Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce« loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC Telefoni uredništva Ia oprave: 40-01, 404», 40-03, 40-04, 40-05 «— Izhaja vsak dan zjntra) razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Du naj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6, Ulstrsko vprašanje Bombni atentati v Londonu, ki se po krajših ali daljših presledkih ponavljajo in angleško 'občinstvo, ki se ne da rado vznemirjati v svojem, miril in udobnosti ter javnega varstva vajenem življenju, hudo razburjajo, so pojav globokega političnega problema, ki ga ne more rešiti policija sama. So zadnji ali predzadnji odmev več-stoletne borbe med irskim narodom in angleško liadoblastjo, ki ima še danes na tleh svobodne irske republike 6voje simbole, ki jih Irci neradi gledajo. Toda za simbole to pot ne gre, ampak za nekaj bolj bistvenega, in sicer za zadnji ostanek bivše nadvlado angleškega elementa na irskem otoku, to je za šest grofij severnoirske province Ulster, od katerih spadata dve pod irsko republiko. Teh šest okrajev ima svoj parlament in vlado, ki je v načelu neodvisna, je pa organično k Anglijo bolj zvezana nego južna irska republika in pošilja svoje delegate v londonski parlament, se 6matra kot sestaven del angleške države in je od irske republike ločena po carinski meji. Vemo, da se sedanji predsednik republike de Valera, ki jo svojo dolgo borbo z angleško nad-oblastjo zaključil z zmago ideje irske neodvisnosti, nikakor ni odpovedal bistveni točki svojega narodnega programa, ki smatra ves irski otok za državno in narodno enoto. Vprašanje pa je tudi gospodarskega pomena za Irsko, ki brez severnih provinc težko živi in čisto naravno zahteva, da mora Irska tvoriti tudi gospodarsko celoto. Dokler je Ulster ločen od Irske, ni mogoče govoriti o totalitarni neodvisnosti Irske. Nenaravno je, da ima Ulster drugačno zunanjo in vojaško ter pomorsko politiko nego irska republika in da smatra angleškega kralja za svojega kralja, dočim Irska priznava nad selioj samo svojega izvoljenega predsednika in je angleškega kralja iz svoje ustave enostavno črtala. London pravi na to, da je zadeva severne Irske same, ali se hoče združiti z jugom, in da angleška vlada, ki se je še nedavno postavila na stališče samoodločbe naroda, ne more, oziroma me sme pritiskati na vlado v Belfastu, da se loči od Anglije, če tega sama noče. Toda de Valera ee v tem oziru lahko sklicuje na znatno katoliško manjšino na severu, ki mora, ako je angleška iteza pravilna, tudi dobiti pravico samoodločbe. ^Katoliška manjšina biva več ali manj kompaktno ]v grofijah Tyrone, Fermanagh, Armagh, Monaghan kakor tudi na jugozahodu od Dovvna in v mestu Londonderry. Kar pa je še bolj važno, je to, da tudi velik del protestantovskih prebivalcev Ulstra zahteva združitev z irsko republiko. Na ugovor angleške vlade, da so zadnje volitve v Ulstru dale Belfastu večino 75%, odgovarja južna Irska, da so bile te volitve nepošteno izvedene. Tako na pr. so kandidati morali položiti prisego zvestobe angleški kroni, zaradi česar pristaši de Valere niso mogli postaviti svojih kandidatur. Predsednik hel-faslske vlade, lord Craigavon je ludi volivni zakon skoval tako, da pristaši de Valere sploh niso mogli priti do primernega zastopstva. Ni dvoma o tem, da bi se v primeru kakšnega ljudskega glasovanja imenovane štiri po veči>ni katoliške grofije Ulstra izrekle za priključitev k južni irski republiki. Belfastu, oziroma ostalima dvema protestantskima grofijama pa bi v tem primeru no ostalo drugega, kakor da se udasta, zakaj Belfast brez grofij Tyrone, Fermanagh, Armagh in Monaghan, ki 60 njegovo gospodarsko zaledje, 6ploh ne more živeti. De Valera nima nobene zveze s terorističnimi zločini irskih radikalcev, vendar pa proti njim ne more ničesar storiti, četudi bi hotel. Domneva, da bi bila Nemčija za temi pojavi irskega ekstre-mizma, je gotovo brez podlage, čeprav je verjetno, da so irski sinfajnovci nalašč izbrali sedanji mednarodni moment z.a to, da povečajo skrbi Velike Britanije, ki ji gotovo ni v korist, če ima sovražnika neposredno za svojim hrbtom. Iz lega razloga je več kot verjetno, da bo Anglija tudi v vprašanju Ulstra odnehala, tem bolj, ker stališče de Valere odgovarja vsem naravnim zahtevam in življenjskim pogojem irskega otoka in njegovega prebivalstva. Med Anglijo in irsko republiko so še nekatera vprašanja, ki niso rešena, ki |>a se bodo ob tej priliki brez velikih težav likvidirala. Ko se Ulster združi z ostalo Irsko, bo tudi zadnji angleški vojak in mornar zapustil zeleni otok in Irska se bo mogla čutiti kot popolnoma neodvisna država. Anglija s tem ne bo doprinesla posebno velike žrtve, ker je po naravi dani položaj tak, da sta Irska in Anglija drug na drugo navezani tako, da bi v primeru potrebe, če bi morala Anglija branili svoje življenjske pogoje im koristi, Trska bila lastnovoljno na njeni strani, kakor je to de Valera sam pred dnevi izjavil. Irska je bila Angliji skrajno nevarna, ko je bila odvisna in tlačena, kot svobodna država pa je njen naravni zaveznik. Srečen zaključek posvetovanja Balkanske zveze Uradno poročilo pravi: Smo globoko vdani ideji miru - Med nami vlada trdna vzajemnost - Ne pustimo kršiti obstoječih meja Bukarešta, 22. febr. AA. Danes dopoldne ob 10.30 je bila končna seja stalnega sveta Balkanskega sporazuma. Seja je trajala do 13. Takoj zatem je v prostrani dvorani zunanjega ministrstva pred približno 100 romunskimi in tujimi časnikarji zunanji minister kraljevine Romunije Gafencu ob navzočnosti ostalih treh zunanjih ministrov prebral uradno poročilo tele vsebine: Stalni svet Balkanskega sporazuma se jo sestal v Bukarešti 20., 21. in 22. februarja 1939 pod predsedništvom romunskega zunanjega ministra Gafenca. Grčijo jc zastopal predsednik grške vlade in zunanji minister Metaxas, Turčijo Saradzoglu, Jugoslavijo pa dr. Aleksander Cincar-Markovič. Člani stalnega sveta Balkanskega sporazuma so proučili vprašanja sedanjega mednarodnega položaja ter v podrobnosti izmenjali misli o vprašanjih, ki se tičejo interesov držav Balkanske zveze. Člani stalnega sveta so soglasno ugotovili, da imajo enako naziranje o sedanjem političnem položaju in glede politike, ki jo vodi Balkanski sporazum, globoko vdan idealu miru, ki ga zasleduje neprestano od svoje ustanovitve. Stalni svet jc ponovno potrdil tesno solidarnost, ki druži članico Balkanskega sporazuma ter poudarja soglasno voljo, da nadaljuje r enakimi napori v istem duhu. V toni pogledu je iincl stalni svet priliko pozdraviti sporazum, ki jo bil sklenjen 31. julija 