >alne »V vseh zadnjih razvojnih in političnih izjavah, državnih in republiških, partijskih in szdljevskih, je zelo jasno in izrecno povedano, da nas ne reši zlepa kaj, če nas ne bo stremljiva pamet, ustvarjalnost in iznajdljivost (inovativnost). V resoluciji 13. kongresa ZKJ o kulturi je skrb za knjigo posebej omenjena in poudarjena, v slovenskih listinah o sprotnem in srednjeročnem razvoju tudi. In vendar imajo republiški in pokrajinski komiteji za kulturo že štiri leta pred zveznim izvršnim svetom podroben, tehten in konkreten predlog olajšav za knjigo — kreditnih, davčnih in drugih. Finančni minister Rikanovič pa je ob zadnjem posredovanju podčrtano izjavil, da knjiga ne more biti nič drugega kot običajno tržno blago. Tudi znani interventni zakoni (protipartijski, ker seje 13. kongres zelo jasno opredelil zoper takšne metode v kulturi) zelo grobo in neposredno posegajo v vzdrževanje kulture. Spet piše, da je kultura poraba, da je celo osnovno socialno skrbstvo družbenorazvojna dejavnost, kultura pa luksus. S tem so uradniki pač še enkrat obšli politiko, ki pač ne bo mogla v nedogled podpisovati tovrstnega cinizma; obšli pa so tudi zdravo pamet. Po nemškem satiriku Rolfsu povzemam kometar: kultura je luksus za nekulturne. Obžalujemo lahko, da se vodstvo Kulturne skupnosti SLovenije v takšnem položaju ni frontalno uprlo lastni ponovni degradaciji.« slovenskem kulturnem prostoru »Odgovornost velja tudi za vse tiste občine, ki venomer kričijo od hude revščine, kadarkoli morajo postoriti kaj za svoje kulturne dejavnosti; celo očitno premožne so med njimi, ki bi prav rade zaprle še zadnja knjižnična vrata. V nekaterih dovolj bogatih občinah je na primer zadnji čas knjižni nakup za knjižnice skoraj zamrl. Potem pa se sliši glasno očitanje na račun enotnega oziroma skupnega slovenskega kulturnega prostora, češ, Ljubljana vse poje, nam pa nič ne da in nič ne plača. Važna sestavina enotnega kulturnega prostora je prav zagotovo enotna knjižnična mreža in zanjo smo po najboljših močeh dolžni skrbeti vsi, republika in občine, bibliotekarji in delavci. Saj vsakdo, ki resno znanstveno dela, ve, kaj pomeni dobro urejena knjižnica, informacijski sistem. Ustvarjanja znanja brez nje enostavno ni. Pomen šolskih knjižnic v takšnem kontektsu je domala samoumeven, toda tudi vloga splošnoizobraževalnih knjižnic, kakor to ni na prvi pogled čisto razvidno, je za družbeni in produkcijski napredek izjemno pomembna — saj je sleherna produktivnost v neposredni soodvisnoti od splošno civilizacijske, kulturne ravni družbe. Občinska odgovornost je zdajle še toliko bolj nujna, ker smo v polpreteklosti znatno zaostali v razvoju in opremljanju osrednjih nacionalnih institucij — zato je bil zadnji čas, da smo se posvetili univerzitetni knjižnici v Mariboru, NUK in CTK, če omenjam samo bibliotečna nacionalna jedra. Vsaka živa stvar na svetu mora imeti glavo in ni dobro, če je ta najslabši del telesa. Ko bo okrepljena, pa se bo spet treba povrniti v»prostor«. 0 knjičničarjih »Nekaj samospraševanja namenimo tudi sebi. Ali je bilo, na primer, res potrebnih deset let, da so se ljubljanske visokošolske knjižnice podpisale pod »samoupravni sporazum o sodelovanju pri razvijanju integriranega sistema znanstveno-strokovnih informacij v knjižnicah in INDOK centrih« in da kljub podpisom ta sistem niti še po treh letih ni v celoti zaživel? Ali se je bilo res treba toliko preklati in obirati okrog različnih računalniških sistemov in programov? Zakaj gre združevanje znanja na tem področju tako počasi in zakaj obstajajo še kar naprej paralelni sistemi? Zakaj katalogizacija še zmeraj zaostaja tudi po dve leti? Za našo pot v moderno inovacijsko družbo so enako odgovorni knjižničarji in inženirji, učitelji in raziskovalci in na koncu koncev ali najprej seveda politiki. Vsak s svojim deležem; skrivačev ne sme in ne more biti. V tako dramatičnem času so preveliko razkošje. Še posebej pri tolikšnem narodu, kot je naš, ki se je zmeraj moral zanašati na davidov-skega duha, ne na goljatsko moč. Prešernovo gledališče Kranj KOMEDIJA SITUACIJ ZA RAZVEDRILO Začetek sezone v znamenju zabavne komedije, ki so jo odigrali domači in gostujoči poklicni igralci h^izo •!'e^ornovern gledališču v Kranju začenjajo novo sezono z e*ra ^v,V^° *~rne komedije sodobnega angleškega dramatika 0$ern bafferja v režiji Marjana Bevka. V predstavi nastopa t^eii t>mh igralcev, štirje izmed njih gostujejo; takšna ori-*vl. ni na zasedbo s poklicnimi igralci izraža napor vodstva >^ Shaffei^ p5Jftci?a^^Cnm igralcev, štirje izmed njih gostujejo; takšna ori- • da na zasedbo s poklicnimi igralci izraža n. ')°^icneStan0va' k' J° pred dvema desetletjema izgubila status vho n ga gledališča, to stopnjo spet pridobi. Da gre za zahte-^šna r?^° prodvsem v gledališko izraznem pogledu, pričajo ^''govecZac*evanJa VL minulih sezon, na primer z uprizoritvijo klicni utDe in zlasti lanska polarizacija predstav na tiste s ^tersiT1 m na druge z ljubiteljskimi igralci, da o »razkolu« v s'°naii2 ern dem ansambla, ki ga je povzročila volja po profe-č>Cl^' sP^on ne govorimo. Toda o tem problemu le mimo-v^'^iv^^ k° nJegov razplet v prihodnjih sezonah vsekakor lt°^nepaHr'mer nastaj an j % nečesa novega, vsekakor bolj kako-vr'*no Si . l°g°ki in smislu razvoja), še zlasti, če pomislimo na Sekak0rUn',> I)r> financiranju kulture. Poglavitna pri tem bo jSfe^njo /UV(>st- da Kranj s svojim gorenjskim zaledjem takšno (fV^i tud Urno ustanovo,vsekakor potrebuje, če se hoče potrga izlf1 na Področju duhovne ustvarjalnosti, ki prej kot slej Sr.. "a/niea traine veW*v». ;lJeV£ i ^ ko h ^adeSe n"*en avtor še ni proslavil z dramama Equus (Konj) ^vMaril^°be stu hl1' "pn/'M jeni tudi na slovenskih odrih, ki0 2 e,dij anior Višnar kot revni kipar Brindslev, Bernarda Oman in Violeta To-mič v vlogah njegovih ljubic, Alenka Svetel in Tine Oman v vlogah sosedov, Miran Kenda kot polkovnik Melkett ter Janez Škof in Pavel Rakovec. Predstavo Shafferjeve Črne komedije bi v presečišču vseh silnic lahko razumeli in sprejeli predvsem kot ogrevanje za izrazitejše in kompleksnejše uprizoritve. France Vurnik Jezikovno razsodišče tei shaf,,y'n,cairaJno veljave, sijala ,Jeva Orna komedija, ki je nastala leta 1965, je razvedet* ,a gledalce že leta 196& v Mestnem gledališču ljubljan- r ariD°ru, druga v Celju). In če se ozremo na Črno kome-i°^ediju n' toh dveh dramskih mojstrovin, potem ta zabavna ti * k&rnni _ c)i in improviziranih zapletov še bolj trdno ostaja erna k''^a. vendar kbj posrečena, »čista« situacijska in ka vhltn° zn»MmediJa- V i>n>j;i umu Prešernovega gledališča se je Ve K gledap^ ^ uvrsll,a nastanku, se pravi v zalogi bulvar- d*u»**^a iz nekakšne repertoarne zadrege, oziroma zahte 2a zasodbcmni možnostim, da pa bo tudi všeč občin- h!00 oba'^Sa Već kot ni/a smešnih situacijskih zapletov in hu-tu^i. zu ryUm>Ka dialoga ta komedija, ki se za akterje dogaja ijj ski dom odalce pa v svetlobi, - to je njen poglavitni drama-trijL6' OsoK* in vir komične zasnove, - v bistvu niti ne pre genVr*'.-— sicer komično obarvane kot predstavniki razli U ,v MiiieUl1' 'n Položajev, osrednji med njimi je kipar Brind §0v°^ne Uvu • s^llsa s potegavščino pridobiti naklonjenost K.e *adri> °'itoto' hkrati pa krmari med dvema ženskama. Nje-' ^st) in° V drus^ini tipiziranih gostov (sosed, soseda, neso-^k-.^°zorn St>Vt>(,a zanje v temi - zabavajo gledalce. !W5ri'tn ko j .Um'1/on' ve je bila opazno namenjena prav tem in Ma ^ai>ekumitnim sitaueijam, zamenjavam V temi, kakor jih CrJ&n zgodba komedije. Dovolj razvidno je, da je režiser k'?*'4 več LSprt,,lm'n nevsiljivo (kar pomeni, da si ni izmišljal Vodu j ne Di bilo v soglasju s situacijami ln logiko doga-|1q ^°?naVu lgralce skozi namišljeno temo, v sprenevedanju in 'wtePrav njU Zamenjav. Igralci so svoje naloge izpolnili spret in nonšalantnosti sami zabavni ne bi škodovalo, če že odmislimo socialno ^•si angleškemu ozračju ali pa prenosu v domače daptacije. Z osrednje like Matjaž '^an^b' ."^oral nakazati že prevoV* * smislu Šdaptaci |« Ž ar Pa »ranimi potezami so odigr SKUPNI SLOVENSKI KULTURNI PROSTOR IN KRAJEVNA IMENA 14. avgusta letos smo se zgrozili, ko smo na drugi strani dnevnika Delo (v rubriki S teleprinterja) zvedeli za »Muzejski vlak Faak — Bohinjska Bistrica.« Neki M. S. in fotograf I. Mo-dic sta nam t Jesenic sporočila, da je turistična agencija Slo-venijaturist letos drugič pripravila »izlete iz Jesenic v avstrijski Faak za turiste z naše strani, za tiste z avstrijske strani pa izlet v Bohinj in okolico.« Take jezikovnokulturne sramote od Dela nismo pričakovali, čeprav je šlo za čas »kislih kumaric« Tisti »iz Jesenic« namesto pravilnega »z Jesenic« (saj pravimo »na Jesenicah«, ne pa »v Jesenicah« ) bi dobrohotni slovenski bralec mogoče vendarle molče pogoltnil, čeprav si pri tem o dopisnikovi in redaktorjevi poklicni usposobljenosti ne bi mislil dosti lepega; tistega »Faaka« pa ni mogoče pogoltniti, saj to so vendar slovenske Bače ob Baškem jezeru na Koroškem (od tam izvira slovita pesem Nmav čez izaro)! Ali naj pričakujemo, da bomo v Delu kmalu prebrali še kaj o Ferlachu, Fei-stritzu, Rosenbachu, Eberndorfu...? Pa kaj o Klagenfurtu? Če sklepamo po jeziku reklamnih oglasov koroških trgovcev v I )elu, bi rekli, da to vendarle še ni del Delove jezikovne politike, temveč — hud — spodrsljaj. Ne vemo, ali ni mogoče že agencija Slovenijaturist (!) obesila na svoj muzejski vlak samo table z napisom »Faak — Bohinjska Bistrica« in tako pomagala skrivati pred očmi tujih turistov resnico, da je slovenščina doma tudi na avstrijskem Koroškem; dopisnik M. S. bi bil moral tak spodrsljaj opaziti in ga javno (v Delu) kritizirati, en pa mu slediti kakor ovca v klavnico. Če tega ni opazil ali če se mu ni zdelo vredno besede, ni vreden biti dopisnik osrednjega slovenskega dnevnika, v katerem smo prebrali že toliko tehtnih misli o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Slovenska krajevna imena v zamejstvu so del naše kulturne dediščine; pomembnejša med njimi spadajo v našo splošno izobrazbo, manj znana je mogoče najti vsaj na dvojezičnih zemljevidih (ali M. S. sploh ve, da taki zemljevidi obstajajo?). I »a, -.elo ;mo je/m' IzvjtlVU Št. 312 KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galerijskih prostorih Prešernove hiše je odprta razstava Ne bom oprala teh krvavih madežev. V mali galeriji Mestne hiše se s slikarskimi in kiparskimi deli predstavljata Mario Petrič in Štefka Petrič. Na ogled je tudi zanimiva razstava del skupine fotografov iz Furlanije in Julijske krajine. KAMNIK — V Stolovem Interieru na Duplici je odprta razstava fotografij Dragana Arriglerja. BOH. BISTRICA — V osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja je odprta razstava razglednic in fotografij Gorenjski kraji in ljudje pred prvo svetovno vojno. TRŽIČ — V paviljonu NOB so na ogled likovna dela učencev osnovne šole Kokrški odred Križe. MEDVODE — V tovarni Donit je odprta razstava del udeležencev letošnjega Donitovega extempora. SKOFJA LOKA — Zbirke Loškega muzeja na gradu so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. Kranj — Prešernovo gledališče si je tokrat za uvod v novo sezono privoščilo namesto resnobe obilo sproščenega smeha. Ves ta teden in še do 14. oktobra bo gledalce razveseljevala Shafferjeva Črna komedija. — L. M. — Foto: F. Perdan Sindikat plača polovico abonmaja Skofja Loka, 5. oktobra — Podobno kot lani je loški sindikat tudi v novi gledališki sezoni omogočil delavcem cenejši ogled nekaterih predstav. Letos so se v sindikatu odločili za nakup abonmaja v kranjskem Prešernovem gledališču, saj je vožnja do Kranja vendarle pripravnejša kot v Ljubljano. K ceni abonmaja je prispeval polovico denarja, drugo polovico pa bodo pokrili bodisi v osnovnih organizacijah bodisi delavci sami. Razen kranjskega abonmaja so v loškem sindikatu naročili še dve predstavi v Ljubljani, medtem ko bodo Loško gledališče podprli na ta način, da bodo kulturnim animatorjem v delovnih organizacijah ponudili karte za vse predstave v lepi domači dvorani. Kaj bo v njej na ogled, je še težko reči, saj majhen oder ne dovoljuje povabiti v Škofjo Loko velike gostujoče igralske skupine. H. J. ZA KULTURO SPET NIČ Tržič, oktobra — Le tri nove zaposlitve je za to srednjeročno obdobje predlagal Zavod za kulturo in izobraževanje v tržiški občini,in sicer kulturnega animatorja za Zvezo kulturnih organizacij, delavca na področju raziskave lokalne zgodovine, še posebej povojnega obdobja, za Muzej, ter knjižničarja za Tržiško knjižnico. Na zavodu posebej poudarjajo potrebo slednjih dveh, kajti v knjižnici se je od leta 1977, ko se je knjižnica preselila v nekdanjo Bračičevo šolo, delo dvignilo za 65 odstotkov pri istem številu zaposlenih (trije opravljajo delo petih), pri pisanju in raziskavi lokalne zgodovine pa zaradi pomanjkanja ljudi v Muzeju ni raziskan povojni Tržič, medvojni in predvojni pa le delno. Potrebe po kadrih v tržiški kulturi so obravnavali na komiteju za družbeno planiranje in gospodarjenje, kjer so znova ugotovili, da za nova delovna mesta ni potrebnih finančnih sredstev, izvršni svet skupščine občine pa je bil le malo bolj razumevajoč in je predlagal, da naj kulturna skupnost vseeno pripravi opis del in nalog za delavca na področju raziskave lokalne zgodovine; zaposlili naj bi ga v letu 1988. D. Dolenc KOMORNA GLASBA XX. STOLETJA V RADENCIH V dneh 26. in 27. septembra je bil v Radencih 25. mednarodni festival komorne glasbe 20. stoletja, kateremu pa prav ob jubileju grozi, da je bil zadnji, čeprav že četrt stoletja dokazuje svojo pomemebnost in potrebnost. Program je obsegal tri koncerte. Na sobotnih dveh sta nastopila Rascher Saxophone Quartet iz Tubingena in Bojan Gorišek — klavir iz Ljubljane. Na nedeljskem dopoldnevu pa je nastopil Godalni kvartet Slovenske filharmonije, v katerem igrajo: Darko Linarič — 1,violina, Romeo Drucker — 2 violina, Cvetko Demšar — viola in Miloš Mlejnik — violončelo, ter kranjska pevka Sabi ra Hajdarovič. Izvedli so kvartet št. 2 J. Goloba in godalni kvartet v F duru M. Ravela ter Slavenskega — Pesmi moje majke za kvartet in glas. Kvartet, ki je po stažu še mlad ansambel, se je pred slovensko glasbeno strokovno elito izkazal kot uigran ansambel s pretanjenim čutom za muziciranje. Prav tako se je pričakovano izkazala tudi Hajdarovičeva, ki je tehnično dovršeno in muzikalno odpela vse štiri pesmi, pa čeprav je po nesrečnem naključju ostala brez not. Kvartet kot tudi pevka so izrazili željo po predstavitvi kranjskemu občinstvu, morda tudi skupnem. Upajmo, da se jim bo želja uresničila in da jih bomo lahko slišali tudi v Kranju. M. Plajbes @®m®sgaj©iEnGLAS 6. stran. ZANIMIVOSTI TOREK, 6. OKTOBRA 19?] Drsalka za vrhunske športnike in hokejiste Jesenice, 5. oktobra — Jeseniški obrtnik Janez Jenko že leta in leta brusi drsalke na svetovnih in evropskih prvenstvih. Ob pritožbi vrhunskega drsalca je začel razmišljati in končno prijavil inovacijo. »Vse se lomi na plečih inovatorja, če je inovacija nepričakovana« 1HHHBHBHP 1HBHI arugl Pa Je D>1 nezadovoljen? IIHbH 1° odkril sem, da sta drsala z različnimi tipi drsalk. Ugotovil sem, da so nekatere drsalke pač take, da na mestih, kjer prihaja do večje obremenitve, niso dovolj ostre. Sedem nadaljnjih let sem se trudil, da sem prišel do inovacije in jo dal tudi patentirati. S patentom sem zaščitil okoli 70 odstotkov vsega svetovnega trga. Prepričan sem, da je novost velikega pomena za vrhunsko umetnostno drsanje kot tudi za hokej. Za inovacijo so se zanimali veliki proizvajalci drsalk v Veliki Britaniji, vendar želijo, da jim patent kar odstopim. Zaradi velikih stroškov tega ne morem storiti, zato se dogovarjam z našim Elanom in Titanom v Kamniku. Kot inovator lahko rečem, da so vrata tistim inovacijam, ki so načrtovane in pričakovane, na stežaj odprta, medtem ko »naključna« inovacija zelo težko prihaja na tržišče. Treba je v neizprosno borbo s tistimi, ki imajo na tržišču monopol, zato mora biti inovacija zares kvalitetna in vsestransko odlična. Vse se torej »lomi« na hrbtu inovatorja, saj nima sponzorja, ki bi ga finančno podprl. Ne glede na to, ali bo moja drsalka prodrla v svet ali ne, sem prepričan, da se le s tako drsno ploskvijo v vrhunskem športu lahko dosežejo odlični rezultati.« Janez Jenko danes veliko pričakuje od atestov v Sovjetski zvezi, saj sta prav sovjetska umetnostna drsalca Irina Seleznova in Oleg Ma-karov dva meseca drsala na njegovi drsalki z novo drsno ploskvijo. O Jenkovi drsalki imata izredno dobro mnenje, tako kot pohvalne in spodbudne besede prihajajo iz Nemške demokratične republike in Kanade, kjer tudi že preizkušajo drsalko jeseniškega inovatorja. D. Sedej Jeseničan Janez Jenko je obrtnik, dežnikar in brusilec, ki je pred nedavnim v Združenih državah Amerike, Kanadi, Veliki Britaniji in pri nas patentno zaščitil svojo inovacijo, novo drsalko. Novost Jenkove drsalke je nova drsna ploskev, nova oblika drsne ploskve, ki prenese veliko večje obremenitve, denimo, pri skokih in težjih drsalnih likih. »Od leta 1963 se že ukvarjam z brušenjem drsalk, to-ko na svetovnih kot evropskih drsalnih prvenstvih,« pravi jeseniški inovator Janez Jenko. »Tedaj sem namreč kupil prvi stroj za brušenje ter ga primerno dodelal. Leta 1979 so me prvič povabili na evropsko prvenstvo v Zagreb, kjer sem bil uradni brusilec prvenstva. Vesel sem bil, da na tem prvenstvu strokovnjaki z vsega sveta niso dali niti ene pripombe na moje delo, zato sem nadaljeval. Naslednje svetovno prvenstvo je bilo na Dunaju, kjer sem brusil drsalke vsem svetovnim prvakom, vendar se je tedaj znani britanski drsalec nad mojim delom pritožil, češ da njegove drsalke niso bile dobro nabrušene. Začel sem rdzmišljati: zakaj je bil nekdo lahko svetovni prvak ob enekem načinu brušenja, Najbolj nori dan je za nami Bil je v nedeljo, 4. oktobra, na Gorenjskem sejmu in na njem so nastopili tisti, ki obvladujejo slovensko zabavno sceno: Agropop, slovenska Madonna Andreja Makotar, priznane plesne skupine in disko plesalci. V tekmovanju za najboljšo plesno skupino se je najbolje odrezala kranjska skupina Helena, disko plesalka Barbara z Mlake je bila najboljša v svoji konkurenci. Na norem dnevu ni manjkala niti lestvica slovenskih diskotek s slovečo Dejo Mušič na čelu. Volili so tudi miss norega dne in predsedniku žirije, zvezdi Stanetu Vidmarju, zaupamo, da so izbrali resnično najlepše. Nori dan je bil res nor, saj se ga je udeležila tisočglava glasna množica, ki je dajala ton tej razvpiti prireditvi. — Foto: G. Sinik Ribnik v Lahovčah Rekreacija in urejeno okolje za povrh Lahovče, 4. oktobra — Dvajset let že v okviru Ribiške družine Bistrica-Domžale deluje pododbor Pšata. Ko so pred 15 leti člani pododbora začeli iskati teren za svoj ribnik, so bili trdno odločeni, da ga tudi uredijo. V nedeljo pa so ob krajevnem prazniku pod Krvavcem priredili že drugo tekmovanje za pokal krajevnih skupnosti. Ob ribniku so člani pododbora zgradili tudi manjšo brunarico Pododbor Pšata v Ribiški družini Bistrica-Domžale ima danes okrog 40 članov. Vse od začetka, ko so se organizirali v pododboru, je med člani tlela misel in želja, kako bi prišli do svojega ribnika, do tako imenovane komercialne vode, kjer bi lahko imeli športni ribolov. Že od vsega začetka je bil najbolj trdovraten in zagret prvi predsednik pododbora Cveto Česen skupaj z Vinkom Staretom. »Kar nekaj let smo iskali primeren teren,« pripoveduje sedanji predsednik pododbora Gojo Kern. »Nazadnje smo ocenili, da bi bil primeren prostor blizu Lahovč, kjer v gozdu Voh izvira potok, ki pri Brniku prej ponikne. Zemljišče je bilo zamočvirjeno, last KŽK Kranj. Precej časa je trajalo, da smo ga odkupili. Potem pa smo ga začeli urejati. Bilo je pred petimi leti, ko smo lahko postavili ob ribniku tudi brunarico.« Danes je tu, na robu vasi, prijetno urejen prostor za rekreacijo. Vse so člani pododbora uredili s prostovoljnim delom in od prodaje dovolilnic za športni ribolov. Skrbijo, da je ribnik tudi bogat z ribami. V njem so krapi, ščuke, linji, kleni in amurji. Lani ob krajevnem prazniku so prvič priredili tekmovanje v športnem ulovu rib za pokal krajevnih skupnosti pod Krvavcem. Ta- Za malo denarja malo muzike — Suha leta se pišejo naši kulturi. Ni denarja za muzeje, za ljudi, ki bi se ukvarjali s kulturo, ni ga za koncerte, ni ga tudi za godbe na pihala. Zato nič čudnega, da se osipljejo njene vrste in nemalokrat se zgodi, da organizatorji proslav napovedujejo le »delne« nastope svojih pihalnih orkestrov — Foto: D. Dolenc Kmečki turizem nad Sovodnjem Slastna Sivkarjeva ocvirkovica Javorjev dol, 2. oktobra — V mislih se vračam v otroška leta, ko je mati iz peči potegnila lepo porjavelo ocvirkovico. Kako lepo je dišala, kako slastna je bila, ko smo jo otroci še toplo poželjivo nosili v usta. In prav takšno slastno ocvirkovico vsak konec tedna spečejo pri Sivkarju na kmečkem turizmu v Javorjevem dolu! Ni čudno, če popotni Zirovci, Idrijci in drugi tako radi prihajajo gor! Skoda, ker sem za en dan prehitela... Sivkarjeva kmetija je precej obsežna, a ne tako zelo rodovitna, kot bi bila, če bi jo presadili v dolino, na ravno. Samo gozd in živina v hlevu bi težko preživela par starih in par mladih zakoncev s tremi otroki, ki vsi delajo na njej, če ne bi bilo dodatnega zaslužka, kmečkega turizma. S kmečkim turizmom se uradno več ubadata mati Veronika in oče Vinko Kavčič, sin Viktor in žena Jana pa sta se bolj »vrgla« na kmetijo. Čeprav v resnici vsi delajo vse. Goste so začeli sprejemati pred štirimi leti, na pobudo pospeševalca iz loške kmetijske zadruge. Tedaj so obnovili hišo, dobili nekaj kredita, v današnjem denarju kakšnih deset milijonov, ter uredili pet sob z dvanjastimi posteljami. A kmečki turizem ni šel čisto pravo pot. Stalnih gostov, ki sicer prihajajo na počitnice predvsem poleti z Obale, največ iz Kopra in Pirana, ni toliko kot so na tihem pričakovali. Večje prehodnih gostov ob koncu tedna, v sobotah in nedeljah, ki izlet v naravo izkoristijo še za obisk na Sivkarjevi domačiji. Radi prihajajo, ker jih sprejmejo gostoljubni ljudje, ki jim dobro in poceni postrežejo. V kuhinji je glavna mati, ki sama peče kruh in ocvirkovico, kuha. Umetelnosti izdelave sira po receptu terapista je naučila snaho Jano. Približno 300 kilogramov na leto ga naredi. Včasih so ga vozili prodajat na Sovodenj, zdaj ga lahko vsega prodajo doma. In v tem je tudi smisel kmečkega turizma, dodatnega vira dohodka kmetiji. Da tisto, kar kmetje pridelajo doma, doma prodajo. Vse, kar prihaja na krožnike gostov, je pristno, domače. Žganje prav tako. Lani, ko je bilo obilo sadja, so ga precej nakuhali. Leto? ni sadja niti za tri gajbe. H. Jelovlan Viktor Kavčič, Sivkarjev: »Za dopust nimamo časa.