mnm LETO IL, št. 19 PTUJ, 9. maja 1996 CEN A110 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Majski ihiV ljubezni Končno se je tudi mesec maj razbohotil v tisti pravi podobi, ko je tudi pokrajina postala svečana kot nevesta. Tako naj bi bib tudi z nami. Tudi ljudje naj bi se prebudili iz zimske otopelosti in v sebi naj bi ponovno začutili življenjsko energijo ter mladost. Da, maj naj bi bil tudi mesec mladosti in čas, ko je čutiti ljubezen. Mnogi bi dali vse svoje premoženje, da bi ohranili svoje telo mla- dostno. V zadnjih letih imajo vse več dela lepotni kirurgi in kozme- tičarke, ki znajo odstraniti z našega obraza gube, zmanjšati nos, povečati oči ali opraviti druge korekcije in tako lahko najširši javnosti prekrijemo svoja dejanska leta. Vendar nam to zelo malo pomaga, če nam ne uspe ohraniti mladosti v svojem razmišljanju in sprejemanju življenja. Tudi prekrasni cvetovi češenj in drugega cvet- ja bodo kmalu ugasnili in z veliko nestrpnostjo pričakujemo plodove. Pa vendar iz vsakega cveta ne nastane sadež. Nekaj podobnega se dogaja tudi z našimi odnosi. Mnogim bosta zunanji videz narave in ozračje pripomogla, da bodo začeli iskati prince ali princese svojih sanj. Nekateri jih bodo tudi našli in v fazi zaljubljenosti bodo prav gotovo ustrezali vsem tistim predstavam, kijih že dolgo nosijo v sebi. Toda prav tako kot bo ovenelo cvetje in se bo kmalu spremenila na- rava, mine tudi vsaka zaljubljenost. In kaj potem? Naj se zaljubimo znova in znova ter se tolažimo, da bo nekoč le prišel Pravi? Ali pa smo pripravljeni storiti korak naprej in iz zaljubljenosti, ki je kot cvet, razviti pravi ljubezenski odnos, temelječ ne le na minljivosti zu- nanje lepote in privlačnosti? V tem primeru ne bo mesec maj le cvetoč, temveč tudi ploden. Res je, da so plodovi zreli šele v jesenskem času, po določenem in potrebnem obdobju zorenja. Tako je tudi z ljubeznijo: ne preživi vsa- ka, tudi če je v maju najžlahtneje cvetela. Veliko truda, prilagajanja in skrbne nege je potrebno, da se iz začetnega navdušenja in zagledanosti razvije pristen odnos med partnerjema, ki v sebi ohranja tudi tako želeno mladost. Marija Slodnjak Kot na morju - pa vendar tik pod Halozami. M. Zupanič. PTUJ / V ZNAMENJU MEDNARODNEGA FESTIVALA OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Folklora petih držav v Ptuju in okolici Poseben odbor pri Folklornem društvu Ptuj, ki ga vodi prof. Jože Foltin, se je tudi letos potrudil in pripravil drugi mednarodni festival otroških folklornih skupin, ki bo potekal od jutri do nedelje v Ptuju in okolici. Pomen prireditve je toliko večji, ker je nastajala in bo, kot kaže, postala tradi- cionalna brez državne podpore. Še največje razumevanje so pokazali v mestni občini Ptuj, ki je glavni pokrovitelj festivala, s prispevki pa so pomagali nekatera ptujska podjetja in ustanove. Na drugem festivalu otroških folklornih skupin, ki bo potekal od 10. do 12. maja, bodo nastopi- le skupine iz Češke, Hrvatske, Avstrije, Madžarske in Sloveni- je. Skupina iz Češke prihaja iz mesta Vracov, Hrvatsko bo predstavljala otroška folklorna skupina KUD Koprivnica, Avstrijo skupina Slovenskega kulturno-umetniškega društva iz Globasnice, Madžarsko pa skupina iz Szombathelyja. Od domačih skupin bodo nastopile skupine iz Markovcev, Cirkovc, Cirkulan in Dolene, kjer bodo tuje udeležence festivala tudi gostili. V soboto bodo v teh kra- jih pripravili več priložnostnih prireditev, na katerih se bodo predstavile posamezne tuje in skupine gostiteljice. V soboto se bodo udeleženci letošnjega festivala Ptujčanom najprej predstavili v povorki, ki bo obšla nekatere ptujske ulice in trge. Začela se bo ob devetih pred OŠ Olge Meglič. Nastop pred Mestno hišo bo ob desetih, ob 11.30 uri pa bo letošnje ude- ležence festivala skupaj z organi- zacijskim odborom pozdravil župan mestne občine Ptuj in jih povabil na priložnostni sprejem. V nedeljo se bodo mladi predstavili udeležencem 16. konvencije Evropske skupnosti karnevalskih mest. Nastop pred Mestno hišo se bo pričel ob 10.30 uri. Osrednji festivalska prireditev bo ob 16. uri v ptujskem gledališču. Na njej bodo vsem udeležencem podelili priznanja in spominska darila. II. mednarodni festival otroških folklornih skupin pote- ka v okolju, ki ima bogato folk- lorno tradicijo, in pomeni po- memben vzvod pri ohranjanju in bodočem razvoju folklore. Os- nutek za celostno podobo festi- vala so izdelali učenci OS Hajdi- na. Festival je priložnost za uvel- javitev mesta in ga to ne sme iz- gubiti, čeprav v tem trenutku še nima širše podpore. MG STAVKOVNI VAL SE NE UMIRJA V torek stavkali uiitelji opozorilni stavki Sindikata vzgoje in izobraževanja, v ka- teri je v torek stavkalo 90 odstotkov učiteljev in šol po Slo- Neniji, so se priključili tudi učitelji na ptujskem območju. rako ni bilo pouka v nobeni od ptujskih srednjih in os- novnih šol, prav tako pa tudi ne v ptujski glasbeni šoli. stavkali so tudi v dijaškem domu, vendar so otrokom za- gotovili varstvo, kar pomeni, da so vzgojitelji delali tudi ^Poldan in ponoči, vendar niso izvajali učnih ur. drugače pa so se odločili v tujski vzgojnovarstveni organi- žaci)i- Stavko so sicer podpirli, Vendar niso stavkali, saj morajo Ugotavljati varstvo, to pa pome- ^ da morajo tako rekoč normal- . delati, je povedala njihova dikalna predstavnica Zdenka Fajfarič. Povedala je, da bi nji- hova stavka imela smisel samo v primeru, da bi vrtce zaprli. Učitelji so tako en delovni dan preživali namesto med učenci sami s svojimi problemi. Ne gre jim namreč v račun, da so edini med zaposlenimi v javnih zavo- dih, ki so s svojimi plačami osta- li tam, kjer so bili. Tako zasluži visoko šolan strokovnjak, profe- sor, v prvem delovnem obdobju na srednji šoli neto samo 67 tisoč tolarjev! Pogajalska skupina sindikatov SVIZ in VIR se seveda pogaja z obema ministrstvoma, šolskim in ministrstvom za delo. Že se- daj so učitelji napovedali še pro- testni shod pred Cankarjevim domom v Ljubljani 21. maja, pa tudi daljši stavki se ne bodo od- rekli, če bodo vanjo prisiljeni. MI 2 ( , trtek, 9. maj 199t - TE N||i ^^^Miflffiiiiiirii iiifltrii^^iiii^^MMiilflf^iTniiiimrnnirfir'^^!!— GORIŠNICA / ZASEDAL JE'OBČINSKI SVET Komv v itcffcivf Bori? Gorišniški svetniki so se sestali zadnji dan pred prvo- majskimi prazniki, na dnevnem redu pa so imeli kar nekaj osnutkov odlokov, predvsem tiste, ki se nanašajo na sim- bole in občinski praznik. Razpravljali so o pravilniku o fi- nanciranju športne dejavnosti ter o razporeditvi finačnih intervencij za potrebe kmetijstva. Ponovno so občinski svetni- ki govorili o spremembah in dopolnitvah prostorskega preoblikovanja v občini, potr- dili pa so osnutke ustreznih odlokov. Slavko Bratuša, od- govoren za področje infra- strukture, je povedal, da je ne- davni sestanek z občani iz na- selij Formin in Zagojiči (ti naj bi bili najbolj prizadeti ob gradnji južne magistralke) pri- nesel tudi eno izmed odločitev: občani obeh naselij so za južno različico magistral- ke, vendar v primeru, da bo ugodeno tudi njihovim pisnim zahtevam. Bratuša je med dru- gim dodal, da bodo po končanih študijah o gradnji magistralke v občini še razp- ravljali in tudi takrat z občani. Odbor za prireditve v gorišniški občini naj bi v pri- hodnje pripravil seznam sode- lujočih na letošnjem občinskem prazniku, so odločili svetniki in ponovno potrdili, da bo občinski praz- nik v juliju na god sv. Ane. Grb imzastava ostajata takšna, kot sta bila v predlogu že predstavljena svetnikom, odločili pa se bodo še o vsebini in obliki pečata. Precej podrobno je tekla še razprava o razvrstitvi in finan- ciranju športne dejavnosti. Svetniki bodo še odločili, ali bodo lahko z denarjem poma- gali pri nakupu zemljišča cir- kulanskim športnikom. Ti naj bi namreč še v tem letu v Cir- kulanah zgradili športno- rekreacijski center, in kot smo slišali, znaša to 2 milijona to- larjev. Za razvoj kmetijstva v gorišniški občini letos namen- jajo posebne finančne inter- vencije, v predlog pravilnika pa je odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem vključil vse kmetijske panoge v občini. Pravilnik bodo svetniki spre- jeli na naslednji seji, takrat pa naj bi bilo kaj več znanega tudi o pomembnosti študijskih krožkov na področju vinskotu- rističnih cest v Halozah. Gorišničani bodo z javnim razpisom poskušali najti pri- mernega najemnika poslovnih prostorov na gradu Bori, ta pa bo moral imeti izdelan celovit program ponudbe. Sicer pa smo na seji še slišali, da pose- ben delež sredstev v občini tudi letos namenjajo za huma- nitarne namene, prizadevajo pa si še, da bi ustanovili odbor organizacije Rdečega križa. T. Mohorko PTUJ / PRED 16. KONVENCIJO EVROPSKE SKUPNOSTI Priložnost za pmmotijo Od 11. do 18. maja bo v Mariboru in Ptuju potekala 16. kon- vencija Evropske skupnosti karnevalskih mest (FECC), ki danes združuje že 44 držav po celem svetu. Vanjo se vključujejo države oziroma mesta z znanimi karnevali. Predsednik FECC-a za Slo- venijo je Ptujčan Branko Bru- men. Organizatorja konvencije sta Narodni dom Maribor, ki ga vodi Vladimir Rukavina, in GIZ Poetovio Vivat Ptuj, kate- rega direktor je Branko Bru- men. Konvencija je za Sloveni- jo in še posebej obe mesti veli- ka priložnost, predvsem v pro- mocijskem pomenu, žal pa je že pred njenim začetkom mogoče zatrditi, da je nismo znali v celoti izkoristiti niti na državni niti na občinskih ravneh. V treh letih, kolikor so trajale priprave, je Slovenija še vedno ve- lika neznanka na nekaterih območjih sveta, kar pove že poda- tek, da bo na konvenciji namesto 150 oziroma 200 predstavnikov iz celega sveta sodelovalo le okrog sto. Za druge je Slovenija še vedno tvegano območje in to kljub temu da bo dan pred zaključkom kon- vencije v Slovenijo prišel tudi vrhovni cerkveni poglavar. Država se bo torej morala prebuditi tudi v promocijskem smislu, da o občini niti ne govorimo. Pred konvencijo smo se pogovarjali z direktorjem GIZ Poetovio Vivat Brankom Brumnom. TEDNIK: Koliko dogajanja okrog 16. konvencije je vezane- ga na Ptuj? B. Brumen: "Celotno enotedensko dogajanje bo v glavnem vezano na mesti Maribor in Ptuj. V občini Ptuj pričakujemo udeležence v nedeljo, 12. maja. Pred sprejemom na Mestnem trgu in v Mestni hiši, ki se bo pričel ob 11. uri, si bodo gostje ogledali Ptujsko Goro, kjer bosta tudi svečana maša in uradno fotografiranje. V Ptuju jim bodo najprej na Mestnem trgu zaplesali udeleženci II. mednarodnega otroškega folklornega festivala. Zatem jih bodo sprejel župan mestne občine dr. Miroslav Luci. Ob tej priložnosti jim bomo predstavili tudi žig, kuverte in znamke, posvečene 16. konvenciji. To bodo opravili člani Filatelis- tičnega društva Ptuj, ki so tudi na- jbolj zaslužni za izdajo. Pred odho- dom v Maribor si bodo ogledali tudi vinske kleti. Naši gostje bodo tudi v sredo, 15. maja, ko se bo ob devetih v viteški dvorani ptujskega gradu pričela seja upravnega odbora FECC, ob 10.30 uri pa se bo v palaciju predstavil Rio de Janeiro, ki bo gostitelj 17. kongresa leta 1997. Ob 16.30 uri se bodo udeležili koncer- ta violinista Mihe Pogačnika na gradu Bori." TEDNIK: Kaj Ptuj pričakuje od konvencije? B. Brumen: "Pričakujemo predvsem izjemne promocijske učinke za mesto na državni in mednarodni ravni. Potrdila se bo osrednja vloga Ptuja kot karne- valskega mesta. Ne nazadnje pa bodo nekateri, ki bodo gostili ude- ležence konvencije, tudi nekaj zas- lužili. Za GIZ Poetovio Vivat kot soorganizatorja je dogodek os- rednja promocijska akcija na mednarodni ravni v tem letu, ker smo prepričani, da je konvencijo izredno zanimiva tudi za medna- rodno javnost. Pokrovitelj kon- vencije je ministrstvo za kulturo R Slovenije. Udeleženci bodo en dan namenili tudi potovanju po Slove- niji, ogledali si bodo Bled, Pos- tojnsko jamo. V programu je tudi sprejem na državni ravni. Ptuj se bo s soorganizacijo potrdil na državni ravni in dokazal, da je zmožen organizirati tudi tako zah- tevne projekte, kot je ta konvenci- ja. Ob tej priložnosti bi rad pove- dal, da upam, da bo ta dogodek vzpodbudil konkretne aktivnosti za gradnjo takega hotela, ki bo zmožen sprejeti večje število gos- tov in bo tudi imel pogoje za orga- nizacijo kongresa. Ce bi ga imeli, bi namreč goste imeli v Ptuju." TEDNIK: Priprave na kon- vencijo so trajale nekaj let... B. Brumen: "Pred tremi leti smo skupaj s predstavniki Maribora v Curacau (Nizozemski Antili) do- bili kandidaturo. Lani na Malti smo uradno predstavili okvirni program konvencije v Sloveniji oziroma v obeh mestih. Prvi pro- mocijskih učinki so bili doseženi že s tem. Konvencija je dobro pripravljena, pričakovali pa smo večji odziv. Do sedaj je prijavlje- nih okrog sto udeležencev. Upa- mo, da bomo lahko zagotovili sklepčnost generalne skupščine, ki bo sprejemala kandidature za kongres leta 1999. Kandidata sta Niča in Aruba." TEDNIK: Koliko pa konven- cijo podpirajo v mestni občini Ptuj? B. Brumen: "V mestni občini Ptuj smo vodili aktivnosti za sofinanci- ranje konvencije v višini enega mi- lijona tolarjev. S proračunom je bilo odobrenih 400.000 tolarjev, zaradi tega smo morali žal tudi ne- koliko prirediti oziroma zmanjšati obseg aktivnosti in dogajanj v Ptu- ju. Načrtovali smo tudi prikaz slo- venskih karnevalskih skupin in razstavo mask, ki bi jo pripravil Pokrajinski muzej Ptuj, a tudi sam ni imel sreče, da bi zanjo pridobil državna sredstva. Kljub temu pa v Pokrajinskem muzeju zagotavlja- jo, da manjši prikaz mask vseeno bo. S tem bo konvencija dobila do- datno kulturno dimenzijo. Upam pa, da bo na koncu vse dobro in da bodo zadovoljni udeleženci in mi kot organizatorji." MG PTUJ / BREZPOSELNOST SE JE ZMANJŠALA Vei vzrokov za upml brezposelnosti Na območju Urada za delo Ptuj je bilo v zadnjih dneh aprila prijavljenih 4850 brezposelnih oseb, kar je za 1534 manj kot decembra lani. Tako močno zmanjšanje brezposelnosti gre pripisati trem dejstvom: novi evidenci o brezposelnih, po ka- teri so kriteriji brezposelnosti nekoliko spremenjeni, zausta- vitvi priliva novih brezposelnih delavcev in dejanski rasti šte- vila delovnih mest, je povedal vodja ptujskega urada za delo Žarko Markovič. Sicer pa je število brezposelnih oseb nekoliko upadlo tudi v ce- lotni Sloveniji. V marcu je bilo brezposelnih namreč 120.780, kar je za 2,4 odstotka manj kot v februarju. V Podravju so zabe- ležili porast delovnih mest na območju uradov za delo v Ptuju, Lenartu in Slovenski Bistrici, kar je potrebno pripisati predvsem živahnemu zaposlo- vanju v zasebnem sektorju ter sezonskim delom. V letošnjem letu v ptujskem uradu za delo ne predvidevajo večjega priliva brezposelnih, saj so podjetja napovedala le manjše delovne presežke, stečaj mari- borske Hidromontaže in težave Tama pa na povečano število brezposelnih na območju Ptuja ne bodo bistveno vplivale, je ocenil vodja ptujskega urada za delo Žare Markovič. Težave je pričakovati v tekstilni in obutve- ni industriji, vendar na- tančnejših napovedi še ni. Na območju Urada za delo Ptuj je bilo v lanskem letu 4172 potreb po delavcih, od tega so jih 2852 ali kar 68 odstotkov zapos- lili za določen čas. Zaposlitve za nedoločen čas so torej mnogo redkejše. Vodja urada Žare Mar- kovič je razložil, da je trg delov- ne sile na Ptuju bolj dinamičen od trga v celotnem Podravju tudi to pa pripisuje velikem^ deležu zaposlovanja pri zasebnj. kih. Le-ti se zavarujejo pre(j spremenjenimi razmerami na tržišču in pomanjkanjem delt prav z zaposlovanjem za določen čas. Žal pa je Ptuj presega p0. dravsko povprečje v dveh p0. membnih kategorijah: kar 47 odstotkov vseh brezposelnih je mlajših kot 30 let (v celotnem Podravju 43,7 odstotka), tretjina vseh brezposelnih pa išče zapos- litev več kot tri leta. Denarna nadomestila, torej 7o oziroma 60 odstotkov svoje neto povprečne plače, je na ptujskem območju prejemalo v lanskem letu 1045 oseb, 480 pa je bilo up. ravičenih do denarne pomoči, to je do približno 19.500 tolarjev neto. Obe skupini sta manjši kot v letu poprej, kar kaže na to, da ni tolikšnega priliva novih brezposelnih, dosedanji pa so nekaj pravic sčasoma že izgubili. In kje se na območju Ptuja v tem trenutku kljub pomanjkan- ju del največ zaposlujejo? Po po- datkih ptujskega urada za delo v gradbeništvu, kjer nenehno pri- manjkuje zidarjev, pleskarjev, elektromonterjev in drugih gradbinskih poklicev, prav tako pa se povečuje povpraševanje po delavcih v kovinarskih panogah. MZ LENART / LUDVIK MATJASIC, PREDSEDNIK NADZORNEGA ODBORA Na začetku 14. seje občinskega sveta, ki so jo zaradi obsežnega dnevnega reda prekinili in jo nadaljevali 7. maja, je med pobuda- mi in vprašanji svetnikov dobil besedo tudi predsednik nadzorne- ga odbora občine Lenart Ludvik Matjašič. Govoril je o vprašanju svetnika Srečka Šalamuna, ki je na 13. seji občinskega sveta 14. marca letos spravil v nezavidljiv položaj tudi njega kot predsedni- ka NO občine Lenart. Župana Slavka Krambergerja je namreč vprašal, kako je z disciplinskim postopkom proti g. Zaverniku. Takrat je župan izjavil,da je disciplinski postopek ustavljen, ker je bil pravno zaveden. Nad takšnim odgovorom je bil Ludvik Mat- jašič presenečen in ni vedel, kaj naj naredi. Bil je član delovne ko- misije in kot član "sem potem tudi sam g. župana pravno zavajal," pravi Matjašič in še dodaja: "Če bi g. župan utemeljil usta- vitev disciplinskega postopka z dejstvom, da je bil prisiljen usta- viti disciplinski postopek, tako kot je bil prisiljen odstaviti g. podžupan Kranvogla, potem ne bi občinskega sveta prosil za besedo, tako pa bom sedaj posku- sil na kratko razložiti, kako sem pomagal predsedniku komisije g. Kranvoglu pravno zavajati g. župana. Iz zapisnika prve seje de- lovne komisije za proučitev oko- liščin pri vezavi proračunskih sredstev pri firmi Eventus, ki je bila 12.1.1996, je jasno razvidno, da sem predlagal, da ima komisi- ja pravno pomoč ravno zaradi tega, da ne bi prišlo do takšnega sklepa komisije, ki bi bil v nas- protju z zakonodajo, pa bi jo g. župan upošteval in tudi izvedel. Potem bi lahko prišlo do pri- tožbe s strani g. Zavernika in bi imeli še en primer Turin, ko bi se neupravičeno zapravila pro- računska sredstva. Utemeljitev pravilnosti dela komisije: 1. 15. člen zakona o delavcih v državni upravi (ki velja tudi za de- lavce v upravnih organih lokalnih skupnosti) opredeljuje višje up- ravne delavce, med katerimi je tudi: svetovalec predstojnika! Po sistematizaciji delovnih mest na občini to delovno mesto zase- da g. Zavernik! Torej je g. Za- vernik višji upravni delavec. Višji upravni delavec ne sme imeti svoje firme niti ne sme de- lati pri zasebnem delodajalcu. Iz izpisa iz sodnega registra na dan 24. 1. 1996 pa je razvidno, da je edini ustanovitelj, pooblaščenec in direktor podjetja AZA, d.0.0., s sedežem v Benediktu 154 g. Avgust Zavrnik! Na podlagi teh argumentov je komisija predlagala g. županu pogojno zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, v kateri je bila podana zahteva, da g. Za- vernik v petih dni da pisno odstopno izjavo o takojšnjem prenehanju delovnega razmerja. 23. februarja 1996 ob 9. uri je bila disciplinska obravnava I. stopnje! Iz zapisnika disciplinske obravnave je razvi- den potek zagovora g. Zavrnika, zakaj se ne strinja s pogojno zah- tevo za uvedbo disciplinskega postopka. V zapisniku je več za- nimivosti, naj omenim samo bistvene. G. Zavernik pravi, da je 1. januarja 1995 prejel odločbo o razporeditvi na delo, ki je bila med letom večkrat spreminjana, ni pa vsebovala konkurenčne klavzule, iz katere bi bilo razvid- no, da ne sme imeti svoje firme ter da ne bi smel delati v svoji ali drugi firmi. Kot višji upravni delavec mora poznati še več za- konodaje in ga nevednost pred zakonom ne oprosti. V njegovih trditvah je tudi veliko nasprotu- jočih si izjav, saj enkrat trdi, da ni aktivno delal v svoji firmi AZA, potem se zagovarja, da m delal med službenim časom, am- pak samo v prostem času, pote® pa se spet trdi, da ni in da ne bo opravljal nikakršnih dejavnosti v bodočnosti, moral bo le podpi- sovati nekatere dokumente. To so bili na kratko razloženi argumenti, na podlagi katerih se je g. župan odločil, da odstop3 od predloga delovne komisij Svojo odločitev bi moral preJ občinskim svetom na vprašan)e g. Šalamuna širše utemeljiti! Za zakonitost dela občinsk£ uprave in sveta mora v prvi vrst' skrbeti župan, to pa ne pomen' da lahko člani sveta stvar1 spremljajo neprizadeto ali ce'0 neodgovorno!" Tako torej Ludvik Matjaž Svetniki njegove razprave n^ komentirali, brez besed pa je tal tudi župan. Morda je to tu" konec razvpite zgodbe, o katefl se je veliko govorilo in pisal'1 Kakšen pa bo njen nauk? Ve vsaj za zdaj! M. 1°* TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.O.O., Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Viki Klemenčič, Martin Ozmec, Marija Slodnjak in Milena Zupanič (novinarji). PROPAGANDA: Otiver Težak, v 776-207 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tr (062) 771-261, 779-371; 771-226; faks (062) 771-223. Celotna naročnina 5.720 tolarjev, za tujino 11.440 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. E - pošta: tednik@medinet.si ifgDNIK - Četrtek, 9. maj 1996 3 ni F V* n I ji I I I - lIBIIlliillBBIM LJLs® .....-iSl^miS^^mcmmAl^^miSSSimiSS^i.....