1938 v Solunu. Tu sporazum priča na očividcu način krepko voljo držav članic Balkanskega sporazuma, da ne zanemarijo ničesar, kar hi moglo dovesti do sodelovanju, polnega zaupanja mod državami Balkanskega polotoka na podlagi popolne enakopravnosti in absolutnega spoštovanja njihovih meja Stalni svet je odobril sklope gospodarskega svota Balkanskega sporazuma, sprejete na njegovem zadnjem zasedanju v Carigradu 1110-seca aprila 1038 in izrazil svoje veliko upanje, du bo redno sedmo zasedanje gospodarskega sveta, ki bo v Bukarešti aprila meseca 1939, dovolilo, da sc še bolj okrope gospodarske vezi med državami Balkanskega sporazuma in da se izpopolnijo neposredne prometne zveze mod njimi. Tekoče redno zasedanje stalnega sveta bo februarja 1940 v Belgradu. Izjava našega zunanjega ministra Za Gafencom so ostali ministri zunanjih zadev prebrali svoje deklaracije. Deklaracija jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Aleksandra Cincar-Markoviča se glasi: Konferenca Balkanskega sporazuma v Bukarešti se končuje v ozračju popolne prisrčnosti. V svesti si svoje odgovornosti smo proučili vprašanja, ki zanimajo države Balkanske zveze in smo iskali sredstev, ki bi prispevala k pomiritvi in slogi. Verujemo v zmago politike miru in dobrega sosedstva in nas je povsod navdajala Zelja, da odstranimo vsa nesoglasja. V gostoljubni romunski prestolnici smo delali za največji blagor naših držav in v interesu miru. — Srečen sem, da mi je konferenca v Bukarešti nudila priliko, da ugotovim plodno delavnost, ki jo je romunski narod razvil v vseh smereh. Želel bi, da bi bile moje besede izraz občudovanja vzvišenega duhovnega voditelja Romunije, s katerim nas vežejo čustva iskrenega prijateljstva, do Nj. Vel. kralja Karla. Srečen pa sem tudi, da sem imel visoko čast izraziti Nj. Vel. kralju svoje najgloblje spoštovanje. Bilo mi je neizmerno prijetno, da se mi je nudila prilika priti v stik z eminentnimi balkanskimi državniki in prilika, da občudujem državniške skušnje grškega predsednika vlade Metaxasa, krepko voljo in globoko miroljubnost turškega zunanjega ministra Saradzoglua, kakor ludi sijajne diplomatske sposobnosti romunskega zunanjega ministra Gafenca. 'želim pri tej priliki izraziti njegovi ekscelenci Gafencu svojo iskreno zahvalo za prijateljski sprejem, ki mi ga je priredil. Prijetno sem bil ganjen nad prisrčnostjo, katero so mi izkazovali ves čas mojega bivanja v Bukarešti. Naj mi bo prav tako dovoljeno izreči najtoplejšo zahvalo zastopnikom romunskega časopisja za vso pozornost, ki so jo izkazali Jugoslaviji in meni osebno. Gatencu izjavlja: Mednarodna napetost je popustila Bukarešta, 22. febr. A A. Rador. Za jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Aleksandrom Cincar-Markovičem je podal o rezultatu posvetovanja Balkanske zveze izjavo tudi romunski zunanji minister Gafencu, v kateri pravi tole: Podal bom samo nekaj besedi izjavam, ki so jih podali upoštevani moji tovariši. Slišali ste uradno poročilo. To uradno poročilo predstavlja kratek pregled, o čem smo se razgovarjali na konferenci stalnega sveta. Ti razgovori so nam nudili priliko, da po podrobnem, vnaprej izdelanem programu ugotovimo ponovno našo popolno edinost misli in čustev v (asu in ob okolnostih, ki. niso brez pomenn. Mislim, da moji tovariši glede tega soglašajo z menoj, da je po teh razgovorih treba biti optimist. Iles da računamo z resnostjo poloiaja. V go-tirnih manifestacijah, med katere je treba prištevali tudi pomembne govore, ki so jih imeli pred kratkim neki vodilni državniki, pa mislimo, da vidimo znake popuščanja in razjasnitve. Samo po sebi se razume, da nam jc bilo do tega, da z vsemi svojimi silami in vsem svojim srcem doprinesemo svoj delci k temu popuščanju napetosti. Edinost in srce nam kažeta pot k bratskemu sodelovanju, polnemu zaupanja. Ko govorim o popuščanju napetosti in o miru, mislim predvsem lia liste narode, ki so od blizu gledali zadnje čase strahote in krivice vojne. Nadejamo se, da bo pomlad s soncem prinesla srečo in mir v Španiji. Mi smo pripravljeni, da v mejah svojih možnosti pomagamo španskemu narodu, da mu zacelimo rane in da bi dobil la narod zopet svojo življenjsko moč. Vidite, to so predmeti, o katerih smo ponovno dosegli soglasje na konferenci v Bukarešti. Banket časniharfem Bukarešta, 22. febr. AA. Rador. Državni pod-tajnik za propagando Kvgen Titeanu je priredil snoči v hotelu »Atene Palače« banket v čast predstavnikom tiska Balkanskega sporazuma. Banketa so se udeležili poleg članov delegacije tudi tuji novinarji v Bukarešti ter višji uradniki državnega podtajništva za propagando. V teku banketa je imel Titeanu govor, v katerem je pozdravil predstavnike balkanskega tiska. Odgovorili so mu v imenu grške delegacije Seferiades, v imenu turške Husein Coaliit Jalcin ler v imenu jugoslovanske Alojzij Kuhar. Bukarešta, 22. febr. A A. Danes ob 13.30 bo jugoslovanski zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič navzoč pri kosilu, ki ga bo priredil na čast štirim zunanjim ministrom držav Balkanskega sporazuma tukajšnji turški poslanik. Ob 17.30 ho jugoslovanski zunanji minister na čajanki, ki jo prireja njemu na čast jugoslovanski veleposlanik v Bukarešti Jovan Dučič v prostorih veleposlaništva. Osnovni načeti angleške politike: Moramo biti tako močni, da se nas bodo bali Potem lahko zagotovimo trajen mir v medsebojnem sporazumu vseh Sprejem na kraljevem dvorcu Bukarešta, 22. febr. AA. Snoči je bil po večerji na grškem poslaništvu prirejen na čast članom stalnega sveta Balkanskega sporazuma v kraljevem dvorcu v Bukrešti gala-koncert s sprejemom. Koncert in sprejem sta bila v obnovljeni in razkošno okrašeni dvorani kraljevskega dvorca. Gala-konccrtu in sprejemu so prisostvovali kralj Karol II., velki vozvoda od Alhe Julij, člani civilne in vojaške hiše, ministri, člani stalnega eveta Balkanskega sporazuma, jugoslovanski kralj. veleposlanik na romunskem dvoru g. Dučič s člani kralj, veleposlaništva, diplomatski zbor, svetniki in člani romunske vlade, ustanovitelji romunske, stranke Fronte narodnega preporoda, generalni inšpektor romunske vojske, predstavniki časopisja Balkanskega sporazuma in druge ugledne osebnosti. Za časa sprejema smo opazili, da se je kralj Karol dolj časa razgovarj.il z jugoslovan. zunanjim ministrom dr. Aleksandrom Cincar-Markovičem. London, 22. februarja. Snoči je v parlamentu Churchill čestital finančnemu ministru k velikemu trudu za zagotovitev finančnih sredstev za oborožitev. Čas, skozi katerega gremo, je dejal Chur-chil, ki je znan kot velik neprijatelj Nemčije, ni oblačno