« — Koto: G. Sinik krat'sta zmagala Boštjan Zupan iz Zaloga in ekipa iz Zaloga. »Danes ob zaključku praznovanja krajevnih skupnosti pod Krvavcem imamo drugo tekmovanje. Obisk in odziv sta boljša kot lani. Skoda, da niso prišli tudi s Senturške gore in Grada. Sicer pa smo letos že organizirali tudi tekmovanje za paraplegike. Zelo smo bili zadovoljni in poslej se bodo tukaj srečali vsako leto,« je povedal Gojo Kern. Sicer pa imajo ribiči iz pododbora Pšata še več načrtov. Okolico ribnika nameravajo še bolj urediti. Razmišljajo pa tudi o gradnji še enega ribni- Gojo Kern ka v Češnjevku. Veliko zasM za to, da je prostor ob sedanjem ribniku zares priJete^ urejen, pa ima poleg vseh cl* nov pododbora gospodar |* dolgoletni član Jože Žlebir » Poženika. a Žalar Razvodje, kjer se Gorenjska stiska s Primorsko ___J Na Brd' teče voda v Jadransko w in Crno morje Robidnica, 2. oktobra — Kako velik in hkrati majhen je svet! s Hotavelj, mimo tovarne Marmor, in skozi Volako po ozki damski cesti povzpneš do Debeni, Studorja, Leskovice, ki Je ff-jco-večja vas pod vrhom, in Laze, prideš v redko poseljeno Bobi Tu je tudi Robidniško brdo ali Robidensko brdo, kot mu P1"^1!!,^' mačini, z lepo novo hišo na Brd', ki je zrasla na mestu stare o° ^ je. Gospodarja Jaka Peternelja žal ni doma. Kdo ve, kje se ^ potepa. Zavijemo v najbližjo hišico pod njegovo, komaj sto n» fii niže, ki je prva ali pa zadnja, kakor hočete, gorenjska doma* r meji med Primorsko in Gorenjsko. Lipa na Brd' je meja med Gorenjsko in Primorsko. Tu je Smrekovcov dom, v katerem živita postarana Julka in Vencelj Verčič. Celih 57 let je že minilo, kar sta stala pred oltarjem. Sedem otrok sta imela, ki so se potepli v dolino, se poročili in tam pognali korenine. Le eden, sin Rudi, ki dela v cerkniški Eti, je ostal doma. Ta še ni oženjen. Malo čudaški, sramežljivi so fantje tu gori... Oče Vencelj je bil do sedemdesetega leta pravi korenjak, do tedaj ni bil niti enkrat pri zdravniku. Potem pa ga je bolezen začela zmagovati. Bil je na operaciji kolka. Tažko hodil, težko se giblje. Večino časa preždi v kuhinj ici nasproti štedilnika, kjer ogenj že kljubuje prvemu jesenskemu mrazu. Mati Julka nima časa za bolezen. Trdoživa hribovka grabi travo, ki jo je nakosil sin Jože. Iz Ljubljane je prišel domov pogledat za gobami. Pa ne poganjajo, se je pritoževal. Mati je glavna v kuhinji, hiši, v hlevu, kjer so štiri krave in konj, na njivi. Mož ne more več pomagati, sin Rudi ne utegne vselej. en*' Iz Robidnice je približno ko daleč v Cerkno in n8»^ vije, povsod okrogli dve uri n jj Precej domačinov je zapos^^j več v tovarnah na loški str kot na primorski. Do šole v v skovici pride avtobus, ki vo ^ šolo, na delo, po opravkih kovcovi so Gorenjci, brc/ P%; sleka povesta Julka in V^it čeprav se je Julka primoz" primorskih Novakov. iju In ker soseda Jaka Peier?Ao ni doma, onadva povesta, K :e je s hišo na Brd". Se po vogJ£ bila tod gostilna. Vendar opcija, zdaj vsa nova in lepa> .a slovi toliko po svoji zgodaj kot zemljepisni značilnosti, j. bpi pred hišo je meja »»».j morsko in Gorenjsko. Hiša )e na Primorskem. Tu je tudi r» vo gospod stijo izrazu): »Če grem, r prednja vrata, teče v Črno tu *e na zadnja, v J&dr^ >dje. Takole po donuic^ ^ >spodar Jaka (nuj ortx^ , pl je, morje.•< Smrekovi ovi Jože, mati Julka in Oče Vencelj, prvi strani. na v. M>r**' TOREK, 6. OKTOBRA 1987 KRONIKA 7. STRAN McJMEHGLAS ^Zupanovih in Medju na Gorjušah Hitimo! Po snegu diši. ^0rnjuše, 2. oktobra — Na Zgornjih Gorjušah, kjer je strela 21. julija zažgala dva hleva in stanovsko hišo ter 80 ton sena in vrsto drugih kmetijskih strojev, je danes že precej drugače. »Če bo ^eme zdržalo, bo živina letos na toplem v novem hlevu,« prav Jože Zupan. Franc Medja, ki al prenočuje pri znancu, pa tudi upa, da bo do zime dobil stanovanjski zabojnik... bo živina varna p: ed zimo. Včeraj je krava dobila telička. Zdaj sta kar v baraki na vrtu... Jutri bo tudi spet velika akcija. Da bi le les pravočasno razžagali. Medja ima že vse pripravljeno, naš pa je še v gozdu.« Ni dneva, da se na gradbišču ne bi kaj dogajalo. Stanko Korošec iz Gradbenega-podjetja Bohinj, ki je vodja gradnje hleva, je za zdaj s potekom gradnje, še posebno pa s pomočjo vaščanov, zadovoljen. »Še dobro, da vse poteka tako. Poleg službe in dela doma imamo letos na Koprivniku in Gorjušah še kup drugih akcij. Ta teden smo asfaltirali krajevne ceste, gasilski dom, ki so ga na tedna nameravajo začeti graditi ostrešje Or°t?^S^a m solidarnostna po- prepričan, da bo konec meseca živina v hlevu.« Če bo vreme kolikor toliko zdržalo, se nameravajo še letos lotiti tudi gradnje Medjeve hiše. Nekaj materiala je pripravljenega. »Kar ne bomo mogli letos, bomo pač drugo leto. Zdaj je najbolj nujna skrb za živino. Moje je še nekaj v planini. Na srečo imava z Zupanovimi obljubljene dovolj krme. Le stanovanjski zabojnik že kar težko čakam. Upam, da ne bo ostalo le pri obljubi,« pravi Franc Medja. Sicer pa se v koordinacijskem odboru za odpravo škode pripravljajo tudi na zagotovitev denarja, da bo celotna akcija lahko uspešno končana. Precej zaprošenih za pomoč se na dopis še ni odzvalo. Zato upajo, da klic v sili za Zupanove in Medjo na Gorjušah še ni zamrl. Številka žiro ra- . 0c sta pripomogli, da je danes koPrecej drugače kot 21. julija, in ^ °gnjena strela Zupanovim I* rancu Med j i zažgala dva in stanovanjsko hišo, seno sm Kt0 kmetiJskih strojev. Ko 2l 0 blli zadnjikrat na Gorjušah sk'0aVgUsta* so bili za novi hlev tPi*f ?ni šele točkovni in pasovni t^Ji-.Zdaj je 16 krat 12 me-ve yelik hlev že zgrajen do pr- ftai K°ŠČe in konec teSa tedna jetJ: bl delavci Gradbenega pod- oJ. . ohinJ ter vaščani delali že z al° me že skrbi,« Pravi Jo" ^ **uPan. »Živina se sicer še pa-v«ndar je bilo zadnje tri dni ^ 0 mraz, da smo imeli zjutraj i JioJJ?1*0- po snegu diši... Tu na ' Wj nikdar ne veš, kdaj bo ^Mdel sneg. Zgodilo se je že, oMJ? oktobra in je potem j. e*al d0 naslednje spomla- Prav 86 ne ZuPanovi ne Medja da I nič ne pritožujejo. Pravijo, ti Jje bodo mogli nikdar povrni-^0m°či, ki so jo dobili pri vaš-" Pa tudi od drugod. Malo je Jože Zupan: »Da nas le sneg ne bi prehitro presenetil...« sicer nagajalo vreme in so zato s prvo ploščo kasnili za dober teden. Toda ko so jo 23. septembra dopoldne začeli delati, je bila zgodaj popoldne že gotova. »Stroški? Seveda jih je veliko. Zaboj piva stane 60 starih tisočakov manj kot milijon. Pa kaj bi to. Bomo že kako. Samo da bomo čimprej naredili hlev, da Franc Medja: »Najnujejši je hlev. Nekaj živine je še v planini...« Koprivniku spomladi začeli graditi, je že skoraj pod streho, gradnja vodovoda poteka po programu, na stavbo krajevne skupnosti smo vzidali ploščo. »Že samo to, brez te nesreče, ki je doletela Zupanove in Medjo, bi bilo dovolj. Upam, da bo zdržalo tudi vreme. Sicer pa sem Stanko Korošec, vodja gradbišča: »Konec oktobra mora biti hlev gotov...« čuna, kamor lahko nakažete denar: Krajevna skupnost Ko- privnik-Gorjuše 54540 - 645 - 61124 - za pogo-relce. Vsem, ki so že prispevali in pomagali, pa se odbor, Zupanovi in Medja iskreno zahvaljujejo. A. Zalar kletna bilanca na gorenjskih cestah Več kazni, uspeha pa nobenega £H i. oktobra — Kakor živiš, tako voziš. Prometni strokov- **Ki s * i°kri» .m Pogostim izrekom brzda merijo na splošno družbe-'ave^*1? ^° PrimerJaJo z razmerami na cestah. Te so vse bolj kfv; v*6, k ' so le na Gorenjskem do danes terjale 47 žrtev, dve J»h je bilo lani vse leto mo, zaračuna 8.000 dinarjev za vinjenost in za kratek čas odvzame vozniško dovoljenje. Primer pride v obravnavo po letu ali dveh, denarna kazen v tem času izgubi precej svoje vrednosti, vzgojni smisel pa prav tako. Povečati kazni in hitreje ukrepati ter strožje kaznovati hujše kršitve, sodnike za prekrške razbremeniti malenkosti, tako bodo tudi kazni drugače učinkovale. Pa da ne bomo govorili le o prišli, odločilna je tudi preventiva. Tu pa nima besede le milica. Spomnimo se le vsakoletne prometne akcije ob začetku šolskega leta. čeprav letošnje prve septembrske dni noben otrok ali mladoletnik ni bil ranjen v prometni nesreči, bi težko govorili o uspešni akciji. V njej smo pogrešali šoferje in avtomehanike, avtomoto društva, komiteje za SLO in DS, vzdrževalce cest... Sveti za preventivo v občinah imajo nalogo, da le-to združijo, a kot kaže, so letos odpovedali.« D. Z. Žlebir neskeCe j^irnerj^^tek malo statistike. V pol leta se je na Gorenjskem ^hje prometnih nesreč, 123 več kot lani v tem času. V sJVek JeTt 27 ljudi *14 več kot lan1)' 210 J° bil° ranJenih- Krvni m Um ? res strahoten: do danes je v nesrečah na Gorenj k ko>*» n- ŽG 47 1:'udi• dv° žrtvi več kot lani VSG ,et0' Cesta tudi ^ sta mr*!.?rlzam>sala: ,m>d ranjenimi jih je 72, dva mladoletni- k v i h avtn odstotkov primerih najti alkohol. 149 nesreč so za-! i ! obihsti 97 mft,*o,«sti, 22 pešci, 13 kolesarji, 11 moto- njakov (lani le dve) in eno voznik je pripetilo na regionalnih in lokal- >■<* m,.4 .