^tmSzMimmMmMmMMŠmMMmm H OBISK Pil MILANU KUČANU V1 ponedeljek so predstavniki mestne občine Ptuj obiskali predsednika države Milana Kučana in ga povabili, da bi bil slavnostni govornik na osrednji proslavi ob 110-letnici Turis- tičnega društva Ptuj. ZLATI lili MIRIH CAF Letošnja osrednja proslava ob 12. maju, dnevu medicinskih sester, bo jutri v Slovenj Gradcu. Na njej bodo podelili priz- nanja zbornice zdravstvene nege. Zlati znak bo letos prejela tudi Marija Caf iz ormoške patronaže. V soboto bo v Slovenj Gradcu tudi strokovni simpozij. Letošnji 12. maj poteka pod geslom: Do boljšega zdravja z raziskovanjem v zdravstveni negi. § DOGOVORU 11 lili 1996 Mja včerajšnjem rednem mesečnem posvetu direktorjev slo- lllvenskih bolnišnic so govorili o dogovoru oziroma izhodiščih za program v tem letu in o pravilniku zdravstvene nege. SIMPOZIJ FARMACEVTSKEGA DRUŠTVA lil Portorožu se bo danes pričel simpozij Slovenskega farma- Ifcevtskega društva. Na njem bodo v glavnem govorili o far- macevtski oskrbi in rekombinantnih zdravilih. V soboto, tretji dan simpozija, bodo izvedli 21. skupščino Slovenskega farma- cevtskega društva. PRVE ODLOČBE i DOHODNINI ŽE NA Pili lilo 30. aprila je bilo v ptujski izpostavi republiške uprave za IPjavne prihodke vloženih 33.599 napovedi o dohodnini za prejšnje leto. Vodja izpostave Marijan Furek je povedal, da bodo v teh dneh končali vnos podatkov in primerjavo s kontrolnimi po- datki, tako da jih bodo lahko v kratkem obdelali in tudi izpisali odločbe. Prve odločbe so že na poti, glavnina pa bo pri zavezan- cih maja in junija. POSVETOVANJE © RAZVOJU IN PLAČAH jf||ruštvo za vrednotenje dela, oganizacijski in kadrovski razvoj HP^bo 13. in 14. maja v kongresnem centru v Portorožu orga- niziralo 1 1. posvetovanje o odgovornosti managementa za or- ganizacijski in kadrovski razvoj ter plače zaposlenih. Gre za ak- tualne teme, saj so številne razvojne spremembe zadnjih let prevrednotile vloge in odgovornosti managerskih in organiza- cijskih kadrov pri zagotavljanju poslovnega izida podjetja in plač zaposlenih. V družabnem delu posvetovanja bo pokušnja kako- vostnih vin Vinarstva Slovenske gorice - Haloze. ZAČETEK POLETNE KOPALNE SEZONE JUNIJA V ptujskih Termah bodo poletno kopalno sezono pričeli junija. Za najpogumnejše pa so že prvega maja odprli rekreacijski bazen, v katerem je nameščena valovalna naprava. V teh dneh bo tudi več znanega o pričetku gradnje manjšega bazena. SAJENJE TRSOV f MESTNEM VINOGORADU mo 15. maja bodo v ptujskem mestnem vinogradu posadili V' 1 200 trsov. Vino iz tega vinograda bo promocijsko vino in se bo po vsej verjetnosti imenovalo mestno vino. I^RlA^ZIt^NiČiANUdill NA KZLETI^ Izjemno velik odziv žena iz Dražencev na praznovanje mate- 8rinskega dneva je vzpodbudil organizatorico Zdenko Godec k pripravi izleta za svoje sovaščanke. Prejšnjo nedeljo so se z avto- busom odpeljale na razstavo cvetja v Volčji potok, po vrnitvi pa so se zadržale še v pogovoru v domačem gostišču. (- MZ) ČEVLJI DA Um ¥ PTUJU Družinsko podjetje Ivana Gomilška starejšega je v okviru razširitve dejavnosti 29. aprila v novem poslovnem centru v Osojnikovi ulici 3 odprlo sodobno prodajalno čevljev evropsko znane firme Da Ugo. Odlikujejo jih modna oblika, barve in ka- kovostni naravni materiali. ¥ SOEiTi II PTUJSKI TELEVIZIJI UQ programu je glasbena oddaja Video Boom 40. Pripravila: MG I^mhhbhhhhhi LTT*7!y: 1 MiTi" f ^iiiiaiii^B ^l^lir ilillllilillli PTUJ / SVETNIKI ZAHTEVAJO POROČILO O KURENTOVANJU Prireditev z Skoraj ne mine seja sveta mestne občine Ptuj, na kateri ne bi bilo govora o največji ptujski prireditvi, kurentovanju, ki so ga svetniki letos podprli z dvema milijonoma in pol tolarjev, še enkrat toliko pa so namenili komunalnemu podjetju za pokritje izpada dohodka na parkirišču za avtobusno postajo in za okrasitev mesta. Svetnike predvsem zanimajo finančni učinki prireditve, ki so jo prepoznali kot svoj os- rednji prireditveni projekt. Na- zadnje se je za poročilo o letošnji prireditvi zavzela predsednica poslanske skupi- ne LDS Lidija Majnik. Analize in ankete kažejo, da je prireditev ustvarila dobiček. Zastavljeni cilji in pričakovanja so doseženi, na nekaterih področjih preseženi. Kurento- vanje je postalo osrednja in na- jpomembnejša prireditev na lo- kalni in regionalni ravni ter os- rednja karnevalsko-pustna pri- reditev v Sloveniji, ki ima mednarodno razsežnost in od- zivnost. Karnevalske prireditve si je ogledalo 50 tisoč obiskoval- cev, od tega polovica nedeljsko prireditev. Častni pokrovitelj letošnjega kurentovanja, ki je potekalo pod pokroviteljstvom ministrstva za gospodarske de- javnosti - področje turizma in urada vlade za informiranje, je bil predsednik vlade R Slovenije dr. Janez Drnovšek, ki si je tudi ogledal nedeljsko prireditev. Prodanih je bilo več kot 22 tisoč vstopnic za karnevalske priredit- ve, v ptujski pustni povorki je nastopilo 1200 udeležencev iz petih držav in več tisoč mask v okviru mednarodnega progra- ma, ki je potekal v karnevalskem šotoru. K temu je potrebno prišteti še več sto mask na fašenskih prireditvah v Marko- vcih, Cirkovcah, Dornavi, Vidmu in v Cirkulanah. Novi koncept prireditve torej v praksi dokazuje svojo uspešnost. Z letošnjim kurentovanjem so bili doseženi in tudi v veliki meri preseženi cilji na promo- cijskem, gospodarskem, razvo- jno-turističnem in tudi poli- tičnem področju. Pri Kurento- vanju '97 je potrebno upoštevati nagradnjo v smislu kvalitete programa v karnevalskem šoto- ru, mestu in okoliških krajih ter na osrednji prireditvi na pustno nedeljo. Pri snovanju nove pri- reditve, ki koncept že ima, je potrebno odpraviti pomanjklji- vosti letošnje prireditve, ki so se pokazale predvsem pri trasi nedeljske povorke. Predlog je že, da se jo razširi v Trstenjakovo in Lackovo ulico. Popravke zahte- va tudi organizacijska struktura prireditve. Zaradi nedorečenosti in dvotirnosti (predvsem na re- laciji vodje projekta in direktor- ja GIZ-a) je bilo letos prelite ve- liko hude krvi, zaradi katere je, ker se je vse dogajalo v zakulisju, močno trpel ugled prireditve in tudi organizatorja. Se več bo potrebno narediti pri tržnosti prireditve in agencijam v Slove- niji in tujini agresivneje ponudi- ti kurentovanje kot nepozabno pustno zabavo v Ptuju. Več pustnega dogajanja mora dožive- ti mesto samo, ki je s pustnim šotorom precej izgubilo. Vprašljiv pa še vedno ostaja ples v maskah na gradu. Upajmo, da bo mestni svet kmalu dobil zadoščenje in se seznanil z analizo letošnjega ku- rentovanja, da bo GIZ Poetovio Vivat lahko pravočasno začel in uresničil projekt Kurentovanja '97. Najprej pa želijo imeti kon- cesijo za nekaj let. MG GOVORI drJC/ DA se v Jurovskem o bolezen diagnosticirali, razi- skovali in obolele živali ^škodljivo odstranili. Država je *®etom plačevala tudi odškod- 3>no za pobite obolele živali. Ker Vplačevali tržno ceno, kmetje eh živali niso skrivali in je pro- obetal dober uspeh. Izdelali >0računalniško simulacijo, s ka- ;ero so predvideli, da bi v letu morali izločiti vse nosilce. ,eterinarji pa niso računali na j^veški faktor. Na nekaterih ^etijah so leta 1992 našli mesno *0stno moko, izdelano po spor- nem postopku, ki naj bi vsebova- la povzročitelja BSE. Kljub temu da je rok uporabe kostne moke šest mesecev, so jo kmetje "shra- nili" za hude čase in z njo občutno poslabšali stanje razširjenosti bolezni. Lani so raziskovalci opazili znižanje števila primerov obolelih živali. Ta program je bil torej učinkovit. TEDNIK: Kakšni so znaki bo- lezni? Dr. Zemljič: Kravja norost se kaj hitro opazi. Krave se nenor- malno obnašajo, težko hodijo, čudno reagirajo na običajne poja- ve v okolju, nenormalno se hra- nijo, napajajo. Med opaznimi znaki je tudi hujšanje in zmanjšanje proizvodnje mleka. Danes kmetovalci v Angliji po- kličejo veterinarje že v začetnem stadiju bolezni, ker simptome že zelo dobro poznajo. TEDNIK: Kakšna je nevar- nost prenosa bolezni na druge živali in tudi na človeka? Dr. Zemljič: Ali se bolezen prenaša na druge živali, ni doka- zano. So pa znanstveniki našli povezavo s podobnimi bolezni- mi pri drugih živalskih vrstah. Že dobrih 30 let je znan praska- vec ali scrapie, ki se pojavlja pri ovcah. Ovce, poginule za to bo- leznijo, so predelali v kostno moko za prehrano živali. Podob- ne bolezni so odkrili še pri podla- sicah, antilopah, nojih, pa nobe- na od teh živali ni prišla v stik z govejim mesom ali kostno moko. Veliko vprašanje je, ali bi bila bo- lezen norih krav sploh odkrita, če ne bi šlo ravno za govedo. Na la- boratorijskih miškah so ugotovi- li, da je bolezen mogoče prenesti s cepljenjem, drugače pa najbrž ne. Pri človeku poznamo tri bolezni, ki imajo podobne simptome kot kravja norost. Trenutno je naj- bolj razvpita Creutzfeld-Jakobo- va bolezen, ki se pojavlja v enem primeru na milijon prebivalcev. Lani je bilo v Veliki Britaniji 55 primerov te bolezni. Razvpiti dr. Lace je že leta 1990 trdil, da poz- na povzročitelja bolezni in da se prenaša na človeka, znanstvenih dokazov za to pa še vedno nima. TEDNIK: Kakšna je nevar- nost, da se bolezen pojavi v Slo- veniji? Dr. Zemljič: Večina držav Ev- rope pozna primere te bolezni. Čeprav so na začetku vsi trdili, da se bolezen pojavlja avtohtono, so kasneje odkrili, da vse poti preko moke ali živali vodijo v Anglijo. Inkubacijska doba traja pov- prečno 4 leta. Najmlajša okužena žival jebila mlajša od 2 let, najsta- rejša pa 12 let. V Sloveniji ni go- veda, govejega mesa ali kostne moke iz Velike Britanije, med drugim tudi zato, ker je angleško meso za naš trg predrago. Naši mesarji kupujejo predvsem domače govedo, uvažajo pa ga tudi iz držav vzhodne Evrope. Ker v Sloveniji bolezni norih krav ni, je vsaka bojazen ljudi, da se utegnejo okužiti, odveč, prav tako pa ni nobenih dokazov, da bi se bolezen prenašala na človeka. Poleg tega je povzročitelj bolezni nastanjen v notranjih organih govedi - možganih, priželjcu, vranici in hrbtenjači, ki pa jih v naših mesnicah večinoma ne po- nujajo. KAJ PRAVIJO V MESNICAH? Alojz Herga, mesnica Mez- govci: Pri ljudeh je opaziti pre- vidnost in strah pri nakupu gove- jega mesa. V času bolezni norih krav je prodaja govejega mesa v naši mesnici padla za 20 do 30 od- stotkov. Spomladi se običajno poveča prodaja vseh vrst mesa, saj zaloge od zimskih kolin že počasi kopnijo, zato je ta pri- manjkljaj toliko opaznejši. Kari Mertik, kuhar v blagov- nici Tima, Ormož: V naši ku- hinji ponujamo vsak dan tri vrste malic, pripravljene z različnimi vrstami mesa. Na začetku, ko so se razširile govorice o bolezni no- rih krav, je nekoliko padla proda- ja malic z govejim mesom, sedaj pa je slišati le še kakšno šalo na ta račun, prodaja pa je enaka kot je bila pred norimi kravami. Franci Podplatnik, mesnica Ortrade Ormož: Pri nas se je pro- daja govedine zelo zmanjšala, ocenjujem, da za okrog 40 odstot- kov. Na ta račun se je povečala predvsem prodaja svinjine. Pani- ka, ki vlada med kupci, je narav- nost zastrašujoča, čeprav tu- kajšnji mesarji prodajamo predvsem meso domačih rejcev. Če bo šlo tako naprej, bomo ob vsako meso napisali tudi njegovo poreklo, ime in priimek rejca. vk Dr. Borut Zemljič Tudi bolezen norih krav teh bikcev ne bo rešila pred mesarjevo sekiro Alojz Herga, mesar iz Mezgovcev Franci Podplatnik, mesni- ca Ortrade v Ormožu Občina Gorišnica Gorišnica 54 RAZPIS ZA ODDAJO GOSTINSKIH PROSTOROV V NAJEM 1. Občina Gorišnica daje v najem gostinske prostore s kletjo in skladiščem (skupne površine 292 m') na gradu Bori (spodnja res- tavracija). 2. Občina Gorišnica odda navedene prostore v najem za 10 let, z možnostjo podaljšanega najema. Prostori bodo oddani naj- boljšemu ponudniku. 3. Najemnik je dolžan v obnovo gostinskih prostorov vložiti lastni kapital. 4. Najemnik mora do 25. maja 1996 na naslov Občina Gorišnica, Gorišnica 54,2272 Gorišnica, oddati naslednje podatke: -pisno ponudbo - opis gostinske ponudbe - dokaz o zagotovljenih finančnih sredstvih, potrebnih za preu- reditev lokala Komisija za oceno primernosti ponudb bo o rezultatih razpi- sa obvestila ponudnike v 30 dneh od roka oddaje ponudbe. 5. Ponudnikom bo omogočen ogled prostorov in podrobnejše informacije - po predhodni najavi in dogovoru - na telefonski šte- vilki 062/708-062. □ Upravna enota Ptuj izdaja na podlagi 12. člena Zakona ^evidenci volilne pravice (Ur. list RS, št. 46/92) naslednji RAZGLAS Na sedežu Upravne enote Ptuj, Slomškova ulica 10, Ptuj, soba št. 6, so z dnem 6. 5. 1996 razgrnjeni volilni imeniki za vsa volišča v mestni občine Ptuj za volitve v svete mestnih in primestnih četrti. Vse državljane, ki imajo stalno prebivališče na območju mestne občine Ptuj in na dan volitev 1 6. ju- nija 1996 izpolnijo 18 let in jim ni bila odvzeta pos- lovna sposobnost, pozivamo, da pregledajo splošni volilni imenik in ustno ali pisno zahtevajo popravek splošnega volilnega imenika v primerih: - če sam ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik; - če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravi- ce na območju te občine ali tega volišča; - če je vpisana oseba, ki je umrla; - če je nepravilno vpisana osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. Popravek splošnega volilnega imenika lahko zahteva držav- ljan ustno in pisno pri Upravi enoti Ptuj v času uradnih ur naj- pozneje 15 dni pred dnem glasovanja, to je do 31.5.1996. UPRAVNA ENOTA PTUJ prva kaseta optimizma Kaniek upanja ^yone Modrej, bivši radijski in TV napovedovalec, ki ga je Ozdravljiva in napredujoča bolezen (multipla skleroza) členila na invalidski voziček, se ne da zaustaviti. V ^četku letošnjega leta smo njegovo razmišljanje objavili v tirnem Tednikovem intervjuju, znan pa je po knjigah sPešnicah Sreča je metulj in Čudež ljubezni, ki sta bili že etkrat ponatisnjeni in so ju bralci sprejeli kot optimistična kočnika. "7 c veseljem vam sporočam, da tQ Posnel in izdal zvočno kase- ^ftaslovom Kanček upanja. Na 'Podajam svoja spodbudna razmišljanja in izkušnje za tre- nutke, ko se življenje dotakne dna in je duša ptič brez kril. To je prva kaseta optimizma pri nas in je namenjena Vam," je ob izidu zapisal avtor Zvone Modrej ter dodal: "Želim, da bi ob kaseti raz- mišljali in modrovali o življenju, se utrdili v iskanju dobrega in le- pega, da bi ponovno preverili svoja pričakovanja, svojo narav- nanost do življenja, do neizogib- nega, da bi ob morebitni stiski stalno imeli ob sebi prijatelja, ki bi vas bodril in tolažil." Zvone, ki mu življenje ni priza- našalo, tako kot je v hudih preiz- kušnjah bodril sebe, poskuša bo- driti še druge. Njegovo kaseto lahko dobite v nekaterih knjigar- nah ali naročite na njegov naslov. MS 10- PO NAŠIH KRAJIH 9. MAJ 1996 - TEDNI|( SDS / ZA NEPOSREDNE IN POŠTENE VOLITVE W prvem tednu zbrali 10.150 podpisov Socialdemokratska stranka Slovenije, ki jo imenujejo tudi Janševa stranka, je pred časom vložila pri državnem zboru pobudo za referendum za spremembo volilne zakonodaje. Zavzemajo se za nekaj sprememb volilne zakonodaje, ki bi omogočila, kot so prepričani, neposredne in poštene volitve. Prav sedaj zbirajo po vsej Sloveniji podpise volilcev, ki so za novi način volitev. Do 21. junija jih morajo zbrati 40 tisoč. Že v prvem tednu so jih zbrali dobro četrtino, to je 10.150. Za kaj se pravzaprav zavzema SDS? Doseči želijo takšne spre- membe volilne zakonodaje, da bodo volitve neposredne in bolj poštene, so zapisali. Gre za ro, da si v dosedanjem volilnem siste- mu obkrožil sicer kandidata z imenom in priimkom, vendar v resnici po vsej verjetnosti nisi volil obkrožene osebe. Vsaka stranka je imela namreč svoj prioritetni seznam, po katerem so bili izvoljeni poslanci v državni zbor (seznam, mimogre- de, javnosti ni bil dostopen), in število glasov je namenila tistim z vrha seznama, ne glede na to, koliko so dejansko dobili glasov na volitvah. Po spremembah, ki jih želi doseči SDS, pa naj bi vo- lili poslance državnega zbora v prihodnje tako, kot smo na zadnjih volitvah župane. Nepos- redno bi torej glas dobil tisti kandidat, ki bi ga obkrožili, in sicer po dvokrožnem večinskem sistemu. SDS ugotavlja, da bi po takšnem sistemu bili sedeži v državnem zboru enakomerneje porazdeljeni poslancem z vseh območij države. Tako bi nova volilna zakonodaja prinesla na- mesto centralizacije Slovenije enakomernejšo zastopanost vseh regij. Pot do spremembe volilne za- konodaje pa ni tako enostavna. Če bodo člani SDS v 60 dneh zbrali 40 tisoč podpisov, bo mo- ral državni zbor razpisati refe- rendum za spremembo volilne zakonodaje, na katerem se bodo Slovenci lahko izrekli za star ali nov volilni zakon. V SDS so pre- pričani, da jim bo uspelo zbrati tolikšno število podpisov še pred rokom, torej pred 21. junijem, in da bodo vsi postopki za spreme- bo zakonodaje izpeljani pra- vočasno. Tako bi Slovenci volili po novem že letos. Da so pri zbiranju podpisov uspešni tudi v ptujski regiji, to- rej na območju Ptuja, bivše ptuj- ske občine, Slovenske Bistrice, Ormoža in Ljutomera, je potrdil regijski koordinator za to območje Franc Pukšič, sicer župan občine Destrnik-Trnov- ska vas. Informacijo pa so potrdili tudi na Upravni enoti Ptuj, kjer imajo mnogo več obi- ska kot ponavadi. Vsak, ki želi dati svoj podpis zbirateljem, to- rej pooblaščenim članom SDS, mora z obrazcem v prostore upravne enote, kjer izpolnjeni obrazec podpiše, uslužbenka upravne enote pa preveri identi- teto podpisa z osebnim doku- mentom prinašalca, nato pa obrazec še požigosa in podpiše tudi sama. Franc Pukšič meni, da bi bilo tistim zunaj Ptuja veli- ko enostavneje oddati svoj glas v krajevnih uradih v svojih občinah, kjer prav tako delajo uslužbenke ptujske upravne enote. Vendar država zaenkrat ni omogočila zbiranja podpisov na sedežih vseh občin, pač pa samo na sedežu upravnih enot, torej v naši regiji v Ptuju, Ormožu, Slovenski Bistrici, Ljutomeru... Milena Zupanič Socialdemokratska stran- ka Slovenije zbira hkrati še podpise volilcev za začetek postopka za spremembo usta- ve. Zavzemajo se za odpoklic poslanca v primeru, da le-ta ne opravlja svojega dela ali pa ga opravlja slabo. V SDS menijo, da bi morali biti pos- lanci osebno odgovorni, le tako ne bi sprejemali spornih odločitev, ki prinašajo koristi le njim samim, kot so bili sta- novanjski krediti s triodstot- nimi obrestmi, predčasna upokojitev... PREJELI SMO Ob možnem referendumu SDS KDO JE...?! Tisti, ki malenkost bolje pomnijo, imajo verjetno še stalno pred očmi silna prerekanja poslancev takrat še trodomne slovenske skupščine, ki je nekako le zmogla moči in 10. septembra 1992 sprejela zakon o volitvah poslancev v državni zbor, državni svet in predsednika države. Sprejetje volilne zakonodaje se je zavleklo predvsem zaradi spora med političnimi strankami ob vprašanju, kakšen naj bo volilni sistem. NARODNI DEMOKRATI (SDZ-NDZ) so celo predlagali razpis referenduma; zavzemali so se za Čisti proporcionalni sis- tem. Ta stranka, ki pa je tako rekoč več ni, je imela v vladi dva ministra: dr. Rajka Pirnata - pravosodje in uprava ter Janeza Janšo - obramba; v družbenopolitičnem zboru poslanca Anto- na Tomažiča - vodja poslanske skupine; v zboru občin poslan- ce: Janeza Černeja, Alojza Jamnika, mag. Franca Kovača, Tomaža Pavšica, Janeza Stariko, Marcela Štefančiča, dr. Anto- na Žunterja; v zboru združenega dela: dr. Dimitrija Mikuša, dr. Primoža Radeja in Andreja Stera. Kot sem že omenil, te stranke skoraj več ni, je pa večina čla- nov v neki drugi stranki, ki spet predlaga referendum za spre- membo volilne zakonodaje. Le-ta pa se bolj ali manj zavzema za večinski sistem. Za priokus so dodani predlogi, kot je odpo- klic poslanca, dva glasova vsakemu volilcu in toliko volilne pravičnosti, da jo bo verjetno kar težko prenašati. Amnezija (izguba spomina) je huda bolezen, a včasih oz- dravljiva. Demokratska stranka - za OZ MDS Ptuj: Dominik Hlupič SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Kaj zaustavlja rast? Letošnja gospodarska gibanja niso spodbudna. Nekdanji pred- sednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuster je pred nekaj dnevi zapisal, da se bo zgo- dilo prav tisto, česar si je vlada- joča koalicija najmanj želela: do poslabšanja gospodarskih rezul- tatov bo prišlo ravno v volilnem letu. Je bilo to moč preprečiti, drugače predvideti? SLABŠE, NE VZNEMIRLJIVO Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je v zadnjem intervju- ju za Delo na novinarsko ugoto- vitev, da se zdi stanje na eko- nomskem področju vznemirljivo in da so makroekonomski kazal- ci precej klavrni, odgovoril, da so "ekonomski rezultati nekoli- ko slabši kot v zadnjih letih in slabši od napovedanih". Dr. Drnovšek zagotavlja, da gospodarski del vlade ocenjuje vzroke za to in predvideva po- trebne ukrepe. Eden bistvenih razlogov za slabše rezultate naj bi bilo pojemanje gospodarske rasti ali kar recesija v zahodni Evropi, kjer se še dodatno znižuje gospodarska rast. Zaradi tega naj bi vlada predlagala tudi znižanje predvidene letošnje go- spodarske rasti s petih na štiri odstotke. Seveda je vprašanje, ali takšnih evropskih gibanj ni bilo mogoče predvideti in upoštevati že prej ter prej ustrezno ukrepa- ti. Konec koncev je še nedavno tega eden izmed pomembnih vladnih ekonomskih svetovalcev in nekdanji minister za ekonom- ske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun zelo optimistično izjavl- jal, da ni nujno, da bi predvidena recesija v zahodni Evropi odločilno in usodno vplivala na slovenski gospodarski razvoj. Premier dr. Drnovšek med vzroki za počasnejšo gospodar- sko rast navaja tudi "zapoznele posledice precenjenega tolarja". Glede precenjenosti tolarja pa so v Sloveniji še vedno zelo naspro- tujoča si mnenja. Mnogi, zlasti izvozniki vidijo v precenjenem tolarju glavnega krivca za slab fi- nančni položaj izvoznikov. Vse bolj glasno govorijo o nujnosti razvrednotenja tolarja in celo zahtevajo enkratno devalvacijo v višini 25 odstotkov. Takšne ide- je guvernar banke Slovenije dr. France Arhar kategorično zav- rača in poudarja, da niso skladne s hkratnimi zahtevami po na- daljnjem zniževanju inflacije. Glede na dosedanjo politiko Banke Slovenije in čvrsto odločenost guvernerja Arharja, da te politike ne bo spremljal, so zahteve po devalvaciji zgolj pobožna, neuresničljiva želja. Dr. Arhar kratko malo pravi, da ne vidi nobene potrebe po deval- vaciji. Sicer pa je o precenjenosti tolarja lani že potekala zelo huda polemika med predsednikom vlade in guvernerjem centralne banke. VLADNO ZAUSTAVLJANJ E INFLACIJE Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je dejal, da vlada "re- sno proučuje položaj, tudi glede inflacije, ki je nekoliko višja od predvidene". Ko je govoril o tem, očitno še ni vedel za najno- vejšo, aprilsko stopnjo inflacije, ki je znašala 1,2 odstotka, kar po- meni, da so bile cene na drobno aprila letos za 10,7 odstotka višje od lanskih aprilskih. Ekonom- ski analitiki ugotavljajo, da se "napenjanje" cen krepi tudi gle- de na lanski december. Če bi se takšno gibanje nadaljevalo vse leto, bi konec leta pričakali z okoli J 3- do 14-odstotno letno inflacijo. Toda predsednik vlade kategorično zatrjuje, da se to ne bo zgodilo. "Ne bo šlo tako na- prej, ne sme iti in ne bo šlo! Do- govorili smo se za vse možne ukrepe, da ustavimo to gibanje. V prvih treh mesecih smo do- pustili najnujnejše strukturne spremembe, recimo glede cen električne energije. Sicer pa bomo praktično ustavili vse na- daljnje cenovne uskladitve. In- flacija ne sme preseči lanskolet- ne oziroma mora biti vsaj neko- liko pod njo. Pri tem vztrajamo in zato zaostrujemo protiinfla- cijsko politiko. Po drugi strani resno proučujemo vsa proračun- ska gibanja in javne finance in skušamo najti prostor za še eno znižanje prispevnih stopenj," pravi predsednik vlade. KAKŠNA ZGODBA O USPEHU? Zdaj se zdi bistveno vprašanje, ali bo tokrat vlada prav ocenila poglavitne domače povzročitelje in vzroke gospodarskega umir- janja, če ne celo upadanja. Bodo ukrepi, ki jih napoveduje, pravi in pravočasni? Že nekaj časa se mnenja eko- nomistov in poznavalcev sloven- skih ekonomskih razmer razli- kujejo v ocenah dosežkov in gle- de potez ekonomske politike. Pojavljajo se različni pritiski in različne protislovne ideje. Vse skupaj še dodatno zapleta pred- volilni čas. Dr. Drnovšek sicer pravi, da ne bo "kupoval volitev" s popuščanjem različnim stav- kovnim in drugim pritiskom, ki bi samo še dodatno slabšali go- spodarski položaj države in nje- no gospodarsko uspešnost. Pred- sednik vlade celo pravi, da v sve- tu ne pozna vlade, ki bi se tako zelo spopadala na vseh frontah hkrati kot slovenska. Drugje ve- liko bolj popuščajo, to popuščanje pred volitvami pa skušajo kompenzirati naknadno, po volitvah, pravi premier in poudarja, da vodi s svojo vlado "bolj odkrit in pošten boj". Ob tem pa državni svet opo- zarja, da v zadnjih štirih letih v Sloveniji ni bilo celovite in kon- sistentne ekonomske politike in da bi bilo treba sprejeti in ure- sničiti več ukrepov. Predlaga tudi izredno zasedanje državne- ga zbora o trenutnem ekonom- skem položaju v državi. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek še naprej vztraja, da v Sloveniji lahko govorimo o zgodbi o uspehu. Nedavno izja- vo ekonomista dr. Jožeta Men- cingerja, da je bila to kratka, ne preveč velika zgodba o uspehu, je uvrstil med tiste "všečne izja- ve, ki jih gospod Mencinger tu in tam zelo rad daje in ki ne sta- nejo veliko". Dr. Drnovšek je de- jal, da nas v tujini še vedno ocen- jujejo kot zelo uspešno državo in tam običajno niso obremenjeni z našimi domačimi igrami. S tem pa seveda še ni odgovoril na ne- davne kritične pripombe znane- ga makroekonomista Velimirja Boleta, da tujci verjamejo slo- venski zgodbi o uspehu zato, ker zelo površno pogledajo stvari) ker jih zanima inflacija in tekoča plačilna bilanca, kaj drugega ze ne več ... Hkrati se (žal) prav ta čas kaže, da je imel "samovšečni" Mencinger prav, ko je opozarjal) da veselje nad nizko lansko i®' flacijo, ki naj bi bila letos se nižja, ne bo trajalo dolgo. Mencinger je dejal, da je vlad3 lani le preveč zadrževala cene,!11 so v njeni pristojnosti. To pa ne more trajati neskončno dolgo- Dašman Šušter, ki v držav' nem svetu vodi gospodarsko k"' misijo, pa pravi, da bo letošn)e vladno "odločno" brzdanje infl3' cije ob koncu leta povzročilo da bomo imeli hkrati "gospod^' sko stagnacijo in višjo inflaci)0' Jak Kopri"' PTUJ / ZBIRANJE PODPISOV ZA REFERENDUM Prvič politično agitiranje na ptujski Slomškovi ulici - nekatere jezi, druge privabi Pred Slomškovo 10 na Ptuju, kjer ima sedež Upravna enota Ptuj, je postavljena stojnica Socialdemokratske stranke, ob kateri delijo člani stranke obrazce za zbiranje podpisov za referendum o spremembi volilne zakonodaje. Stojnica in po. litično agitiranje sredi mesta vzbuja pri nekaterih začudenje in jezo, čeprav so v demokratičnem svetu takšne poteze polj. tičnih strank povsem običajne, predvsem v predvolilnem času. Vsak, ki želi postaviti stojnico, mora imeti za to ustrez- no dovoljenje. V primeru referendumske stojnice SDS so ga izdali na občinskem oddelku za okolje in prostor, so nam za- gotovili na občini. # Kako je z zbiranjem pod- pisov za referendum v Sloveni- ji? Načelnik Upravne enote Ptuj Metod Grah: "Zbiranje podpisov s strani SDS je že peto zbiranje podpisov za referendum v samostojni Sloveniji. Hkrati poteka tudi zbiranje podpisov za zaprtje jedrske elektrarne v Krškem. Vsako zbiranje podpi- sov poteka enako, saj je določeno z zakonom. Občan izpolni obra- zec, nato ga pride osebno podpi- sat pred uradno osebo v upravno enoto, ta ga takoj vnese v računalnik, nato pa občan običajno pošlje zbiratelju podpi- sani obrazec. V primeru SDS zbirajo podpisane obrazce člani stranke sami pred zgradbo, v ka- teri je upravna enota. V upravni enoti imamo sicer nekaj več dela, vendar poteka zbiranje podpisov samo v času naših red- nih uradnih ur, razen v primeru, ko je zadnji dan za zbiranje pod- pisov sobota. Takrat delamo tudi v soboto. Tako poteka zbi- ranje po vseh upravnih enotah v Sloveniji." # Zakaj ne morejo priti ljud- je podpisovat obrazcev tudi v vaše izpostave, krajevne urade, kar bi jim bilo bližje? Metod Grah: "Predvsem zara- di tega, ker krajevni uradi niso priključeni v računalniško omrežje, v katerem lahko poob- laščeni vsak trenutek pogledajo, koliko podpisov je zbranih. Vnos v računalnik preprečuje tudi podvajanje podpisnikov. Si- cer pa je tako po vsej Sloveniji." Milena ZupaitU ifCDNIK 9. MAJ 1996 NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 11 pfUJ / NA PREDVEČER PRAZNIKA Srečanje ob majskem drevesu jvja predvečer mednarodnega praznika dela je v torek, 3O. apr*'a> domu gasilcev v Ptuju v organizaciji ^močnega odbora Zveze svobodnih sindikatov Ptuj po- kalo tradicionalno prvomajsko srečanje Ptujčanov. proslavo so nekaj po osem- flajsti uri pričeli padalci Aero- Ijuba Ptuj, ki so doskočili na 5lavnostni prostor ob majskem ^evesu. V imenu domačinov je zbrane pozdravil in jim česti- tal župan mestne občine dr. proslav Luci, ki je sindika- lni zaželel čim prejšnji podpis socialnega sporazuma z vlado. Slavnostni govornik Rajko Le- 5jak, sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je v nekoli- ko daljšem govoru poudaril, da je prvi maj bil in ostaja praznik vSeh tistih, ki povsod po svetu zagotavljajo svoj ekonomski in socialni položaj predvsem z de- lom. In delavski naj ta praznik [udi ostane, navkljub različnim poskusom njegovega razvredno- tenja, tudi za ceno spreminjanja zgodovine in tradicionalne nar- avnanosti našega delavstva. Med drugim je dejal: "Prvo- majska srečanja so lahko pri- ložnost, ki nas spominja na del- avske proteste v tovarnah in na ulicah proti zakonu o plačah, proti odpuščanju delavcev, zapi- ranju tovarn in naraščanju brez- poselnosti, za izvajanje kolektiv- nih pogodb, za boljšo socialno varnost, za oblikovanje socialne- ga partnerstva in soodločanje delavcev o ekonomskih in soci- alnih vprašanjih. Spominjajo nas na kolektivna pogajanja med sindikati in delodajalci in dogo- varjanja o minimalni plači z vla- do. Morda celo na to, kakšni smo sindikati med sabo..." Tudi predstavnik Neodvisnih sindikatov Slovenije Milan Krušič iz ptujskega območnega sveta je v pričakovanju boljših dni za delovne ljudi opozoril na velika socialna nihanja, ki zaz- namujejo mnoge delavce, še naj- huje tiste, ki so polni moči in življenjskih upov ostali brez dela. Preden je zagorel velik kres, so se s kulturnim programom pred- stavili ptujski godbeniki in mažoretke, pevci in folklorna skupina Rožmarin iz Dolene ter pozno v noč še slovenjegoriški kvintet. -OM V bogatem kulturnem programu so prvomajsko srečanje popestrili tudifolkloristi Rožmarin iz Dolene. Slavnostni govornik je bil Raj- ko Lesjak, sekretar ZSSS. Foto: M. Ozmec MIKLAVŽ PRI ORMOŽU / KONCERT MOŠKEGA DECETA Glasba nam je lui Minuli torek so pevci moškega deceta od Miklavža pod vodstvom Leona Laha pripravili vsakoletni koncert. Do- dobra polna dvorana je najbolje pokazala, da so v zadnjih letih osvojili naklonjenost domače publike. V prvem delu koncerta so zape- li nekaj črnskih duhovnih pe- s®i, ki so s svojim temperamen- tom navdušile in razmigale pos- lušalce, po odmoru pa še venček s'ovenskih narodnih. Črnske duhovne pesmi so spremljali in- fnimentalisti Slavko Lašič, Marjan Premuš, Zoran Repija 111 Andrej Ropoša. Pesmi je po- toval Ciril Vnuk, ki je na za- nimiv način preletel zgodovino in izvor črnskih duhovnih pe- smi. Člani deceta so ob koncu kon- certa za uspešno in dolgoletno delo v ljubiteljski glasbeni dej- avnosti prejeli bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke. S pomočjo sponzorjev in lastne domiselnosti so za poslušalce v odmoru pripravili penečo osvežitev kleti Jeruzalem in drobno pecivo različnih slaščičarn. V sproščenem pogo- voru so se obiskovalcem pri- družili tudi nastopajoči. Prav za- radi neposrednega stika z nasto- pajočimi in prijetne domačnosti, ki je prebila poškrobljenost običajnega koncerta, se lahko po Miklavževčanih vzgleduje mar- sikak organizator podobnih pri- reditev. vk Foto Hozyan PTUJ / JUTRI OB 19. URI V GLEDALIŠKI KLETI Prof. Duška Kunaver o osebnosti iloveka Jutri zvečer ob 19. uri bo v kleti ptujskega Sledališča predavanje prof. Dušice Kunaver o osebnosti človeka z naslovom Jaz. Organiza- torja sta Zavod Bistra in Društvo sociologov Ptuj. Dopoldne pa se bo prof. Kunaverjeva srečala s Ptujskimi učitelji. Predavala jim bo v okviru ^me Učimo se učiti in jim približala delček iz Svojih bogatih delovnih izkušenj, ki so v bistvu nasveti mlajšim učiteljem. V eni učni uri pa jim bo poskušala približati metodo učenja ang- leškega jezika po mavrični bližnjici. Profesorica Dušica Kunaver je za svoje dose- danje strokovno delo v lanskem letu sprejela najvišje državno priznanje - nagrado Republike Slovenije na področju šolstva. MG ORMOŽ / PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA ^žfcl^^O^ ^^^HMPlMfjjjJIUf^H^ Jeruzalemu Kot že vsa leta je bila tudi letos osrednja prireditev ob 1. maju na Jeruzalemu. Srečanja se je udeležilo občutno manj ljudi kot prejšnja leta, kar pa je najbrž posledica slabega vremena. Za praznično vzdušje je skrbela ormoška godba, v objektiv pa nam je uspelo ujeti njen podmladek. vk OD TOD IN TAM... Sprejem pri predsedniku Kučanu 0 Pred- sednik države Milan Kučan bo danes ob 14. uri v veliki dvorani predsedniške palače v Prešernovi ulici 8 v Ljubljani pripravil spre- jem za najboljše v lanski akciji tekmovanja slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja Moja dežela - lepa, urejena in čista. Ptuj je lani ponovno zmagal med turis- tičnimi kraji. Podobne ambicije ima tudi le- tos. Vnovično prvo mesto bi bilo največje priznanje mestu, katerega turistično društvo letos praznuje 110-letnico obstoja in je tretje najstarejše v Sloveniji. Sprejema pri predsedniku države se bodo udeležili tudi predstavniki mestne občine in Turističnega društva Ptuj. MG Kidričevo # Svetniki občine Kidričevo se bodo danes, 9. maja, ob 17. uri sestali na 14. redni seji. Sklepali bodo o vsebini odlokov o spremembah in dopolnitvah prostorskih ses- tavin srednjeročnega in dolgoročnega plana občine Ptuj na območju občine Kidričevo z dopolnili za letošnje leto, razpravljali o osnutku prostorskih ureditvenih pogojev iz- ven mesta Ptuja, sklepali o predlogih odbora za gospodarsko infrastrukturo, odbora za družbene dejavnosti, odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, o odloku o gospodarjenju s ko- munalnimi odpadki, o varstvu okolja, o pred- logih komisije za mandatna vprašanja, sezna- nili se bodo z dopisom vrtcev iz Kidričevega in Cirkovc, svoje mnenje bodo dali k po- daljšanju obratovalnega časa gostinskih obra- tov ter ob koncu razpravljali še o financiranju športnih dejavnosti v občini. • Ptuj # V 730. centru slovenske vojske v Ptuju bo ob koncu tedna spet živahno, saj bo jutri, v petek, 10. maja, popoldne na množični slovesnosti prisegla že 14. genera- cija mladih vojakov. V njej je 420 mladeničev iz raznih koncev Slovenije, ob domovinski prisegi pa se jim bodo tudi tokrat pridružili sorodniki, prijatelji in znanci. Slovesno pri- sego bodo s kulturnim programom obogatili ptujski srednješolci in vojaški ansambel. • Kidričevo # V svetu za preventivo in vzgo- jo v cestnem prometu občine Kidričevo, ki je edini aktivno delujoči tovrstni svet v novih občinah na Ptujskem, je že vse pripravljeno na odprto medobčinsko tekmovanjema/ veš o prometu za učence osnovnih šol. Kot je pove- dal predsednik sveta Anton Kosi, bo tekmo- vanje to soboto, 11. maja, ob 9. uri v osnovni šoli Borisa Kidriča v Kidričevem. Znanje mladih udeležencev bodo najprej preverili s testi, zatem pa še z ulično in spretnostno vožnjo po prometnem poligonu. Svečanost z razglasitvijo rezultatov ter podelitvijo poka- lov in praktičnih nagrad najboljšim bo ob 13.30. Žrebanje startnih številk bo jutri, v pe- tek, 10. maja, med 17. in 18. uro. Tekmovanje bo hkrati generalka pred orga- nizacijo državnega prvenstva Kaj veš o prome- tu, ki bo 14 dni pozneje, v soboto, 25. maja, prav tako v Kidričevem. -OM 12 - OD TOD IN TAM 9. MAJ 1996 - TEDN1|| LENART / OB TROJIŠKEM JEZERU »Ribaaaaaacaa!« Prvomajske praznične dni so številni izrabili za ribolov ob Trojiškem jezeru. Prodali so 60 dnevnih dovolilnic, med gosti pa je bilo veliko tujcev, predvsem Avstrijcev. Da je v tem in drugih lenraških jeze- rih kar nekaj kapitalnih primerkov krapov, somov, ščuk in amurjev, potrjuje tudi prvomajski ulov v Tro- jiškem jezeru, saj je iz vode Romana Vobner spravila na suho kar 26 kilogramov težkega krapa. To je letos najtežja riba, ki so jo poteg- nili iz globin Trojiškega jeze- ra. MT ZA OZVOCITEV PAPEŽEVIH PRIREDITEV 280.000 VVATTOV Velika odgovornost za firmo Albin Promotion Med številne in obsežne priprave za obisk papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji sodijo tudi priprave za ozvočitev vseh treh velikih prireditev oziroma papeževih maš, ki bodo v Ljubljani, Postojni in Mariboru. Za vse tri prire- ditve so ozvočitev prostorov zaupali firmi Albin Promo- tion iz Lovrenca na Dravskem polju, ki jo vodi direktor in lastnik te firme Albin Brenči. O tem, kako so se lotili obsežne in odgovorne naloge, je povedal: "Projekt papeževega obiska v Sloveniji je nekaj največjega, kar se je za papeževe obiske organizi- ralo v zadnjih letih, zato je projekt priprave zahteval kar dve leti. Konkretne priprave smo začeli lani maja in od ta- krat smo se v priciznosti in odgovornosti do teh po- membnih dogodkov osredo- točili na vse tri kraje, kjer bodo, kot veste, prireditve potekale. Poleg številnih dru- gih dejavnikov, ki lahko vpli- vajo na ozvočitev množičnih prireditev, je v Postojni naj- bolj problematičen veter, v Ljubljani bomo ozvočevali kot stadion in v Mariboru kot veliko ravnino oziroma polje. Vse te analize in pred- videni učinki so za nas resna in velika, velika odgovor- nost." Zagotovo gre za eno naj- večjih ozvočitev, ki so bile kdajkoli postavljene na slo- venskih tleh. Koliko tisoč vvattov bo potrebnih? "Res je, tokrat bodo zagoto- vo prebiti vsi rekordi, saj bo na vseh prireditvah postavl- jenih 280.000 W ozvočenja, porazdeljeno tako, da bo naj- manjše v Postojni in največje seveda v Mariboru, Ljubljana pa bo nekje v sredini." Kakšen pa je nivo tehni- ke, za katero ste se odločili? "Ravno zaradi tega sem naj- bolj ponosen, da smo prav mi izbrani za ta zahteven pro- jekt, saj smo tokrat izbrali vrhunsko tehniko, kjer bo glavno vlogo odigrala kvali- teta. Oprema je EAW, Crest- Siemens, Midas, Soundcraft, Harison, seveda pod zaščit- nim znakom imena Sie- mens." Zagotovo boste potrebo- vali tudi precej velik delovni team? "Že lep čas usposabljamo skupino strokovnjakov, v ka- teri je 45 ljudi in bo najbolj aktivna od 13. maja naprej. V njej so poleg vodje prireditve tonski inženirji, tonski tehni- ki ter nekaj pomožnih ljudi. Tudi v zvezi s strokovnim teamom je precej odgovor- nosti. Po prvotnem predlogu je bilo planiranih kar 19 večjih tovornih avtomobilov oziro- ma vlačilcev, vendar bomo zaradi lažjega gibanja to zmanjšati na 11 vlačilcev, kar pa je še zmeraj veliko. Sicer pa bomo vse točno izvedeli v četrtek, ko bo postavljena vremenska napoved za tri glavne dni, kjer bo največjo potrebo po ozvočenju nare- koval prav veter." Torej ste pripravljeni na vsako vreme, tudi na dež? "Mi smo temeljito pripravl- jeni na vse možne razmere, seveda tudi na dež." Zagotovo to ni prva večja prireditev, ki jo pripravlja firma Albin Promotion? "Seveda ni prva, saj smo zadnja leta ozvočili kar nekaj velikih prireditev, vendar je ta ob papeževem obisku zago- tovo daleč največja, pa tudi najzahtevnejša in najodgo- vornejša. V naši in seveda v moji karireri si večje in po- membnejše prireditve enos- tavno ne morem zamišljati." Po vseh predpripravah in strokovnih dodelavah ste verjetno prepričani o uspe- hu? "V uspeh moremo in mora- mo biti prepričani, saj smo storili prav vse, da druge, slabše možnosti ne bi bilo. Menim, da ni skrivnost, če povem, da vse postavljamo dvojno, prav vsak element ima za večjo varnost oziroma brezhibnost poleg osnove še rezervo." Albinu Breclu oziroma fir- mi Albin Promotion ter nje- nim strokovnjakom za ozvočitev želimo, da bi svoje odgovorno delo opravili čim bolje, kajti še kako pomemb- no je, da bo papeževe besede slišal prav vsak obiskovalec od blizu in daleč, ki si to ned- vomno še kako želi. M. Ozmec Albin Brenči, direktor in lastnik firme Albin Pro- motion, ki je prevzela ozvočitev vseh treh papeževih prireditev v Sloveniji. Foto: M. Ozmec ROOOZNICA / PRICETEK POLETNE RIBOLOVNE SEZONE Prvomeijslm srečanje ribičev Kljub slabemu vremenu z občasnim dežjem se je petega prvomajskega družinskega srečanja ptujskih ribičev ob rogozniškem ribniku v sredo udeležilo več kot 100 ribičev ter ljubiteljev ribištva in narave. V lovu rib s plovcem se je pomerilo 67 tekmovalcev, starih od 12 do 70 let. Skupaj z gosti in predstavniki spon- zorjev so se po tekmovanju zbrali ob svojem novem ribiškem domu, ki je v zakl- jučni fazi. Nagovoril jih je predsednik RD Ptuj Stanko Žitnik ter najboljšim podelil pokale in priznanja. Naju- spešnejši je bil mladi ribič Uroš Lovrec, ki je ujel tudi najtežjo ribo - triinpolkilo- gramskega smuča. Drugo mesto si je prilovil Slavko Zemljak, tretji je bil Zvonko Petek, četrti Janko Ivančič, peti pa Bojan Strmšek. Srečanje so nadaljevali v prazničnem vzdušju ob tradi- cionalni pečeni postrvi in drugih kulinaričnih dobro- tah, ki so jih zase in za svoje goste pripravili sami. S tem se pričenja poletna ribolovna sezona, ki jo bodo člani Ribiške družine Ptuj začinili tudi s turističnim lovom na velike ribe. Med drugim bodo izvedli tradicionalno mednarodno ribiško tekmo- vanje, ki bo letos kot general- ka za svetovno prvenstvo športnih ribičev, katerega gostitelj in organizator bodo prihodnje leto prav ptujski ribiči. -OM Ob rogozniškem ribniku je kljub dežju lovilo 67 ribičev. Foto: M. Ozmec ROGAŠKA SLATINA / KONFERENCA ZVEZE RADIOAMATERJEV Radioklub Rogaška Slatina je aprilu v domačema zdra- viliškem okolju pripravil konferenco Zveze radioamater- jev Slovenije in radioamatersko srečanje Hamfest. Slo- vensko radioamaterstvo je namreč letos staro že 50 let, po vsej državi pa združuje več kot 6.500 radioamaterjev - operaterjev v 100 radioklubih. Najboljšim radioamater- jem z lanskega kratkovalov- nega prvenstva so na srečanju podelili priznanja in pokale, med boljšimi ra- dioklubi pa je bil tudi ptuj- ski s sekcijo Cirkulane, ki je na prvenstvu zasedel četrto mesto. Slovenski radioamaterji bodo Slovenijo podrobneje predstavili tudi na posebni frekvenci ob obisku papeža, sicer pa se bo letos v radioma- terski druščini zvrstilo kar nekaj pomembnejših tekmo- vanj. Radioamaterji ponavadi poudarjajo, da je radioama- terstvo predvsem ljubiteljsko in nepoklicno ukvarjanje se z radiom ali bolje rečeno radij- sko tehniko. Danes radioa- materski klubi družijo skoraj tri milijone tistih, ki jim je takšno ljubiteljsko delo v ve- selje, na nek način pa je zanje značilno tudi strast po razi- skovanju in eksperimenti- ranju. Namen takšnih združenj je tudi izobraževan- je, tehnično raziskovanje in vzpostavljanje radioamater- skih zvez med člani klubov. Kot je bilo povedano na ne- davni konferenci, so radioa- materji svoje znanje in spo- sobnosti že neštetokrat doka- zali, ko so bili med prvimi pri nudenju prve pomoči pri zaščiti in reševanju človeških življenj ter materialnih do- brin. V letu 1992 je bila sloven- ska zveza radioamaterjev sprejeta v Mednarodno ra- dioamatersko organizacijo IARU in prav zato se je v zadnji treh letih dodobra uveljavila na mednarodnem prizorišču. Dokaz tega so šte- vilna mednarodna priznanja, ki so jih na tekmovanjih do- bili slovenski radioamaterji, vsak mesec pa so člani radio- klubov precej aktivni na domačih tekmovanjih. Slovenski radioamaterji bodo letošnjo 50-letnico or- ganiziranega dela v svoji zve- zi proslavili z večjo priredit- vijo šele v septembru. T Mohorko LENART / OČISTIMO SVOJE OKOLJE V občini Lenart v Sloven- skih goricah počasi končujejo letošnjo akcijo čiščenja okol- ja. Potekala je od 19. aprila in bo jutri uradno končana. Po prvih ocenah je bil odziv dober, vse KS so se posebej po- trudile, v akciji pa so sodelova- la tudi nekatera društva, predvsem lovci in ribiči. Po prvih podatkih so zbrali in od- peljali skoraj 5500 kubikov ko- sovnih odpadkov in nekaj več kot 650 kubikov drugih komu- nalnih odpadkov. Letos so po krajevnih skupnostih zbirali tudi posebife odpadke in nevar- ne snovi. Najbolj so se tokrat odrezali v krajevnih skupnos- tih Sveta Trojica, Benedikt in Sv. Ana v Slovenskih goricah. Odpadke je odvažalo domače podjetje Letnik-Saubermacher. MT f£DNIK -9. MAJ 1996 NASI KRAJI IN LJUDJE - 13 jURŠNICI / USTANOVLJENO PROSVETNO DRUŠTVO DR. ANTONA SLODNJAKA Kulturno življenje ponovno obujeno p0 nekaj letih zatišja je v Juršnicih ponovno začelo ^lovati prosvetno društvo; vodi ga Alenka Žmauc. y nedeljo so v tamkajšnji jvorani kulturnega doma pri- sili osrednjo slovesnost v " 0min na domačina akademi- ja dr. Antona Slodnjaka, po ka- terem so domače društvo poi- menovali. Poleg številnih domačinov se je nedeljske pri- reditve udeležila tudi Slodnja- kova soproga Breda in drugi njegovi sorodniki. Kljub temu da je društvo šele v ponovnem ustanavljanju, smo v aedeljo doživeli živahen kultur- ni utrip. Na prireditvi so nasto- pili mešani pevski zbor, Juršin- ski fantje in številni mladi glas- beniki ter recitatorji. Ob tej pri- ložnosti je dramska sekcija pre- šerno uprizorila igro z naslov- om Vsi me imajo radi, le oče ne. Slavnostni govornik je bil bi- bliotekar Jakob Emeršič iz ptuj- ske knjižnice, ki je predstavil bo- gato literarno in življenjsko pot dr. Antona Slodnjaka. Na ogled so postavili tudi razstavo Slodnjakovih literarnih del. Ta pokončni Prlek, kot so ga mnogi simbolično imenovali, se je rad vračal v rodne Bodkovce in Slo- venske gorice, zato je toliko bolj razveseljivo, da so si juršinski kulturniki nadeli njegovo ime. Župan Alojz Kaučič je v svo- jem govoru ugotavljal, da se nji- hovi kraji lahko ponašajo z ne- katerimi znanimi imeni. V na- daljevanju je obljubil, da se bo kot župan zavzemal, da bo v nji- hovem občinskem proračunu dovolj denarja tudi za delovanja tovrstnih društev. Korenine kulturnega življenja pa tudi v Juršnicih segajo daleč v preteklost. Ob tej priložnosti je župan podelil priznanja nekate- rim zaslužnim še živečim čla- nom nekdaj uspešnega Prosvet- nega društva Antona Zupančiča; prejeli so jih: Julijana