vreme miru, temveč je čas nekrvave vojne in mi želimo, da ostane ta vojna tudi dalje takšna, ter da se v kratkem pojavi mir. Osnovne važnosti v sedanjem položaju, da 6e moč Velike Britanije uporabi za najvišje namene. Zato je pravilno, da finančni minister uporablja močna sredstva angleškega kredita v čim večji meri v ta namen. Gotovo, jc, da jc sprejetje zakona o financiranju oborožitve znak velikega zaupanja parlamenta in faktor varnosti napram inozemstvu. Nekrvava vojna postaja vedno bolj srdita. Žrtve, ki jih doprinašamo, bodo pokazale ne samo finančno moč našega naroda, temveč tudi zdravje njegovih institucij, njegovega družabnega reda in njegove civilizacije. Brez. dvoma je, da mi lahko iz.držimo vse te žrtve, mnogo lažje, kakor katerikoli narod na svetu. Prihodnje finančno leta mora pokazati veliko okrepitev naše resnične moči in naše tovarne letal bodo delale z isto, polno paro in z istim efektom, kakor nemške. Velika želja angleškega naroda jc, da ne samo pomaga, temveč celo prisili vlado na vse te žrtve. Mislim, je dejal Churchill v svojem nadaljnjem govoru, da vlada v Angliji splošno mnenje, istotako pa vlada tako mnenje v Ameriki, da narodi ne želijo vojne, tla se pa ho mir najboljše ohranil, ako izsilimo spoštovanje in strah pred našo močjo. Sklepi, ki smo jih mi sprejeli glede financiranja oborožitve, so najmočnejši činitelji miru. Sovražniki miru se bodo teh činiteljev najbolj bali. Prvo, kar moramo storiti za okrepitev miru, je, tla postanemo močni. Francosko-angleška solidarnost je istotako močan činitelj, pred katero imajo vsi respekt. Gotovo jc, je dejal Churchil, da v primeru, ako bi bili prisiljeni stopiti v noivo svetovno vojno, česar pa Bog ne daj, Anglija in ostali deli imperija ne bi sodelovali v tej vojni samo s pomorskimi, zračnimi in finančnimi silami, temveč bodo složno branili imperij vsi narodi, ki mu pripadajo. Proizvodnja vojnega materiala bi sc bila morala že davno vršiti v takem obsegu, kakor 6e je to začelo danes. Mi moramo že v nekoliko mesecih imeti jačjo vojno silo, nego smo jo kdajkoli imeli,« je zaključil svoj govor najmočnejši vodja opozicije. Dunajska vremenska napoved. Oblačno, sveži vzhodni vetrovi. Zagrebška vremenska napoved. Oblačno z lokalnimi padavinnn'* Industrija je za mir London, 22 februarja. AA. DNB: O priliki končanih pogajanj med predstavniki nemške in angleške premogovne industrije, je priredila 6noči zveza angleških lastnikov premo,govnikov večerjo, katere so se udeležile poleg nemških in angleških delegatov tudi številne politične osebnosti. Nemški veleposlanik v. Dirksen je naglasil v svoji z.dravici, da jc sporazum med predstavniki obeh industrij našel povsod ugoden odmev. Ugoto.vil je, da 6C je posrečilo najti široko osnovo za nemško-angle-ško sodelovanje. Izrazil je upanje, da se ba ta zveza ohranila tudi v bodočnosti. Angleški in trgovinski min:ster Oliver Slanley je v svojem govoru naglasil, da se pogajanja glede premoga lahko smatrajo kot važen uvo.d v gospodarska pogajanja na širši osnovi ki se bo,do vršila v teku marca. Angleška vlada je pokazala največje zanimanje za ugoden razvoj teh pogajanj, Pogajanja gloile premoga so pokazala, rla jo navzlic velikim težavam možno skloniti sporazume v obojestransko korist. Mogoče ho bodočnost pokazala, da so bila bas ta pogajanja začetek nove cre v odnošajih med obema državama, kakor to želi ves svet. Pred nekoliko tedni je Hitler izjavil, da želi dolgo dobo miru na svetu. Najmočnejša osnova za ta mir pa bi bila činjenica, da se dvema velikima državama posreči uredili zapletena vprašanje svojih medsebojnih trgovinskih odnošajev potom medsebojnega sporazumevanja in dobre volje v obojestransko korist, Anglija posreduje med Italijo in Francijo London, 22. febr. b. »Daily Kxprcss« poroča, da se ministrski predsednik Chamberlain trenutno bavi 7, izdelavo načrta, kako rešiti vprašanjo italijanskih zahtev do Francijo. Pričakovati jo. ii:i bodo te zahtevo v vsem določeni obliki postavljene uradno takoj ko sc konča španska državljanska vojna. Chamberlain upa. da ho lahko igral vlogo posredovalca in odstranil razloge za nespo-raztim mod Francijo in Italijo. Razgovore mod lordom Porthoin in grofom Ciannm. ki se bodo to dni nadaljevali, je tolmačiti v tem smislu. London, 22. febr. b. Dopisnik »Daily Tele-graph.K poroča iz Poni Saida. da Francija in Italija zbirata zadnje tedne v svojih kolonialnih področjih novince. Nabiranje italijanskih rokrulov jo vsekakor v nasprotju z obljubami, ki jih jc Mussolini dal Chamberlaimi v velikonočnem paktu. V Rimu pa trdijo, da je bila Francija tista, ki jc pričela zbirati v kolonijah vojaške novince. Važna vprašanja pred finančnim odborom Prometna politika naše države Obširno poročilo ministra dr. Spahe Belgrad. 22. febr. m. Že v včerajšnjem »Slovencu« smo kratko objavili, da je skupščinski finančni odbor pospešil svoje delo ler je po daljši obravnavi sprejel proračunske predloge za prosvetne, pravosodna, prometne in zunanje zadeve. O vsakem preračunu so posamezni resorni ministri podali daljše poročilo. Razprava o preračunskem predlogu za prometno ministrstvo sc je pričela pozno zvečer. Predsednik finančnega odbora je podal besedo resornemu ministru dr. Spahi, ki je v daljšem poročilu dejal, da se izdatki prometnega ministrstva pokrivajo z dohodki državnih železnic in ustanov, ki so v sestavu prometnega ministrstva. Zatem je minister dr. Spaho pregledno poročal o graditvi novih železniških prog I« enomilljardnega investicijskega posojila so se zgradile v naši državi naslednje železnice: Sevnica — št. J a n Ž. Koprivnica — V a r a ž d i n. B i I c č e — N i k š i č. Končuje se proga Ustiprafa—Fnča. Dne 1. marca bo izročena prometu proga Požarevac—Kučevo. Drugi dve progi Kuriumlija—Priština in Bihač— Knin bosta dokončani v dogovorjenem roku. Iz štirimilijardnega investicijskega posojila je dobilo prometno ministrstvo za gradbo novih prog eno in pol milijarde. Iz tega posojila bodo zgradili naslednje proge: transverzalno progo Banjaiu k a — Kraljevo, Bihač — Knin, Črnomelj — V r h o v s k o. V gradnji je še 1000 km prog v vsej državi. Pri govoru o železniškem omrežju minister Spaho poudarja, da so železniške proge preobremenjene. K temu spadajo ozkotirno proge Belgrad—Sarajevo, Brod—Sarajevo, Sarajevo—Metkovič. V zvezi z graditvijo proge Banja-luka— Kraljevo sc bo rekonstruirala proga Brod — Sarajevo. Prometni minister je izrazil zadovoljstvo nad ostalim večanjem prometa, kar je samo dokaz, da gospodarsko življenje v državi napreduje. Pri podajanju statističnih podatkov o povečanju osebnega