-»iiui. niči ?llJevanl; ne,sreč; p°lt?s znova na prvem mestu hitrost, ki je , h drugih vzrokov, kot so smer vožnje, JO prednosti, prehitevanje, nepravilnosti pešcev, pa je al?' Prav T ?.bilisti- 21' mopcdisti, 22peŠci~ 13 kolesarji, 11 ^°buSu k? k<) vozniki tovornjakov (lani le dve) in eno 1 CeStan w 'V< ( m'sr,'r st> J«' pripetilo na regionalnih in .. |^ - ki niso ves čas pod budnim očesom prometne milice. ^ar je vsak dan zunaj Hi^^Jene^?6^'da OD krvavih 1 •>sturi pomislimo na vojno: čudo >V^i! Kni Rlotevine, množice mrtvih in ranjenih, zlasti mladih varn0st *0r,ti zoper to, je razmišljal Ivan Demšar, inšpektor *^a«ln'i»7>nie^a ui"av| /l'hj,u /a pr,mo *mo Povečali represivne ukrepe. |jr4 ^0do "i- dan. Ila "'s,i> prekoračitelji hitrosti pa plačujejo t("HKali 4<>- dinarjev kazni. Sodniku za prekrške smo letos |^ H>< 1 kršiteljev, kar 800 več kot lani.« ^en kot storitev, ostanek kavo &^t,'Vai,,/l.no Sm° cesti, težko pa bi rekel, da nas vozniki še »Ob ka/.iih, bodo lahke- ot pač plačajo He bo° nujno storitev, in ostanek prepustili miličniku 'za govora o učinkoviti kazni. Sodnik za prekrške, dem ^ft Sn«' )la vrasi,i. «je nadaljeval sohesedmk ne morejo. Dokler ka? 0 druiT, ~'r*°° dinarjev za prehitro vožnjo, ko *vf\< "M) Oni,,,, .... .ii . . . .m Kolesarka trčila v vrata Radovljica, L oktobra — Pred trgovino Merkur Železni-na se je ponesrečila kolesarka Nada Pire, stara 58 let, iz Lesc. Tam je namreč ustavil tovornjak Franc Rozman, star 37 let, i/. Vrbenj. Ko je odprl vrata, je po cesti pripeljala Pirče-va m se zaletela v odprta vrata tovornjaka, padla je na cesto in se hudo ranila. Zadel kolesarja in pobegnil Kokrica, 4. oktobra — 39-le-tni voznik osebnega avtomobila Mirko Štrukelj iz Ljubljena je na cesti od Brda proti Kranju dohitel kolesarja, 14-letne-ga Igorja M. iz Kranja. Ker je avto vozil preblizu roba ceste, je fanta zadel, da je padel po cesti in se huje ranil. Ranjencu je pomagal očividec Robert Likozar in ga odpeljal v zdravstveni dom, kajti povzročitelj je po nesreči pobegnil. Miličniki so ga hitro izsledili in dognali, da je vozil brez vozniškega dovoljenja, sumijo pa tudi, da je bil vinjen. Vžgal se je motor Žirovnica, 2. oktobra — Na cesti od Radovljice proti Jesenicam blizu Žirovnice se je nenadoma vžgal motor Petrolo-vega tovornjaka, ki je prevažal nevarne snovi. Voznik Peter Mrak iz Ljubljane je ob pomoči prometnih miličnikov z gasilnimi aparati pogasil ogenj in tako preprečil veliko škodo. Te je bilo le za 50 tisoč dinarjev. Noč sta prebila v steni Tamar, 4. oktobra — V sobo-to, 3. oktobra, sta se odpravila v steno Site na pobočju Tamarja 28-letni Marjan Plahuta in 33-letni Avgust Vidmar, oba iz Ljubljane. Ker se do nedeljskega dopoldneva nista vrnila v planiski dom v Tamarju, niti ju ni bilo v Tičarje-vem domu in ne v Špički, so ponju poslali gorske reševalce. Sedem reševalcev iz Rateč in dva iz Kranjske gore se je odpravilo v steno Site, kjer sta alpinista plezala v »Herlec-Ho-čevarjevi smeri«. Pomo6 reševalcev ni bila potrebna, saj sta se planinca živa in zdrava vrnila. V steni ju je namreč zajela noč in prisiljena sta bila bivakirati, j) m £ W Crno meso za slastne ćevapčiće Radovljica, 5. oktobra — Gorenjski inšpektorji so pregledali 59 obratov družbene prehrane in odvzeli kar 77 pogojno oporečnih vzorcev čevapčičev, polpet, pleskavice. Črno površino globoko zamrznjenega mesa obrežejo in zmeljejo v mleto meso. Z akcijami bodo nadaljevali, ker sumijo, da so vzroki vse številčnejših črevesnih obolenj tudi piščančji hrbti Avgusta so gorenjski sanitarni inšpektorji v sodelovanju z Zavodom za socialno medicino in higieno Kranj opravili obsežno akcijo in pregledali 59 obratov, v katerih prodajajo če-vapčiče, ražnjiće, pleskavice, polpete, klobase, hrbet piščanca, biftek. Za sistemski nadzor nad mesnimi proizvodi so se odločili zaradi povečanja števila črevesnih obolenj na območju radovljiške občine in delno na kranjskem območju ter zaradi obsežnejše zastrupitve z živili v temeljni organizaciji LIP Tomaž Godec v Bohinju. Razumljivo je, da gorenjske inšpekcijske službe skrbi, da se na Gorenjskem kot na tranzitnem območju ne bi pojavila črevesna obolenja, zato opravljajo stalne akcije in kršitelje tudi kaznujejo. Še posebno problematično je mleto meso, saj se ne dogaja tako redko, da mleto mesno maso pripravljajo tako, da vzmejo globoko zmrznjeno meso, ki je povrhu že vse črno. Ta črni del obrežejo, ga zmeljejo, nakar masa stoji dan ali dva, se hitro kvari in — pokvari. Ce to meso potem pečemo na najmanj 70 stopinjah, ni zdravju škodljivo. Jasno pa je, da masa, denimo, čevapičičev, nikdar ne more biti vsa prepečena na 70 stopinjah in če v pretesnih in nehigienskih kuhinjah pride v stik z drugo hrano, lahko pride do zastrupitve. Po prejšnjem pravilniku bi bila taka živila oporečna in zdravju škodljiva, po sedaj veljavnem pravilniku pa je dovolj, če se mleto meso prepeče na temperaturi 70 stopinj. »Zavedamo se, da bi pravo sliko dobili le tako, če bi pri pregledu vzeli živila gostu s krožnika, saj bi šele tedaj lahko ugotovili, če je bilo meso pravilno prepečeno,« pravi vodja sanitarnega inšpektorata Zorko Justin, »a že tako in tako je bil rezultat akcije dokaj slab. Od skupno 121 vzetih vzorcev je bilo 51 neoporečnih, trije so bili oporečni in kar 77 jih je bilo pogojno oporečnih. Visok odstotek pogojno oporečnih zbuja skrb. Pri primernem tehnološkem procesu pečenja taka živila niso problematična. Ocenjujemo, da so veliko hujši problem delovne površine, če niso očiščene. Zaradi utesnjenosti kuhinj in pomanjkanja delovnih površin se delo opravlja na eni delovni mizi, kar velja tudi za pribor. Le malokje smo ugotovili, da uporablja zaposleno osebje dosledno ločeni pribor za rezanje surovega mesa in pečenega mesa. Izvor povečanega števila črevesnih obolenj je veliko bolj posledica neustrezne higiene, čeprav obenem tudi ne zanikamo, da je osnovni izvor v živilih samih.« D. Sedej PRELEPA GORENJSKA Kranj, oktobra — Skladovnic drv na Valjavčevi ulici v Kranju smo vajeni, saj ne motijo našega estetskega čuta. V krajevni skupnosti pa nenehno opozarjajo, da so leglo podgan. Tisti, ki si je za zimo oskrbel tole kurjavo, ni pomislil niti na nadležne glodalce, ki si bodo poiskali zavetje pod paletami, še manj pa na to, kakšno škodo je storil sicer na oko prijetni okolici.— Foto: G. Sinik Za izgubljeno še vedno ni sledu Bohinjska Cešnjica, 5. oktobra — 49-letno Matildo Mahnič, ki je odšla od doma v Bohinjski češnjici že 20. septembra, še vedno iščejo. Tedaj se je menda odpravila na planino Konjščico, kjer ima na paši krave. Nazadnje so jo videli na Lomu pod Uskovnico, kjer se je oglasila na vikendu enega od domačinov. Ker tod baje še ni hodila, ji je domačin pokazal pot iz Srednje vasi proti Uskovnici. Od tedaj se je za njo izgubila vsaka sled. Matilda Mahnič je visoka 165 centimetrov, močnejšega videza, kostanjevih, rdečkastorjavih las, redečelična s poudarjenimi ličnicami. Ko je odšla od doma, je bila oblečena v temnorjave planinske hlače, svetlomodre nogavice, obuta v svetlorjave športne čevlje znamke Konus; imela je temnorjavo jopico s kratkimi rokavi, z rumenimi navpičnimi črtami na prednjem delu, vrh nje pa temnomodro jopico z dolgimi rokavi z belo kombinacijo okoli vratu do prsi. Nosila je belo biserno ogrlico in uhane iz belega zlata, na roki pa uro z modrim pasom. Oprtala si je bila rdeč nahrbtnik s hrano. Mahničevo še iščejo, zato bi bil dobrodošel vsak podatek od ljudi, ki so jo morebiti videli po 20. septembru. Kdor jo je videl, naj to sporoči najbljižji postaji milice. (^I^S5cJJ©IESGLAS 8. STRAN SPORT IN REKREACIJA TOREK, 6. OKTOBRA 1987 Od tekme do tekme Tržiški delavci med seboj — Na igrah delavcev Tokosa, Tika, Metalke, Roga in Obrtnega podjetja se je več kot 200 delavcev pomerilo v kegljanju, streljanju, malem nogometu in šahu. Ekipni vrstni red:T. Tokos 17, 2. Rog 16, 3. Metalka 12, 4. Tiko 8 in 5. Obrtno podjetje Tržič 7 točk. Med ženskami so v streljanju in kegljanju zmagale delavke* Metalke Triglav, med moškimi v kegljanju in streljanju Rog Cevarna, v malem nogometu in šahu pa Tokos.— J. Kike! Atleti Tržiča v štirih disciplinah — Letošnje občinsko prvenstvo v atletiki je prineslo nekaj boljše rezultate kot lani, prevsem v tekih in skokih v višino, udeležba pa je bila na ravni prejšnjih. Sodelovalo je nekaj manj kot sto ljudi. Tudi letos se je pokazalo, da po osnovni šoli zanimanje za atletiko pade. Čeprav je v Tržiču veliko rekreativnih tekačev, pa to niso tekmovalci, ki bi se, razen na krosih, merili tudi na atletskih tekmovanjih. Tekmovanje je potekalo v štirih disciplinah, najuspešnejši udeleženci pa so bili vsekakor v troboju. Med moškimi je po ogorčenem boju vse do zadnje discipline zmagal Igor Pehare, med ženskami pa mlada Tanja Dežman.— J. Kikel Prvi selekcijski pionirski turnir Gorenjske — Sprotna hala Poden v Škofji Loki je gostila najboljše pionorke in pionirje na prvem gorenjskem selekcijskem turnirju v namiznem tenisu. V organizaciji SD Kondor in Partizana je nastopilo osemnajst pionirjev in enajst pionirk iz vseh gorenjskih klubov. Pri pionirjih ni bilo večjih presenečenj, medtem ko je pri pionirkah zmagala Sabina Koselj pred favorizirano ZdravkO Soklič. Vrstni red - pionirji: 1. Erik Zečevič (Triglav), 2. Marko Slapar (Križe, 3. Tone Canjuga (Murava), 4. Miha Kunšič (Križe), pionirke: 1. Sabina Koselj (Murava), 2. Zdravka Soklič (Ljubno), 3. Simona Benkovič (Triglav), 4. Darja Krive (Ljubno).