Kolarič, Franc Kovačič, Stanko Mezna- rič, Vinko Slodnjak st. in Stan- ko Jerenko. Člani novo ustanovljenega PD Antona Slodnjaka se bodo tudi v prihodnosti zavzemali, da bodo v svojih krajih širili ljubiteljsko kulturo. Da si občani tega res želijo, so dokazali že v nedeljo, ko so do zadnjega kotička napol- nili dvorano. MS Ustanovitve Prosvetnega društva Antona Slodnjaka se je beležila tudi njegova žena (tretja od leve). Slavnostni govornik Jakob Emeršič je predstavil bogato življenjsko in literarno Slodnjakovo pot. Utrinek z razstave o juršinskem kulturnem življenju CIRKULANE / PRVO SREČANJE STAREJSIH Še se bodo sreiali V nedeljo, 21. aprila, so se zbrali starejši občani v gorišniški občini, saj so zanje pripravili prvo večje srečanje v Cirkulanah. Bili so to tisti sta- rejši občani, ki štejejo že več kot 75 let, zbralo pa se jih je več kot 100. Letošnje prvo srečanje je pri- pravila podružnica Slovenske ljudske stranke ob pomoči občine Gorišnica, nanj pa pova- bila starejše občane iz vseh nase- lij v sedanji občini. Tudi župan gorišniške občine Slavko Visen- jak je omenil pomen takšnih druženj in dodal, da so ta lahko le skromna pozornost na starejše občane. Za dobrodošlico in do- bro počutje v Cirkulanah so jim tamkajšnji predstavniki SLS pripravili bogat kulturni pro- gram, manjkal pa ni tudi družabni zaključek srečanja. Z dobro voljo in željo po druženju so se starejši v gorišniški občini dogovorili, da se bodo ponovno srečali, ampak takrat najverjetneje v katerem drugem koncu občine. TM UCNAJAZISKOVALNADELAVNICAZAMLADE Blazno resno o življenju Kako se ti zdi? Naslov nam- reč! Malce prifrknjeno, mar ne? In res je prifrknjeno, šalji- vo, skratka "blazno resno o živl- jenju". To je učna, raziskovalna in še kakšna delavnica, v kateri naj bi mladi v kakšnih desetih večerih skozi teorijo in prakso spoznali sebe, prijatelje, sov- ražnike ... Predavanja bodo vi- zualna, retorična, praktična, predavatelji tvoji vrstniki. Vse bo v strogo sproščenem stilu: glasba, šport, učenje novih, malce neobičajnih pesmi in napevov, druženje, smeh ... ve- selje do daske. Število sodelu- jočih je omejeno. Vse informa- cije pri Kseniji, Nataši, Tanji (4. e gimnazije) in Vanji (4. a elektro). Leave it or live! To in še več duhovitih domis- lic brihtne mladeži je zapisano v vabilu na delavnice, ki se bodo vrstile od 15. do 24. maja ob 19. uri v dvorani na Potrčevi 34 v Ptuju. Gre za zdravstveno-vzgoj- no-duhovni projekt, ki zajema celotno zdravje človeka, organi- zira pa ga humanitarna organi- zacija ADRA. Ciljna populacija je mladina od 15. do 19. leta, zato je projekt pripravljen tako, da udeleženci skozi druženje in za- bavo sami pridejo do sklepov, kako pridobiti in ohraniti zdrav- je kot največjo vrednoto. Med zanimivimi naslovi delavnic naj omenimo le: Mene nihče ne ra- zume, Prijateljstvo, Smisel živl- jenja, Če pa to vsi počenjajo, Srečni domovi. Prijaviti se je po- trebno do 10. maja na naslov: Mira Vesenjak, CMD 17, Ptuj. Kotizacija znaša 2000 tolarjev. vk 14 - OD TOD IN TAM 9. MAJ 1996 - TEDN1|| NOGOMETNI POGOVOR / MILAN IN TOMAŽ EMERŠIČ (NK DRAVA) »Čaka nas boj za vsako toiko« Brata Milan in Tomaž Emeršič sta v svojih karierah zamen- jala že precej nogometnih okolij, na koncu pa oba pristala v matičnem klubu, kjer k uspehom prispevata levji delež. TEDNIK: Vajini nogometni poti sta bili v začetku povezani, nato pa sta se večkrat ločili... Milan: Z nogometom sem se začel ukvarjati v osnovni šoli, igral sem pri domači Dravi, ne- kaj časa pa tudi v prvi slovenski nogometni ligi pri tedanji ekipi NK Svoboda (Kompas Holi- days). Tomaž: Začel sem enako, le da sem iz NK Drava odšel najprej h Kovinarju, nato pa v prvo slo- vensko ligo, kjer sem igral za NK Maribor in NK Mura. TEDNIK: Kako kot igralca s prvoligaškimi izkušnjami in stebra ekipe ocenjujeta razme- re v klubu, trenutno stanje na lestvici in zadnje kadrovske spremembe na mestu trenerja ekipe? Milan: Položaj na lestvici je po mojem mnenju prenizek glede na kvalitetno naše ekipe. Mogoče je vzrok neuigranost. Glede zamenjave trenerja pa le toliko: ob slabih rezultatih je po- trebno nekaj spremeniti, vedno pa se zamenja trener, ne ekipa. Tomaž: Stanje v klubu je sla- bo, igralci ne damo od sebe mak- simuma, vzrok je tudi v tem, da uprava ne izpolnjuje svojih obljub. Glede položaja na lestvi- ci se strinjam z Milanom: za- menjava trenerja bi morda bila potrebna že prej, saj je vnesla v delo precej svežine. TEDNIK: Kaj lahko pričaku- jemo v naslednjih krogih prvenstva? Boj za vsako točko bo težak. Milan: V naslednjih krogih lahko pričakujemo trd boj za ob- stanek. Tomaž: Tako je, cilj obstanek, v tem trenutku več ni realno pričakovati. TEDNIK: Drugi del prvenstva ste dobro začeli (Zagorje), na- daljevanje je bilo slabše, predvsem na domačem igrišču. Kaj je bil glavni vzrok za blede igre? Milan: Mislim, da je vzrok neuigranost ekipe, ki je posledi- ca premalo treningov z žogo. Na domačih tekmah pa je dodatno prisoten tudi pritisk gledalcev, ki niso vedno objektivni. Tomaž: Glavni vzrok je po mojem mnenju v premajhnem številu res kvalitetnih igralcev. Tudi gledalci na Ptuju bi nas morali bolj vzpodbujati in manj kritizirati. TEDNIK: Vajina trenutna for- ma je... Milan: Moja forma je v pre- cejšnji meri odvisna od forme celotnega moštva. Tomaž: Težko karkoli rečem, je pa res, da me celo sezono pes- tijo poškodbe in igram precej "na silo". TEDNIK: Govori se, da je za slabe igre kriva tudi slaba moti- vacija. Kako bi vidva motivira- la igralce? Milan: Mislim, da bi bilo po- trebno dati priložnost igralcem s klopi, seveda pa bi bilo najlažje motivirati igralce finančno ... Tomaž: Motivacija je domena trenerja, in ker nisem trener, tega ne bi komentiral. TEDNIK: Glede na to, da sta brata in se zelo dobro poznata, kako se to kaže na igrišču in kako se dogodki z igrišča pre- nesejo v zasebno življenje? Milan: V igri se kar ujameva, slaba igra enega se kar hitro pokaže tudi pri drugem. Tomaž: Zgodi se, da oba igra- va slabo, običajno takrat, ko ce- lotna ekipa ne igra, kot bi mora- la, sicer pa dogajanj z igrišča ne prenašava v zasebno življenje. TEDNIK: In kdo so vajini vzorniki? Milan: Eric Cantona in £);. Maradona. Tomaž: Vzornika sta dva: k Cantona in Roberto Baggio. Tanja ŽnidQt| Tomaž in Milan Emeršič. Foto:TŽ NOVI USPEHI GOLF KLUBA PTUJ Pokol Kurent Zadnjo aprilsko nedeljo je Golf klub Ptuj pripravil že tretji tradiconalni pokal Kurent v Avstriji na golf igrišču v Mur- stattnu. Med kluboma Ptuj in Murstatten so se v zadnjih le- tih spletle mnoge prijateljske vezi in Ptujčanom je to na- bližje golf igrišče v Avstriji matično igrišče. Kurent cup je v tem delu Evropo edino tekmovanje z elementi etnologije, ki simbolično v liku kurenta ohranja in opozarja na kulturno dediščino tega dela Slovenije. Tretjega pokala Kurent se je udeležilo 140 tekmovalcev iz vseh slovenskih in nekaterih av- strijskih golf klubov. Predstavl- jeno je bilo mesto Ptuj, tekmo- valce pa so pozdravili direktor Turističnoinformativnega cen- tra Ptuj B. Brumen, predsednik Golf kluba Murstatten M. Pelzl in predsednik ptujskega golf kluba D. Toplek. Nagrade so bili kurenti iz delavnice Kline in ateljeja Borisa Žoharja. Med zmagovalci turnirja je bila tudi lastnica golf igrišča, baronica Bachofen-Echt. Zmagovalec letošnjega pokala Kurent je postal Helmut Kra- ner, član golf kluba Murstattei (na sliki prvi z leve s predsedni koma ptujskega kluba D. Tople kom in kluba Murstatten M Pelzlom). Izkazali so se tud ptujski igralci: Franc Gojčičji bil drugi v skupini A, med mla dinci je zmagal Dejan Stefančic med članicami Sabina Markoli v skupini C je bil prvi Bori; Težak, drugi Janez Mršek ii tretji Jani Mršek, med članicam je v skupini C zmagala Andreji Ketiš, pri junorjih Jernej Juvai in med seniorji Franc Ornik Tako so ptujski golfisti spe potrdili, da je ptujski klub edei tistih slovenskih klubov, k kljub "mladosti" dosega zavidlji ve uspehe. NV PRESS Znova velik uspeh ptuj. skih golfistov Na Bledu (3. maja), v Lipi. ci (4. maja) in na Mokrica^ (5. maja) je bilo tekmovanje najboljših klubskih ekip za Slovensko golf ligo, ki so se ga udeležili tudi člani Golf kluba Ptuj. V skupnem seštevku so Ptujčanke (Sa- bina Markoli, Slavka Gojčič, Andreja Ketiš) po. novile uspeh iz lanskega leta in osvojile prvo mesto ter spet premagale ekipo Bleda. Člani ptujskega klu- ba so bili četrti, mladinci pa peti. TEDNIK - 9. MAJ 1996 OD TOD IN TAM - 15 PTUJ / NA OBISKU MADŽARSKI GASILCI Gasilci imajo povsotl pri/atelje yse kaže, da gasilci v svojih vrstah, kjerkoli so, najdejo prijatelje. Tako se je zgodilo tudi poveljniku poveljstva mestne občine Ptuj Janezu Lipovniku, daje navezal sti- ke z madžarskimi gasilci. Prijateljstvo je prišlo tako daleč, da so gasilci iz Budimpešte povabili gasilce iz poveljstva mestne občine Ptuj na obisk. V sredo, desete- ga aprila, pa so madžarski gasilci prišli na strokovno ekskurzijo k ptujskim gasilcem. Pri gasilskem domu na Ptuju so madžarske gasilce sprejeli: poveljnik poveljstva Janez Li- povnik, predsednik prosto- voljnega gasilskega društva Ptuj Edi Kozel in sektorski po- veljniki Ptuja, Markovcev in Hajdine. Mlade gasilce iz Bu- dimpešte je najprej v imenu poveljstva mestne občine Ptuj pozdravil poveljnik Janez Li- povnik, nato pa predsednik prostovoljnega gasilskega društva Ptuj Edi Kozel. V poz- dravnem govoru je najprej omenil nekaj zgodovine gasil- cev iz Ptuja, nato pa še poja- snil, kako deluje društvo oziro- ma gasilstvo v Sloveniji. Vse kaže, da Edi Kozel društva do- bro pozna, saj je v svojem go- voru predstavil precej zanimi- vosti za mlade budimpeštan- ske gasilce. Gasilci iz Budim- pešte so mu postavljali vprašanje za vprašanjem, vse jih je zanimalo, posebej še, kako živijo in delujejo gasilci v Sloveniji oziroma na Ptuju. Ogledali so si tudi gasilski dom na Ptuju, še posebej orod- je in opremo. V popoldanskih urah so si gasilci iz Budim- pešte ogledali še mesto Ptuj, zapornice v Markovcih in jeze- ro, zvečer pa so jih sprejeli bu- kovški gasilci. Dobrodošlica sta jim v imenu gasilcev zažele- la predsednik Kostanjevec in poveljnik Bezjak. Naslednji dan so si gostje og- ledali še elektrarno Formin, nato pa bili gostje občine Zavrč. Završki gasilci so jih sprejeli pred gradom, ker ima- jo prostore nove občine. Gasil- ce iz Madžarske sta pozdravila župan te občine in poveljnik poveljstva, v gasilskem domu Pa jih je pozdravil predsednik tega društva. Izrazil je zado- voljstvo, da so tako majhen kraj, kot je Zavrč prišli, pogle- dati gasilci iz Budimpešte, nato pa izročil predstavniku gostov sliko završke pokrajine. V četrtek popoldan je bil do- govorjeni sprejem pri županu mestne občine Ptuj. Madžar- ske gasilce je sprejel podžupan Ivan Jurkovič in jim podelil priponke z oznako mesta Ptu- ja. Predstavnik madžarskih ga- silcev se je v imenu gostov za- hvalil podžupanu za lep spre- jem, hkrati pa povedal, da so Ptujčani in gasilci zares po- dobni svetemu Florjanu, pri katerem smo se gosteje dan prej fotografirali. Iz Ptuja so si gasilci šli pogledat še gasilski dom Hajdina, kjer sta jih sprrjela poleg ostalih gasilcev predsednik Franci Vogrinec in poveljnik Rado Auer, obisk pa so madžarski gasilci in gojenci višje gasilske šole v Budim- pešti končali v Hajdošah. Spre- jela sta jih predsednik Alojz Bedrač, poveljnik Drago Fu- rek in ženska desetina, ki jim je pokazala mednarodno gasil- sko vajo z devetimi gasilci. Madžarski gasilski predstav- nik se je ob koncu vsem, ki so pomagali in omogočili, da so lahko napravili tako poučno ekskurzijo v Ptuju, iskreno za- hvalil. Posebej pohvalo si zas- lužijo poveljnik poveljstva mestne občine Ptuj Janez Li- povnik, ki je znal tako organi- zirano speljati zanimiv madžarski obisk, in gasilci GD Bukovci. Janez Vidovič Madžarski gosti s svojimi gostitelji in prevajalcem dr. Peteršičem pred Florijanovim spomenikom v Ptuju v Saiski zvonec TOMAŽ PRI ORMOŽU # V osnovni šoli Tomaž pri Ormožu se je pomerilo v tekmovanju za srebrno Vegovo priznanje iz matematike 96 učencev šestih, sedmih in osmih razredov iz občin Ormož, Gorišnica in Dornava. Med šestošolsci so bili najboljši Boštjan Kosec iz Ivanjkovcev, Mar- ko Marčec iz Središča ob Dravi, De- jan Emeršič iz Cirkulan ter Jernej Žohar in Aleš Belšak iz Gorišnice. Med sedmošolci so največ točk zbrali Alenka Vittorl iz Središča ob Dravi, Borut Vaupotič iz Gorišnice, Simona Jurkovič od Miklavža pri Ormožu ter Maša Vinko in Mojca Dubaja iz Gorišnice. Pri osmošolcih so bili najboljši David Krmpotič in Tanja Kosi iz Ormoža, Marko Gla- vinič od Miklavža pri Ormožu, Moj- ca Gornjak iz Ivanjkovcev, Dušan Vukašinovič iz Gorišnice ter Aleš Zadravec od Miklavža pri Ormožu. Na državno prvenstvo so se uvrstili dva sedmo- in trije osmošolci. OŠ OLGE MEGLIC • Pod vodstvom učitelja Milana Pulka se je 31 osmošolcev udeležilo ekološkega ta- bora štirih držav skupnosti Alpe Ja- dran. Na taboru, ki je bil letos pri Mi- lanu v Italiji od 3. do 7. maja, so ptuj- ski šolarji predstavili film in razisko- valno nalogo o odpadkih na Ptuju. Prihodnje leto bo organizator tabora ptujska šola. PTUJ # V nedeljo se bo ob 10. uri v športni dvorani Mladika pričelo četrt- finale državnega prvenstva v nogo- metu za 5. in 6. razrede, v katerega se je uvrstila tudi ekipa OŠ Olge Me- glic. Pripravila MZ PTUJ / DANES IZOBRAŽEVALNI DAN ZA TAJNICE Sodobna poslovna tajnita V prostorih mestne občine Ptuj bo danes potekal celodnevni seminar za taj- nice pod naslovom Sodobna poslovna tajnica, ki sta ga pripravili podjetji Znanka in Elite iz Ljubljane. Udeležujejo se ga tajnice iz Upravne enote Ptuj, mestne občine Ptuj, geodetske uprave, inšpekcij, šolskega centra Ptuj, OŠ OlgE Meglič in občin Videm, Juršinci, Kidričevo in Dornava. Dušica Kunaver, prof. angleščine in ruščine, je nosilka teme "Z miselnimi vzorci do večje učin- kovitosti", Martin Lorbar, diplomirani pravnik, bo govoril o sodobnem pisar- niškem poslovanju, o pozitivni naravnanosti, ki vodi do ustvarjalnega sodelo- vanja, pa bo govorila Majda Šavko, prof. pedagogike. Seminar organizira mestna občina. MG PTUJ / kmetijska svetovalna služba Varstva vinske trte Tudi pri vinski trti sta količina pridelka in predvsem kvaliteta v veliki meri odvisna od zdravstvenega stanja grozdja. Ker pa je uporaba pesticidov (z ekološkega vi- dika) vsako leto vedno bolj omejena, je še kako po- membno, da poznamo prve znake okužbe. Pomembno je tudi, da škropimo v natančno določenem roku, saj je vsako naknadno zdravljenje že okuženih in obolelih nasadov z vidika ekologije manj sprememljivo, ker mo- ramo takrat posegati po močnejših pripravkih. V veliki meri, pa je število škropljenj odvisno od vremenskih razmer. PRIPOROČENI PROGRAM ZAŠČITE VINSKE TRTE 1. Mladice, dolge 5 -12 cm Če nismo škropili v času brstenja (olje folidol) in smo opazili, da nam mladice zelo neenakomerno odganjajo (laški rizling), je verjetnost napada akarinoze. V tem primeru priporočamo uporabo akaricida pinorona v 0,15 % ali thiodana v 0,2 % koncentraciji. Dodamo še pepelin v 0,3 % koncentraciji ali karathane v 0,08 % koncentraciji. Tudi ta pripravka delujeta proti akarinozi ter proti oidiju. V vinogradih, v katerih imamo probleme z oidijem, priporočamo uporabo sistemika. Če imamo problem z listnim ožigom, dodamo še dithane M-45 ali antracol. 2. Ko so mladice dolge 30 cm in pade več kot 10 mm padavin, je prva nevarnost napada peronospore vinske trte. Do tedaj, če nismo imeli drugih napadov, ni potrebno škropiti. - Peronospora: dithane M 45 0,25 % konc. ali antracol 0,2 % konc. ali folpet 0,25 % konc. polyram DF 0,25 %. - Oidij: karathane 0,08 % konc. ali pepelin 0,3 % konc. Če uporabimo karathan, ne smemo prekoračiti koncentracije, saj zelo hitro povzroči ožige. 3. Tik pred cvetenjem priporočamo uporabo sistemičnih fungicidov, te pa uporabljamo največ dva do tri krat v sezoni, če nismo imeli močnejših napadov. Po možnosti bi tudi te pripravke vsaj v sezonah menjali zaradi pojava rezistence (odpornoti). - Peronospora: sandofan 0,125 % kane. ali mikal 0,4 % konc ali ridomil MZ 0,3 % konc. Pri uporabi mikala moramo škropiti tri krat z istim pripravkom. - Oidij: topas 100 EC 0,025 % konc. ali filicur 250 EC 0,03 % konc. ali tilt 250 EC 0,015 % konc. ali ribigan 0,2 % konc. ali systhane 12 E 0,025 % konc. Dodamo še močljivo žveplo (pepelin) ali karathane. 4. Takoj po cvetenju škropimo z istimi pripravki kot tik pred cvetenjem, le posamezne pripravke j (sistemike) lahko zamenjamo zradi rezistence. 5. V fazi razvoja kabrnikov preidemo na kontaktne fungicide. - Peronospora: folpet 0,25 % konc. ali antracol 0,2 % konc. ali dithane M 45 0,25 % konc. ali euparen 0,3 % konc. ali antracol combi 0,25 % konc. - Oidij: močljivo žveplo (pepelin 0,3 % konc.). 6. Proti peronospori preidemo na bakrene pripravke. Priporočamo uporabo kombiniranih pripravkov: bakreni antracol 0,4 % konc. ali bakreni dithane 0,4 % konc. ali bakreni cuporen 0,4 % konc. ali bakreni folpet 0,4 % konc. - Proti odidiju: pepelin 0,3 % konc. 7. V drugi polovici julija in v avgustu škropimo po potrebi!! Proti peronospori priporočamo uporabo čistih bakrenih pripravkov: kupropin 0,5 % konc. ali cuprablau 0,4 % konc. - Proti oidiju; pepelin 0,3 % konc. ali karathane 0,1 % konc. - Proti botritisu (gnilobi) škropimo nečeloma enkrat, tik preden se jagode sklenejo, če pa smo se še odločili za drugo škropljenje, ga opravimo v času mehčanja jagod. Uporabimo lahko naslednje pripravke: ronilan 0,1 % konc. ali sumilex 0,1 % konc. ali folicur-euporen 0,3 % konc. mythos 0,25 % konc. 2.5 l/ha Poudariti velja, da vsi pripravki proti grozni gnilobi delujejo komaj 50-odstotno, važna so predvsem zelena dela ter ne pretirano gnojenje z dušikom. Iransko leto se je močno pojavil tudi botritis na kabrnikih, tako da bi bilo mogoče uporabiti pred cvetenjem kombinacijo folicur-euporen. Proti škodljivcem načeloma ne škropimo, razen če je napoved fitopataloške službe, da je nalet metuljčkov grozdnega sukača velik. Čas škropljenje je v drugi polovici julija z reldanom 2E 0,2 % konc. ali zolonejem 0,25% konc. Andrej Reberninšek, ing. agr. OPOZORILO! V vinogradih, ki so bili v lan- skem letu močno napadeni od pepelaste plesni ali oidi- ja, priporočamo, da v letošnjem letu uporabite kombinacijo sistemičnega in kontaktnega fungicida 4 do 5 krat, posebej pa v začetku julija. Zlasti pa bo- dite pozorni na prve znake napada, kajti pri zatiranju oidija je zelo važno, da poškropimo čim prej, ko ga opazimo, saj je zdravljenje neučinkovito. 16 - OD TOD IN TAM 9. MAJ 1996 - TEDN1|| RAZISKOVALNA NALOGA ZA TRETJE REGIJSKO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV Razvoj kinematografije v Ptuju 4. nadaljevanje Kinopredstave v Nemškem društvenem domu niso bile dolgo. V letu 1914 seje mestna občina dogovorila z Aloj- zem Brecljem (Alois Brezely) o najemu mestnega gleda- lišča za kinopredstave. Občini je moral plačati najemni- no 1 krono za eno kinopredstavo. To je bilo enako kot za predstave v Nemškem društvenem domu. Zraven tega je moral zagotoviti še sredstva za požarno varnost in ogre- vanje, pri blagajni mestne občine pa je moral položiti 1000 kron kavcije. KINEMATOGRAF MED 1.SVETOVNO VOJNO Pa poglejmo, kako je bilo s ki- nematografom v Ptuju med 1. svetovno vojno. V začetku je še deloval v gledališču pod vodst- vom lastnika Alojza Breclja. 