in blagovnega prometa je minister omenil stalne zamude, ki so se pričele v zadnjih letih kazati pri nas, ter poudarja, da je do tega prišlo v glavnem zaradi čakanja jugoslovanskih vlakov na tuje vlake. Ker zamude tujih vlakov nikakor niso ponehale, je prometno ministrstvo odredilo, da sinejo jugoslovanski vlaki na obmejnih postajah čakati na tuje vlake največ do 20 minut. Po izjavi prometnega ministra so se na naših progah obnesli motorni vlaki Zaradi tega bodo v kratkem pričeli voziti vlaki poleg prog Belgrad — Sarajevo — Dubrovnik, Brod — Sarajevo tudi na progi Belgrad — Zagreb in Belgrad — Budimpešta ter tudi na drugih progah. Prometno ministrstvo je mnogo skrbelo tudi za obnovo voznega parka NaroČilo jo 10 novih lahkih lokomotiv ter 12 težkih lokomotiv za normalni tir in 10 za ozkotirno progo. Nabavilo je tudi več novih vagonov. Za obnovitev tračnic jo ministrstvo v Zenici naročilo novo tračnice za 105 milijonov din. Dr. Spaho zatem omenja tudi velik napor, ki ga je ministrstvo vložilo v zboljšanje prometa na zagrebškem in ljubljanskem področju. Naša pristanišča Potem je minister podal program prometnega ministrstva glede obnovitve naših pristanišč. V ta namen se je ustanovil posebn sklad, v katerega se stekajo dohodki pristaniških taks. Sredstva tega sklada se porabijo za graditev novih in zboljšanja sedanjih pristanišč. S posebnim posojilom, ki ga je ministrstvo najelo pri DHB, in z dotacijami prometnega ministrstva ministrstvo danes razpolaga s kapitalom 100 milijonov din. Razpisana je že licitacija za večja pristaniška dela na Sušaku, v šiheniku, Splitu in Dubrovniku. Zgradilo se bo novo pristanišče ob izlivu Neretve v morje, kjer je lani ministrstvo napravilo progo do Metkoviča. Nazadnje se peča z rečno plovbo, katera izkazuje veliko aktivnost. Skoraj povsod se popravljajo sedanja ribiška pristanišča ali pn se grade nov moderna. Omenil je tudi odkup delnic od Srbskega paroplovnega društva. Nazadnje je izrekel najtoplejšo zahvalo in priznanje vsemu prometnemu osebju, ki jo z rodnim izvrševanjem službe omogočilo povečanje prometa in s tem dotok državnih dohodkov. Po poročilu prometnega ministra, ki so ga člani finančnega odbora vzeli z odobravanjem na znanje, se je razvila daljša razprava, v katero je poseglo več poslancev. Posl. dr. Lavrič za slovenske železnice in železničarje Med drugimi je govoril tudi slovenski poslanec. dr. Jože Lsi^rlČ, ki je v svojih Izvajanjih zagovarjal potrebe slovenskih železnic. Odločno se je zavzel za zboljšanje položaja prometnega uslužbenstva. Med drugim je dejal: V Sloveniji promet največji Statistika železniškega prometa dokazuje, da raste železniški promet od juga in jugovzhoda proti severu in severozahodu. To se pravi, da je promet v naši državi najmočnejši v stiku s srednjo Evropo, to je na mejah sosednjih držav Nemčije, Italije in Madžarske, in sicer suhozemski promet ki je mnogo večji kot promet iz notranjosti države proti morju, in v obratnem merilu tranzitni promet obdonavskih držav na pristanišča severnega Jadrana, pa zopet prekaša promet države proti morju. Najintenzivnejši je promet na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva, pa naj se meri po katerem koli merilu, bodisi po številu potnikov, po številu potniških kilometrov, brutlo-tonskih kilometrov ali pa dohodkov. Lahko vzamemo število popotnikov, promet je absolutno največji na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva ne samo relativno, pa čeprav je po ve-'ikosli železniško omrežje ljubljanskega ravnatelj-itva na zadnjem mestu. Železnice na področju 'jubljanskega ravnateljstva s o :a državo v veliki •neri aktivne. Na 1 km železniške proge znašajo dohodki leta 1937 na tem področju 350.000 din, nedtem ko znašajo dohodki na področju belgraj-ikega ravnateljstva 148.000 din. Toda čeprav so železnice na področju ljubljanskega ravnateljstva tako zelo aktivne, se to ne upošteva dovolj ter se notrebc našega področja skrajno zanemarjajo. Treba je pribiti, da je na področju ljubljanskega •avnateljstva promet skrajno obremenjen, in sicer ?.aradi premajhnega števila osebja, voznega parka, kakor tudi zaradi tega, ker še vedno ni zgrajen drojni lir na glavnih progah. Promet je mogočo obvladovati le z največjim na-iorom železniškega osebja. Kljub temu so doseglo •amude vlakov doslej neverjetno višino. To moremo smatrati za zelo težak simptom železnice in nevzdržnih razmer železniškega prometa v Sloveniji. Slovenski železničarji preobremenjeni Zaradi tega moramo zahtevati, da se posveti ootrebna pozornost železniškemu prometu tudi v Sloveniji ne le zaradi večje izpostavljenosti kritiki unanjega sveta, temveč predvsem iz gospodarskih, 'inančnih in socialnih razlogov. Prav tnko je treba ■manjšali preveliko obremenitev osebja. Res je icer, da je število železniškega osebja v dravski >anovini, računano na 1 km prog, nekoliko nad državnim povprečjem, namreč 8.5 uslužbencev na 1 km, medtem ko je državno povprečje 6.5. Toda primerjava z intenzivnostjo prometa da čisto drugo sliko. Na 1 km železniške proge je prišlo v Sloveniji leM 11.300- pofrtftm*, m-edtetn *o je državno povprečje 5590 potnikov. Na enega državnega uslužbenca pride v Sloveniji 1325 potnikov, v državi pa 856. Če pa vzamemo blagovni promet, ledaj vidimo, dn odpade na enega uslužbenca v Sloveniji 292 bruttotonskih kilometrov napram državnemu povprečju, ki znaša 253 bruttotonskih kilometrov. Iz tega je preobremenjenost uslužbencev v Slove, n i j i jasno razvid n a. To dokazuje tudi dejstvo, da so bili v teku lanskega leta ukinjeni vsi redni dopusti osebja zaradi čezmernega dela v vseh pa- nogah železniške službe, kakor ludi ugotovitev čezmernega števila obolenj strojnega osebja zaradi jirevelike obremenjenosti. Na drugi strani pa imamo absurd, da se onemu delavstvu, ki ni postavljeno po zakonu, reducira delovni čas zaradi varčevanja. Ti delavci, katerih delovni zaslužek je tako majhen, da sami ne želijo drugega, da se tudi nanje razširi uredba o minimalnih mezdah, morajo poleg tega ostati po več dni brezposelni. Njih jx>ložaj je brezupen. S tem se jim ubija sposobnost in kapaciteta železniške službe, nujna dela pa zaostajajo neizvršena. Zato zahtevamo, da se poveča število osebja na ustrezno višino. Po navedenih podatkih bi bilo potrebno povečanje osebja za 30%, da se doseže državno povprečje. Potrebno je, da se krediti določijo v proračunu f>o ravnateljstvih. Potrebno je povečanje delavskih mezd na dostojno višino. Druge važne potrebe Prav tako je tudi povečanje voznega parka. To bi se lahko zadovoljilo, če bi sc izvršila vsa jx)trebna