—J. Star- Z vlakom na Donačko goro Kranj, 5. oktobra — Planinsko društvo Kranj prireja v soboto, 10. oktobra, izlet na Donačko goro, štajerski Triglav, visoko 883 metrov. Trajal bo cel dan. Vlak bo iz Kranja odpeljal ob 5.43, nato pa bo treba presesti v Ljubljani in Celju. Iz Rogatca je do doma na Donački gori dve uri hoje, do vrha pa še uro po zelo strmem terenu. Planinci priporočajo palice. Z Donačke gore je izreden razgled na okolico Rogatca, Rogaške Slatine, Boča, Maclja in Haloz. Iz Rogatca bo vlak odpeljal ob 18.10, medtem ko bo treba iz Ljubljane z avtobusom. Vsak udeležence mora sam kupiti povratno železniško karto Kranj-Rogatec-Kranj. Izlet bosta vodila vodnika Edo Erzetič in Dušan Feldin. Prijave sprejema informativno PD Kranj do petka do 13. ure. Novo igrišče Brezje pri Tržiču — Precej članov športnega društva Brezje se je pred dnevi zbralo na otvoritvi novega asfaltiranega igrišča za odbojko in košarko za domom družbenih organizacij in klubskih prostorov v kleti doma. Predsednik društva Miha Zupan je ob otvoritvi de-ji 1, da je ta 310-članski kolektiv v nekaj več kot letu dni, kar je zaživel, v 76 akcijah opravil 2100 prostovoljnih ur dela ter tako poleg obeh igrišč uredil in opremil balinišče, otroško igrišče, igrišče za mali nogomet in ■ ogo za smučanje. Pomagale so jim tudi nekatere de- . ne organizacije in telesnokulturna skupnost. Igrišče sta simbolično odprla Janez Kikel in Marko Valja-vec. J. K. Tekmuje desetina delavcev Skofja Loka, 5. oktobra — Na sindikalnih letnih športnih igrah delavcev loške občine, ki bodo sklenjene sredi novembra, sodeluje okroglo 1500 zaposlenih ali kar desetina vseh. Okrog 350 moških in ženskih ekip meri moči v enajstih disciplinah. Razveseljivo je, da število sodelujočih iz leta v leto narašča. H. J. Ligaški izidi NOGOMET — V tem kolu prve republiške članske nogometne lige je kranjski Triglav doma gostil moštvo Ingrad Kladivar iz Celja. Po enakovrednem dvoboju sta se moštvi razšli z remijem. Izid — Triglav : Ingrad Kladivar 0 : 0. V nedeljo bo Triglav doma gostil Rudar iz Titovega Velenja. ROKOMET — Dvojni uspeh rokometašev Termopola iz Škofje Loke in seveda tudi zmaga rokometašic Kranj Duplje. V tem kolu so klonile le igralke Alplesa, ki so izgubile v Kočevju. Izidi — Črnomelj : Termopol 16 : 21 (5 : 7), Kranj Duplje : Branik 23 : 14 (10 : 6), Itas : Alples 26 : 17 (12 : 7). Pari prihodnjega kola — Termopol : Usnjar, Alples : Burja, Cerkno : Kranj Duplje. HOKEJ NA LEDU — V tem kolu prve zvezne lige v hokeju na ledu so svoj največji uspeh dosegli v tem prvenstvu igralci Kompas Olimpije, ki so v hali Tivoli premagali odlično moštvo Medveščak Gortan. Jeseničani so doma gostili Crveno zvezdo iz Beograda, a Beograjčani so bili preslab nasprotnik Jeseničanom. Kranjska gora Gorenjka se je opekla v Celju, saj je izgubila z domačo Cinkarno. Svojo prvo zmago so dosegli Partizanovci. Na domačem ledu so najmreč premagali Bosno iz Sarajeva. Izidi: Jesenice : Crvena Zvezda 13 : 2 (4:1, 5:0, 4:1), Cinkarna : Kranjska gora Gorenjka 4 : 3 (1:1, 0:2, 3:0), Kompas Olimpija : Medveščak Gortan 4 : 3 (0:0; 2 :1, 2:2), Partizan : Bosna 7 : 3 (1:2, 1:0, 5:1), Makotest : Vojvodina 5 : 12 (1:5, 1:3, 3:4). Drevi Jeseničani gostujejo v Zagrebu. Gostje bodo Medveš-čaku (tortami. Kranjska gora Gorenjka pa bo v sredo ob 18. uri na Jesenicah gostila Partizana iz Beograda. D. H. PRIMSKOVLJANI POKALNI PRVAKI Ljubljana, 4. okotobra — Na balinišču KHK Slog* v Ljubljani M velik uspeh dosegli balinarji Pnmskovega iz Kranja. V letošnjem finalu pokalnega slovenskega balinanja so osvojili prvo mesto. To je še en zaslužen uspeh balinarjev Pnmskovega, saj so bili boljši od vseh šestnajstih ekip, ki so se borile za naslov pokalnega republiškega zmago valca. Iskrene čestitke. V borbi za prvo mesto so Primskovljani brez težav premagali slogo s 13 : 7. Na njihovem balinišču so namreč bili najboljši. Končni vratni red — 1. Primskovo, 2. Sloga, 3. BGP, 4. Luka, 5. Slavija. I) II. Finale republiškega košarkarskega prvenstva v košarki za pionirke Pionirke Odeje iz Škofje Loke klubske prvakinje Kranj, 4. oktobra — Dvorana na Planini je bila gostitelj štirih ekip pionirk, ki so se borile za republiški košarkarski naslov. Tega so po izenačenem boju za prvo mesto osvojile košarkarice Odeje iz Škofje Loke, ki so premagale vrstnice, organizatorja Savo Commerce. Vsako tekmovanje v športu ima svojo draž. To so pokazale tudi mlade košarkarice iz Šentvida, Marlesa iz Maribora, Odeje iz Škofje Loke in Save Commerce iz Kranja, ki so se v finalu republiškega klubskega ko- šarkarskega prvenstva borile v dvorani na Planini. Organizator tega prvenstva je bil KK Sava Commerce. Nespoštljiv odnos je pokazala KZ Slovenije, saj ni na finale poslala nobenega svojega zastopnika. Tudi vsi štirje sodni- ki so s svojim dokaj slabim sojenjem pokazali, da niso dorasli košarki najmlajših. Tekme so sodili: Štrulc (Črnomelj), Plut (Ljubljana), Černe (Ljubljana), Fischer (Murska Sobota). Pionirski ekipi Odeje iz Škofje Loke je uspel veliki met. Že tretjo sezono so igrale v tem finalu in dvakrat zapred so bile druge. Tokrat se v boju za prvaka premagale vrstnice Sava Commerce. Ločanke so imele boljšo igro in zasluženo postale republiške klubske prvakinje. Že v predtekmovanju se je videlo, da bodo boji za prvo mesto ostri. Odeja je premagala ekipo Šentvida, Sava Commerce pa je bila boljša od Marlesa iz Maribora. V boju za tretje mesto so Marlesovke premagale Šentvid, Odeja pa Savo. Izidi — predtekmovanje — Odeja : Šentvid 53 : 37 (28 : 16), Sava Commerce : Marles 29 : 19 (11 : 13), finale za tretje mesto: Marles : Šentvid 36 : 31 (13 : 8, 28 : 28), za prvo mesto: Odeja : Sava Commerce 42 : 32 (20 : 20). Za Odejo so pod vodstvom trenerja Lojzeta Milosavljeviča republiški naslov osvojile: F kelj, Križišnik, Franko, Lusk« vec, Čajič, Šifrer, Korošec, v* možnik, Kepic. Kapetanka ekipe Aljoša najs* red« Ko- skovec — »Stara sem štim let in učenka osmega razi OŠ Cvetka Golar na Trati, šarko v tej vrsti igram ž.e/rl£ leto. Igram v ekipi pionirk, detinj, mladink in članic tem finalu smo bile dvakr» druge. V Kranju nismo računa na tak uspeh. Uspele s"10' ^ smo prvakinje. To je ekipa« K» veliko obeta in smo res Pr* prijateljice. Še naprej b01" igrale.« D. Humer Foto: G. sin* Kdaj v Kranju nov pokriti olimpijski bazen Kranj, 30. september — Že mnogo let je v Kranju želja vseh plavalk in plavalcev Triglava ter vaterpolistov in tudi rekretivnih kopalcev, kdaj bo v Kranju zgrajen novi pokriti olimpijski bazen. Načrti so že izdelani in le čas je kriv, da ne zasade prve lopate. Kranjski plavalci so že vrsto let med najboljšimi v državi, tako med posamezniki kot klub v celoti. Pionirji A so bili v minuli sezoni najboljši v državi v zimski in letni sezoni. Mladinci so slabši, enako bi lahko zapisali tudi o članih. Sezono so zaključili s šestim mestom. Vzrokov za to je več. V prvi vrsti je to bila bolezen, nastopi Darjana Petriča na velikih tekmovanjih in služenje vojaškega roka Marenči-ča, Šolarja in Veličkoviča. Prav zato je najboljša kranjska ekipa na domačih tekmovanjih nastopala z manjkajočo tretjino najboljših tekmovalcev. Tik pod vrhom so tudi starejši pionirji, pionirji v kategoriji B pa imajo samo republiško prvenstvo. Povejmo le še to, da je kategorija pionirjev A na slovenskem prvenstvu pobrala doma polovico vseh možnih točk, čeprav je bilo na tem prvenstvu kar dvanajst slovenskih klubov. Če bi sešteli rezultate vseh kranjskih tekmovalcev v minuli sezoni in k temu seštevku dodali še povprečne rezultate, ki bi jih dose- Zimske igre Alpe Adria leta 1989 v Kranjski gori Ljubljana, 1. oktober — Predsednik IS skupščine SR Slovenije Dušan Šinigoj je sklical prvi sestanek organizacijskega komiteja za izvedbo zimskih športnih iger Alpe Adria, ki bodo marca leta 1989 v Kranjski gori. Predsednik IS Dušan šinigoj je tudi predsednik tegu organizacijskega komiteja. Izbran je bil tudi izvršni odbor OK, ki ga bo vodil Tomaž Keršmanc, predsednik IS skupščine Jesenice. Podpredsednik OK je Ivo Zorčič, predsednik ZTKO Slovenije, sekretar pa Marjan Jemec, poklicni delavec v osrednji republiški telesnokul-turni organizaciji. gli tekmovalci, ki so bili odsotni, potem bi dobili skupni seštevek, bi bil večji od katerega koli drugega kluba v državi. t V plavalnem klubu Triglav je trenutno približno stopetdes tekmovalcev, od tega še sedemdeset v eksperimentalni šoli, s kat mi se ukvarja osem trenerjev. Poklicna sta Bojan Šmid m. f^i Savnik. Klub želi v bodoče še večje povezave s starši, ker meni, da. na tak način bili uspehi lažje dosegljivi. V ta namen je bil prejs četrtek sestanek z njimi in poudariti velja, da se večina staršev 5 ^ nja s tem, da klubu tudi aktivno pomagajo. Večje sodelovanje s klubu predstavljajo med drugim tudi tako, da starši plavalcev P°m ^ gajo pri izvedbi posameznih tekmovanj, da se nekateri vkljuCIJ fl sodniški zbor, ki je med najboljšimi pri nas, da bi prispevali a° del denarja za opremo plavalcev, da sodelujejo v raznih komisU kluba in podobno. Tesnejše naj bi bilo tudi sodelovanje med starši ^ trenerji ter upravo kluuba, bolj številčno naj bi hodili na tekme in_ veliko stvari je, kjer bi sodelovanje poživilo in tako še bolj prip0 glo k uspehom. e Kranjski plavalci so med najboljšimi v državi, hkrati pa se zapisati, da delajo v najbrž najslabših pogojih. Prav zato so novi valni objekti več kot nuja. V zvezi z novim pokritim olimpijski"1 zenom se v Kranju že veliko govori, o zdajšnjih pogojih in delu p valcev je posnet tudi osemnajst-minutni film. Pripravljen je ^ dolgoročni program o gradnji novega bazena in sanacija starega nega bazena. Dolgoročni program je pripravila strokovna slu ZTKO, potrdila pa skupščina ZTKO minuli četrtek. Zapišimo le .; da hgradnji.ki naj bi se začela spomladi prihodnjega leta, Yeu!^jV0 stva javnega obveščanja. Z ^ ^e pomorejo sami občani in tudi sredstva javnega „. Kranj, PK in VK Triglavu pa priporočamo, naj v javnosti pokaz j posneti osmenajstminutni film. Le-ta bo dobrodošel pri 8ra^nJmPij- anketirani občani Kranja povedo, da je novi pokriti plavalni oh ski bazen še kako potreben. I^e zgraditi ga bo treba prav v kra času. . _„r D. Humer Predsednika IS skupščine SR Slovenije, ki je tudi predsednik organizacijskega komiteja zimskih športnih iger, ki bo leta 1989 v Kranjski gori, so seznanili z razsežnostmi te prireditve, z objekti, ki so že na voljo za iz-bedbo tekmovanj v Zgornjesav-ski dolini in tudi z nekaterimi manjkajočimi zmogljivostmi, ki bi jih bilo treba dotlej pridobiti. Gre predvsem za zgraditev večnamenske hale, ki je Kranjska gora še nima, z njo pa bi lahko kandidirali za svetovno prvenstvo leta 1991 v klasičnih kombinacijah. V tem organizacijskem komiteju so delavci pokala Vi tranc in organizacijskega komiteja Planice. Prav ta dva komiteja in komite za izvedbo zimskih športnih iger Alpe Adria bodo morali sesti za skupno mizo in se pogovoriti o možnostih za izgradnjo hale in drugih spremljajočih objektov. Kot je znano, so se predsedniki vlad dežel pokrajin in republik Delovne skupnosti Alpe Jadran leta 1981 dogovorili, da bi tudi na področju športa poglobili in razvili medsebojno sodelovanje. Iz tega dogovora so se rodile in razvile športne igre Alpe Adria. Tako se je sodelovanju na gospodarskem, znanstvenem, tehničnem in turističnem pridružilo tudi sodelovanje na te-lesnokulturnem oziroma šport nem področju. Gre za sodelova nje mladih, ki sicer žive v različnih družbenopolitičnih sistemih, vendar jih to nikakor ne moti. Športno sodelovanje mladih v tem osrednjem delu Evrope ima tako poleg športnih tudi širše dimenzije sodelovanja, prijateljstva in miru. Športniki so bili v zgodovini vedno pobudniki in nosilci naprednih idej v mednarodnem sodelovanju in prija teljstvu. Prve zimske športne igre Alpe Adria so bile leta 1981 v Avroncu, Veneto, že leta 1983 pa so izoblikovali vrstni red organizatorjev iger vse do leta 1992. Dogovorjeno je bilo tudi, da bodo izmenično letne in zimske igre. Da je Kranjska gora postala organizator zimskih iger leta 1989, so odloČili dobri pogoji, ki jih ima. Športnih iger se bodo po dogovoru udeležili mladi ipor tniki iz Tridentinsko-Gornje Po-ad/.ije, Veneta, Ix>mbardije, Fur-lunije