8. novembra 1915 pa je mestna občina zaprosila cesarsko-kralje- vi železniški regiment v Kor- neuburgu, naj odobri dopust Ge- orgu Pichlerju. Ta je namreč vedno pomagal Breclju pri kino- predstavah in občina ga je nujno potrebovala za delovanje kine- matografa. Kaže, da je bil k voja- kom kmalu vpoklican še Alojz Brecelj. Mestni svet je potem iskal novega kinopodjetnika, ki bi imel kinopredstave v Ptuju. O tem zvemo iz dopisa mestnega sveta cesarsko-kraljevi vojaški komandi v Gradcu. V njem si je mestna občina prizadevala, da bi razrešili vojaške službe Paula Engela, lastnika kinematografa na Dunaju, Zirkusgasse 10. Paul Engel je bil namreč razrešen vojaške službe samo do 15. de- cembra 1915 in je v tem času pri- pravil kinogledališče v Ptuju. V pogodbi z mestno občino se je Paul Engel zavezal, da bo 10 % bruto dohodka od vsake predsta- ve prepustil mestni občini, ta pa bo denar vložila v fond za vojno pomoč. Mestna občina svojo vlo- go utemeljuje tudi s tem, da je obstoj kinematografa zagotovl- jen, saj ie v Ptuju bilo brez tabo- rišča v Sterntalu 5000 vojakov in 4000 civilov. Prosili so, če bi poslali Paula Engela na dopust vsaj do 30. januarja 1916. Do ta- krat pa bodo poskušali najti za- menjavo za njega. Kakšen je bil odgovor, ne vemo, je pa mestna občina kmalu poslala vlogo voj- ni komandi v Krakov. V njej je prosila, če bi lahko razrešili vojaške službe Paula Engela, di- rektorja mestnega kinoteatra, vsaj do konca marca 1916. V vlo- gi so zapisali, da ima Ptuj garni- zon s 3000 vojaki in 1000 ranjen- ci, ki jim je mestni kino edina možnost za poduk in zabavo. Zraven tega je Paul Engel vodil še kinematograf v taborišču Šterntal, kjer je bilo 7000 ranjen- cev in je tudi njim nudil primer- no zabavo. Tudi na to vlogo ni- smo našli odgovora, zato ne vemo, ali so Paulu Engelu do- pust podaljšali ali ne. V novembru 1916 je kinemato- graf v Ptuju vodil že neki gospod Swoboda z Dunaja. To se da raz- brati iz prošnje Alojza Breclja mestnemu svetu, v kateri je pro- sil za mesto vodje kinematogra- fa. Alojz Brecelj se je takrat vrnil iz vojske kot invalid in se ni imel s čim preživljati, kar je tudi na- vedel v prošnji. Na prošnji je bil skiciran odgovor, v katerem je bilo povedano, da mu ne bodo ustregli, ker ne bi mogel imeti takega programa kot gospod Svvoboda. Tako je mestna občina pustila svojega meščana na cedi- lu, saj si je obetala večji dohodek od človeka z Dunaja, ki si je ver- jetno v vojnem času lažje nabav- ljal novejše filme. Za zadnji dve leti vojne nismo našli podatkov ne v časopisju ne v arhivskem gradivu. ČASMEDOBEMA SVETOVNIMA VOJNAMA Prvi naslednji podatek o kine- matografu v Ptuju je iz leta 1919. Tistega leta sta vložila Jožef Do- brovnik in Jožef Gračič iz Ptuja prošnjo na mestni magistrat, da bi prevzela mestni kino. V prošnji med drugim navajata, da so se morale prekiniti kinopred- stave v letu 1919 zaradi po- manjkanja raznega materiala, posebno luči in bencina. Sama sta bila pripravljena kupiti na svoje stroške motor in dinamo in tako zagotoviti delovanje kina. Mestni urad jima je odgovoril, da njuni prošnji ne more ugodi- ti, ker je mestna uprava namera- vala prirejati kinopredstave sama v lastni režiji. Kinemato- grafa mesto verjetno ni hotelo spustiti .iz rok, ker je od najem- nine dobivalo kar lep in stalen dohodek. Naslednje leto je sklenila mest- na občina najemno pogodbo za kino z Mihaelom Murkom, ki j, bil zasebni kinopodjetnik v Ma riboru. Dala mu je dovoljenje % štiri kinopredstave na teden \ mestnem gledališču. Pogodba ji bila sklenjena za eno leto (1. x 1920 do l.X. 1921). V njej je bil, dogovorjeno, da ne bo kinopred stav, ko bodo gledališki nastop stalnega mestnega gledališča al pa uprizoritve podružnice mari borskega dramatičnega društvi v Ptuju. Se nadaljuje Stavba ptujskega gledališča, v katerem je dolgo gostoval ^ nematograf, na razglednici iz leta 1918 (razglednica je j zbirke Franca Goloba) PTUJ / POGOVOR Z VIŠJO MEDICINSKO SESTRO KARMEN PANIKVAR-ZLAHTIC Za boljše vrednotenje poklita Višja medicinska sestra Karmen Panikvar-Žlahtič je od novembra 1995 zaposlena v ambulanti za nujno pomoč zdravstvenega doma na Potrčevi cesti v Ptuju, pred tem pa je dve leti delala na patronaži. Z njo smo se pogovar- jali pred bližnjim praznikom medicinskih sester - 12. ma- jem. Delo medicinskih sester je po krivici pogosto pos- tavljeno na stranski tir, zato je praznik priložnost, da pogledamo izza paravana. TEDNIK: Kdo vas je navdušil za poklic medicinske sestre? K. Žlahtič: "O posebnem nav- dušenju ne bi mogla govoriti. Res pa je, da je poklic medicin- ske sestre v naši družini že sko- raj tradicionalen. Mislim, da se je ideja porodila kar sama." TEDNIK: Kakšne so vaše do- sedanje izkušnje? K. Žlahtič: "Dve leti sem dela- la v patronažni službi, kjer sem spoznala delo medicinske sestre na terenu. Srečevala sem se z va- rovanci v vseh življenjskih ob- dobjih, od novorojenčkov do bolnikov v terminalni fazi, z nji- hovimi socialnimi razmerami in življenjem nasploh. Sedaj delam v ambulanti za nujno medicin- sko pomoč." TEDNIK: Kaj lahko poveste o položaju medicinske sestre in njeni vlogi v zdravstvenem timu? K. Zlahtič: "Za opravljanje neke službe je vedno potrebna prisotnost ustreznega znanja, ljudi in materiala. Vrednost dela je v delovnem timu odvisna od medsebojnih odnosov, vzdušja in humanih kvalitet, ki vladajo v neki delovni skupini. Odnosi med sodelavci morajo biti jasni in korektni. Osnova dobrih od- nosov so po stopnjah urejeni od- nosi z jasnimi področji, s prizna- vanjem strokovne avtoritete in z možnostjo demokratičnih skup- nih razprav ob pravem času. Medicinska sestra je član zdravstvenega in negovalnega tima, v katerem odvisno od po- dročja dela bolj ali manj sodeluje pri ugotavljanju potreb varovan- cev, načrtovanju dela, največkrat pa pri izvajanju postopkov in po- segov, ki jih v končni fazi tudi evalvira po procesu zdravstvene nege." TEDNIK: Dobre in slabe stra- ni poklica? K. Žlahtič: "Poklic medicinske sestre uvrščamo med delo z ljud- mi v posebnih življenjskih oko- liščinah, ki ob vsakem času zahteva veliko čustvene energije, fizičnih in psihičnih naporov in je nenehno izpostavljeno stresu, katerega rezultat sta nemalokrat utrujenost in izčrpanost. Zdravstvena nega je naše delo in naj bi se z njo večino delovne- ga časa tudi poklicno ukvarjali, saj smo zanjo tudi plačani, čeprav je plača glede na težav- nost in kompleksnost našega dela vse prej kot velika. Položaj poklica je treba spremeniti, da bo le-ta postal bolj vrednoten, da bomo zadovoljni mi in naši va- rovanci." TEDNIK: Kakšne so posledi- ce zdravniške stavke in kako jih občutite medicinske sestre? K. Žlahtič: "Medicinske sestre nismo stavkale." TEDNIK: Kakšen je odnos med medicinsko sestro in varo- vancem? K. Žlahtič: "Da bi bil odnos med medicinsko sestro in varo- vancem zadovoljiv, je nujno, da medicinska sestra pozna in razu- me samo sebe, svoje reakcije, občutke, ker bo le tako zmogla preudarno in zbrano ravnati v kritičnih trenutkih dela z varo- vancem. Razumevanje in viden- je bolnikovega doživljanja je bistveno za razumevanje bolni- kovih potreb, želja in zahtev. Po- treben je empatičen pristop. Me- dicinska sestra mora imeti varo- vanca rada, saj je po naravi dela zagovornik njegovih koristi in mu nudi fizično, psihično, duševno in moralno podporo, pri čemer ne sme pozabiti varo- vančevih svojcev. Pomembno je, da medicinska sestra ostane člo- vek. Delovne razmere medicinskih sester so težke, vendar vse to se- stram ne daje pravice do slabega odnosa do bolnikov." TEDNIK: Kaj manjka do pol- ne uveljavitve poklica medicin- ske sestre? K. Žlahtič: "Zdravstvena nega se mora razbremeniti vseh tistih delovnih dolžnosti, ki neposred- no ne sodijo v njeno strokovno področje (administrativni pos- topki, medicinsko-tehnični po- segi ...). Delo mora postati cenje- no, saj delamo z ljudmi. Naš po- klic se ne sme enačiti s podjet- niško družbo. Bodimo nagrajeni kot drugi profili v naši družbi, saj imamo pravico živeti, ne pa delati le iz usmiljenja." TEDNIK: Kakšne so vaše želje in načrti? K. Žlahtič: "Zastaviti je po- trebno realne kratkoročne in dolgoročne cilje za izboljšanje lastnega dela. Usmeriti se je po- trebno v strokovni razvoj, v povečanje motivacije za delo, dostojanstva in ugleda poklica. Dovolite, da končam z mislimi velikega pisatelja Dostojevske- ga: 'Biti junak v eni minuti ali eni uri je lažje, kakor prenašati vsakod- nevno življenje v tem enoličnem delu, za katerega vas nihče ne bo hvalil, katerega junaštvo nihče ne opazi, s katerim v nikomer ne boste vzbujali zanimanja. Kdor prenaša sivo vsakdanjost in pri vsem tem os- tane človek, je resnično junak.'" Spraševala: M. Goinlk Karmen Panikvar-Žlahtič. Foto: Laura, Gorišnica PISE: MIRKO KOSTANJEVEC / SPREMEMBA VOLILNE ZAKONODAJE Odpoklic poslantev državnega zbora Vsakdo, ki se zanima za našo volilno zakonodajo in bere časopise, je informiran daje v parlamentarni proceduri predlog Socialdemokratske stranke (SDS) za spremem- bo nekaterih določb sedaj veljavnega na proporcialnem sistemu zgrajenega volilnega zakona; da je 17. IV. 1996 vložilo zahtevo za referendum o popravku sedanjega vo- lilnega sistema 33 poslancev državnega zbora, katerih večina je članov Liberalnodemokratske stranke (LDS) in Stranke krščanskih demokratov (SKD); daje državni svet (DS) istega dne, vendar nekoliko pozneje kot poslanci DZ, vložil zahtevo za referendum o uvedbi kombinira- nega, to je proporcionalnega in večinskega volilnega sis- tema; daje istega dne predsednik DZ določil dvomesečni rok, v katerem bo SDS skušala zbrati 40.000 podpisov vo- lilcev za vložitev zahteve za referendumu o povsem večinskem volilnem sistemu. Ne morem napovedati, kdaj bo prišlo do spremembe sedanjega volilnega zakona in kdaj bodo izpeljani omenjeni referendumi o različnih volilnih sistemih in jih v tem članku ne nameravam podrobno opisovati. # Ali bo ideja o odpoklicu poslancev vnesena v ustavo in zakon V prejšenjm političnem siste- mu je načelno določbo o odpo- klicu delegatov - tudi republiške skupščine - vseboval 171. člen ustave Socialistične republike Slovenije iz 1. 1974, konkretne zadevne prdpise pa je imel zakon o volitvah skupščin (glej čl. 103 - 109, Ur. list SRS, št. 42/89). Ne glede na to, da so se volilci, koli- kor mi je znano, posluževali pra- vice odpoklica delegatov razme- roma redko, so bili vendar zado- voljni, da jim je zakon tako pra- vico priznaval. Niti v sedanji ustavi Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 33/91) niti v zakonu o volitvah v državni zbor (Ur. list RS, št. 44/92) ni najti določb o odpokli- cu poslancev. Mnogi volilci, ki so iz najrazličnejših razlogov iz- gubili zaupanje v svojega poslan- ca, se vprašujejo, zakaj določb o odpoklicu poslancev ni v sedanji ustavi niti v zakonu o volitvah. Na to vprašanje pisec tega članka prav tako ne morem točno odgo- voriti, kajti niti ob sprejemu us- tave niti ob sprejemu omenjene- ga zakona se o instituta odpokli- ca poslancev v javnosti ni pisalo niti razpravljalo. Pač pa so volil- ci ob gledanju in poslušanju pos- lancev na slovenski nacionalni televiziji (oddaja Žarišče dne 4. X. 1995), ko so razpravljali o do- brih in slabih straneh sedanjega volilnega zakona, slišali, da ne- kateri poslanci mislijo, da v se- danji volilni zakon ni bilo mogoče uvesti določb o odpokli- cu poslancev, ker takega poob- lastila ni v ustavi. # Ali je nujno potrebno naj- prej spremeniti oz. dopolniti ustavo Ni mi znano, ali je stališče stro- kovnjakov za ustavno in volilno pravo o vprašanju, ali je potreb- no pravico za odpoklic poslan- cev najprej zapisati v ustavi in je šele potem tako pravico mogoče urediti z zakonom, enotno. Mis- lim, da ni enotno in da je mogoče zagovarjati tudi stališče, da ustava, ki v svojem 80. členu določa, da volilni sistem ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino gla- sov vseh poslancev, dopušča, da volilni zakon uredi vprašanja, kot so odpoklic poslancev, ob- vezna odpoved poslanskega mandata itd. # SDS predlaga ustavno določbo o odpoklicu poslancev DZ Za zadevni predlog za začetek postopka za ustrezno spremem- bo ustave namerava SDS zbrati 30 tisoč podpisov volilcev. V imenu teh bo potem podala po 168. členu ustave predlog za začetek postopka za spremembo ustave. O predlogu bo odločil državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Po 169. členu ustave je za sprejetje akta o spremembi ustave potreb- na dvotretjinska večina glasov vseh poslancev. Če pa zahteva najmanj 30 poslancev, mori državni zbor predlagano spre membo ustave po 170. členu us tave predložiti v sprejem volil cem na referendumu. Spremem ba ustave je na referendumi sprejeta, če zanjo glasuje večin; volilcev, ki so glasovali, pod po gojem, da se glasovanja udelež večina vseh volilcev. 0 Ideja o uzakonitvi odpokli ca poslancev je zelo popularna Mnogi rezultati javnom nenjskih raziskav, pisma bralcei v časopisih itd. nedvomne kažejo na to, da bi volilci želeli imeti zakonsko možnost za od' poklic poslanca, v katerega ni' majo več zaupanja, ker se je n.pr izneveril programu in obljubam; zaradi katerih so ga izvolili, kei je prestopil v drugo stranko, kei se bori le za svoje privilegije, kei je vpleten v različne afere, ker v parlamentu sploh ne odpre usi itd. Zelo značilna je v časopisu "Nedelo" z dne 10. III. 1996 ob- javljena anketa, po kateri se j£ 86,2 % anketirancev izreklo za uzakonitev možnosti odpoklica poslancev. Imam vtis, da SDS dobro pozna to željo volilcev in sedaj pred volitvami nastopa kot odločna borka za uzakonitev od- poklicu poslancev, kar ji bo pri- neslo markikateri volilni glas. # Posvetovalni referendum o uzakonitvi odpoklica poslan- cev Hkrati z referendumom 0 uvedbi kombiniranega volilnega sistema naj bi bil tudi posveto- valni referendum za uzakoniti odpoklica poslancev. Tako za- misel pa je predsednik SDS $■ Janša imenoval manipulacij ker meni, da je organizirani tega referenduma hkrati z org&; niziranje referenduma o uvedb1 kombiniranega volilnega sistf' ma programirano samo zato, & bi na volišče prišlo več volili V razgovoru z novinarjem g- Pe' trom Jančičem (Večer, 10. 1*' 96) predsednik državnega svet3 dr. Ivan Kristan sicer ni P0'3' snil, kako bi odpoklic poslan^ v zakonu, zgrajenem na koiflb1' niranem volilnem sistemu, u^ dil, dejal je le, da naj državi)3111 najprej povedo, ali to spl° hočejo. Mirko Kostanjev«' v f EDNIK - 9. MAJ 1996 NASVETI -17 Kuharski nasveti profiteroli in kremni krof ki profiterole lahko ponudimo tudi kot sladico, in sicer ta- j,rat, kadar po dva in dva zlepimo s kremo, jih nadevamo v stekleno skodelico in prelijemo s čokoladno ali sadno oma- ko. Omaka iz sadja je lažja in pri- jetnejša od čokolade. Zelo lepe kombinacije so profiteroli z ma- linovo ali jagodno omako. Sadne omake, ki jih prelivamo čez preofiterole, morajo biti precej goste oziroma gosto tekoče, da 0maka ostane na sladkih profite- r0lih tudi, ko jih že serviramo. podobne sladke jedi iz profite- rolov so še profiteroli s sladole- dom in čokoladno omako; kre- mo pri teh nadomestimo z vani- lijevim sladoledom, sadno oma- Ico pa s čokoladnim prelivom. Za te profiterole je značilno to, da jih ponudimo takoj po pri- pravi, saj se drugače sladoled stopi in zmehča tipično hrustlja- vo skorjo profiterolov. Lahko bi rekli, da so nekoliko večji prifiteroli kremni krofki oziroma princeske kot zelo zna- na in priljubljena sladica. Za pripravo kremnih krofkov je pomembno, da so sestavine natančno odmerjene. V dvajset dekagramov vode damo ščep soli, dodamo še 7 dekagramov kvalitetne margarine ali masla, počakamo, da se maščoba stopi in voda zavre, nato v vodo zaku- hamo med temeljitim mešanjem 10 dekagramov gladke moke in mešamo tako dolgo, da nastane gladek cmok. Počakamo še pri- bližno 30 sekund, testo odstavi- mo in ga do mlačnega ohladimo. Testu tedaj drugega za drugim primešamo tri drobna jajca. Pekač na tanko premažemo z margarino, ne smemo pa ga po- tresti z moko, ker se testo na pekač ne prime dobro in so naši kremni krofki po peki zelo raz- lično nagnjeni oziroma ne stoji- jo ravno. S pomočjo dresirne vrečke nabrizgamo vse enake ve- likosti, ne prevelike. Med peko kremni krofki narastejo še en- krat večji, kot je bilo prvotno testa. Preden jih damo v pečico, jih narahlo pokapljamo z mlačno vodo; ta omogoča še lepše dvigovanje in rahljanje tes- ta. Kremne krofke pečemo naj- več pri 200C. Pri višji tempera- turi so sicer zelo hitro zlatoru- meni, vendar v sredini še surovi. Med peko vrat pečice ne odpira- mo, če pa nastaja veliko pare, je priporočljivo, da vrata pečice odpremo za špranjo. Nikakor pa jih ne smemo odpreti popolno- ma, ker je testo občutljivo na prepih in bi upadlo. Pazite: zla- torumena barva odzunaj ni go- tov znak, da je testo pečeno. Pečeno je komaj takrat, ko je postala skorja kar precej trda. To trdo skorjo nato zmehčata krema in sladka smetana. Ohlajene krofke prerežemo s pomočjo ostrega noža ali žagice na polovico ali celo nekoliko višje, da nastane kar se da velik žepek za kremo. Napolnimo jih z vanilijevo kremo, ki jo pripra- vimo tako, da 3 rumenjake pe- nasto umešamo, jim dodamo 7 dekagramov sladkorja in prav tako penasto umešamo ter doda- mo 10 dekagramov ostre moke, ki smo jo razmešali v enem deci- litru hladnega mleka. 4 decilitre mleka zavremo in ga prilijemo k rumenjakom. Kremo postavimo na štedilnik in kuhamo tako dolgo, da se zgosti. Nato jo od- stavimo. Še vroči dodamo po okusu rum, mlačni kremi pa do- damo trd sneg beljakov z enako količino sladkorja, kot smo ga dodali rumenjakom. Kremo damo v dresirno vrečko in jo na- brizgamo v spodnji del pečenega testa. Če je moka za pripravo kreme vlažna, je dobro, da ji do- date list želatine. Na kremo nato nabrizgamo še stolčeno sladko smetano, na vrh položimo klo- buček iz testa, potresemo s slad- korjem v prahu ali prelijemo s karamelno glazuro in ponudi- mo. Klobučka ali zgornjega dela pečenega testa ne položimo na smetano pregrobo, saj so s tem kremni krofki videti manjši in zbiti. •o Nada Pignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 68. NAD. Duševno zdravje otrok in mladostnikov 18. nad. Kako torej klofuta domnevno povzroči čudež? Če celo si- tuacijo premislimo, spoznamo, da je tisti "ob pravem času" pravzaprav trenutek, ko vzgojitelj izgubi potrpljenje in oblast nad seboj. Čudež, ki ga klofuta naredi, potemtakem ni nič drugega kot rezultat zgroženosti otroka nad neo- bičajno neobvladanostjo in ravnanjem enega od staršev oz. vzgojitelja (čudež tako ali tako naredi samo klofuta staršev, ki otroka sicer telesno ne kaznujejo). Pri tem lepega veden- ja in pridnosti ne pogojuje telesna bolečina kot prekinitev čustvenega kontakta med staršema in otrokom. Strah pred izgubo ljubezni sproži v otroku trud, da bi ravnal po želji vzgojitelja, vsaj dokler čustveni kontakt ni ponovno vzpos- tavljen. Nesmiselno je dramatiziral klofuto, toda graditi vzgojo na otrokovem strahu pred izgubo ljubezni in osamljenostjo ali na sPoznanju, da se starši občasno ne morejo obvladati, je kar tve- gano. Da gre tudi brez klofut, kažejo °Pazovanja raznih "primitivnih" Plemen, kjer so otroci izredno lePo vzgojeni, a jim zadostuje za t0 že besedni opomin. Ker normalno čuteči in mis- leči starši danes ne uporabljajo v'eč takih kazni, kot so zaklepan- ja otroka, odtegovanje hrane, Ječanje ipd., jim ostane res Samo graja. In celo pri tem lahko Stopajo zgrešeno. Temeljno načelo je: preden lajamo, se moramo prepričati, ! kakšnih okoliščinah se je ne- a' zgodilo. Otroku moramo Mogoči ti, da pove razloge za Sv°ie vedenje. Če vidimo, da °tr°k ne more dojeti svoje kriv- pe> je bolje, da grajo opustimo. ,®v tako ne grajamo razburje- prestrašenih in žalostnih ampak rajši počakamo, da e Pomirijo. Graja nikoli ne sme izzveneti tako, kot da otroka odklanjamo. Priporočljivo je tudi, da otroka nikoli ne grajamo v navzočnosti drugih odraslih oseb ali otrok. Če je le mogoče, otroku raz- ložimo, zakaj zasluži grajo in kako mora v podobnem položaju ravnati v bodoče. Učinek graje je odvisen od vrste dejavnikov. Praviloma je graja učinkovitejša pri inteli- gentnejših, starejših in oseb- nostno zrelejših otrocih in pri tistih, ki so čustveno navezani na starše. Poleg tega je učinek graje odvisen tudi od njene po- gostnosti: čim večkrat grajamo, tem manj učinka ima to. Nekateri starši ravnajo napak, ker skušajo otroka čim bolj za- strašiti, bodisi da mu razlagajo, kaj vse bodo storili z njim, če ne bo priden, pa čeprav tega seveda ne mislijo resno, bodisi da mu slikajo pretirane posledice nje- govih razvad in dejanj. O učinku take vzgoje imamo danes za- nesljive podatke. Dokazano je, da najbolj zaleže stvaren odnos in stvarno prikazovanje posle- dic, pretiravanje pa povzroči grozo ali nejevernost. Pohvala je boljša od graje. Medtem ko graja samo odvrača otroka od neke oblike vedenja ("Ne tako naprej!"), jo pohvala usmerja in utrjuje tisto vedenje, ki je zanj koristno ("Le tako na- prej!"). Preden se lotimo odpravljanja ali utrjevanja take ali drugačne oblike vedenja, pomislimo še na nekaj. Iracionalna ubogljivost (ki sloni na strahu) pomeni da- nes resno oviro za kakršnokoli pozitivno spremembo sveta. Zato nikar ne vzgajajmo preveč ubogljivih in vzornih otrok, pa čeprav bi lahko to dosegli brez telesne kazni in dresure. Marsi- kaj, kar želimo danes pri otroku odpraviti in proti čemur se ta brani, lahko s tega zornega kota ocenimo kot konstruktivno neu- bogljivost in neposlušnost. Naslednjič pa o socialno pri- krajšanih otrocih. mag. Bojan Sinko KRVODAJALCI 23. april: Stanislav Nemec, Mi- hovci 32; Silvo Klajnšek, Lovrenc na Dravskem polju 5; Stane Trstenjak, Ul. B. Kraigherja 18, Ki- dričevo; Avgust Topolovec, Lov- renc na Dravskem polju 1; Živko Lazič, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Albert Frčeč, Apače 245; Danilo Bera- nič, Pleterje 31/A, Cirkovce; Mi- | ran Gajser, Kajuhova 11, Ki- dričevo; Darko Emeršič, Tovar- j niška cesta 4, Kidričevo; Danica Leben, Zavčeva 4, Ptuj; Boris Blažek, Keleminova 16, Maribor; Vesna Šuligoj, Apače 59/A, Lov- renc na Dravskem polju; Marjan Kovačec, Apače 64; Zlatka Kram- pelj, Ul. Stanka Brenčiča 11; Mira Ogrizek, llčeva 1, Ptuj; Milan Arnuš, Arbajterjeva 8, Ptuj; Marija Haložan, Obrež 46, Središče ob Dravi; Andrej Ogrizek, llčeva 1, Ptuj; Milan Belšak, Kajuhova 11, Kidričevo; Ciril Varga, Pušnikova 9, Maribor; Franc Kozel, Zakl 37/A, Podlehnik. 25. april: Janez Peklič, Kraigher- jeva 17, Kidričevo; Branko Ferlež, Lackova 7, Kidričevo; Franc Sa- kelšek, Volkmerjeva 24, Ptuj; Jan- ko Gole, Jurovci 26; Tomaž Hab- janič, Ul. 5. prekomorske 4; Bog- dan Kelenc, Cunkovci 12; Sonja Štrucl, Zagojiči 14/F; Bojan Mere, Soviče 12; Stanislav Frčeč, Apače 242; Emil Kirbiš, Njiverce 29; Jože Turk, Ptujska Gora 103/A; Iztok Kojc, Volkmerjeva 27; Jože Jančec, B. Kraigherja 14; Božo Amidič, Kraigherjeva 14; Marjan Kovačec, Žabjak 5; Bojan Kramberger, Arbajterjeva 5; Štefan Dončec, Ul. N. Tesle 3; Jožef Rajh, Apače 294; Ivan Ogrinc, Skorba 35; Dragica Le- skovar, Cirkovce 60/G; Franc Kump, Senčak 11; Zvonko Kolar, Apače 188; Daniel Nahberger, Za- grebška 118; Ivan Nahberger, Draženci 72; Srečko Lah, Ul. B. Kraigherja 21; Davorin Muzek, Žabjak 5; Jože Majcen, Vičanci 11; Leon .Zoreč, Volkmerjeva 7; Stanislav Šeliga, Stogovci 47; Al- bin Intihar, Slovenja vas 12; Borut Šalamun, Nova vas 101; Drago Furek, Draženci 87/A; Vladimir | Meško, Sodinci 78/A; Milan Jere- bič, Moravci 148, Bučkovci; Branko Vajskopf, Ul. 25. maja 3; Albin Petrovič, Vareja 6; Branko | Škrabl, Apače 171; Vojko Šohar, j Zg. Hajdina 137; Janko Zavec, | Mala Varnica 17; Milan Kelc, j Gruškovec 101/A; Slavko Vek, j Tovarniška c. 21; Martin I Kovačec, Zg. Hajdina 17/A; Vlado Gregorec, Podgorci 41; Daniel Tašner, Kraigherjeva 30, Ptuj; Sil- vester Lorber, Stari Log 60; Franc | Vindiš, Soviče 18; Marjan Horvat, Krčevina pri Ptuju 72; Ivan Bru- men, Moškanjci 113; Jože Koren, Leskovec 26; Jožef Stergar, Krčevina pri Vurbergu; Drago Fu- rek, Hajdoše 39; Tomaž Kaučič, Dupleška 55; Gabrijel Polančec, Prušnikova 26; Silvester Kiseljak, | Prepolje 21; Cveto Mohorko, Ul. Šercerjeve brigade. PLANINSKI KOTIČEK Po Hahški planinski pati Planinsko društvo Ptuj organizira tradicionalni 5. pohod po HaloŠki planinski poti od Borla do Cirkulan. Pohod bo v soboto, 25. maja 1996. Start bo na gradu Bori med 8. in 10. uro, do koder bodo pohodnike iz Ptuja vozili posebni avtobusi. Pohod bo potekal po markirani poti s postanki na vmesnih kontrolah. Cilj pohoda je v Cirkulanah v gostišču Krona, kjer bo slovesen zaključek pohoda. Iz Cirkulan bodo vozili posebni av- tobusi do Ptuja ob 7., 18. in 20. uri. Vodja pohoda je Tone Purg. Prisrčno vabljeni! Odbor za informirani« in propagando PD Ptuj V SADNEM VRTU je ob- dobje cvetenja sadnega drevja zaradi neugodnih vremenskih razmer v začetku pomladi ne- koliko krajše. Koščičarji (češnje, višnje, slive, breskve in marelice), ki običajno cveto že sredi aprila, so veveteli zadnje dni aprila, peškarji (ja- blane in hruške) pa so kljub sorazmerno hladnemu in deževnemu vremenu kot običajno veveteli prve dni maja. Čas cvetenja je odvisen od mnogih rastnih razmer: vremena, sadne vrste in sort, ki jih gojimo, starosti dreves, lege in položaja vrta, podlage in vrste tal, zato ga mora sadjar izredno pozorno spremljati, da s pravočasnimi varstvenimi ukrepi ubrani rastline pred okužbami z rastlinskimi bo- leznimi in škodljivci, pri tem pa ne prizadene čebel, ki oprašijo okrog 85 odstotkov cvetov. V času cvetenja sadnega drevja je uporaba kemičnih sredstev za varstvo rastlin, ki so škodljiva za čebele, prepo- vedana. Sicer pa v odprti cvet, dokler opraševanje ni končano, ni priporočljiva no- bena uporaba pesticidov, ker lahko kemični pripravki poškodujejo prašnike in pes- tiče. Tik pred odpiranjem