popravila. Predvsem naj se gleda na železniško delavnico v Mariboru, katere bližina severne meje nepovoljno vpliva na razpoloženje nezar>oslenega delavstva. Nujno je potreben drugi tir na progi Brežice—Zidani most in Ljubljana— Jesenice. Treba je vpostaviti železniško zvezo Proknnirja z Madžarsko čei Hodoš. Tam je treba zgraditi proge samo 800 m. Govornik se zavzema za preložitev savinjske železniške proge 900 m na drugi breg, da bi so regulacija Savinje v spodnjem teku mogla izvršiti. S tem bi odpadja za državo obvezna obnova dveh mostov, ki sta že dotrajala. Nadalje zahteva govornik, da železniška uprava ne zavira avtobusnega prometa tam, kjer je železnica že zdavnaj izkoriščena. Železniški promet je v Sloveniji jx>treben še velikega razvoja ter naj se tudi tukaj grade železniške proge, ki eo rentabilne. Prebivalstvu je treba iti na roko, kjer zahteva novih železniških jjostaja-lišč, ter naj ta bremena za nova postajališča prevzame nase železniška uprava. Železniška uprava naj prevzame dolg občine Kresnice za postajo Jevnica. Ker se širijo glasovi, da nameravajo linearno povišati železniške tarife za 5%, govornik zahteva, da to povišanje ne sme zajeti kmetijskih in gozdnih pridelkov, ki zaradi velikih proizvajalnih stroškov no prenesejo več povišanj. Nazadnje govornik apelira na ministra, naj upošteva težak položaj železničarjev in železniških delavcev in naj stori vse, da bi se njihov težak položaj zholjSal. Na pripombe posameznih govornikov je zalem odgovarjal prometni minister dr. Spaho. Dejal je, da bo vse nasvete upošteval ter jih skušal uresničiti. Sam se bo jx>trudil, da zboljša, kolikor je v njigovi moči, položaj uslužbenstva, ki to zasluži, kakor tudi, (la se uredi železniška služba v državi in dvigne na višjo stopnjo. Proračunski predlog za Drou10'"" ministrstvo je bil sprejet soglasno. Preračun zun. ministrstva sprejet Predsednik finančnega odbora Magaraševič je zaradi navzočnosti prometnega ministra Spahe, ki, kakor znano, zastopa tudi odsotnega zunanjega ministra, stavil na dnevni red še preraČunski predlog za zunanje ministrstvo, kar je finančni odbor odobril. K računskemu delu preračuna za zunanje ministrstvo je prometni minister dr. Spaho podal kratko pojasnilo, nakar je bil tudi preračun zun. ministrstva sprejet v podrobnostih. Naš poštni promet v obravnavi Ciano v Varšavi varšava, 22. febr. b. Bližnje potovanje Itali-iskega zunanjega ministra grofa Cianu je iz-/alo danes v Varšavi splošno pozornost. Dasi-avno je bilo to potovanje določeno že pred dalj-im časom, dobiva sedaj zaradi sprememb jugo-lovanske in madžarske vlade tem večji pomen, •o poročilih iz Kima imajo Italija, Nemčija in 'oljska prevladujoči položaj v srednji Evropi in 'odonavju. Težnja vseh treh držav je, da pove-ejo interese Romunije, Madžarske in Jugoslavije svojimi,. V Rimu mislijo, da bo prof Ciano do 'aršave sprožil vprašanje poljsko-francoske vojne veze. Poleg tega ni izključeno, da se bo govorilo udi o poljski kolonialni zahtevi in o bližnjem potovanju poljskega zunanjega ministra Becka v London. Belgrad. 22. febr. m. Današnja seja skupščinskega finančnega odbora se je pričela ob napovedani uri. Po prečitanem in sprejetem zapisniku včerajšnje seje je dobil besedo poštni minister Jovan Antiparmakovič, ki je članom finančnega odbora podal obširno poročilo. Ministrovo poročilo Med drugim je izjavil, da znaša preračun za lo ministrstvo 467,224.920 din. Na osebne izdatke odpade 255,065.793 din, nn materialne pa 153 milij. 159.181 din. 59 milijonov je določenih za podpore paroplovnim družbam. Od kreditov, določenih za materialne izdatke, je določenih 400.000 din za strokovne tečajo za p. t. t. uslužbenstvo ter za tehnično uslužbenstvo. Za zidanje novih poštnih poslopij je določenih 4 milijone din. Povečano so postavke za osebne in materialne izdatke. Poštni promet se je povečal — Uradniki so preobremenjeni Poštni promet se je v državi od 1. 1933 znatno povečal. Promet v letu 1937 je prekosil tako p6 številu pošiljk kakor tudi po svojem obratu za nad 107o celokupni promet v letu 1936. Letošnji preračun ho v istem razmerju narastel. Povečani promet pa naravnost zahteva povečanje števila osebja, ker sedanje število nikakor ne zadoišča in je odločno prenizko. Zaradi tega se čutijo težke posledice. Uradništvo je preobremenjeno, zaradi tega ludi čezmerno boleha, ker ne more dobiti rednih dopustov. Minister poudarja, da do zastoja v poštni službi ni prišlo in se jc temu zahvaliti samo jiožrtvovalnosti osebja. Zalo je v preračun? skem predlogu določil 511 novih mest. To število seveda tudi ne ho jiovscm zadostovalo Poštni minister namerava z izbiro novih kvalificiranih moči z moralnimi in drugimi kvalifikacijami |x>mladili stroko. Minister izjavlja, da bo posvetil vso pozornost nameščenstvu in potrebam poštne službe. Telefonske in brezžične naprave Pri materialnih izdatkih so povečani upravni stroški za 3.048.000 dni. V glavnem se nanaša povečanje izdatkov na nabavo službenih oblek in obutve. Pri podajanju poročila o brzojavni in telefonski slutili poudarja minister preobremenjenost omenjenih naprav ter izjavlja, da bo skušal najti potrebne kredite za razširitev. To velja predvsem za telefonske centrale in telefonsko omrežje sploh. Zaradi lega zelo trpi naše narodno gosjiodarstvo ln državni fiskus. Preračunska sredstva bodo omogočila v glavnem kvalitativno zboljšanje linij zaradi zboljšanja telcJauskoga prometa v državi. Minister pripravlja uredbo, ki jo bo v kralkem predložil min. svetu. Po tej uredbi bo minister lahko najel pri Poštni hranilnici fiosojilo 105 milijonov din. Iz tega posojila se bodo zgradile najvažnejše telefonske linije in zboljšale obstoječe telefonske naprave Zaradi zboljšanja mednarodnega prometa je bila 18. septembra 1937 izdana posebna uredba, ki bo stopila v veljavo 1. aprila 1939. Po tej uredbi bo minister lahko nabavil posojilo 567 milij. din pri DHB. S tem posojilom se ho zgradil mednarodni telefonski kabel Belgrad—Zagreb—Marihor—nemška meja. Kabel bo ludi za notranje potrebe. Poštni minister je posvetil dober^ del svojih nadaljnjih izvajanj vprašanju r a d i o f o n i j c. Pravi, da se v tem pogledu ni pri na* skoraj nič zgodilo. Imamo tri radijske postaje, ki jih doslej izkoriščajo Zasebne družbe, a bodo ptešle leta 1944 v državno upravo. Sedanje postaje po svojem številu kakor tudi po moči v nobenem primeru ne zadoščajo. Letos bo končana v Belgradu državna kratkovalna radijska postaja z jakostio 10 Kw. Minister izjavlja, da bo vprašanju radiofonije posvetil vso potrebno pozornost. Nazadnje omenja problem zidanja novih