Julijske krajine, Bavarske, Salzburške, Koroške, Gornje Avstrije, Štajerske, Hrvatske in Slovenije. Po novem dogovoru naj bi se priključili še Djer Šopron in Železna Zupani ja in Gradišanska z Madžarske. Na igrah, kjer je vedno nad sedemsto udeležencev, se /bere jo najboljši športniki iz vseh omenjenih dežel in republik. To je s športnega tekmovalnega vidika mladih zelo dobra priložnost, da se preverijo. Alpsko smučanje bo v Kranjski gori, skoki in teki v Planici in Ratečah, hokej na ledu pa na Jesenicah in Kranjski gori. D. Humer Kaj naj bi prinesel kongres Ljubljana, 2. oktober — Svet za telesno kulturo pri predsed; stvu RK SZDL je na svoji seji dolgo tehtal razloge za in proti organiziranju kongresa telesne kulture leUi 1989. Za to se je na pomladanski konferenci zavzela ZTK Jugoslavije. Ocene o smiselnosti sklica tega zbora telesnokulturnih delavcev so si v marsičem nasprotujoče. Dokaj enotno mnenje je, da je plaj* forma, ki jo je ponudila ZTK J, le imičneipornu. Ne obeta tudi rezultatov, ki hi omilili tuk napor. Ni šlo zgolj zu apriorično zavrač«fip*amisli o kongresu. Po skraj tridesetih letih, prvi kongres je bil leta 1958, je prav gotovo prišel čas, ko bi se v Jugoslaviji krcalo temeljito pog0' voriti o najbolj žgočih problemih na tempodročju družbenega življenja. Na jugoslovanski ravni vendarle predvsem O t'8*61]?.' kar je naravna nuja sožitja in sodelovanja, ne pa o pisanih problemih prakse in idejni problematiki na vseh toriščih, *> je logično odsevanje različne zgodovine in kulture in druge zato korenine športnega gibanja v posameznift'Jfrkoljih. Prav z se svet v tem trenutku ni mogel opredelit^ via« bi že naprej P Ital na Sklic leta 1989. Zav/.el se je. da bi sd naj prej «Pr'>oVJ.0. za tako tematiko kongresa, ki bi jo bilo mogoče imeti B8 P duktivno: na tej podlagi bi se šele odločili, kdaj bi ga V/P^J ,e. Tako so bila tudi priporčila delegacije ZTKO Slovenije. L,dt' žili se bodo bližnje seje predsedstva ZTKJ. Na tej bodo prei sli to problematiko. . a Ta zadržanost do morebitnega kongresa je bila J***J opredelitev. Opozorilo je bilo, da od tega kongresa ni mog ^ pričakovati prav ničesar, če to pomeni le izhod v sili I a^ ^ ••t 11 učijo, organi in organizacije ne funkcionirajo. Niso 'sest,jj mreč sposobne spopasti s problemi časa. Razpravljulci na • svojega mandatnega obodobja, ki se jim iztere taku kot bliski konferenci SZDL ob koncu leta, prispevali Iz nekat poudarkov, ki naj bi poročilo še dopolnili. ^ Planinsko društvo Jesenice obvešča, da bo v soboto, 10. oktobra 1987, od 8. do 10. ure razprodaja gradbenega lesa (lege, morali, tramovi) pri Erjavčevi koči na Vrši- ču. Les je dobro ohraflJJJ in uporaben za raz"« bena dela. Podrobnejše i formacije dobite v PI) Je niče, tel.: 004-81-291. 5S.K. 6. OKTOBRA 1987 reportaža ,9. STRAN ©MŠM^^IEHGLAS Iskra na sejmu »Sodobna elektronika '87« PREUDARNO Z ENERGIJO nadrezkar ^drezkar NR 808 A je novo Iskrino orodje za obdelavo lesa. 2 stroj za izdelavo utorov, žlebov in zaokroženih profilov. njirn izrezujemo grče, posnemamo robove, poglabljamo Se 'ne' kopiramo razne krivuljne oblike ter graviramo napijaše ^ru^e OD''ke. ^ nJ'm ie moc obdelovati les in umetne čne^lf' ^' ^ vpenjamo v gred so glede na uporabo najrazli-r©z'l • °k''k. izdelana so iz hitroreznega jekla, boljša imajo pl I*? 12 vidia ploščic. Slednja so nujna pri obdelavi ivernih UDo ° h rev'e.cemn 2 ultrapasom. Pri nas je najbolj razširjena takv 8 rezil s Premerom stebla 8 mm, zato ima nadrezkar sen premer vpenjalne stročnice, z njeno zamenjavo pa je Nad "P01"81?18!*'tudi razkala s steblom 6 mm. Osn re2^ar Je dvojno izoliran stroj, kar pomeni, da ob okvari pr OVne — delovne izolacije, uporabnika še vedno ščiti nest«^00 P'astično ohišje. Ozemljitev ni potrebna. Glavni se-slekt' ^6'' SO: motorsko ohišje z vgrajenim kolektorskim stn, .^0rn°torjem, podnožje z vodili in ročajema ter razni na-lavitveni deli in pribor. Potrat!8 imai° majhen premer, zato je za uspešno rezkanje ^ ?b"° veliko število vrtljajev. Nadrezkar NR 808 A ima c 850 W in doseže do 24000 vrtljajev v minuti. Nadzorni sistem sezam °**b h Samostojen sistem, ki zapisuje prihode in odhode ^sred* • ra vrata- vključuje stroje, obdeluje podatke in jih konCu u'° na tiskalnik, diskovno enoto ali računalnik. Na ko 2a koseča naredi obračun ur za vsako osebo in statisti - «apjaS • ^a.n- Vrata pa odpira samo pooblaščenim ter hkra- v do|0cUje ni'hove prihode in odhode, izpiše lahko vse. ki so bravil« Bn Pr°stor prišli v enem mesecu. Sezam ob vsaki ne v,,r»ost, Sproii a|afm astavli»i« ra*Po*n 98 centralna enota, čitalniki. čitalna mesta in V Central^* kartice Podatke in ukaze vnašamo s tipkovnico *rebnj ia "i' en°ti. v pomnilniku pa se shranjajo podatki, po Posegam lovani« sistema ter podatki o 1024 osebah. Kadar *°Va|njk ° W centra'r»o enoto preko tipkovnice, se na prika °rnre*8 ^^ocimi kristali izpisuje stanje funkcij. Ob izpa Ure v9raJoni akumulator napaja centralno enoto še '^ko^odH an°*a Povezuje v sistem največ 16 čitalnikov. ki so *e '* Čit | 8 ^° ono9a kilometra, Citalnik registrira impul *n°ti inu °9a mesta, urejuje in posreduje podatke centralni *>°SebnoUPOr8',n'' Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1. vvnie' O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 45 dneh po zak J nem zbiranju prijav. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n.so1-0, TOZD Gozdarstvo Skofja Ix)ka n.sol.o. «, fia U)W Komisija za delovna razmerja TOZD Gozdarstvo Skoij^ objavlja prosta dela in naloge: IZMERA IN ODDAJA LESA Pogoji: srednja gozdarska šola ali šola za gozdarje m delovnih izkušenj ' -'"^H Delovno razmerje se sklene za določen čas za dobo 6 J1}^^ Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili v roku 15 \g naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, n.sol.o., TOZD O stvo Skofja Ix>ka, n.sol.o., Partizanska cesta 22. IZBR4LI SOZM0S "D MERKUR kranj . 7 irti^ V MERKURJEVI prodajalni KAŠMAN v Škofji Loki na Mestnem trgu t veliko izbiro ročnega in strojnega orodja. 0{j l* Posebno ugoden je nakup 40 delnega orodja UNIOR v pločevinasti kaS ne0* hobi in poklicne namene, dobra je tudi izbira vodoinštalacijskega in bru materiala, materiala za centralno ogrevanje, motornih žag in ostalega- ALPETOUR SOZD ALPETOUR Skofja Loka, Titov trg 4/b k lep Delovna skupnost skupnih služb objavlja na podlagi s komisije za delovna razmerja prosta dela oziroma nalog SAMOSTOJNEGA REFERENTA ZA RAZVOJ Pogoji: — diplomirani ekonomist in 1 leto delovnih izkušenj — opravljena zunanjetrgovinska registracija — trimesečno poskusno delo nreie111 Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev spi j.-a. kadrovski sektor v Škofji Loki, Titov trg 4/b v 8 dneh po vi. jjaV Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku P nega roka. 6. OKTOBRA 1987 MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE OGLASI H:27 960 ^jjtatl.rtfojl Stuhl« J0lP marenc s CD Hugo 51-5*0 Pro|etarska 3/a. Tržič, tel _____16753 bOJLFdC°MMODORE 64 m 80 litrski Lt" Hotemaže 6, tel : 45-359 16755 Mi po ha dIk ,star Ovalni STROJ smger "»beljak, Dolenja vas 51, Selca (j-------'_16768 'fiOthil0 prorJam dve CISTERNI "trov. Tel.: 70-267, popoldan ^-----. _16784 t0X T0RN0S 0 L opremo za fo ^Per fl8"16, °Premo za montažo filma "obrem 9ramofon iskra 2006. Vse v bas in đtan'u' 4 nove zvočnike 250 W horn d ? k°sov pripadajočih super p^H!!!!^, tel. 45-285 16788 "i.C T Pletnilni STROJ standard Jo-lovani. I?aJa 61 • nadstropje 5, št. sta p^ilil^jel: 22-615 16665 NlK t2 s^ov" samohodni OBRAČAL Č^S^^_!*Z! «V CB«traktorski VALJ " valjanje P^-^lOaBrdo 22, Kokrica 16579 i °0arriT\7~t—■-■- eta Ma ■ Crno bel gorenje 5, star 4 ar'ja Habuš, Krašnova 21, Kranj ŽTo^—^ 16692 -------_ippaz K in opremo, pro-otemaže 58, tel.: 45-069 16694 m pra,ni STROJ. Tel : 70-491 16703 'ad^olarno'bel Jy- staro 8 let in av-*asetar, nov. Naslov v ogl. od- n P, ^Ter!,valni STROJ bagat z omari- P^a^^iiTi^_16707 e' ^orJel ' ST0LP toshiba najnovej il'298 rvHSoCarinsko deklaracijo. Tel.: P^^ld£23_ur^_16708 rfinie i?cČ£°-bel TV trim in radio go-PoiS 20°0 0 " - ■ 2 x 35 W. Tel. 68 176. 16713 ab'jen pralni STROJ gorenje. ! ^ievaft D°90voru Mar'ia Plut. Can —°- "adovljica ten, IVS^-^ggvJi'ca 16714 I Sro,,irino"bel V* gorenje z manjšo ih6F'i«610 Poceni. Anton Rezek, Pot ,stra 10, Naklo, tel. 47 248 * l«r tr^'2arski STR0J štiri operaci 'PuieS o brusilni STROJ Gabor, Begunje 'if^p^!l^aurvie^_16729 ?,(CnOV PUHALNIK olge meglic SbiDuxVJ 0 33. z noži ter 50 m: !J0 PI°SČ Lavrič. Gorenjska c Na 16736 °d>,n PUHALNIK tajfun Tel 45-117 >■--- 16738 prodam l^ba^-^ečniško PALERINO, zele 2»rhc ■ *elo malo uporabljeno Irma *M22 Lankarjeva 17, Tržič, tel: ____16745 |7 m s'lažno KORUZO Sp. Bitnje —- 15754 ^iln0 Kn^no KORENJE za zajce in W^ORENJE, rdeče Gasilska 35, 16761 . 'TISON Ve| LTrkeli. Na Kresu 22, Želez O^J56 578 16778 ugo^i^578___ Rall*Ju«Pr0dam dve GUMI tige tiS &VASRALN<> DESKO jugo jO ^Ps PL0SČE 30 kosov .n op« Vč'ć M„ec 200 k°sov Benja min j^J kovaška 61, Žir. 16787 bk! Dancar'i'UQarsko °Prem°. smuče to^'0r' elh ' okovie marker, kom QpEDapm bundo mond metka in ^ N4 Omejc, Hrastje 118 v>^-^ 16673 &dr,o°Dr^NO ("utrija-kosi) št 36, "leljo £|°da,m Ogled v soboto in ,ar. Benedikova 34, Kranj 16676 h!0^ JcT——— i°S C,EfO 0 6 mm 300 kg, to £ 3°0 Ck (lita P|at'Sča). porolit 8 >a vSVio°ftkno (140x140) in bal-^ "flori" (80x220). oboje termo--°m«nc. Cešnjevek 10. Cer 1668b . uc«nje Ogr.z, tel.: 23 928 T0d^rrir-~-~---_-^ 16690 R' L45-1,rik°^AUČO in KITARO °d^fe^l-- 16695 robn> KROMPIR Mavčiče 15 Ql l0rn ot—T~—-___ lo/uo ValV0?lC^?