cve- tov in preden ne odpadejo venčni listi cvetov, škropimo le s kemičnimi pripravki, ki za čebele niso škodljivi, in to v poznih popoldanskih urah, ko čebele več ne izletavajo. Sadno drevje je za okužbe z rastlin- skimi glivičnimi boleznimi (škrlupom, kodravostjo in ple- snijo) najbolj občutljivo v ob- dobju od brstenja pa do konca najbujnejše rasti do konca ju- nija. V času brstenja in cveten- ja so ob ugodnih vremenskih razmerah z dovolj toplote in vlage rastline še posebej občut- ljive, zato jih pogosteje škropi- mo - vsak teden ali deset dni. Tako pogosta škropljenja s fungicidi so potrebna, da na novo zrastlih poganjkih, ki niso zavarovani, ne bi prišlo do okužb in obolelosti. Z insekticidi - strupenimi kemičnimi pripravki - proti škodljivcem škropimo šele ta- krat, ko se ti pojavijo v obsegu, ko bi lahko mlade poganjke, lističe in zavezane plodiče uničili. Ta škropljenja pa lahko opravljanju šele po zakl- jučnem cvetenju. Prognostična služba za varst- vo rastlin (mimogrede poveda- no: poročila so na voljo na te- lefonskem odzivniku številka 9823) poroča, da je že v pred- prazničnih dneh prišlo do močnejše okužbe pravkar vzbrstelih in ozelenelih sadnih rastlin s škrlupom ali fuzikla- dijem. Izrabimo vsako primer- no vreme in poškropimo sad- no drevje z enim od pri- pročenih kemičnih pripravkov za preprečitev okužbe pred to najbolj razširjeno rastlinsko boleznijo peškarjev v predpi- sani koncentraciji. V OKRASNEM VRTU cve- to zgodnje okrasne drevnine in trajnice ter večina vrst spomla- danskih čebulnic. Okrasno rastlinje sadimo, vzgajamo in negujemo v okrasnih in bival- nih vrtovih, parkih in javnih zelenicah, da polepšamo in po- pestrimo videz bivalnega in javnega okolja. Cvetje okra- snih drevnin in trajnic v okra- snih vrtovih in zelenicah ni namenjeno za porabo kot reza- no cvetje, če pa si vendarle želimo iz tovrstnega cvetja na- rediti cvetlični šopek, cvetoče vejice narežemo iz krošnje ali grma, kjer ne bo opazna ogoli- tev ali ne bomo škodovali vzgojni obliki. Cvetoče vejice režemo iz okrasnih drevnin po enakem principu, kot to velja za vzgojno rez pri sadnem drevju. Izrežimo navpične in starejše veje, da sočasno okra- sno drevnino pomladimo, iz- rezujemo vejice, ki se v rasti usmerjajo v nasprotni smeri vzgojne oblike, in veje, ki krošnjo ali grm prekomerno zgoščujejo in zasenčujejo. Ne dopustimo lomljenja in ne- strokovnega nabiranja cvetja z okrasnega drevja, pa naj bo to v domačem vrtu ali javnem na- sadu; takšno dejanje je vandal- sko, za rastlino pa škodljivo. Cvetje tulipanov, narcis, car- skih tulipanov in drugih čebulnic vzgajamo kot rezano cvetje oziroma ga odstranimo, brž ko odevete. Z odstranitvijo cveta preprečimo tvorbo plodu in semena ter okrepimo rast in utrditev čebulice kot cvetne zasnove za naslednjo vegetaci- jo leto. Ostanki cvetov, poško- dovani in nezdravi listi čebuli- ce ne prehranijo dovolj, ta predčasno dozori, v naslednji vegetacijski dobi pa ni sposob- na tvoriti cveta. Za pozni pridelek brstičnega ohrovta pozno v jeseni in pozi- mi sejemo to vrst kapusnice v ZELENJAVNEM VRTU v prvi polovici maja. Brstični ohrovt vzgajamo s sadikami, pridelek z neposredno setvijo je slab. Seme poznih sort brstičnega ohrovta sejemo v dobro pripravljeno setvenico, gnojeno z mešanico vrtne in kompostne prsti. Setev ne sme biti pregosta, da sadike ne bi bile preveč nitaste. V posevku redno zatiramo plevel, po po- trebi ga zalivamo, sicer pa red- no rahljamo in dognojimo z dušičnimi gnojili, da pridela- mo dobro raščene in krepke sadike. Sadike brstičnega ohrovta počasi rastejo, šele 50 do 60 dni po setvi, ko so visoke 15 cm, jih pričnemo presajati. Rastna doba brstičnega ohrov- ta od sajenja do spravila traja 125 do 150 dni. Brstičnemu ohrovtu ugaja jesensko in deževno vreme bolj kot polet- no in suho. Brstiče začne obli- kovati, ko so dnevi že krajšajo, do tedaj pa mora rastlina zrasti v višino do 75 cm. S pridelkom bomo zado- voljni le, če ga dovolj zgodaj sejemo in tudi zgodaj - najka- sneje v začetku julija - posadi- mo. Sadimo ga v razdalji 60 x 50 cm. Kot mešani posevek se brstični ohrovt dobro prenaša s sosedno vrtnino paradižni- kom, pa še izraba vrtnega zemljišča je tako boljša. Pri let- ni porabi 2,5 kg brstičev potre- bujemo 8 do 10 sadik oziroma 2,5 m gredice na osebo. Z brstičnim ohrovtom kot z vse- mi kapusnicami redno koloba- rimo. Nikoli ga ne prideluje- mo na istem mestu dve leti za- poredoma. *** Po biokoledarju je pripo- ročljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, od 13. do 15. maja, zaradi plo- dov 7. in 8. ter od 15. do 17. maja, zaradi korenike od 8. do 10. in od 17. do 19. maja ter za- radi cveta in vrtna zelišča 10. in 11. maja. V biokoledarju je še zapisano, da je najugodnejši čas za presajanje vrtnin do 5. in do 20. maja, ko ne bo več nevarnosti slane. Miran Glušič, ing. agr. 18- ŠPORT 9. MAJ 1996- TEDNIlt OSEK / KONČANO EP VMOTOKROSU Zmagal Nenad Šipek iz Hrvaške DOBRO PRIPRAVLJENO TEKMOVANJE NA ZAHTEVNI, VENDAR DO- BRO PRIPRAVLJENI PROGI SI JE OGLEDALO VEČ KOT 3000 LJUBITELJEV MOTO- KROSA Osrednji športni dogodek v SV Sloveniji je bila tretja dirka za EP v motokrosu v razredu do 250 kubičnih centimetrov. V Oseku blizu Svete Trojice v Slo- venskih goricah jo je dobro pri- pravilo lenarško AMD Mototu- rist, pokroviteljstvo nad prire- ditvijo pa je prevzela občina Lenart. Za dirko je bilo prijavljenih 87 tekmovalcev iz 17 držav, med njimi seveda vsi naši na čeli z Ja- nijem Sitarjem in Sašem Kragl- jem. V Osek jih je prišlo samo 60, saj nekateri dirkalci niso imeli ustreznih dovoljenj za mo- torje, zato so se obrnili in odpo- tovali domov. Očitno niso poz- nali najnovejših slovenskih ca- rinskih predpisov, vprašanje pa tudi je, kako se bo to pokazalo v tujini, kjer reklama očitno ne bo najboljša. No, kakorkoli že, 60 najboljših voznikov motorjev 250 ccm je pripotovalo v Osek, kjer so jim organizatorji pripra- vili dobre bivalne in tekmovalne pogoje, na predvečer finalnih bojev pa jim je priredil slavnost- ni sprejem lenarški župan Slav- ko Kramberger. V soboto, 4. maja, so vozili kvalifikacije, v katerih je bil naj- hitrejši naš Sašo Kragelj. Zma- gal je v svoji kvalifikacijski sku- pini in dosegel nasploh najboljši čas. To je bila izjemno dobra na- poved nedeljskega finala, v kate- rem smo imeli kar šest voznikov - poleg Kraglja še Gajserja, Jaušovca, Juhanta, Peršoha in seveda Janija Sitarja. Vsa pozor- nost je torej veljala finalnim dir- kam, v katerih so veljali za favo- rite tudi Španci in Italijani, med tihimi pa tudi Hrvati, kar se je na koncu tudi potrdilo. Prvo dir- ko je dobil italijanski voznik Ivan Lazzarini pred Garcijo iz Španije in Goričkim iz Hrvaške. Naš Gajser je bil 12., Sitar pa 15. Sašo Kragelj je nesrečno padel, nadaljeval vožnjo in potem še enkart padel, si poškodoval roko in končal v boksu. Nameraval je sicer nadaljevati v drugi dirki, vendar so mu zdravniki to od- svetovali. V drugi dirki je slavil Nenad Šipek iz Hrvaške pred Zannijem iz Italije in Bolšcem iz Hrvaške. Na 10. mesto se je uvr- stil Jani Sitar, Gajser pa je bil 18. Skupni zmagovalec Oseka 1996 po dveh finalnih vožnjah je postal Nenad Šipek, Hrvaška (28 točk) pred Italijanom Zannijem in Hrvatom Bolšcem. Jani Sitar je bil 14., Gajser 19., Jaušovec 27. in Peršoh 28. Po treh dirkah za EP v razredu do 250 ccm še na- prej vodi Španec Javier Garcia (79 točk), drugi je Šved Andreas- son (61 točk) in tretji italijanski voznik Zanni Alessandro (58 točk). Naš Jani Sitar je obdržal 4. mesto (53 točk), Sašo Kragelj pa je zdrsnil na 8. mesto (41 točk). V odmoru med obema finalni- ma dirkama so se predstavili člani podmladka lenarških mo. tokrosistov, ki so tekmovali v razredu 60 in 80 ccm. V Oseku že razmišljajo o organizaciji dir- ke za svetovno prvenstvo. M. Toj Zmagovalec prve dirke je bil Ivan Lazzarini. Foto: Franc Vindiš Foto: Franc Vindiš Pogled na razgibano oseško progo. Foto: M. Toš V odmoru med obema dirkama so se predstavili člani podmladka lenarških motokrosistov. Foto: Franc Vindiš STRELSTVO Zlata Poroku in ptu$skim mladintcm Prvi dan državnega prvenstva v streljanju z zračno standaradno prištolo je potekal v prid Ptujčanaov. Ti so dali tekmovanju poseben čar in v pravem po- menu besede "zagreli dlani" publike. Po končanem regularnem delu tekmovanja in z začetkom play- offa so člani ekipno nastreljali : povratnik na strelno linijo Franc Bedrač je nastreljal skromnih 530 krogov, bivši mla- dinski prvak in reprezentant Izi- dor Pulko se je zadovoljil s 532 krogi in Janez Štuhec s 567 kro- gi zaokrožil skupno uvrstitev na peto mesto. V play-off se je Janez Štuhec uvrstil na četrto mesto s petimi krogi razlike za Robertom Kranjcem. Iz strela v strel se je bolj približeval Kranjcu. Zani- mivo je povedati, da po vsakem strelu rezultate elektronsko me- rijo in seštevajo in se takoj določijo mesto. Z zadnjim, dese- tim zadetkom je Štuhec izenačil rezultat s Kranjcem in s 665 kro- gi se je končala mrtva tekma. Starter je poklical oba strelca k enajstemu, odločilnenu strele. Krajnc je zadel 10,2 in Štuhec 9,8 - samo za štiri desetinke je bil drugi. Tako si je priboril srebrno medaljo po napornih 71 strelih. Mladinci so se s tekmovanja vrnili kot zmagovalci, in sicer se lahko pohvalijo z zlatim odličjem in lepimi rezultati. Pa- vel Fabrici je nastreljal 503 kro- ge in se uvrstil na sedmo mesto, Marko Koren je z izrednimi 522 krogi peti, Sašo Porok pa je za svoje izredne strele dobival naj- več aplavza in na koncu play- offa zmagal s 636,2 kroga. Sašu gre za njegov uspeh in zlato me- daljo vse priznanje odličnega športnika. Drugi dan so streljale članice in mladinke. Članica Majda Raušl je bila s 360 krogi peta, po play-offu pa s 456,2 kroga četrta. Mladinke so si ekipno priborile srebro z 950 krogi. Zmagala je ekipa Mroža iz Velenja. Posamezno je bila Alenka Pe- teršič s 342 in po play-offu 431,3 četrta, Mateja Rep je bila sedma (313/400) in Alenka Roškar osma (295/351). Ptujski strelci so si na držav- nem prvenstvu priborili dve zlati odličji (mladinci in Sašo Porok), dva srebrni (mladinke in Janez Štuhec) ter bron (mlajši mladinci), dve uvrstitvi na četrto mesto in vsi razen dveh so se uvrstili v play-off, t. j. med prvih osem strelcev. Trener SD Ptuj Ludvik Pšajd st. ni skrival veselja nad odlično uvrstitvijo strelcev. SI KICKBOXING Uspešen nastop v Novi Coriti Na drugem turnirju državnega prvenstva v kick bo- xingu - semi kontakt, ki je potekal v Novi Gorici, je sodelovalo 179 tekmovalcev iz 12 slovenskih klu- bov. Ponovno se je najbolje odrezal ptujski klub bo- rilnih veščin, ki zbral 72 točk, drugo in tretje mesto si delita Maribor in Nova Gorica z 19 točkami, Ormožani pa so zasedli četrto mesto. Uvrstitve posameznih tekmo- valcev ormoškega in ptujskega kluba pa so bile takšne: - dečki: do 32 kg 1. Uroš Pre- log, 2. Dorotej Kline, do 40 kg 1. Damjan Golub, do 48 kg 2. Uroš Brlek, do 56 kg 2. Rupert Fišer, do 63 kg 2. Boštjan Kosec (Ormož), nad 63 kg 1. Žan Kovačič; - deklice: do 35 kg 1. Alenka Plohi, 2. Maja Volgemut, do 40 kg 2. Ana Marija Bilič, do 45 1. Sonja Raušl, 2. Ines Kacijan, čez 60 kg l.Nadja Šibila; - mladinci: do 48 kg 2. Andrej Vindiš, do 56 kg 1. Boštjan Bru- mec, do 63 kg 1. Gordan Krajnc, do 79 kg 1. Matjaž Vindiš; - mladinke: do 50 kg 1. Tanja Plohi, 2. Renata Polanec, do 55 kg 1. Ksenija Nemšak (Ormož), 2. Darja Zaje (Ormož), do 60 kg 1. Mateja Erlač, 2. Klavdija Kirič (Ormož); - člani: do 57 kg 1. Damjan Kaučevič, do 63 1. Davorin Ga- brovec, 2. Danilo Korotaj (Ormož), do 74 kg 1. Branko Fidler, do 79 kg 1. Smiljan Luk- man (Ormož); - članice: do 60 kg 1. Saša Pre- log. Vladimir Sitar je dejal, da je z nastopom ptujskih tekmovalcev zelo zadovoljen, saj so dosegli še več prvih mest kot na prvem tur- nirju. V klubu pa so zelo zado- voljni, ker jim je končno uspelo rešiti problem financiranja dej- avnosti klub. Pred odhodom v Novo Gorico je predsednik klu- ba Zoltan Mileta podpisal spon- zorsko pogodbo z Brankom Ko- laričem, lastnikom različnih av- tomobilskih delavnic in pralni- ce. Novi sponzor bo ptujskemu klubu pomagal pri dokončni ur- reditvi lastnih prostorov in na- kupu tekmovalne opreme. Klub je financiran tudi z dotacijami občine, ki ni mogla spregledati uspešnega delovanja v zadnjih dvajsetih letih. Ormoški klub se je tekmovan- ja udeležil z 15 tekmovalci in je, glede na manjše število tekmo- valcev, dosegel lepe rezultate. Danilo Korotaj je v kratkem po- govoru dejal, da so v mislih in dejanjih že povsem usmerjeni v priprave na prvi turnir državne- ga prvenstva v light kontaktu, ki bo predvidoma 25. maja v Ormožu. Ormožani bodo imeli v dvorani na Hardeku priložnost videti najboljše slovenske tek- movalce v light kontaktu. To tekmovanje pa bo za nekaj tek- movalcev tudi generalka pred Wiena Open, turnirjem organi- zacije Yaksa, ki bo 6. in 7. junija na Dunaju. vfc PLANINSKI KOTIČEK Pohod Rastke - Travnik Za maj pogosto porečemo, da je mesec ljubezni. Prav tako pa sodi med najlepša obdobja za hojo v hribe. Se posebej so v tem času privlačni izleti v sre- dogorje, kjer je sneg že skopnel, travniki in senožeti pa so posejani z dišečim gorskim cvetjem. Prav takšna je tudi pokrajina v okolici 1636 m visokega Travni- ka, ki predstavlja vrh v grebenu, razpotegnjenem od Raduhe do Smrekovca oziroma Slemena. Iz obsežnih smrekovih gozdov se namreč planinska pot vzpne na čudovito gorsko planjavo, v tem času prepredeno s kupčki kop- nečega snega in številnimi cvet- licami. Prav iz tega razloga v času, ko v teh krajih dolgo in hladno zimo zamenja pomlad, organizirajo planinci iz Ljubne- ga ob Savinji spomladanski po- hod Rastke - Travnik. Zato vabi- mo vse ljubitelje gora in seveda člane PD, da se nam pridružite in skupaj z nami doživite za marsikogar še neznane kraje pre- lepe Slovenije. Zbor vseh udeležencev bo v nedeljo, 19. maja, ob 5.50 na av- tobusni postaji Ptuj. Odhod po- sebnega avtobusa ob 6. uri! Sledi vožnja do Rastk, od koder je tri ure hoda do planinske koče na Travniku, kjer bodo domači pla- ninci poskrbeli za osvežujoče napitke in toplo hrano. Vsak udeleženec prejme tudi izkazni- co pohoda in spominski žig. Cena, v katero so všteti prevoz s posebnim avtobusom, organiza- cija in vodenje, znaša za odrasle člane PD 900 SIT, mlade planin- ce 700 SIT in nečlane 1350 SIT. Opremite se za hojo po sredo- gorju (planinski čevlji, nahrbt- nik, vetrovka) in vremenskim razmeram primerno. Izlet bo v vsakem vremenu, prijavite pa se lahko v pisarni PD Ptuj, Mino- ritski trg 5, do petka, 17. maja. Vodil bo Uroš Vidovič s sovod- niki. JUDO Državni prvak v Gorišnito V soboto, 27. aprila, je potekalo v Ljubljani državno prvenstvo v judu za kadete. Udeležilo se ga je 115 tekmovalcev iz 20 klubov. Ekipo Gorišnice je zastopalo sedem tekmovalcev. Najbolje so se izkazali v kategoriji do 55 kg, kjer sta Damjan Ivančič in De- nis Rus premagala vse nasprot- nike. V finalu je bil Damjan uspešnejši in je tako osvojil nas- lov državnega prvaka, Denis pa odlično 2. mesto. Naslednji dan, v nedeljo, 28. aprila, pa je v Ljubljani tekmo- valo 116 mlajših in starejših dečkov iz 15 klubov. V kategoriji do 34 kg je bil spet nepremagljiv Danijel Rus in je dosegel 1. mesto, Uroš Kolednik pa v kat. nad 55 kg 3. Pri sta- rejših dečkih je bil Denis Rus še preveč utrujen od prejšnjega dne in je v kateg. do 55 kg zasedel 5. mesto. V kat. do 60 kg je Mirnes Alič dosegel 3. mesto, do 71 kg pa 3. mesto Gregor Kolednik. Od leve: Damjan Ivančič i" Denis Rus, tinalista v kate* goriji do 55 kg f EDNIK 9. MAJ 1996 ŠPORT-19 ŠPORTNE NOVICE MALI NOGOMET f POETOVIO TOK TOK - HLAPI ŠAN- PLER 7:4 (4:2) Strelci: 0:1 Bratuž (3.'), 1:1 Klinger (12.'), 2:1 Klinger (18.'), 2:2 Bizjak (23.'), 3:2 Vrbanec (26.% 4:2 Leben (28.'), 4:3 Bra- tuž (35.'), 5:3 Jurišič (36.'), 5:4 Bizjak (43.'), 6:4 Vrbanec (56.'), 7:4 Jurišič (57.'). POETOVIO TOK TOK: Kornik, Šalamun, Celinger, Juršišič, B. Bezjak, Vrbanec, Klinger, Leben, Čeleš. Z zmago proti ekipi iz Nove Gorice v četrtfinalu pokala NZS so se igralci Poetovia uvr- stili med štiri ekipe v pokalnem tekmovanju NZ Slovenije v malem nogometu. Domači igralci so nekoliko podcenili goste in bi se jim to kaj hitro lahko maščevalo. Igra je bila trda in razburljiva, Ptujčani pa so prišli do zmage z nekoliko zbranejšo igro v zadnjih minu- tah prvega in prav tako drugega polčasa. Danilo Klajnšek NOGOMET # Prijateljska tekma sodnikov V prijateljskem nogometnem srečanju sta se v Hajdošah po- merili ekipi sodniških organi- zacij MNZ Ptuj in NZ Lenda- va. Srečanje so bolje pričeli gostje, ki so povedli, nato so bili domači predstavniki boljši in zasluženo slavili s 5:2 (2:1). Po- dobna srečanja so potrebna ne samo zaradi nogometnih srečanj, ampak po njih, saj je prišlo do izmenjave mnenj iz vsakodnevne sodniške prakse, to je funkcije, ki jo nogometni sodniki opravljajo vsak konec tedna. Danilo Klajnšek ROKOMET # Velika Nedelja - Cakovec 36:34 (21:16) Velika Nedelja - športna dvora- na, gledalcev 100, sodnika Novak in Barič (oba Cakovec) Velika Nedelja: A. Lah, Zabav- nik 3, F. Lah 6, Sabo 5, Cvetko, M. Bezjak, Skok, Majcen 9, Me- sarec 8, Sok 5, S. Bezjak in Ga- berc. V povratni tekmi mednarod- ne veteranske rokometne lige Alpe-Panonia boys pokal je ve- teranska ekipa RK Velika Ne- delja zmagala tudi v povratni tekmi na domačem igrišču in se tako uvrstila v polfinale, kjer se bo pomerila z ekipo Varteksa iz Varaždina. Prva polfinalna tek- ma bo konec tega tedna na Hrvaškem, povratna pa na kon- cu naslednjega tedna v Veliki Nedelji. Drugi polfinalni par sta ekipa iz Hrvaške Reke in Celja. Dušan Cvetko STRELSTVO # Streljanje na glinaste golobe V 2. kolu prve državne lige v streljanju na glinaste golobe, ki je bilo na strelišču v Ilirski Bi- strici, je ekipno zmagala ekipa SD Trap Ormož v sestavi Čavničar, F. Cvetko in Fran- gež, posamezno pa sta se strelca iz ormoške ekipe Čavničar in F. Cvetko uvrstila v finale in dose- gla 2. in 5. mesto. Ekipna razvrstitev: 1. SD Trap Ormož, 191 zadetkov, 2. Štefan Kovač Murska Sobota, 187 zadetkov, 3. Olimpija Ljubljana, 186 zadetkov, 4. Ptuj, 183 zadetkov, 5. Ilirska Bistrica, 181 zadetkov, 6. Dolo- miti TILS z Vrhnike, 178 za- detkov. Posamezna razvrstitev: 1. Ro- lih, II. B., 88 zadetkov, 2. Čavničar, Ormož, 88 zadetkov, 3. Stajič, Olimpija, 86 zadetkov, 4. Vidonja, M. Sobota, 83 zadet- kov, 5. F. Cvetko, Ormož, 83 zadetkov itd. Naslednje kolo državne lige bo v Murski Soboti v soboto, 11. maja. Dušan Cvetko KARATE § Polaganje pasov V Karate-do klubu Ptuj je 19. in 23. aprila potekalo polaganje začetnih in višjih nazivov pa- sov. Pred tričlansko strokovno komisijo je triindvajset kara- teistov položilo bele pasove, šest oranžni pas. Alen Milino- vič in Jana Kovačec sta položila zeleni pas, Klavdija Beber, Da- niel Pongrac, Boštjan Vogrinec in Dejan Unuk modri pas, rjavi pas pa Bojana Skrila, Elvira Ka- rahasanovič, Aleš Šušteršič in Andrej Žitnik. V klubu se pri- pravljajo za naziv mojstra kara- teja Lidija Cafuta, Gorazd Gru- la in Borut Tement. A.C. ŠAH # Tretje mesto za Gimnazijo Ptuj Gimnazija Poljane iz Ljublja- ne je zmagovalka zaključnega turnirja državnega šahovskega prvenstva srednjih šol, ki je v konkurenci 14 najboljših ekip potekalo v kulturnem domu v Hočah. Mladi Ljubljančani so zbrali 12 točk, drugo mesto je osvojila II. gimnazija Maribor (11 točk), tretja pa je bila Gim- nazija Ptuj (10 točk). Naju- spešnejši tekmovalec je bil Gre- gor Podkrižnik (Gimnazija Ptuj) s sedmimi zmagami na prvi deski. Ivo Kornik ŠAH f Državno prvenstvo do 12 let V Leskovcu pri Krškem je bilo 20. aprila moštveno prvenstvo v šahu za deklice in dečke do 12 let. V obeh konku- rencah so tekmovali tudi šahisti in šahistke OŠ Gorišnica ter do- segli enake uvrstitve kot pred njimi starejši vrstniki. Dečki so bili na koncu v konkurenci 26 šol na šestem mestu, deklice pa so zaostale le za nepremagljivo ekipo Starega trga ob Kolpi ter osvojile naslov viceprvakinj. Deklice so nastopile v postavi: Teja Pignar, Barbara Rižnar, Petra Geč in Maja Zakelšek, dečki pa Dominik Cvitanič, Nejc Sok, Denis Žuran, Leon Bedrač in Mitja Fistravec. Na prvenstvu so uspešno nas- topali tudi dečki OŠ Kidričevo. Niso sicer uspeli ubraniti lan- skoletnega naslova državnih prvakov, so pa zasedli odlično četrto mesto. I.V. ŠAH # Državno prvenstvo slepih in slabovidnih Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj je bilo orga- nizator državnega prvenstva slepih in slabovidnih. Sodelo- valo je šest društev z 32 igralci, od tega dve tekmovalki. Med šahisti je bilo 11 takih, katerih izguba vida je 100-odstotna. Glede na specifičnost udeležen- cev je veliko nalogo opravilo Šahovsko društvo Ptuj z zago- tovitvijo več sodnikov, kot je običajno potrebno. Glavno delo pa je opravil sodnik Boris Zlen- der ob pomoči Nandija Su- pančiča. Po ogorčenih borbah je zma- gal član Medobčinskega društva slepih in slabovidnih MARIBOR, MK Zlatko Hevir (8,5 točk), drugi je bil član iste- ga društva Anton Janžekovič (6,5 točke), enako število pa jih je zbral tretjeuvrščeni Ivan Mlačnik iz Ljubljane. Brlgita Primožič STRELSTVO # Ptujčanom pet medalj Na invalidskem državnem prvenstvu Slovenije v Ljubljani 13. aprila so ptujski invalidi Srečko Majcenovič, Jože Pinta- rič in Slavko Ivanovič dosegli tri srebrne medalje. Finale do- pisne invalidske strelske lige Slovenije, v kateri je nastopilo sedem ekip, tudi ekipa DI Ptuj, je bilo v soboto, 20. aprila. Inva- lidi Ptuja so bili branilci pre- hodnega pokala. Tokrat so za- sedli 2. mesto in prehodni po- kal je romal k ekipi DI Postoj- na, ki je nastreljala 12 krogov več od ekipe Ptuja, tretji so bili Tolminci. Zlato medaljo si je priboril Srečko Majcenovič s 326 krogi in srebrno Jože Pinta- rič z 289 krogi. Franc Cetl $ Tečaj za vaditelje plavanja Šport studio Olimpic je razpi- sal tečaj za pridobitev naziva VADITELJ PLAVANJA, ki ga je verificirala Fakulteta za šport. Začeli ga bodo v ponedel- jek, 13. maja, ob 18. uri pri bla- gajni bazena v Termah. Prijave sprejemajo v šport studiu Olim- pic, Jadranska 7, Ptuj, ali po te- lefonu 773-064 po 16. uri. I.k. plesni klub tango Hov uspeh Jerneja in Maje Preteklo je štirinajst dni, od- kar sta se z neuradnega svetov- nega prvenstva v Blackpoolu v Veliki Britaniji, kjer sta bila kot tretji najboljši slovenski Par v kategoriji mladincev, yrnila Maja Petek in Jernej Slejko. Že takoj naslednji ko- nec tedna sta se zopet iz domačega kvalifikacijskega Plesnega tekmovanja vrnila kot 2magovalca v standardnih ple- Slh in tretjeuvrščena v latin- skoameriških plesih. V nedeljo, 28. aprila, sta s tre- nerjem Franjem Kožarjem, ki ju je spremljal tudi na tekmovanju v Veliki Britaniji, odpotovala na odprto prvenstvo Austria Open v Linz, kjer sta v kategoriji mla- dincev dosegla najboljšo sloven- sko uvrstitev in si priplesala po- kal za drugo mesto v stand- ardnih plesih in peto mesto v la- tinskoameriških plesih. Tekmo- vala sta med 85 plesnimi pari iz 10 držav. Za mladi plesni par, ki dnevno trenira od 3 do 4 ure in se na tre- ninge vozi tudi v Slovenj Gradec ali Ljubljano, poleg tega pa sta oba še odlična učenca v osnovni šoli, so to vssekakor izredno na- porni dnevi, ki jima ne bi bila kos, če ne bi treningom in tek- movanjem žrtvovala vsega svoje- ga prostega časa. In kakšni so načrti za bližnjo prihodnost? V juniju se bosta udeležila odprtega prvenstva v Italiji in avgusta odprtega prvenstva v Nemčiji. Predsednica upravnega odbora Plesnega kluba Tango Darja Petek NOGOMET 2. SLOVENSKA LIGA Rezultati 2S. kroga: Era Šmartno - Črnuče 1:1, Želez- ničar Oscar - Napredek 4:0, Av- toekipa Vevče - Nafta 2:3, Za- gorje - Rudar Trbovlje 2:0, Dra- va - Železničar 2:4, Mengeš - Koper 1:1, Šentjur - Family Shop Piran 4:1; prosto je bilo Naklo. 