poštnih poslopij. Zato je v preračunu določen kredit 4 milijone din, Ta sredstva seveda ne bodo zadoščala ter bo minister skušal najti druge kredite. Zaradi zboljšanja razmer poštnega uslužbenstva izjavlja minister, da bo odpravil tudi večje število pogodbenih pošt. Dohodki poštnega ministrstva 60 se gibali od leta 1934. dalje takole: Leta 1934 do 1935 so znašali 422,472.000 din, leta 1935—1936 435.982.000 din, 1936—1937 459,351.000 din, 1937 do 1938 510,549.000 din. Dohodki letošnjega leta prav tako naraščajo. Poštna uprava krije vse svoje potrebe z lastnimi sredstvi. Čisti dohodki pa poleg omenejnih 50 milijonov din za podpora paroplov-nl mdružbam daje na razpolago finančnemu ministrstvu. Ta dohodek je bil iz leta v leto večji ter je znašal leta 1934—1935 104.641.000 din, 1935 do 1936 117,478 000 din, 1936—1937 144.065.000 din. 1937—1938 176,380.000 din. Tomu čistemu dobičku se lahko doda še najmanj 150 milijoncuv din. Za ta znesek namcTava poštna uprava brezplačno izvršiti najrazličnejše usluge državi, banovinam, kulturnim in gospodarskim ustanovam. Nekateri poslanci ne razumejo perečih vprašanj Po poročilu resornega ministra se je razvila razprava, v katero so posegli tudi slovenski poslanci Marko, Kranjc, dr. Koče in dr. Golia, ki so s svojimi stvarnimi izvajanji in statističnimi podatki zagovarjali potrebe p. t. t. službe v Sloveniji. Nekateri poslanci so za tako stvarne razprave • enakopravnosti pokazali Izredno malo razume- vanja ter so govornikom vpadall z medklici in ■ tem pokazali, da imajo zelo malo razumevanja za reševanje notranjih vprašanj, ki so danes postavljena na dnevni red. Slovenski poslanci za poštne zahteve Slovenije Kot prvi govornik je nastopil Marko Kranjc. Poudarjal je potrebe uslužbenstva pošte, brzojava in telefona v Sloveniji, Predvsem poudarja veliko pomanjkanje osebja, ki raste iz leta v leto. Dočim so vsa ostala poštna ravnateljstva v državi od leta 1932 naprej dobivale vedno več osebja, je edino Slovenija v tej dobi izgubila 92 uradnikov oz. uslužbencev. Vsa ta mesta so ostala nezasedena z malo izjemami. Slovenija potrebuje za normalno Izvrševanie poštne službe 1915 uslužbencev, dejansko jih ima 1265, manjka jih torej 350. Posledice takega stanja te vsako leto bolj čutijo. Neznosna je preobremenjenost uslužbenstva. Uslužbenci nc moreio dobiti potrebnih do.oustov in se danes poiavliajo čezmerni primeri obolenj. Leta 1937 je bilo bolnih 82% uradnikov, 62% zvanični-kov, 53% ostalih uslužbencev. Zaradi predčasne vpokojitve ima škoda samo država in prav tako naše narodno gospodarstvo. Na sto in sto telefonskih razgovorov ostane neizvršenih. V Ljubljani na primer ostane dnevno neizvršenih telefonskih razgovorov za 1000 din, to je mesečno 30.0000 din, kar bi prišlo prav državi, če bi poštna uprava žrtvovala nekaj več denarja za nastavitev novih moči Zaradi pomanjkanja poštnega uslužbenstva trpi kmečko prebivalstvo, ker je takozvana vaška do,stava zelo okrnjena, ponekod celo ukinjena. Slovenija leži na meji dveh velikih držav, ki imajo vzorno poštno UDravo. Zaradi nevzdržnih poštnih razmer v Sloveniii trpi država. Ta pMožai Čutimo tem bolj, ker poštno ravnatellstvo v Ljublfani dale državi orfromen čisti dohodek. V letu 1936—1937 so znašali dohodki poštnega ravnateljstva v Ljnb-linni 69 092.000 din. izdatki 42,690.000 din, čisti dobiček, ki je šel v Belgrad. je torej 26.402000 din. Če vpoštevamo, da znaša čisti dohodek celokupne noštne državne uprave 94,063 000 din, ie nrisnevek Sloveniie k temu č:«temu dohodku 28%. V letu 1938—1939 ie nojožaj za državo še ugodnejši od leta 1937—1938. Govornik je nato poudarjal važnost pnštnega naraščaja Zavzel se je odločno za prevedbo zvaničnikov, ki imajo šolsko izobrazbo za uradnike, pa mevaio za zvanične prejemke še doltfa leta delati uradniške po«le. Tudi ie opozarjal na škodljivost S 45 uredbe o organizaciji poštnega ministrstva, ki določa, da sme hiti v poštnih službah 30% ženskega osebja. Zaradi tega posebno trpi telefonska služba. G. nejslanec je nato opozoril resornega ministra na hibe brzojavnih in telefonskih naprav. Poziva poštnega ministra, ki je izjavil, da se bo potrudil, da razširi telefonsko omrežje, naj to najnreje izvrši v Sloveniji. G. ministra: naproša, naj bi skupščini predložil decentraliziran, prorrfjirU-A? in dohodki posameznih ravnatelistev razvidni. Končno nanroša ministra, naj uredi vprašanje radiogTafiie. Zlasti opozarja ymtnWrtn!iTir r«M"*> postajo v Mariboru, ki i« tako zaradi nacionalnih kakor tudi zaradi državnih ozi+ rov ze!f\ potrebna. Iz istih razlogov naj se okrepi tudi ljubljanska radijska oddajna postaja. G. poslal nec je naprosil ministra naj z amandementi uredi, da bi bil v proračunu določeni kredit za zidanje novh poštnih zgradb še povečan. Za njim je govoril poslanec dr. Kočo, ki je podprl izvajanja svojega predgovornika. Na pripombe nekaterih jioslancev je izjavil, da je treba na ta vprašanja gledati z gosj>odarskega stališča. Krivda, da služba pošte, telegrafa in telefona pravilno ne funkcionira, je v tem, ker se proračun ne decentralizira jx> posameznih poštnih ravnateljstvih, na drugi strani pa, da se dohodki poštnega resora v preveliki meri uporabljajo za druge potrebe državne uprave in ne za pospeševanje PTT službe ko take. Dalje govornik omenja, da je nesorazmerno veliko število pogodbenih pošt napram državnim. Pogodbene pošle so i>oleg tega materialno premalo dotirane. Medtem ko raste iz leta v leto PTT promet, je število uslužbencev premajhno. Zato se pri centralizaciji proračuna dogaja, da se na izpraznjena mesta pri pošti, ki bi rabila še več uslužbenstva, ne postavljajo takoj moči v dosedanjem številu, temveč se nameščajo drugod. Vse to bi odpadlo, če bi bil proračun decentraliziran. Zboljšanje telefonskih vodov na področju poštnega ravnateljstva v Ljubljani mora biti prva skrb poštnega resora. V zvezi s tem govornik apelira na poštnega ministra, naj iz novega f>osojila v višini 105 milij. din da za uvedbo novih telefonskih vodov, predvsem spopolnit^v telefonske mreže na področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva. Izvajanja poslanca Kranjca in Koceta so posebno razburila poslanca Milovana Grbo, ki se je priglasil k besedi ter jima skušal odgovoriti. Obema je očital, da sta poudarjala samo krajevne jx>trebe. Slovenski poslanci so pobijali njegove trditve. Za Gorbo je govoril poslanec Joca Goorgi-jevič. Zavzemal se je za zboljšanje telefonske službe v Vojvodini in za ureditev vprašanja radiofonije. Za njim je dobil besedo poslanec dr. Golia. Uvodoma je dejal, da se mu zdi, da izvajanja