Eazgled po šolskem svetu. — Odredba čcškega deželnega šol. sveta. Deželni šolski svet je izdal odredbo, da se imajo z novim šolskim letora opustiti vse one provizorične paraleike in vsi' provizoričui višji razredi na vseh šolah, kjer ne dosega število učencev 80. Nemško časopisje pravi, da je ta naredba naperjena proti Nemcem. — Kaj bi se zgodilo v tem slučaju z nemško mestuo šolo v Ljubljani, ki iraa v razredih po Šestnajst otrok ! — Češkl šolski sliod, na katerem je govoril državni poslanec Metelka, je sprejel resolucijo, v kateri se preti s češkim šolskira štrajkom po c°li Avstriji. — Podržavljenje okrajalh šolskih nadzornlkov. Naučni minister grof Sturgkh namerava nastaviti okrajne šolske nadzornike kot dižavne uradnike. Vsem deželnim šolskim svetom je poslal okrožaico, v kateri naglaša, da se hoče naučno ministrstvo baviti z vprašanjem o državaem nameščenju okrajaih šolskih nadzornikov. Službeno stališče ia plače se bodo določiile po državni postavodaji, namreč upravnim potom. Podržavljenje se izvede polagoma, kolikor bodo pripuščala državna sredstva. V tem smislu Be bo raorala preosnovati tudi pozvani, naj ztifajo alteo'"d pMgaiS^iuf,0strstvu, kako izvesti podržavljenje. — Glede na ta odlok bo zanimalo, da ima že Galicija državne okrajne šolske nadzornike. Okrajne šolske nadzoruike uameste v IX. činovni razred, naučno ministrstvo poviža gotovo število tudi v VIII. činovni razred. Imenuje jih iiaučuo ministrstvo. Prejšuja službena doba po šolah se všteje v pokojnino. — Predlog o podržavljenju šol. nadzornikov je sprejel tudi občni zbor ,,SIovaQske učiteljske zveze", kakor to poročamo na drugem mestu. — Preganjauje ,,Srobodne šole" v ATstriji. Vsled odloka naučnega miiiistrstva se bodo morale letos zapreti vse Ijudske šole društva ^Svobodna šola", ker se v teh šolah ne poučuje verouk po predpisauih zakonih. — Srobodni pouk na Ogrskem. Na Ogrskera ne bodo po ljudskih šolah od 1. septerabra naprej pobirali šolnine in 8 tem stopi Ogrska v krog civilizovanih dežel, ki nudijo ubožuira državljauom priložnost, da se izobrazijo. Kako nujna je bila ta potreba, se razvidi iz tega, da je na Ogrskem še sedaj tretjina moških, ki ne znajo ne pisati ne čitati. To je pa razumljivo, saj je znašala šolnina do sedaj od 80 do 160 K ua leto in večina kmetov, zlasti slovaških in rumunskib, si ni mogla privoščiti tega izdatka. Oni raje niso pošiljali otrok v šolo, kajti šol, kjer ni bilo treba plačati šolnine, je bilo v deželi malo in te so bile redko posejane narodne šole v slovanskem, rumunskem in saksonskem delu Ogrske, ki so jih vzdrževali rodoljubi. Ogrska vlada je pa navadno hitro zaprla te šole, ker so se baje gojile v njih protimadjarske težnje, v resnici pa zato, ker nestrpni Madjari niso hoteli trpeti, da bi se neraadjarski otroci vzgajali v njih materinem jeziku.