1. ŽELEZNIČAR OSCAR . 24 17 6 1 51:14 57 2. NAFTA.......................24 17 2 5 45:14 53 3.ČRNUČ E.....................24 12 5 7 48:33 41 4. ŠENTJUR...................25 12 5 8 39:28 41 5.ŽELEZNIČARM B........25 11 5 9 42:39 38 6. KOPER.......................25 10 7 8 42:39 37 7. FAMILY SHOP PIRAN 25 10 4 11 32:32 34 8. RUDAR TRBOVLJE ....25 9 6 10 24:27 33 9. NAPREDEK................24 8 7 9 25:29 31 10. NAKLO.....................24 7 8 9 29:30 29 11. ERA ŠMARTNO........24 7 6 11 28:30 27 12. DRAVA.....................24 7 6 11 28:40 27 13. MENGEŠ..................24 6 8 10 21:35 26 14.AVT0EKIPAVEVČE..24 7 4 13 32:34 25 15. ZAGORJE.................24 6 3 15 18.52 21 Pari 26. kroga, 12. maja: Fa- mily Shop Piran - Mengeš, Ko- per - Drava, Železničar Maribor - Zagorje, Naklo - Avtoekipa Vevče, Nafta - Železničar Oscar, Napredek - Era Šmartno, Črnuče - Šentjur (11. maja); prost Rudar Trbovlje. DRAVA - ŽELEZNIČAR MARI- BOR 2:4 (1:2) PTUJ - stadion Drave, gle- dalcev okrog 500, sodnik Glihe iz Trebnjega Strelci: 0:1 Vučičevič (28.'), 0:2 Zec (30.'), 1:2 Volk (45.'), 1:3 Plošnik (49.'), 1:4 Pitamic (70.'), 2:4 Pucko (75.') Drava: Klinger (Jovanovič), Volk, Pučko, Ramšak, Žolek, Koren, Čeh, Tomaž Emeršič, Boškovič, Milan Emeršič in Vesenjak Nogometaši ptujske Drave po- novno niso uspeli zmagati na svojem igrišču. Točke še vedno na lahek način potujejo z gostu- jočimi ekipami. Ekipa maribor- skega Železničarja je nastopila brez svojega zvezdnika Milka Djurovskega, zato pa je bil v nji- hovih vrstah dovolj Nebojša Vučičevič, ki je bil gonilna sila gostujoče ekipe. Prvo priložnost za zadetek so imeli domači, žal pa Nastja Čeh ni najbolje končal. Po storjenem prekršku okrog 25 m od domačih vrat je Vučičevič dosegel izredno lep zadetek za goste. Že v naslednjem napadu so gostje povedli z dvema zadet- koma razliko. Zoran Volk je po napaki gostujočega vratarja v zadnjih trenutkih prvega polčasa znižal rezultat. V drugem polčasu so gostje po napaki ožje obrambe dosegli tretji zadetek. To je bilo v tre- nutku, ko smo praktično pričakovali izenačenje. V 70. mi- nuti je gostujoči napadalec Pita- mic zapečatil usodo domačih. Ti so se v zadnjih 20. minutah iz- jemno trudili, toda uspeli so doseči samo drugi zadetek. Vse skupaj pa je bilo premalo za uspeh ptujskih nogometašev, ki na domačem igrišču ne morejo sestaviti dobre igre. Slab sodnik Gliha je izključil domačina Ramšaka in gostujočega igralca Šketa ter nekajkrat razburil ob- jektivno ptujsko občinstvo. 3. LIGA - VZHOD Rezultati tekem zaostalega 14. kroga: Aluminij - Kovinar 2:1, Pertoci Bakovci - Pohorje 1:2, Turnišče - Unior Zreče 1:0, Paloma Sever - Dravinja 2:1, Dravograd - Baltrans 0:0; 17. aprila je bila odigrana tekma Steklar - Bistrica 0 : 0, 24. aprila pa tekma Kungota Broker - Odranci 1:0. Rezultati tekem 21. kroga: Aluminij - Turnišče 2:1, Bel- trans - Bistrica 3:1, Paloma Se- ver - Pertoci Bakovci 0:2, Kun- gota Broker - Steklar 2:1, Dravo- grad - Pohorje 3:2, Odranci - Unior Zreče 0:3, Kovinar - Dra- vinja 4:0. 1. DRAVOGRAD.............21 15 2 4 47:19 47 2. PERTOCI BAKOVCI ....21 14 3 4 37:16 45 3. POHORJE...................21 14 2 5 55:25 44 4 DRAVINJA...................21 9 4 8 29:28 31 5. KOVINAR..................21 8 6 7 25:19 30 6.TURNIŠČ E..................21 8 1 9 30:37 28 7. UNIOR ZREČE............21 8 4 9 15:24 28 8.ALUMINI J..................21 7 6 8 27:29 27 9. STEKLAR....................21 7 5 9 21:26 26 10.KUNGOTABROKER.21 7 5 9 21:29 26 11.ODRANCI.................21 8 1 12 28:38 25 12. BISTRICA.................21 6 3 12 30:46 21 13.BELTRAN S...............21 6 2 13 26:35 20 14.PAL0MASEVE R.......21 4 5 12 17:37 17 Razporede tekem 22. kroga: sobota, 11. maja, ob 17.00: Ste- klar - Aluminij, Bistrica - Dra- vograd, Pertoci Bakovci - Kovi- nar, Dravinja - Odranci, Unior Zreče - Beltrans, Pohorje - Kun- gota Broker, Turnišče - Paloma Sever. ALUMINIJ - TURNIŠČE 2:1 (0:0) KIDRIČEVO - Stadion Alumi- nija, gledalcev 150, sodnik Amidžič iz Maribora Strelca: 1:0R. Hojnik (48.'), 2:0 R. Hojnik (54.'), 2:1 Pal (90.') ALUMINIJ: L. Šmigoc, Lončarič, E. Hojnik, Zemljič, Emeršič, J. Šmigoc, Šaberl, Fridl, R. Hojnik, Rozman, Zrnko (Gorše). Po zmagi nad Kovinarjem v sredo so domači nogometaši na- daljevali serijo dobrih iger, predvsem pa rezultatov tudi na srečanju s Turniščem. V prvem polčasu so gledalci lahko videli zanimivo srečanje. Gostje so se usmerili bolj na obrambo in niso poskušali resneje ogroziti domačih vrat. Domači so imeli štiri priložnosti, najlepšo pa Iz- tok Fridl, a žal ni uspel prema- gati gostujočega vratarja. V prvih desetih minutah dru- gega polčasa se je zgodilo prak- tično vse. Najprej je R. Hojnik z glavo premagal gostujočega vra- tarja v 48. minuti. V 53. minuti je bil zaradi udarjanja nasprot- nega igralca izključen Fridl, že v naslednji minuti pa je R. Hojnik započatil usodo gostov s svojim drugim zadetkom. Gostje niso spremenili sistema igre, kljub temu da so skoraj ves drugi polčas igrali z igralcem več. Vse, kar so uspeli narediti, je zadetek v zadnji minuti srečanja. O sod- nikih pa raje niti besede, saj se, kot se zdi, na Ptujsko-Dravsko polje hodijo izživljat. BELTRANS - BISTRICA 3:1 (0:0) VERZEJ - Igrišče Veržeja, gle- dalcev 100, sodnik Teršek iz Laškega Strelci: 1:0 Ropoša (v 63.'), 2:0 Sunčič (64.'), 3:0 Sunčič (70.'), 3:1 M. Pipenbaher (85.') BISTRICA: Vidačkovič, Strežišar, Čelofiga, Radulovič (Berdnik), M. Pipenbaher, Re- goršek, Modic, Križanič, Tomažič, I. Pipenbaher, Valek (Dragič). V derbiju začelja so nogome- taši Bistrice vzdržali na vročem gostovanju 64 minut, nato pa v šestih minutah prejeli kar tri za- detke. To je bilo dovolj, da domači osvojijo pomembno točke in se ekipi Bistrice pri- bližajo na vsega točke razlike ter se v zadnjih petih kolih enako- vredno borijo za obstanek. Po prikazani igri bi si Bistričani zaslužili tudi točko, vendar so imeli slabih šest minut in sanj o točki je bilo konec. 1. LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 18. kroga: Dornava - Boč 2:0, Gerečja vas - Rogoznica 2:1, Gorišnica - Haj- dina 0:1, Videm - Slovenja vas 4:0, Središče - Stojnci 3:1, Uni- ted Eagles Pragersko - Bukovci 4:1. 1.U. EAGLES PRAG.......18 13 4 1 49:19 43 2. DORNAVA..................18 12 5 1 52:20 41 3. GEREČJA VAS.............18 11 2 5 39:21 35 4. SREDIŠČE...................18 8 2 8 47:35 26 5. SLOVENJA VAS..........18 7 4 7 38:34 25 6.VIDE M........................18 7 3 8 35:32 24 7. HAJDINA....................18 7 3 8 20:34 24 8.B0Č-1 ........................18 8 1 9 24:42 24 9. STOJNCI.....................18 6 5 7 26:26 23 10. GORIŠNICA..............18 5 4 9 18:29 19 11. ROGOZNICA-1 ........18 3 3 12 17:40 11 12. BUKOVCI..................18 2 2 14 24:57 8 Razpored tekem 19. kroga: sobota, 11. maja, ob 17.00: Slo- venja vas - Gorišnica, Rogoznica - Središče, Stojnci - Dornava; nedelja, 12. maja, ob 17.00: Vi- dem - United Eagles Pragersko, Hajdina - Gerečja vas, Boč - Bu- kovci. 2. LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 18. kroga: Podvinci - Skorba 2:3, Apače - Pago Leskovec 2:6, Mladinec - Sp. Polskava 2:1, Ormož - Tržeč 2:1. 1.SKORBA.....................15 11 2 2 41:17 35 2.GRAJENA...................15 9 4 2 40:12 31 3.ORMOŽ.......................15 8 4 3 34:21 28 4. MLADINEC.................15 8 4 3 26:24 28 5 APAČE-1....................15 6 3 6 21:30 20 6.SP.P0LSKAVA............14 5 4 5 27:26 19 7. HAJD0ŠE...................15 4 2 9 15:37 14 8. PAGO LESKOVEC.......15 3 2 10 20:34 11 9.TRŽE Č.........................14 2 4 8 16:23 10 10.PODVINCI- 1............15 2 3 10 15:31 8 Razpored tekem 19. kroga: sobota, 11. maja, ob 17.00: Šp. Polskava - Hajdoše, Skorba - Grajena; nedelja* 12. maja, ob 10.30: Tržeč - Apače, Pago Le- skovec - Podvinci. MLADINA MNZ PTUJ Rezultati tekem 18. kroga: Pragersko - Bukovci 1:0, Dorna- va - Boč 3:0, Bistrica - Stojnci 1:6, Gerečja vas - Rogoznica 1:0, Gorišnica - Hajdina 2:1, Videm - Slovenja vas 2:1, Videm - Boč (14. krog) 2:2. Rezultati tekem 20. kroga: Pragersko - Boč 0:2, Dornava - Rogoznica 7:0, Bistrica - Hajdi- na 4:1, Gerečja vas - Slovenja vas 3:0, Gorišnica - Videm 1:0, Bu- kovci - Stojnci 1:8. Razpored tekem 19. kroga: sobota, 11. maja, ob 17.00: Vi- dem - Pragersko, Hajdina - Gerečja vas, Boč - Bukovci; ne- delja, 12. maja, ob 10.30: Sloven- ja vas - Gorišnica, Rogoznica - Bistrica, Stojnci - Dornava. POKAL MNZ PTUJ 1. tekma članskega finala: sreda, 8. maja, ob 17.00: Drava - Središče (za 1. mesto), Aluminij - Stojnci (za 3. mesto). Branko Lešnik Skupšiina Rokomet- nega kluba Drava Večkrat napovedana skupščina Rokometnega kluba Drava, na kateri bodo po oceni večletnega dela razrešili dosedanje in izvo- lili novo vodstvo, bo jutri (v petek) ob 18. uri v dvorani v Dravski ulici 16 (nekdanje mestno kopališče). Po letih zagona in uspehov je moška ekipa izpadla iz prve lige, vendar se je v minuli sezoni v drugi ligi-vzhod uspela uvrstiti v bodočo enotno drugo ligo. Očitno pa so leta dela le nekaterih pustila posledice, saj jim je tudi ob premajhni pomoči okolja začelo zmanjkovati moči. Zato ob jutrišnje skupščine upravičeno pričakujemo, da bo prispevala k stabilizaciji razmer v klubu, ki ima pespektivo in ki lahko še veliko doseže. Dobro bi bilo, da bi se skupščine udeležili vsi, ki želijo ponovni dvig moškega rokometa v Ptuju. I.k. 20 - ZA RAZVEDRILO 9. MAJ 1996- TEDNIH LUJZEK Dober den vsoki den! Maj, maj, maj. Vse cveti in vse zeleni. Eni provijo, ke je to najlepši mesec v leti. Mesec za zalublene, mesec za zgublene, mesec za žejne in mesec za lačne. Dela pa je tudi tejko, ke ne vemo, ge bi se ga najpret lotili. Z Mico sma cukerico že vsejala, krompir je v zemlji, koruza tudi. Tudi v gorici sma prvič poškropila proti pajkom in drugim držovnim škodljivcom. Se že vidijo mali grozdeki, kak vun izpod listja lukajo. Pred seboj man pismo, ki ga je lastnoročno napisala Zefika z Drovskega polja. Tak se je razpis- ala: "Dober den, Lujs. Pišem ti z rov nega polja in ti pošilam na tvoj breg vroče pozdrove, ki letijo prek Drove. Vsoki tj eden te doj preštejem in se ob tvojih štosih malo ogrejem. Tudi moj ta stori te lepo pozdrovla, ki glih zdaj store šolje poprovla. Pozdrovlajo te tudi naše krava, pu- jceki in mujceki. Ne vem, kejko si star in kejko maš grunta. Kak si mislin, mata z Mico zadosti dela, pa tudi zadosti pijače in jela? Ker ti pišem iz krompirove dežele, bi lehko mija naredla en kšeft. Jaz tebi krompir, ti pa meni kokšni liter vina. Lehko je belo ali pa rdečo, saj je moj ta stori že malo slepi in nede forbe loča. Piši mi, če si za tokšni kšeft. Pa še en pozdrov od Zefike." Zdravo, Zefa! Hvala za pismo. Tak si ga fkuper zrimala kak kokšna pesnica. Ti samo pripelji kronpir, da bo v hiši mir. Dobila boš vino, tokšno fino, ki se kak senca po guti v dušo zapela, ti glavo zbistri in kolena zmehča. Lehko dobiš tudi jabolka, kislo repo in zelje. Na podni v tunki bi se tudi kaj svinjskega najšlo. Piši mi kdaj boš prišla, da ne bi mija z Mico kon odišla. Pozdravi ta storega in dobro se mejta. Tebe in vse druge brolce Tednika lepo pozdrovlam in srečno do prihodnjega tjedna. LUJZEK TEDNIK - 9. MAJ 1996 ZA KRATEK CAS - 21 Info - glasbene novice ! Info - kviz Ali veste, kako se imenuje pevka na sliki? Izrežite glasovnico, vpišite odgovor, in če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v pro- dajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili zgoščenko. Da je bil pred štirinajstimi dnevi na fotografiji D. J. Herbie, je med drugimi ugotovila tudi Urška N^jžar, Vrazova 6,2270 Ormož. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Ured- ništvo Tednika, p.p. 95,2250 Ptuj. Rok: četrtek, 16. msya. Maj je mesec ljubezni in tudi pri- jetna glasba spremlja veliko zal- jubljenih parov. Glasbeniki pišejo čudovite ljubezenske pe- smi, ki s seboj prinašajo globoka sporočila. Množice ljudi zbirajo znamke, značke, denar ... Nekateri pa zbira- jo zgoščenke in boljši novi aprilski albumi so: Bloom - TASMIN AR- CHER, Evil Empire - RAGE AGAINST THE MACHINE, To- gether for the Children ob Bosnia - PAVAROTTI & FRIENDS, New Begining - SWV, Pure Instinct - SCORPIONS, To the Faithfully Departed - THE CRANBERRIES, Fairweather Johnson - HOOTIE& THE BLOWFISH, Born in Africa - DR. ALBAN, Wildest Dream - TINA TURNER, Louder than Words - LIONEL RICHIE. Country je posebna veja ameriške narodne glasbe. Glavni country as 90. je gotovo GARTH BROOKS, ki je v karieri prodal že več kot 35 milijonov plošč. Zadnji Garthov al- bum Fresh Horses se odlično pro- daja in z njega prihaja lepa balada IF TOMMOROWS NEVER COME. ibibik STING je na albumu Mercury Fal- ling ponovno nihal od pop-rocka, regija pa vse tja do lahkega džeza. STING po skladbi Let your Soul be your Pilot prepeva hitrejšo skladbo z naslovom YOU STILL TOUCH ME. Ameriška pevka NATALIE MERCVANT je svojo pot pričela pri ročk zasedbi 10.000 Maniacs. NATALIE je debitanski album naslovila s Tiger Lity ter z njega že snela skladbi Carnival in Wonder. Kot tretja prihaja solidna pop-rock skladba JEALOUSY. Škotski ročk band MARILLION igra odlično resno ročk glasbo, podprto z besedili iz vsakdanjega življenja. MARILLION ponujajo novo zgoščenko Made Again in enak je tudi naslov odlične akus- tične balade: MADE AGAIN. Člana dueta ROXETTE sta Marie Fredriksson in Per Gesswle ter sta po skupini Abba druga naju- spešnejša švedska skupina. RO- XETTE sta izdala album največjih uspešnic z naslovom Don't bore us ... Get the Chorus in na njem so tudi tele pesmi: The Look, Dange- rous, It must have been Love, How do you do, Sleeping in my Car ... Album obsega tudi štiri nove pe- smi; najnovejša je ritmična ročk pesem z naslovom SHE DOESNT LIVE HERE ANYMORE. (***) Britanski pevec MATT GOSS je bil v 80. član tria Bros, ki je najst- nice razveseljeval s skladbami, kot so: When will I be Famous, Drop the Boy, Cat among the Pigeons, Are you mine. MATT ponuja solo balado z naslovom IF YOU WERE HERE TONIGHT. Ameriški vokalni soul kvartet ALL 4 ONE je zaslovel s skladbo I Swear, ki jo je v originalu pel coun- try pevec John Michael Montgo- mery. ALL 4 ONE prepevajo z dušo in srcem čudovito soul har- monijo THESE ARMS. Nemška studijska skupina DUNE je več kot leto snemala debitantski album Expediction. Novi poizkus skupine DUNE je techno komad HAND IN HAND. (***). Britanska skupina S'EXPRESS je svetovne disco klube osvojila s ko- madom Theme from S'Express. S'- EXPRESS so temu komadu dodali nekaj novih samplov in sodobnejši plesni ritem ter komad ponovno izdali pod naslovom THE RE- TURN TRIP. (****) David Breznik 1. They don't Care about us - MICHAEL JACKSON 2. How Deep is your Love - take that 3. Lemon Tree - fools6arden 4. Ironic - alanis morisette 5. Fast Love - george michael 6. 1*11 never break your Heart - backstreet boys 7. Drill Instructor - capitan jack 8. Love Message - love message 9. Always be my Baby - mariah carey 10. Children - robert miles Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj. Reševalec:__ _____ __ ____ Naslov:____ Ime pevke: ►Mladi dopisniki PREDEN ČLOVEKA OBSODIŠ, ZLEZI VSAJ ZA HIP V NJEGOVO KOŽO Kar nekaj ur smo spoznavali znanega slovenskega pisatelja Cirila Kosmača in njegova dela. Čeprav se o pisateljevem življenju ni- smo pogovarjali, sem ga po branju novel Sreča in Pot v Tolmin kar spoz- nala. Ciril Kosmač se je rodil v Slapu ob Idrijci leta 1910. Zapisoval je zgod- be, ki jih piše življenje. Opisoval je predvsem kraje ob Idrijci, revne kme- te, dninarje in resnično življenje teh ljudi. Zato ga uvrščamo med pisatelje socialne realiste. Sposodila sem si Kosmačevo knjigo, v kateri so zbrane novele. S Ko- smačem sem se srečala prvič, po pra- vici povedano, zanj še slišala nisem. Z zanimanjem sem se torej lotila bran- ja. Najprej sem prebrala Srečo. V tej zgodbi pisatelj opisuje, kako je v njihovo vas zahajala čudna vrsta sreče. Ljudje so vedno govorili, kadar se je komu kaj zgodilo, da je imel pravzaprav srečo, da se mu ni zgodilo še kaj hujšega. Na primer, če je komu pogorel hlev, so mu rekli, da je imel srečo, kajti lahko bi mu pogorela cela hiša, ker je ravno takrat bilo zelo ve- trovno. Kakšne druge vrste sreča je le poredko prišla k njim v vas. V vasi je živel tudi Strežek, majhen in droban možicelj. Vedno je pravil, da bo vsakega, tudi njega, prej ali slej doletela sreča. Zraven Strežka je v najsnažnejši hiši živela tudi njegova mati. Strežek je bil star že štirideset let, ko mu je mati umrla. K Strežkovim sta že nekaj let zahajala kramarja od beneške meje, suhi in debeli Matelič. Pripeljala sta mu žensko. In tako se je še ob tistem pustu oženil s čokato, kakih deset let mlajšo Katarino. Vsem ljudem je pravil, da ga je naposled le doletela sreča. Katarina je rodila dek- letce, Tinko, ki pa ni bila Strežkova, pač pa hčerka enega izmed kramar- jev. Tinko je ljubil kot svojo in se z njo sprehajal naokoli. Ko je odrasla, je tudi ona rodila hčerkico, ki so jo klicali z imenom Sreča. Strežek je bil pres- rečen kot še nikoli. Tinka pa je pobeg- nila v Italijo. Domov je pošiljala denar, kadar je le mogla. Strežek je zmerom govoril, da se bo na pomlad vrnila. Tinka se je vrnila, vendar je kmalu spet izginila in to s Srečo. Drugi dan so našli njuni trupli v reki. Tinkino je bilo vso pogriženo. Verjetno od Srečinih zob, ker se je je držala in je bila izred- no močna, tako da jo je s svojimi ostrimi zobmi čisto pogrizla. Tinkina usoda je bila izredno tragična. Po mo- jem mnenju se je Tinka odločila za samomor, ker takšnega bednega živl- jenja ni mogla več trpeti. Podobne usode so doživljali ljudje v noveli Pot v Tolmin. Pripoved je tret- jeosebna, v resnici pa gre za avtobio- grafsko delo. Oče pelje sina v šolo in mu po poti razlaga razne zgodbe iz življenja ljudi, ki so nekdaj živeli poteh hribih: o Samotežnikih in o Ravničarj- ih. Samotežniki so izumrli zaradi gole- ga pohlepa in skopušnosti. Bili so taki skopuhi, da se niti ženili niso, ker so se bali, da bi žena in otroci preveč pojedli. In tako je rod izumrl. Oče je zaključil zgodbo, ko je pokopal zadnjega Samotežnika. Iz te zgodbe se je sin naučil, da te pohlep živega pokoplje. Oče je sinu prav tako govoril o delu, da je škoda, da se v teh krajih še ni rodil pisatelj. Razglabljal je tudi, da kdor hoče biti pisatelj, mora biti za to rojen. Njegova skrita želja je bila, da bi sin postal pisatelj. Prav tako je sinu povedal usodo Ravničarjev: stari Rav- ničar, izumitelj, ki so ga ljudje imeli za hudiča, Ravničarka, ki je bila čudaška in trmasta, mladi Ravničar, ki se je poročil z Oti, vendar je že devet dni po poroki umrla, kasneje jev imel otroke z Zamorko, gospodinjo. Živeli so težko življenje, saj so drug drugemu zapirali življenjske poti. Oče je iz vsake človeške usode izluščil kako življenjsko modrost. Sina je poučil tudi o srcu, čustvih, ljubezni. Rekel je, da obraz vidimo, pamet se pokaže, kaj pa je v srcu, ne ve nihče. Sreča se mi je že na začetku zdela izredno zanimiva. Z zanimanjem sem brala o dogodkih in usodah. Všeč mi je bilo ljudsko razmnišljanje o sreči, ki je bila samo v zvezi z nesrečo, prav nasprotno kot filozofska razlaga sreče, ki namiguje na barbarsko pore- klo Slovencev. Usoda Tinke je bila zares grozljiva, vendar nič drugega ji ni preostalo, saj je bilo življenje izred- no težko in bedno. Denar si je le stežka prislužila, kot vsi mali ljudje v tistih ččasih. Zgodba Pot v Tolmin pa mi je bila v začetku brezzvezna. Vse to opisovan- je pokrajine in opis vsakega naj- manjšega grmička mi je bilo prav tečno. Ko pa se je začela zgodba o Ravničarjih, mi je postajala vedno bolj zanimiva. Iz teh zgodb sem se ogromno naučila. Ugotovila sem, da pohlep zadavi člo- veka in da po bogastvu ni treba hle- peti. Zelo se strinjam tudi z mislijo, da mlad človek mora sanjati, pa čeprav sanja same nemogoče, nedosegljive stvari. Mama mi pogosto govori, naj neham sanjati take stvari, ki niso mogoče, vendar sem spoznala, da prav vsi ljudje, ko so mladi, sanjajo svoje sanje. Najbolj pa si bom zapomnila, da lahko človeka obsojaš komaj tedaj, ko vsaj za hip zlezeš v njegovo kožo. Pre- pričana sem, da ima vsak človek, pa naj bo kralj, klatež ali kriminalec, svojo dobro stran in prostor v srcu, ki je lahko majhen ali velik, kjer ima shran- jenih nekaj dobrih lastnosti. Metka Erlač, 7. d, OŠ Olge Meglič, Ptuj MOJA DRUŽINA Družine si ne moremo izbrati sami. Vsak izmed nas živi v družinskem kro- gu s starši, hkrati pa z brati in sestrami. Naša družina šteje devet otrok, od tega tri deklice - Nataša, Anita, Nina - in šest fantov - Robi, Igor, Tomaž, Dejan, Sandi, Dani - ter skrbna mama in oče. Veliko nas je, a se kar dobro razumemo. Veseli smo, da imamo pridno mamo, ki skrbi, da smo urejeni, oprani, zlikani ter nahranjeni. Oče skrbi za materialne dobrine, ki jih po- trebuje vsaka družina. Kadar je veliko dela, si ga porazdelimo. Potrebno pa je, da si drug drugemu pomagamo. Zimo smo preživeli ob topli peči, tele- viziji in igri. Sedaj je že čas, da se prebudimo iz zimskega lenarjenja, saj nas pomlad že kliče. Mama je nakupi- la semena, da bo na našem vrtu spet kaj zraslo. Oče je obrezal vinograd in uredil okolico. Tudi mi otroci smo pri- pravljeni pomagati staršem pri kakršnemkoli opravilu. Nekateri ljudje si mislijo, da so družine, v katerih je veliko otrok, nes- rečne, revne ali se ne razumejo dobro. Kdor tako razmišlja, se je resnično zmotil. Med nami prevladuje ljubezen, prijateljstvo. Oče in mama