slovenskih poslancev neupravičeno povzročajo razburjenje v dvorani. Govornik pripominja, da so Slovenci pripravljeni dajati poštni upravi dohodke. toda zahtevajo, da se to upošteva. V danalj-njih izvajanjih odgovarja poslancu Grbi, ki je zamerjal slovenskim jioslancem, da govore o krajevnih j>otrebah. Pravi, da bi v primeru, če bi vsak poslanec samo govoril o tem, kakšne so poštne razmere v njegovem kraju, šele dobili jasno in celotno sliko o situaciji v poštni službi f>o vsej državi. Zatem je dr. Golia govoril o veliki zaposlitvi poštnega uslužbenstva v Sloveniji. Po govoru dr. Golie je bil proračun poštnega ministrstva sprejet. Sledila je razprava o proračunu kmetijskega ministrstva. Poročilo je podal kmetijski minister. Smučarski tečaj Belgrad, 22. febr. A A. Na teča je za smučarske učitelje, ki ga prireja ministrstvo za telesno vzgojo nnroda, od 5. do 19. marca na Kopaoniku, so sprejeti tile kandidati: Rafael Ban iz Belgrada, Ilija Berknvi* iz Belgrada. Miro Cizolj iz Maribora. Even Ciskovski iz Belgrada. Rihard DoIcIrI iz Zagreba, Janez Jerman iz Ljubljane, Stevan KandiS iz Zemuna, Alojz Klančnik iz Dovja in nekateri drugi. Kandidati se morajo iaviti 5. marca ob 10.80 na železniški postaji r Rudnici voditelju tečaja Janku Kavčiču. i t Preračun našega kmetijstva sprejet Poslanec Gabrovšek graja dosedanjo kmetijsko politiko Kot druga točka dnevnega reda je bila razprava o preračunu za kmetijsko ministrstvo. O preračunu je podal obširno poročilo kmetijski minister inž. Bešlič. (Njegovo poročilo je že objavljeno na gospodarski strani današnjega »Slovenca«.) V svojem daljšem govoru k kmetijskemu proračunu je poslanec Gabrovšek med drugim poudarjal, da je že resorni minister podčrtal, da je preračun za kmetijstvo zelo majhen. Pri celi višini preračuna pa je teh 153 milijonov, ki so dani na razpolago kmetijskemu ministrstvu, preračun toliko manjši, če se upošteva, da šteje kmetijski stan v naši državi 80%. Naš trud mora bjti usmerjen predvsem v to, da se preračun pravilno zviša. Ako kritiziram ta preračun, dobro vem, da to ne more biti v breme ministrstvu ler je zato moj namen predvsem opozoriti javnost, kako je kmetijsko ministrstvo zapostavljeno v naši državi. Omejiti se hočem le na nekatere stvari tega preračuna. Pod partijo 828 so strokovni izdatki zn agrar-vo politiko in zadružništvo. Vodstvo agrarne politike v naši državi ima v tej postavki na razpolago samo 1,022.000 din in od tega gre samo za razne članarine pri mednarodnih ustanovah 262.000 din. Imamo dalje dve postavki za tisk in za podporo proučevanja kmetijskih razmer, tako da bi človek mislil, da pridejo sedaj postavke, ki bodo napravile vodstvo naše agrarne politike za neko študijsko centralo. Toda to znaša le 660.000 din. Kot prihodnja pozicija je še podpora za gospodarske šole. Nekaj več je v partiji 210 pod poglavjem državnega kmetijskega sklada. Tam je skupaj 4,710.000 din za razne podpore. Govornik poudarja, da mu ni do tega, da bi našteval te podrobnosti in malenkosti, temveč mu gre predvsem za to, da postavi vprašanje dejanske potrebe v naši agrarni politiki. S- temi vsotam-i se jo namreč ne da voditi. Vodstvo agrarne politike je po izjavi govornika de facto prešlo iz rok kmetijskega ministrstva. V kolikor se pri nas sploh vodi, vodi danes agrarno polit i fr o minister zn trgovino in industrijo in minister za zunanje zadeve. Prizad in Zavod za pospeševanje trgovine danes dejansko vodita agrarno politiko v naši državi. Govornik noče preiskovati teh stvari dalje ter samo ugotavlja, da to ni zdravo in ludi ne prav. Resorni minister bo moral, če bo hotel v polnem obsegu 6toriti svojo dolžnost, poskrbeti, da vodstvo agrar- Krščanski humanizem Somrak ni samo pred nočjo, marveč naznanja tudi dan — je dejal znani katoliški kulturni delavec Iacques Maritain v svojem predavanju o sodobni civilizaciji, ki ga je imel nedavno tega v gledišču Marigny v Parizu. S tem je hotel obnovitelj tomistične filozofije med sodobno inteligenco reči, da pojavov našega časa ne gleda kot pesimist, marveč je prepričan, da krijejo v sebi tudi možnost preporoda, če se razne struje, ki gibljejo danes svet zdaj v to, zdaj v nasprotno smer, temeljito prečistijo. Maritain — to je njegova najgloblja ugotovitev — vidi izvor vsega zla naše dobe v poganskem humanizmu 15. in 16. stoletja, ki je človeka odrezal od religioznega področja duha. Človek je postavil sebi za cilj samega sebe in ni več svojega blagra videl v Bogu. Prezrl je, da je kot goli človek nepopoln v svojem bistvu, pa da je brez božjega elementa okrnjen. V človeku je več nego samo človek, je duhovito rekel Maritain, in kadar človek to pozabi in se od božje sfere v sebi loči, se mora začeti razpad in propad. Ta humanizem, je nadaljeval francoski mislec, je v našem času dosegel svoj višek in se prelomil v brezbožni materializem komunizma ter v rasizem. Komunizem je hudo ra-cionalističen, on Boga sploh taji, dočim je v rasizmu mistična sestavina: ta pretvarja v božanstvo kri, prirodne prvine zemlje, človeka in rodu ter išče rešitve v uveljavljenju nagonov moči, narodnega prvenstva in nadvlade neke od prirode privilegirane rase. Zato hudo sovraži razum in krščanskega Boga, očeta luči, ki razsvetljuje, loči in razčiščuje broz-ganje slepih nagonov. Iz tega oboževanja rodnih prvin je Schmitt, ki je iz katolicizma prešel v pretirani nacionalizem, zasnoval političen nauk, v katerem ljubezen nima mesta v politiki, kjer vlada edino le zakon medsebojnega nasprotstva in zveze sorodnih elementov zoper tuje. Maritain postavlja — podobno kakor že pred njim ruski pravoslavni filozof Berdjajev —• proti temu krščanski humanizem, na katerem je utemeljena prava demokracija. Treba je, da duh ali, če hočemo, intelekt, zavlada nad instinkti. Osredje vsega dogajanja, vrednotenja in ustvarjanja je človek kot podoba božja z neodjemljivimi pravicami, ki mu jih je dal Bog, da se jih poslužuje v okviru vesoljne, brezpogojno veljavne moralne postave. Če si bomo prizadevali za zmago te ideje, bomo svet rešili iz kaosa temnih sil. Te prave in svetle misli francoskega katoliškega ideologa je treba, če naj imajo svoj polni učinek, gledati kolikor mogoče odmaknjene od sodobne borbe med francosko in nemško politiko, kolikor se tiče golih posvetnih interesov, ki so med seboj že štiri, petsto let v skoraj neizravnljivem nasprotju. Drugič pa ne smemo francoskega ali latinskega duha kar enostavno istovetiti s katoliškim, kakor ga seveda ne smemo enačiti z germanskim, ki ljubi iskanje in borbo ter večno spraševanje, dočim je latinski duh duh jasnosti, stroge forme in