^UO otroški ^Sfo - K' r«blien tri m...r. . rabljen tri mesece, ,0ian, Sp Besnica91/a 16709 Tel 16724 !w ^'iO rjr j--- *'mu1 HR?2>CEKa2 8t«rej»i otroiki alo L 'ei»ka n'fc0' h°ico in nahrb . Tržič, tel 50 270 16735 ^"^CTF-:-- ^•or'ranjen Tel 37 184 16765 TED<»-NlK"kup^rI pern Kocjanova 11 16771 Ugodno prodam malo rabljeno SPAL NICO in dnevno SOBO. Tel.: 62 314 16746 Prodam nov končarjev kombiniran HLADILNIK z omaro za 19 SM Mihsi-levič, Britof 223. popoldan 16750 Ugodno prodam sedežno garnituro kofce Tel : 26 152_16325 SPALNICO malo rabljeno, prodam. Tel: 21 012, od 16 ure dalje Kocjano va 6, Kranj 16326 Prodam emo PEČ na olje in 250 kosov PUNT Vili Božič, Doslovce 22 16667 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW Sušnik, Drolčevo nas 2, Orehek, tel 27 343_16674 Prodam PEČ na olje in razno staro po hištvo. Tel.: 22-938_16682 Prodam nov kuppersbusch itppRibni-ca.Tel.: 21-165_16719 Prodam raztegljivo sedežno garnituro meblo, cena 55 SM, stara eno leto. Štimac, Frankovo nas. 160, Skofja Loka, tel: služba 61-289 16731 Prodam ŠTEDILNIK (2plin, 2 elektrika), star 6 let in pralni STROJ, star 4 leta, cena po dogovoru. Frelih, Sovodenj 12, tel 69-163_16740 gradbeni mal Prodam suhe smrekove DESKE in PLOHE. Slap 13, Tržič, tel.: 51-113 _16751 Prodam iverne PLOŠČE, 18 mm po stari ceni. Tel: 88-731 16756 Prodam fasadni ODER in LETVE za izdelavo vogalov. Tel : 28-805 16764 Prodam 30 m suhih bukovih DRV in 4 kubike macesnovih DESK 2 cm do 8 cm. Nande Frelih, Podporezen 5, Pod-brdo 16766 Prodam 60 m2 5 cm KOMBI plošč To-ne Eržen, Sr. Bitnje 20 16786 Prodam novo OKNO Z ROLETO (tem-norjavo) 120x 120 cm. Marinšek, Sp. Duplje 26, popoldan_ živali Prodam NIMFE. Hafnerjevo naselje 109, Skofja Loka, tel: 61-641 16767 Prodam mlado KOZICO, staro 6 mesecev in sansko KOZO, staro 4 leta. Enis Kamenčić, Savska c. 42, Kranj 16783 Prodam črno koker ŠPANJELKO z ro-dovnikom, staro 7 tednov. Anuša Tor-kar, Begunjska c. 23, Lesce, tel.: 75-320___16390 Prodam KRAVO simentalko po telitvi ali s teletom. Peračica 4, pri Brezjah _16663 Prodam 5 mesecev staro haflinger ŽREBICO. Kavar, Podljubelj 92, tel.: 51 268_16670 Prodam TELICO, 450 kg, simentalka, A kontrola. Podhom 33 16688 Poceni prodam mlado PSIČKO ovčar-ko.Tel : 28-750_16698 Prodam eno leto stare KOKOŠI nesni-ce in kokoši za zakol Cegelnica 1, Naklo 16700 PRAŠIČE težke od 20 do 90 kg, pro dam. Franc Kapus, Zagoriška 16, Bled 16730 poicitl GARAŽO pri Vodovodnem stolpu, pro dam. Tel.: (061) 40 195, po 16. uri 16780 GARAŽO za nebotičnikom oddam v najem za eno leto. Tel: 33-445 16669 kupim Kupim SALONITKE, 125 x 95 cm Tel.: 45 729 16777 Kupim manjšo starejšo HIŠO, nad 20 let, v okolici Škofje Loke, plačljivo z devizami Naslov v ogl oddelku 16243 Kupim 2 m3 bele MIVKE. Sušnik, Drolčevo nat. 2, Orehek, tel : 27 343 16676 Kupim camp PRIKOLICO adria 380 Tel 43 093 16678 ilanoianla Mlad zakonski par nujno išče stanova nje ali sobo v Kranju ali okolici, pred plačilo v devizah šifra Nujno Kranj _16743 Kcimi (j.irsonitno vanje v škofji Loki šifra: 23483 16748 Prodam takoj vseljivo enosobno STA NOVANJE 37 m2 v Ljubljani Šiška Tel.: (061)211 590__19407 35 letni fant iiče sobo s souporabo kopalnice, lahko tudi pomoč pri hiši Tel.: 26-661_16680 Oddam enosobno stanovanje na Pla mm vKranju Naslov v ogl oddelku 16726 Zaposlitev nudim mlademu fetHu z od sluienim vojaškim rokom v kamnose ški dejavnosti z možnostjo priučitve poklica Tel (063) 47 007"^ fBoBI Iščemo KUHARJA ali KUHARICO za nadomeščanje deJavke na porodniškem dopustu, kasneje možna redna zaposlitev. Gostilna pri Jarmu, Kropa 2 16741 Sprejmem kakršnokoli delo na dom. Šifra Cerklje 16748 Iščemo zastopnike za prodajo otroških igrač Zeželjena je srednješolska izobrazba in akviziterske izkušnje. Javite se z obveznim življenjepisom pod šifro Zanesljivost 16763 Prijazne in komunikativne sodelavce vabimo k prodaji knjig za otroke. Šifra: Žur-tur_ 16774 Dobri sodelavci, prima knjige in čudovit zaslužek. Pridružite se nam. Šifra: Vse O.K.__16775 Iščemo mlajši upokojenki, kuharico za delo v popoldanskem času in osebo za pomoč v kuhinji dopoldan. Tel.: 75-504 16785 vozila Prodam REZERVNE DELE ZA Peugeot 304, zadnji levi notranji blatnik in levo luč Frankovo naselje 95, Skofja Loka R 4, letnik 1979, registriran do septembra 1988, prodam za 98 SM. tel.: 28-436_16742 Prodam Z 750, letnik 1976 Tel.: 35-409, popoldan 16744 Prodam Z 750, letnik 1977. Tel : 34-189, popoldan_16749 Prodam 4 GUME 155 X 14. Vili Lang, Pristava 110, Tržič, tel.: 24-660, dopoldan 16752 Prodam FIAT 127, letnik 1975 s školjko 1983, prevoženih 120.000 km, dobro ohranjen. Tel.: 38-568, od 14. do 21. ure_16753 Prodam Z 101, letnik 1976, prevoženih 88.000 km Ogled vsak dan popoldan. Tel.: 69 018_16757 Prodam LADO 1600, letnik 1979, potrebno kleparskega popravila, cena ugodna. Porenta, Reteče 57 16758 Prodam Z 101, letnik 1978, cena po dogovoru. Mehič, Ravne 12, Tržič, tel.: 24-654, dopoldan_16759 Ugodno prodam Z 750, letnik 1978, dobro ohranjen, garažiran. Tel.: 25-861, int. 386_16761 Prodam Z 850, letnik 1985. Tel.: 66-413 _16762 Prodam R 4 TL, letnik 1981. Tel.: 60-352_16769 Prodam ŠKODO 1oo, prva registracija 1976, registrirana do 29. septembra 1988 Česen,Podlubnik 160 16770 APN 6, star 8 mesecev, ugodno pro-dam Tel.: 38-088_16772 Poceni prodam diferencial in odbijač za Z 750 Tel.: 26-678_16776 Prodam FIAT 126 P, letnik 1979/80, ce- na 95 SM. Tel: 28-733_16779 Prodam KOMBI IMV nujno in zelo ugodno, star je 9 let in dobro ohranjen. Tel.: 24-992, pustite sporočilo _16781 Prodam R 4, letnik 1978, registriran do aprila 1988. Tel: 25-405_16782 Prodam SUZUKI RM 125, star 5 mesecev. Perčič Matjaž, Partizanska c. 40, Kranj Prodam zastavo 850, letnik 1981, generalno obnovljeno. Oter Stane, Franko-vo 157, Sk. Loka._ LADO 1200, letnik 1979, obnovljeno, registrirano do junija 88, ugodno prodam Tel 81 652, dopoldan Kranj Prodam GOLFA, dobro ohranjen, letnik 1979 Bojan Snedec, Sr. Bela 43, tel.: 45 229_16372 Prodam FIAT 125 P, letnik 1976, izredno ohranjen, z dodatno opremo. Tel.: 27-923_16412 Prodam GOLF, letnik 1980. Lenart Pire, Staneta Žagarja 40, tel : 26 984, Kranj _16539 Zelo ugodno prodam Z 101, letnik 1977 Drago Kavčič, Pristava 86/a, Tržič__16627 Prodam FIČOTA po delih. Ogled mo žen vsak dan od 15 ure naprej Pret nar, Kajuhova 28 16660 Ugodno prodam 126 P, letnik 1987 Cankarjeva 12, stanovanje 9, Radovlji ca___16662 Prodam PRINCA, letnik 1972, registriran do julija 1988, ter črno bel TV grunding Drago Ereiz, Frankovo nas. 69, Škofje Loka 16664 LADO 1600, letnik 1981. 67 000 km, dobro ohranjeno, garažirano, prodam za 2,6 Mio Tel : 50 348_16666 FIAT 126 P, letnik 1978, prevoženih 68.000 km, prodam. Tel : 35-352 16668 Prodam odlično ohranjeno Z 750, dodatno opremljeno Pavšer, Hotemaže 65_16672 Za Z 750, poceni prodam, motor, stekla, motorček za brisalce, platišča ter nov prednji blatnik, ohišje ležajev z le-žaji in pesto. Volk, Prebačevo 65 16677 Prodam APN 6 star 3 mesece dobro ohranjen in dodatno opremljen Marjan Jagodic, Dvorje 69 16681 Prodam Z 750, letnik november 1976, registriran, vozen za 520.000 din Hru-šica 64, Jesenice 16683 Prodam FIAT 125, letnik 1977, registri-ran do februarja 1988. Tel.: 57-053 _16684 Prodam R 4 GTL, letnik 1982. Tel.: 42-950, zvečer 16686 Ugodno prodam DIANO, letnik 1978, generalno obnovljena, registrirana do junija 88. Tel. 68 348_16687 Prodam GOLF JGL, letnik 1982, 69.000 km, poceni in nujno. Tel.: 82-188, po 18. uri_16689 Prodam zadnjo HAVBO za R 9. Drago Kolegan, Rečiška 2, Bled 16691 Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1980. Ekar, Tupaliče 18, Preddvor _16693 Prodam MOTOR za opel rekord, letnik 1965. Tel.: 24-357_16697 Prodam GOLFA JGL, letnik 1981 ali pa zamenjam za manjši avto. Milomirka, Levstikova 1, Kranj 16704 Prodam nov AVTOMATI K, s smernim kazalcem, 25-odstotkov ceneje. Ogled popoldan. Tel.: 36-242 16710 Prodam JETTO, letnik 1981. Begunje 45 na Gorenjskem 16715 Prodam Z 101 mediteran, letnik 1979, registrirano do septembra 1988. jarčja dolina 7, Žiri, tel: 69-703_16717 Prodam Z 101, letnik 1976. Tel.: 33-281 _16718 Ugodno prodam tomos AVTOMATIK in APN 6, oba skoraj nova. Gregorc, Mlaka 75, tel.:27-200_16721 Prodam TOMOS AVTOMATIK, star 7 mesecev ali zamenjam za videorekor-der. Igor Stepan, Valjavčeva 12, Kranj, tel.: 22-702_16723 Poceni prodam rezervne dele in nekoliko karambolirano Z 101, črno-beli TV minirama in dirkalno KOLO pinarelo. Janez Dolenc, Smokuč 26, Žirovnica _16725 Avto PZ 125, letnik 1973, odlično ohranjen, poceni prodam Tel.: 60-731, zvečer^_16732 Prodam ŠKODO 100 L. Tavčar, Poljane 20 nad Škofjo Loko_16733 Prodam APN 6, letnik 1986. Tel.: 60-564_16734 Prodam ZT01, letnik 1975. Danilo Seli-škar, Deteljica 5, Tržič, tel.: 51-578, v popoldanskem času 16737 OBVHIIIA Izdelujem bakrene lovilce snega za te gulo-eternit. Koželj, Pot za krajem 24, Kranj (Orehek)_16747 DISCO KOBRA vabi ljubitelje ROČK glasbe na četrtkove ročk večere. Vsak četrtek ob 21. uri, VABLJENI! 16773 OlIAVLO Rutiniran kitarist-vokalist se pridruži narodnemu ali zabavnemu ansamblu z rednim igranjem. Tel., v službi 74-077, Zoran_16701 Iščem skupino za grobi omet. Vreček, Šenčur, Rožna ul. 11_16739 Prodam VOGALNIKE 60 kosov, porolit 12, 150 kosov, zidak 400 kosov Tel.: 42-437 _16711 Prodam 6 let rabljeno strešno OPEKO vesna, grafitno sive barve s posipom, 1200 kosov. Janez Grašič, Posavec 52, tel.: 70-568_16716 Oddam rušenje stene za pridobljeno opeko, normalni format Tel.. 25-336 _16720 Prevzamem vsa zidarsko fasaderska dela Tel 77 097 16728 OPRAVIČILO V petek, 2/10, je pri spominu za ANO BLAZIC prišlo do neljube pomote. Izpuščen je bil kraj Podbrezje. Za neljubo pomoto se opravičujemo. Po hudi bolezni nas je zapustil skrbni oče HENRIK KREUZER strojni stavec iz Škofje Ix>ke Pogreb ho v sredo, 7. 10. 1987, ob Ki. viri v Lipici pri Škofji Loki. Na dan pogreba bo ležal v 3. mrliški vežici. Žalujoči: Olga, hčerka Vanja, vnuka Mojca in Nejc ter drugo sorodstvo Skofja Ix>ka, 5. oktober 1987 11. STRAN ©©S^KIoJJ^IEnGLAS O, saj vem to, da počasi, le če skrita je v tišine, gori sveča bolečine ... (Gradnik) V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar je odšel od nas naš ljubljeni FRANCE GRUDEN Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu Žalujoči žena Olga in otroci z družinami Kranj, 7. oktobra 1987 V SPOMIN STANETA PETKA iz Stražišča pri Kranju 5. oktobra mineva leto dni,odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov' prerani grob in prižigate svečke. Z ljubeznijo se te spominjamo. Žena Kati in vsi njegovi V SPOMIN Odšel si tja, kjer ni trpljenja in ne gorja, v domu našem je praznina, v srcih naših bolečina 5. oktobra mineva žalostno leto odkar nas je za vedno zapustil naš dobri mož in oče JOŽEANŽIČ Vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, mu poklanjate cvetje in prižigate sveče najlepša hvala. VSI NJEGOVI Luže, oktobra 1987 V SPOMIN 8. oktobra mineva žalostno leto, ko je nenadoma prenehalo biti plemenito srce našega ljubljenega ZDRAVKA BOJIČA Čas mineva, praznina ostaja. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in prinašate cvetje na njegov prerani grob. VSI NJEGOVI Poljšica, Škofljica, Hrastnik, Dol pri Ljubljani Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil strojni stavec v pokoju HENRIK KREUZER roj. 11. 3.1914 v Grabštajnu na Koroškem Od njega se bomo poslovili v sredo, 7. 10. 1987, ob 16. uri na pokopališču v Lipici pri Škofji Loki. Sindikalna organizacija Gorenjski tisk Kranj NOVICE IN DOGODKI Podljubeljska šola je obnovljena Lepše kot doma »Otroci, kaj vam je najbolj všeč v vaši »novi« šoli?« In zoženo v en glas: »Učilnica!« » Telovadnica !« » Vseeeeeeeee !