si vzameta čas za nas in nam kaj razložita, nas učita lepih besed in vedenja. Največ se trenutno ukvarjata z najmlajšim čla- nom družine, ki mu je komaj štiri me- sece. Kadar se joka, ga vzamemo v naročje, ga tolažimo in se z njim vese- limo. Imam tudi pet starejših bratov, ki so včasih poredni, ne ubogajo in se te- pejo. Za red in mir pa poskrbi oče. Mama in oče nas odpeljeta na kakšen krajši izlet. Prejšnje poletje smo obi- skali Primorsko. Bilo je lepo. Res pa je, da si vsako poletje ne moremo privoščiti počitnic na morju. V veliki družini mi je lepo in nikoli je ne bi zamenjala za nobeno drugo. Nataša Gabrovec, 6. b, OS Cirkulane 22 - POSLOVNA SPOROČILA IN ŠPORT 9. MAJ 1996 - TEDNIH KENDO Ptuj- centermetevanja Akademija borilnih športov v Ptuju je z nakupom nove opreme za kendo razširila svojo sekcijo za mečevanje, s čimer je postala center te veščine v Sloveniji. Akademija se je s tem uvrstila med pionirje kenda v Sloveni- ji, saj je bilo mečevanje svoj čas precej razvito v Ljubljani in je precej spodbudno. Za kendo pa se ne zanimajo samo posa- mezniki iz Slovenije, ampak tudi iz hrvaške prestolnice. Kopru, vendar je sčasoma zamrlo. Dejstvo, da se mečevanje obuja prav v Ptuju - mestu muzeju, ki poseduje viteški duh preteklih stoletij, In kaj je kendo? Je srednje- veška oblika mečevanja, ki so jo v Evropi poznali tudi vitezi, ko so se bojevali s težkimi dvo- ročnimi meči. Medtem ko je šel evropski način mečevanja svojo pot, je japonski ostal zvest tradiciji, kar je bila predvsem posledica skoraj 300-letne izolacije Japonske. Kendo je kot prva japonska borilna veščina prispel v Evro- po konec 19. stoletja. Velika Britanija ga vadi že sto let. Zelo razvitja je tudi v Italiji, Nemčiji, Španiji, Švici in Švedski. Sedež evropske kendo zveze je v Stockholmu. Evropsko mečevanje upo- rablja sabljo, meč in floret. Tudi kendo loči tri vrste mečev: shinai (votel bambusov meč, ki se uporablja za borbe), bokken (leseni meč, ki se upo- rablja za kate in vezani spa- ring) in katano (dolgo samuraj- sko sabljo, ki jo uporabljajo v katah in pri tameshigiriju oz. testu sekanja). Beseda kendo ali ken-no-mi- chi pomeni "steza meča". Za sa- muraje, japonske viteze, je predstavljala religijo, poklic in način življenja. Prva znana šola mečevanja iz- vira iz 14. stoletja. Imenovala se je chujo-ryu. V 18. stoletju je nastala zaščitna oprema, ki je v uporabi še danes: men - poseb- na maska za glavo z jekleno rešetko, do - oklep za prsni del, tare - ščitnik za bedra in kote - rokavice. O kendu so člani akademije povedali: Denis Ivaniševič, Ptuj: "Kendo zame predstavlja pra- vo samurajsko pot. V mečevan- ju se razvija koncentracija, eks- plozivna moč, poudarjena pa je vez z duhovnostjo. Zato mi je všeč." Loredana Mažuran, Zagreb: "S prijateljema se dvakrat na teden vozimo na Ptuj, ker v Hrvaški ni kenda. Upamo, da bomo to viteško veščino kasne- je ponesli v domovino, potem ko se je bomo naučili na akade- miji." Mitja Petrič, Novo mesto: "Kendo me je že od nekdaj zelo privlačil, žal pa zame ni bil dostopen. Z ustanovitvijo Aka- demije borilnih športov se je to spremenilo." Bruno Krajnc, Videm: "Kendo je veščina, ki je ohra- nila srednjeveško mečevanje takšno, kot je bilo. Danes Se vedno bolj uveljavlja kot šport Vadim ga zato, ker je v nje^j viteški duh, ker razvija ko^. centracijo in psihofizične sp0. sobnosti nasploh." Mečevanje na akademij; poučuje Silvester Vogrine^ mednarodni inštruktor KKj\ (Kinryuukai kendo asociacija) dvakratni republiški prvak zmagovalec prvega slovenske, ga kendo tekmovanja, drugi s pokala Španije in nosilec naj. višjega mojstrskega naziva v Sloveniji - 3. DAN. Osnovne borilne veščine, ki jih vadijo na Akademiji boril, nih športov, so karate, aikido in kendo (za vsako posebej se po štirih letih šolanja prejme mojstrska diploma z nazivom meijin), dopolnilne pa iai-do, kyusho-jittsu in kobudo. bp. Vadba mečevanja na Akademiji borilnih športov v Ptuju . Foto: Langerholc PREJELI SMO PREJELI SMO PREJELI SMO Povejte ljudem V članku 'Proračun sprejeli brez svetnikov LDS' je novi- nar M. Ozmec v okvirju nave- del precej neresnic, ki izvirajo iz gostilniških pogovorov. Zato vas prosimo, da objavite naslednji odgovor. Od 17 svetnikov so v svetu štirje kmetje, od tega tudi en član LDS, gospod Peršuh, osem obrtnikov, drugi pa so zaposleni na raznih delovnih mestih. G. Peršuh verjetno ni mišljen, da pripada kmečkemu lobiju. Tako osta- nejo svetniki Milan Unuk, Anton Medved in Zvonko Er- bus. Ne vemo, kako naj bi manjšina treh svetnikov tako imenovanega kmečkega lobija izglasovala v svetu sklepe, saj svet sprejema sklepe večinsko. Ne vidimo argumenta o našem razvrednotenju dela bivše krajevne skupnosti Ki- dričevo. Prav gotovo se je raz- vijala v svojem okolju, torej tudi s pomočjo bivše TGA, vendar so v tovarni delali tudi delavci iz drugih krajevnih skupnosti, ki pa niso bili deležni posebnega obravna- vanja, kar pa nas ne moti. Res pa je, da ne moremo pristati na porabo denarja za karkoli in kjerkoli. Po izjavah gospoda Jurtela, svetnika LDS, se je v Kidričevem v lanskem letu porabilo okrog 7 milijonov to- larjev preveč. Tudi to govori proti argumentom LDS o za- postavljanju in razvredotenju Kidričevega. V članku so omenjeni fašisti in komunisti. Verjetno bi mo- ral gospod Forbici poiskati fašiste, za komuniste pa vemo, kje so. Zanimivo pa je, zakaj LDS ne sodeluje v raznih odborih in komisijah. Ko so bili po vo- litvah med strankami pogovo- ri o kadrovskih zasedbah,je LDS zahteval dva predsedni- ka odborov od petih, kar je bilo glede na volilni rezultat nesprejemljivo. Ker svoje zahteve niso dosegli, so odklo- nili vsako sodelovanje. Med drugimi strankami pa je bil dosežen dogovor. Časi komi- tejev so minili, vendar so očitno še vedno prisotni v ne- katerih glavah. Demagogija, ki jo s svojim delom ustvarjajo, ne more pri- nesti prav nič dobrega nobe- nemu v Kidričevem in ne v Gaju. Tudi njihov slogan, "Saj sem vedel vnaprej ..." pove marsikaj. Za SLS: Milan Unuk NK MARIBOR / IGRALEC FRANCI FRIDL Kdaj do prave priložnosti Franci Fridl se je še drugič vrnil v Maribor. Najprej je bil tam v času Marina Bloudka, sedaj pa pod vodstvom Zvonka Breberja. Igra nič ali zelo malo. Bilo je veliko poškodb, kartonov itd., Franci pa praktično tudi ni dobil svoje priložnosti. Vsaj poskušali bi lahko s tem še mla- dim igralcem. S klopjo namreč ni nihče zadovoljen. O V Maribor si prišel iz Aluminija. Minila bo sezona. Si zadovoljen s tem, koliko časa si v tekmah prebil na igrišču pri NK Maribor? F. Fridl: "Z minutažo vseka- kor ne morem biti zadovoljen, ker mislim, da sem si z svojim delom in prizadevnostjo zas- lužil več, predvsem pa pri- ložnost." O Praviš, da si se dobro pri- pravil, zraven pa so bile še poškodbe in rumeni kartoni ter izključitve igralcev. Kakšen je bil odgovor na tvo- jo neigranje? F. Fridl: "Trenerji kot tre- nerji, vedno iščejo nek svoj alibi. Mislim, da je v velikem delu vplivala uprava in da je ta odločala, kdo, kaj in kako bo igral. Normalno je, da je upra- va upravljala z moštvom." O Maribor ni ravno na za- vidljivem mestu. Vi, ki ste malo igrali in bili večinoma na klopi, boste dobili še manj priložnost. Ali imaš še kaj upanja? F. Fridl: "Hm, kaj pa vem. Upanje je vedno in umre zadnje. Iz treninga v trening se trudim. Toda če do sedaj, ko so imeli nekateri igralci kartone in bili poškodovani, nisem dobil priložnosti, tudi v naprej težko napovedujem, da bi igral več." Kako bi ocenil krizo Mari- bora, kluba, ki je igral v Evro- pi in v slovenski nogometni ligi priše zelo nizko? F. Fridl: "Mislim, da uprava ni storila najboljših potez z or- ganizacijo tekem za evropsko prvenstvo in postavljanjem re- flektorjev, pod katerimi smo igrali izredno malo srečanj. Ni bilo sredstev, da bi si trener lahko pripeljal prave igralce in prišlo je pač do tega." # Kje bo končal Maribor po letošnjem prvenstvu? F. Fridl: "Maribor ima neki renome. O kvalifikacijah za obstanek ne bi razmišljali. Obstaja celo teorija, da naj bi prehiteli Muro na tretjem mestu. Dalo bi se še dobiti mesto za Inter Toto. Drugače pa med petim in sedmim mes- tom." O Nekako je drugim fan- tom iz tvoje generacije bolj uspelo. Kje tičijo razlogi za tvojo še ne preveč uveljavlje- no pot v nogometu? F. Fridl: "Mislim, da je bila moja napaka, ko sem prvič odšel iz Maribora, ko je bil tre- ner Marin Bloudek, ki ga res izredno cenim. Mogoče sem naredil s tem napačno potezo. Recimo v Muri so veliko dali na svoje in na mlade igralce, v Mariboru se je izredno težko prebiti, še posebej če prihajaš iz malega kluba. Tudi drugi se niso uspeli uveljaviti v Mari- boru, kot so Cvikl, Ratkovič, Bauman itd. Enako se sedaj ponavlja." # Končalo se bo prvenstvo. Igral boš pač, kolikor boš. Ali razmišljaš o odhodu iz Mari- bora? F. Fridl: "Med prvenstvom se je veliko govorilo o nekem rezu v Mariboru. Ostali naj bi predvsem tisti, ki so perspek- tivni za NK Maribor. V tem trenutku pri Mariboru zase ne vidim perspektive in bom vse naredil, da v poletnem delu odidem." O Si že navezal kaj stikov? F. Fridl: "Vsekakor je moja želja prvoligaški klub. Pogo- varjal sem se že, toda kaj točnega o tem ne bi mogel reči." Danilo Klajnšek TEDNIK - 9. MAJ 1996 POSLOVNA SPOROČILA - 25 26- POSLOVNA SPOROČILA 9. MAT 1996- TEDNIK TEDNIK - 9. MAJ 1996 OGLASI IN OBJAVE-27 TA VESELI DAN ALI POROKA IN AVTO OBENEM Dvojno sreča ••• ... bi lahko rekli za mlad par, 20-letno Majdo (takrat še Strelec) in njenega ženina, 21-letnega Zlatka Trunka, oba iz Moškajncev, ki sta tik pred prvomajskimi prazniki, v soboto, 27. aprila, na matičnem uradu v Ptuju sklenila zakonsko zvezo in dahnila svoj "DA". Za vsa- kega človeka je poroka običajno najsrečnejši dan v življenju, za ta mladi pa je bila sreča vsaj dvojna, saj sta tik pred poroko izvedela, da sta v akciji Podarim dobim dobila osebni avtomobil Daewoo Neksia. Te dvojne sreče se je upravičeno veselilo tudi blizu 100 sva- tov, ki so poroko praznovali kar 4 dni - kot v starih dobrih časih. -OM PTUJ / TEŽAVE V ODDAJI KOZJEGA MLEKA Zakaj kozjerejci niso podpirali mlekarskega protesta? Kozjerejsko društvo v Ptuju, ki je bilo ustanovljeno pred šestimi leti, je danes največje društvo v Sloveniji. Vanj je včlanjenih nad 40 kozjerejcev, 22 pa je proizvajalcev koz- jega mleka, ki ga letno oddajo okoli 250 tisoč litrov. V pri- reji in pridelavi kozjega mleka so kozjerejci našli vzpod- budo in zaslombo pri Mlekarni Ptuj, ki je razvila predela- vo in osvojila trg. Kozjerejci zato tesno sodelujejo z Mle- karno in kmečkega protesta niso podprli. Upravni odbor Mlekarske za- druge pa je pred kratkim odločil, da člane, ki z zadrugo ne sodelujejo, izključi iz članst- va, med izključenimi pa je tudi nekaj kozjerejcev. "Toda to ni problem," pripoveduje predsed- nik kozjerejskega društva Ptuj Ludvik Smrekar. "Problem je nastal zaradi tega, ker hoče Mle- karska zadruga kozjerejcem odvzeti hladilne bazene. Gre za pet ali šest bazenov na nerazvi- tem območju, kjer bi bilo tako prizadetih okoli 10 kozjerejcev, ki se ukvarjajo izključno s koz- jerejo in oddajo kozjega mleka. Mi bazenov seveda ne bomo dali, pritisnili bomo na vse in- stitucije, ki lahko kakorkoli prispevajo k ohranitvi sedanjega stanja. Dogovorjeni smo tudi z Mlekarno, ki bo skušala prob- lem rešiti v našo korist. Gre za bazene, ki so že skoraj amortizi- rani, amortizacijo pa plačujejo tudi kozjerejci. Sicer bazenov ni kupila Mlekarska zadruga, res pa je, da so knjižno preneseni v njeno last." Kozjerejsko društvo je Uprav- nemu odboru Mlekarske zadru- ge poslalo dopis, v katerem med drugim pišejo, da so člani Koz- jerejskega društva Ptuj vedno podpirali tiste predloge in de- janja, ki so bila koristna tako za Mlekarsko zadrugo kot Mlekar- no Ptuj in seveda za proizvajalce mleka, ne glede na to, kdo je predlog podal. Razhajanja so se začela pred pripravami na blo- kado Mlekarne, ki pa je kozje- rejci niso podprli, saj le Mlekar- na Ptuj odkupuje in predeluje kozje mleko. V pismu opozarja- jo upravni odbor Mlekarske za- druge, da večina ljudi, ki bi jih prizadel sklep o izgubi hladilnih bazenov, živi na revnem, težko dostopnem območju in jim je kozjereja edini vir preživljanja. Njihov edini cilj je proizvodnja mleka, zdrahe in nesoglasja pa jih ne zanimajo, zato tudi niso krivi za nastalo situacijo. Pou- darjajo tudi, da so kozjerejo začeli pred leti, jo sami dvignili iz anonimnosti na zavidljivo ra- ven, sedaj pa ne želijo, da kdor- koli razbija enotnost društva in ogroža nadaljnji razvoj kozjere- je. Na sklep o prenehanju članst- va v Mlekarski zadrugi kmetov, ki so se odločili za neposredno oddajo mleka, se je odzval tudi Odbor za mleko pri Mlekarni Ptuj. Ta v svojem pismu navaja, da "dosedanji člani Mlekarske zadruge Ptuj še naprej ostanejo člani te zadruge, saj menijo, da z direktno oddajo mleka Mlekar- ni v času bojkota niso prekršili določil zadružnih pravil. Člani Odbora za mleko vztrajamo pri direktni oddaji mleka in pri iz- polnjevanju letne pogodbe o do- bavi mleka, ki smo jo podpisali z Mlekarno Ptuj. Mlekarsko za- drugo Ptuj opozarjamo, da v bodoče prenehajo s prepričevan- jem članov zadruge, ki so se odločili za direktni odkup. V nasprotnem primeru bo odbor za mleko moral ustrezno ukre- pati." J. B ročic PTUJ # Danes ob 17. uri bo na mladinskem od- delku Knjižnice Ivana Potrča pravljična ura s pravljico o zlati ribici za predšolske otroke in šolarje. PTUJ # Jutri ob 19.30 bo v refektoriju minoritskega samostana Viktorinov večer, na katerem bosta prevajalec Klemen Pisk in profesor s Filozofske fa- kultete iz Ljubljane Niko- laj Jež predstavila knjigo "Pred zlatarno" avtorja Karola Wojtyie, danes papeža Janeza Pavla II. Glasbeni utrinek bo pris- peval godalni orkester glasbene šole Ptuj pod vodstvom Mete Gregl- Trop. PTUJ • ZKO Ptuj pri- pravlja v petek, 10. maja, (in nato še naslednja dva petka) ob 15. uri v Narod- nem domu likovno delav- nico. Mentor bo akadem- ski slikar Dušan Fišer. SELA # Plesalci otroško- mladinske FS Rožmarin iz Dolene bodo v petek na Selih v goste sprejeli folkloriste iz Sombathelya na Madžarskem. Ob 18.30 uri bodo pripravili skupni kulturni program, gostje iz Madžarske pa so bodo ob koncu tedna udeležili še drugega mednarodnega festivala otroških in mladinskih skupin na Ptuju. PODLEHNIK • V nedeljo bo ob 14. uri v krajevni dvorani jubilejni koncert ob 15-letnici pihalnega orkestra PD Podlehnik. Dirigirala bo Marija Feguš. MARKOVCI • V nedeljo ob 16. uri bo v šolski telo- vadnici tradicionalni spomladanski koncert moškega pevskega zbo- ra PD Alojz Štrafela, ki ga vodi Srečko Zavec. V prvem delu bo nastopil ženski pevski zbor Vzgoj- novarstvenega zavoda Ptuj. PTUJ • V nedeljo ob 16. uri bo v gledališču os- rednji festivalski nastop otroških folklornih skupin iz Madžarske, Češke, Av- strije, Hrvatske in Slove- nije, ki se bodo na Ptuju zbrale v okviru drugega mednarodnega festivala otroških folklornih skupin. CIRKULANE • PD Cir- kulane in PD Gorišnica bosta ob koncu tedna v Cirkulanah pripravili kul- turno prireditev Tambu- raši pojejo, folklora pleše. Prireditev bo v ne- deljo, 12. maja, ob 17. uri v cirkulanski športno dvo- rani, na prireditvi pa bodo nastopili člani tambu- raških skupin iz Gorišnice in Cirkulan ter plesalci FS Bolnišnica Ptuj. PTUJ # V mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je do konca meseca na ogled razsta- va Bologna po Bologni, na kateri so razstavljeni katalogi in prospekti s svetovne razstave otroških knjig. ČRNA KRONIKA HUDA NESREČA PRIVRH0LAH Po stari magistralni cesti od Tepanja proti Slovenski Bistrici je v nedeljo, 5. maja, okoli 5. ure vozil osebni avto 21-letni Davorin K. iz Slovenske Bistri- ce. V naselju Vrhole je v ostrem desnem nepreglednem ovinku zapeljal na levo stran cestišča, potem pa čez bankino na cest- ni nasip, kjer je avto zdrsnil proti betonskemu prepustu, trčil vanj, nato pa se večkrat prevrnil po strmini in po 51 me- trih obstal na kolesih. V nesreči se je sopotnik, 26-letni Anton Vidmar iz Slovenske Bistrice, ki je sicer sedel na zadnjem sedežu, tako hudo ranil, da je umrl na kraju nesreče. Sopot- nica 24-letna Maša V. iz Slo- venske Bistrice pa se je zelo hudo ranila, voznik in sopotni- ca, 22-letna Nataša G. iz Slo- venske Bistrice, pa sta bila le lažje ranjena. KOLESAR IN VOZNIK HUDO RANJENA V ponedeljek, 29. aprila, ob 22.35 se je po magistralni cesti od Loke proti Staršem peljal s kolesom 44-letni Janez H. iz Maribora. Pri Rošnji je zapeljal proti sredini cestišča. Za njim je vozil osebni avto 26-letni Rudi Z., ki je kljub zaviranju trčil v kolesarja, ki je padel in hudo ranjen obležal na cestišču. Hudo ranil pa se je bil tudi voz- nik osebnega avtomobila Rudi Z. iz Štihovca. AVTO SE JE PREVRNIL S CESTE Po regionalni cesti od Sto- perc proti Majšperku se je v petek, 3. maja, okoli 8. ure pel- jal z osebnim avtomobilom 41- letni Drago K. iz Stoperc. Pri naselju Spodnja Sveča je v dvojnem ostrem ovinku zapel- jal levo s cestišča, kjer se je avto prevrnil, voznik pa se je pri tem hudo ranil. TRČILA OSEBNA AVTOMOBILA V Mali vasi, KS Tomaž v ormoški občini, sta v petek, 3. maja, ob 13.35 na lokalni cesti v nepreglednem ovinku trčila osebna avtomobila, ki sta ju vozila 32-letni Bojan H. iz Ljubljane in 24-letna Dragica L. iz Gibine. V nezgodi sta se hudo ranila voznik Bojan H. in njegova sopotnica, 24-letna Nadja B. od Sv. Tomaža. M0PEDIST SE JE HUDO RANIL Po lokalni cesti od Hrastovca proti Krasni, obe naselji sta pri Poljčanah, se je v petek, 3. maja, ob 6.40 peljal na kolesu z motorjem 44-letni Marjan E. iz Hrastovca. Pred naseljem Krasno je zapeljal desno v ja- rek, kjer je padel in se hudo ra- nil. AVTO TRČIL V M0PEDISTA V petek, 3. maja, ob 8.20 je s parkirnega prostora v Žolgarje- vi ulici v Slovenski Bistrici spel- jeval voznik osebnega avtomo- bila, 39-letni Simon M. z Vrhlo- ge. Prav tedaj je po ulici pripel- jal voznik kolesa z motorjem, 51-letni Ivan R. iz Spodnjega Prebukovja, Šmartno na Po- horju. Voznik osebnega avto- mobila je trčil v mopedista, ta je padel in se hudo ranil. ČRNA KRONIKA BANČNI ROP V SLOVENSKI BISTRICI V torek, 30. aprila, ob 9.23 je v manjšo menjalnico, ki je združena s prostori turistične agencije Sajko, na koncu oz- kega hodnika v stavbi na Trgu svobode 10 v Slovenski Bistri- ci, vstopil moški, star okoli 40 let, visok od 175 do 180 cm, vitke postave, kostanjevih las in ozkega obraza. Ta moški je bil trenutno edina stranka. Na tak trenutek je verjetno tudi čakal. Brž je izvlekel pištolo, grozil in mahal pa je tudi z ročno bombo. Od lastnika in uslužbenke, ki sta bila v men- jalnici, je zahteval denar. Oba sta spoznala, da imata opravek z nasilnežem, zato se nista po- skušala upirati, temveč sta mu dejala, da naj si postreže sam. Ropar je res pobral vso gotovi- no, ki jo je našel, bilo je za okoli pol milijona tolarjev in deviz, ter pobegnil. Policisti in kriminalisti so kmalu za tem, ko so bili obveščeni o ropu, izvedli ožjo in širšo blokado cest na območju Slovenske Bistrice. Glede na roparjevo oborožitev so bili ustrezno opremljeni, oblečeni v neprebojne jopiče in oboroženi z avtomatskimi puškami. Ustavljali so osebna vozila in avtobuse, vendar brez uspeha. Za neznanim drznim roparjem skrbno poizvedujejo naprej, prosijo pa tudi vse, ki bi o ropu in storilcu karkoli vedeli, da jim to sporočijo. POŽAR V K0K0ŠNJAKU V ponedeljek, 29. aprila, ne- kaj pred polnočjo je izbruhnil požar v kokošnjaku gospodar- skega poslopja Marije U. v Zgornjih Jablanah pri Cirkov- cah. Ogenj se je razširil na ce- lotno gospodarsko poslopje in ga skoraj v celoti upepelil, v plamenih pa je bilo uničenih tudi nekaj kemtijskih strojev. Ocenili so, da je škode za okoli 3 milijone tolarjev. Po oceni iz- vedencev je požar nastal zara- di nestrokovne namestitve električnega kabla in žarnice. V R0GATNICI MRTVE RIBE V potoku Rogatnica na meji med Žetalami in Zgornjim Gruškovjem so v petek, 3. maja, našli precej poginulih rib. Ugotovili so, da so mrtve ribe opazili že na hrvaški strani v potoku Maceljčica, ki se pri Kozmincih izliva v Rogatnico. Iz potoka so izvlekli okoli 20 ki- logramov različnih vrst mrtvih rib, ki jih sedaj slovenski in hrvaški strokovnjaki raziskuje- jo, da bi ugotovili vzrok pogina. FF RODILE SO - CESTI. TAMO: Marija Kajzer, Krčevina pri Vurbergu 108 - deklico; Stanka Kristovič, Nova vas 16/a, Markovci - Viktorja; Jel- ka Pintarič, Frankovci 43, Ormož - Sandro; Anita Nahberger, Draženci 72 - Erika; Cvetka Halabarec, Stara cesta 77, Ljutomer - Mojco; Darinka Žvegla, Podvinci 64, Ptuj - Deja- na; Janja Hunjet, For- min 20, Gorišnica - Hano; Urška Vidovič, Turniška 7, Ptuj - Elo; Jasna Kitak, Rogatec 73/a, Rogatec - Žaklino; Simona Doberšek, Ma- kole 29/a, Makole - An- drejo; Vesna Zupanič, Ul. 25. maja 5, Ptuj - Miha; Mateja Zalar, Trgovišče 33, Velika Ne- delja - dečka; Klavdija Stergar, Kicar 29/a, Ptuj - Tjašo; Mojca Kušar, Nova vas 73, Ptuj - To- masa; Simona Mihali- nec, Gorišnica 34 - Majo; Valerija Vrtič, Zabovci 87/b, Markovci - Mateja; Nada Ivanušič, Sp. Par- tinje 5, Lenart - Jana; Ja- smina Puž, Vošnjakova 7, Ptuj - Aljaža; Jelka Po- boljšaj, Ptujska c. 47, Pragersko - Klementino; Jasna Rijavec, Vičava 59, Ptuj - Aleksa; Marija Stajnko, Ptujska c. 16, Ljutomer - Laro; Vesna Krajnc, Velika Nedelja 8 - Tino; Liljana Spevan, Lancova vas 3 l/a, Videm - Tino. POROKE - PTUJ: Jožef Bedrač in Brigita Mla- kar, Trdobojci 66; Cvet- ko Pepelnik in Ivica Ur- lep, Ptujska Gora 58; Bo- jan Cestnik in Vesna Pe- klič, Zg. Hajdina 136/c; Štefan Ostroško, Po- brežje 103/a, in Lidija Božičko, Pobrežje 92; Robert Ziško in Dušanka Sorčič, Destr- nik 34. UMRLI SO: Antonija Bezjak, roj. Bombek, Spuhlja 60, * 1908, t 28. aprila 1996; Terezija Horvat, roj. Kokol, Slo- venskogoriška c. 1, Ptuj, ^ 1921,128. aprila 1996; Ivana Hvaleč, roj. Cafu- ta, Veliki Okič 40, * 1916, t 25. aprila 1996; Janez Hazenmali, Dola- ne 11,* 1920, t 25. apri- la 1996; Franc Korže, Stoperce 76, * 1917, t 26. aprila 1996; Terezija Cimerman, Bukovci 152, ❖ 1909,126. aprila 1996; Alojzija Tomažič, roj. Za- dravec, Pušenci 45, 1908, t 26. aprila 1996; Ana Habjanič, roj. Vido- vič, Muretinci 45, * 1909, t 28. aprila 1996; Ana Seruga, roj. Ogri- zek, Strezetina 26, * 1935, t 29. aprila 1996; Viktorija Soršak, Prešer- nova 30, Ptuj, * 1921, t 26. aprila 1996; Marija Bedrač, Repišče 39, * 1905, t 1. maja 1996; Roza Cafuta, roj. Trafela, Ljubstava 17, * 1912, t 30. aprila 1996; Anton Arnuš, Gorišnica 18, * 1915,11. maja 1996; Bo- jan Cigan, Lovrenška c. 7, Kidričevo, * 1961, t 1. maja 1996; Ana Koser, Loka 10, * 1927, t 2. maja 1996.