« Še leto nazaj so se otroci, ki obiskujejo prvi in drugi razred osnovne šole v Podljubelju, stiskali v enem samem razredu, ki je obenem moral služiti tudi za telovadnico, jedilnico, glasbeno sobo, večnamenski prostor in še kaj. Če so hoteli razgrniti po tleh blazine za telovadbo, so morali pospraviti klopi in stole. Okna so bila majhna, prostori mrzli, temačni. Zdaj je tu živo nasprotje. Od vseh sten, od vseh vrat veje toplina. Spodaj je mala kuhinja z jedilnico, kjer je bil prej razred, je zdaj telovadnica, učilnica pa je zgoraj, vsa svetla in zračna, z razgledom po vsem Podljubelju. In na drugi strani je soba za male šolarje, iz nekdanje stare kopalnice pa je nastal prijeten igralni kotiček. Pa to še ni vse. Izkoriščeno je tudi podstrešje, kjer sta tovarišici Maja in Gabi dobili svoj kabinet, mali šolarji in učenci pa knjižnico. Z vseh sten veje toplina, vse je opaženo z leseno oblogo. In otroci so navdušeni še bolj .kot tovarišici. Saj je lepše kot doma! Maji in Teji se kar ne da domov, najraje jo še malce zavij eta v igralni kotiček k punčkam, fantje pa se, če se le morejo,še enkrat zapode čez mehke telovadne blazine, preden se podajo skozi vrata. Podružnična šola Podljubelj, ki spada pod Osnovno šolo heroja Albina Grajzerja, je bila včasih sirotišnica, po zadnji vojni pa so v njej uredili šolo, en razred, zgoraj pa je bilo stanovanje. Ko je prišla moda za ukinjanje malih podeželskih šol in vožnja otrok v mesto, so se Podlju-beljčani uprli in s težavo obdržali svojo šolo. A vse do lani je bil šoli namenjen le en prostor, Že na zunaj je šola v Podljubelju prava lepotica Telovadnico lahko uporabljajo vsak trenutek, nič več ni treba iz razreda odnašati klopi eden pa mali šoli. Letos julija pa so se je le lotili, jo predelali od tal do vrha in zdaj je tu vsa lepa in vsa prenovljena. Vsak kotiček je namenjen le otrokom. Ni jih veliko: 17 je otrok v obeh razredih, 10 v prvem in 7 v drugem razredu, 9 pa v mali šoli. Za prenovo šole so prispevale vse tržiške delovne organizacije. Priznati je treba: kadar gre za otroke, tržiški delavci nikoli ne odrečejo pomoči, pa če so še bolj na tesnem z denarjem. Šolarji pa se jim potem oddolže s kul- Štefka Neme: »Naš Samo je v novi šoli presrečen. Najbolj pa so mu všeč lesene obloge.« turnimi programi ob Novem letu, ob 8. marcu in podobno. Z delom pa so pomagali tudi starši in krajani. Kar se je le dalo, so postorili sami, da so bili nižji stroški. Zdaj bi šola potrebovala le še malce nove opreme, saj so klopi tudi že po več kot trideset let stare. Toda nič ne sitnarijo v šoli. Kadar bo, pa bo. Da so le toliko spravili skupaj. Že to je več, kot so sploh kdaj upali. D. Dolenc Sadovnjak Resje pri Podvinu abolk komaj za stalne kupce Podvin, 5. oktobra — Letošnji pridelek je celo nekaj slabši, kot I . so predvidevali. »Prodali bi lahko tisoč ali pa celo več ton jabolk, žal pa jih je letos le dobrih tristo,« pravi vodja sadovnjaka inž. Tine Benedičič. V starem delu nasada letina ni najboljša. Tudi zato, ker sta letos skoraj povsem odpovedala jonatan in koksoranžna re-neta. Novejši del sadovnjaka pa je še premlad, da bi lahko nadomestil izpad. Prihodnje leto računajo, da bi morala biti letina boljša, čeprav sadovnjaka ne bodo spreminjali. Krčenje starega dela sadovnjaka in zamenjava z novimi sortami je v programu šele naslednje leto. »Ker bomo letos obrali le približno 300 ton jpholk, imamo velike težave. Prodajo za posamezne kupce smo morali praktično črtati. Mnogi, ki pridejo od daleč, se zato jezijo, vendar smo nemočni. Skušali bomo zagotoviti minimalne količine jabolk tistim stalnim kupcem (sindikatom), ki so se pravočasno prijavili,« je povedal inž. Tine Benedičič. Precej manj dela kot lani, ko je znašal pridelek prek 700 ton, imajo zato letos tudi obiralci in prebiralci. Zgodnje sorte so že zdavnaj obrali, ta teden pa bodo še najbolj pozne. »V sadovnjaku Resje sem začela delati pred sedmimi leti kot obiralka,«pravi Francka Pikon iz Radovljice, sicer pa upokojenka radovljiške Almi-re. »Zdaj v drevesa ne ležem več. Obiranje je za zdrave in mlajše. Pridružila sem se pre-biralcem. Letos je precej manj dela kot prejšnja leta. Tako slabega pridelka pravzaprav ne pomnim. Povpraševanja pa je veliko. Čeprav je delo natančno in po svoje tudi naporno, pa se tukaj zelo dobro počutim. Delamo, kramljamo, se malo nasmejemo in čas mine.« A. Žalar Zganja ne bo — Sadja letos tudi v vaseh pod gorami, pod Do-brčo, ki so poznane po dobrih letinah in odličnem domačem žganju, ne bo. Malo orehov si še obetajo, drugega pa ne veliko. Le buče so dobro obrodile, pravi Jaka Smolej, Boštan iz Slatne. No, če ne bo žganja, pa bo več suhega mesa... — Foto: D. Dolenc Na Sovodnju obnavljajo zadružni dom Delavci denar, kmetje les in delo Sovodenj, 2. oktobra — Zadružni ali kulturni dom, kot mu tudi pravijo, so na Sovodnju zgradili 1949. leta. Precej na hitro in z materialom, ki se ga je tedaj pač dalo dobiti. To se J domu tudi maščevalo. Vera Kokelj iz Laniš, zaposlena v Termopolu: »Po vojni in še dolga le-I s ta kasneje je bilo v do- mu zelo živahno kulturno življenje, celo kino mt f smo imeli. Zdaj so v glavnem samo še pro-J§S& slave ob praznikih, ve- %P^|pl||t sehce, gledališke igre, J|iBl| ki 3ih prireja KUD Bošt-.niMiVM jan Jezeršek. Ravno pred poldrugim mesecem so spet ponovili Gosposko na kmetiji. Obnova doma je nujna. Pohvalno je, kako so se ljudje vzeli skupaj, kako so tudi vsi okoliški kmetje dali les in pomagali pri zamenjavi ostrešja in prekrivanju.« Srečko Debeljak, predsednik skupščine krajevne skupnosti Sovo-denj:»Krajevna skupnost od nedavna drži roke le nad polovico zadružnega doma, v kateri so dvorana, mala dvorana, oder, garderoba, podstrešje in spodaj še majhna kuhinja. O obnovi smo se začeli pogovarjati že pred osmimi leti, moči smo zbrali šele lani, ko smo delavci začeli združevati dva od- stotka od bruto plač, kmetje pa so prispe okrog sto kubikov lesa in gradili novo stre.jj' Stara je puščala, zatorej so bili stropi vsi tr • Posebej moram pohvaliti krajane iz Podla in Jazen, ki so tudi prispevali za obnovo, prav so iz idrijske občine. Ostrešje smo ze menjali, dali novo kritino, strope, obnovili e triko, vgradili bomo nova okna, za opremo P nam bo zmanjkalo denarja. Potrkali bomo vrata tovarn. Otvoritve za krajevni Prazn oktober, še ne bo. Morda se nam bo P0^^^ proslava za 29. november, čeprav so pred n še zahtevna 'fina' dela, ki do takrat ne bodo P vsem končana.« Edvin Osredkar, kmet it Javorjevega dola: tje smo za napre** vedno smo podprli.?*1* ne akcije. Brez nun podeželju ne bi bilo i narejenega ah pa ^ zelo malo. za° l dom smo dolgo sam •fhkali', desetletje F fe t / Pozno smo se lotm fcl: * >m meljite obnove. Kme^ smo prispevali vsak približno po dva kubi ^ sa, ki smo ga zvozili na žago, razen tega pa še štiri dni delali pri obnovi.« jelovč&n Foto: G. Sinik H. J., Foto: G. Šinik Od Žirov do Gorenje vasi Nič več nejevolje, psovanja, strahu, da se bo komu vdrlo pod jeklenim konjem, da bo koga povozilo, ni več kot običajno tveganje, ki preti tudi na cestah brez velikih pasti. Ži-rovcem in vsem, ki so potovali tja ali še nameravajo, se je s srca odvalil težak kamen. Vsem gospodarskim in družbenim težavam navkljub se od Žirov navzdol veliko dogaja. • Tudi Hotaveljci so si oddahnili, ker imajo širšo cesto od Lipana do Tesnarja. • Po novem odseku od »? # Trebije je treba postori nekaj finih del. Kaj pa škofjeloški ^ šek?! ^ Prašiči ne smejo v 1 oddaljeni Rovt 1 Jesenice, 5. oktobra — Nekateri sosedje v oddaljenem Plavškem Rovtu nad Jesenicami ne maraJ0^ manove kmetije, kajti mladi Roman se je odločil, da bo na leto vzredil 600 plemenskih svinj. Komu napoti njegov hlev in kaj pravi jeseniška občina, ki tako vztrajno podpira kmetijstvo v občini? 24-letni Roman Klinar iz Plavškega Rovta nad Jesenicami je v Rovtih podedoval veliko in trdno Klinarjevo kmetijo, staro 400 let. Mladi, delavni in pridni Roman se je nemudoma odločil, da nadaljuje družinsko tradicijo in v Rovtih kmetijo ohrani, zgradi velik in sodoben hlev ter se začne preživljati s kmetijstvom. Podjetni mladi kmet ni odlašal niti minuto in je na kmetiji delal vztrajno in prizadevno. Po posvetu s kmetijskimi strokovnjaki in po lastnem premisleku je prišel do spoznanja, da bi bila najbolj donosna prašičereja, če hoče v tem visokogorskem svetu od kmetijstva živeti in napredovati. A nasveti strokovnjakov in Romanovi računi so bili računi brez krčmarja! Takoj, ko je bila njegova namera znana, so se oglasili nekateri sosedje, krajevna skupnost, vsi »faktorji« pač, in divje protestirali, češ da nikakor ne bodo živeli v obupnem smradu, ki ga povzroča vzreja plemenskih svinj. »Ze prej sem redil prašiče, oddal 15 ton jeseniški klavnici, zdaj pa vzrejo nameravam povečati,« pravi Roman. »Zato gradim večji hlev, v katerem bo najbolj sodobna tehnologija in prav nič ne bo smrdelo. Vse bo na betonskih rešetkah in odtekalo v gnojno jamo, povsod bodo ventilatorji. Na leto nameravam vzrediti najmanj 600 svinj, pri tem pa me podpira le Gorenjska kmetijska zadruga Kranj, ki mi je dala nepovratna sredstva. Z Jesenic denarja ne morem dobiti, saj sem po treh letih gradnje, prošenj, iskanja soglasij dobil celo odločbo, da ne smem graditi!« Romanu so torej po treh letih sporočili, da ne sme graditi, če ne preskrbi še mnenja Zavoda za zdravstveno varstvo... »Ko bom tega dobil, bodo spet poiskali kaj drugega,« pravi Klinar. »čuda inšpekcij se je že zvrstilo v mojem hlevu, na vsak način mi vzrejo hočejo preprečiti.« Roman Klinar torej bridko okuša vse birokratske sitnosti, kajti okolica se njegove farme vztrajno in z vsemi sredstvi otepa. Pri tem pa se postavlja nekaj resnih vprašanj, na katera bodo morali Roman Klinar gradi v Plavških Rovtih s0** hlev. — Foto: I). Sedej »pristojni« na Jesenicah jasno in glasno 0<^fljii^! ti. Vedeti je treba, da je Plavški Rovt m J Kjti kmečko naselje, daleč od strnjenih stanova™^ j naselij, visoko v hribih. Mlademu kmetu g reja tu ne zagotavlja zaslužka; če bo po if^ ^ ^ logiki lahko redil le pet kravjih repov v., Vrn^ šest kur na dvorišču, bo kmetijstvo opustil. ^' ja bo propadla. Kakšne posebne turistične P ^ff\ nosti odmaknjeni Rovt pač nima, saj v kraj ti ene turistične sobe, še manj gostilne. flflv.H Če kje, potem je tu prostor za farmo, kaj . 0\fi' je izrazito kmečko naselje. Na kmetih pa g1^ pjw čajno ne diši, ampak smrdi. Romanov nleVsPr^j. sodobnejši, Roman ohranja kmetijo, zaWiko o^L jemo jeseniški kmetijski sklad in jeseni5* no. čemu sploh tolikšna podpora kmetijstv čini s toliko olajšavami kmetom in izdatn«> f na pomoč, če po drugi strani vztrajno zU\jtf|j^'1'-bude mladih kmetov, ki celo na najbolj o**,^ P področjih žele pridelovati hrano, ki jo ve«' žje kupujete drugod? ged^