sklenjenosti. Krščanski humanizem mora iskati soglasja med prirodnimi nasprotji, mora biti torej katoliški in družiti ljudi ter narode in njihove dobre osobine v sintezi velike is preproste evangeljske resnice. --- ne politike pride spet v roke kmetijskega ministrstva. Poslanec Gabrovšek nato poudarja, da so vsi ugotovili, da je preračun majhen. Preračun je majhen tudi glede na direktno pospeševanje kmetijstva. V naši državi imamo zakon o pospeševanju kmetijstva in je zakonodajalec, kadar ni vedel povedati, kaj naj se stori, naložil breme enostavno banovinam ali občinam, ali pa povedal, da se bo to v bodoče storilo s posebnim pravilnikom. Nekaj podobnega je s preračunom, kar se tiče pospeševanje kmetijstva. Vedno govorimo, da je vse centralizirano, pospeševanje kmetijstva pa centralni proračun tako rad prepušča banovinam. Govornik nato izjavlja, da hoče pri tej priliki, ko se govori o pospeševanju kmetijstva, posebej omeniti Slovenijo. V finančnem odboru so nekateri govorili, da je Slovenija bogat vrt. Kako veseli bi bili v Sloveniji vsi, če bi bilo res tako, ker bi imeli od tega vrta koristi vsi. Vsemu organizmu bi bilo dobro, če bi bilo dobro posameznemu udu. Toda mi moramo radi ali neradi izjaviti, da nam ne gre dobro. Nato govornik obširno navaja izvoz iz Slovenije v prejšnjih letih, ko so Slovenci lahko vse svoje pridelke prodali. Danes je Slovenija obkoljena, kamorkoli se človek ozre, povsod z mejami, in blago iz Slovenije nc more nikamor. — Žitarice v gorskih krajih ne morejo uspevati, zato je danes Slovenija zelo pasivna pokrajina. Toda Slovenci niso obupanci, hočejo delati in živeti. Prosijo samo, naj bi država imela polno razumevanje za njihovo razmere. Na kmetijski anketi, ki je bila preteklo leto, so ugotovili, da je v Sloveniji, v tem vrtu, kot jo nekateri nazivajo, še 100 hektarov zemlje, ki bi mogla postati plodna, če bi se izvedla potrebna zboljševalna dela. Na tej zemlji bi mogli še živeti številni tisoči prebivalstva. Zboljšanje zemljišča pa jo treba izvesti s podporo vse države v obliki izvedbe velikih javni hdcl. Nato govornik poudarja, da je ravno tako majhen preračun za zadružništvo. Pod partijo 828 je zadružništvo sploh samo imenovano, nima pa nobene pozicije. Pod partijo 916 je imenovana vsota 550.000 din. Res so tu in lam raztresene v preračunu še neke vsote, ki jih je mogoče uporabiti za pospeševanje zadružništva, toda vse to pač samo priča, kako malo je dejansko storjenega pri nas na tem polju. Govornik pri razpravi o postavkah za zadružništvo opozarja člane finančnega odbora samo na to, da sedi v oddelku za agrarno politika samo en uradnik za zadružništvo, ki pri najboljši volji ne more reševati niti vlog, ki prihajajo iz vse države, kaj šele da bi dal pobudo za kak napredek. Končno govornik poudarja, da se je v finančnem odl>oru že mnogo govorilo o denarnih zavodih in |K>udarjena je bila tudi potreba, da se jim vrne zaupanje. Prav tako ee je mnogo govorilo o kmetijskih kreditih. Če govorimo o |>ovr-nitvi zaupanja državnim zavodom, ne smemo nikoli pozabiti na naše kreditno zadružništvo. To ni samo malenkostno. Za poldrugo milijardo je hilo vlog v kreditnem zadružništvu v Sloveniji, ko je nasopila denarna kriza. Te zadruge so že v denarni krizi izgubljale zaupanje, ker niso tuoglc biti likvidne, viSki pa so bili prizadeti tudi po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov. Zato naj po-klicnni činitelji storijo vse, da «e povzdigne likvidni uspeh zadrug in da se tudi njim pomaga do popolnega zaupanja vlagateljev. Poštna hranilnica je žo precej storila s tem, da je lombardirala terjatve pri Priv. agrarni banki, todn ostala je napol poti. Prav tako je nujno, da se vrši delo pri Priv. agrarni banki s prevzemom kmečkih dolgov hitro, zlasli brez ubijajočega birokratičnega formalizma. Nujno je dalje potrebno, da dobe te zadruge tudi drugo polovico obveznosti, ki jim gre po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov, prav tako pa je nujno, da se krije malim zadrugam veliko stroške, ki so jih imeli z oddajo kmečkih dolgov. Resornega ministra naproša, naj bo v vseh teh stvareh dober zagovornik teženj kmečkega zadružništva. Govornik v svojih nadaljnjih izvajanjih omenja podpore, ki jih dobiva zadružništvo v drugih državah ter navaja, da dobi na primer švicarsko zadružništvo samo za to, da more vzdrževati cene mlečnim proizvodom, iz državnega preračuna za leto 1939 27 milijonov frankov. Dejansko krije s temi vsotami država čiste izgube kmečkih zadrug. Pripomniti je namreč treba, da je mlečna produkcija v Švici 75% v zadružniških rokah. Končno izjavlja, da je pretirani individualizem doživel polom. Prav tako dosega svoj konec frretirani socializem. Svet išče nove oblike družabnega reda. Govornik ne trdi, da bi družabni red, ki naj pride, bil zgrajen na zadružništvu, gotovo pa je, da je zndružniitvo eno močnih sredstev, da pre-okrene miselnost mas, ki je danes individualistična, v duhu skupnosti. Zato je tudi z drugega stališča v bodočnosti nujno potrebno, da vsi gojimo zadružno idejo in zadružno delo. V kmetijskega ministra ima popolno zaupanje, da bo upošteval vse težnje jugoslovanskega zadružništva ter bo zaradi tega glasoval za njegov preračun. Za njim je govoril poslanek Franc Gabrovšek. Zn poslancem Gabrovškom je govoril poslanec dr. Lavrič. Za slovenskima poslancema flabrov&kem in dr. Lavričem jo govorilo še več govornikov, nakar je bil pozno ponoči preračun zn kmetijsko ministrstvo sprejet tudi v podrobnostih. Na jutrišnji seji finančnega odbora bo najprej dopoldne razprava o preračunu za vojno ministrstvo, nato pa za gradbeno ministrstvo. Na popoldanski seji bo pretres preračuna za ministrstvo za gozdove in rudnike. Francija prizna vlado generala Franca ff».7. 250 mizarjev in mehanikov pripravlja 72 celic, ki bodo rezervirane za kardinale o priliki konklava. Teleky za parlamentaren režim Budimpešta, 22. febr. A A. DNR: Vlada ministrskega predsednika grofa Paula Tclekvja sc je predstavila danes madžarski narodni skupščini. Predsednik vlade grof Teleky jo poudaril v svojem govoru, da je njegova vlada prevzela program prejšnje vlade Imrcdvja lako glede notranje, kakor tudi zunanjepolitičnih vprašanj. Dejal je nadalje, da je nujno potrebna rešitev judovskega vprašanja tembolj, ker je število Judov na Madžarskem večje kot pa število Judov v drugih evropskih državah. Zatem deklaracija govori o agrarni reformi ter končno poudarja, da je Madžarska parlamentarna država in da je bil a pari a m c n -tarna že v najstarejših časih. Nova središča ruske vojne industrije Moskva, 22. febr. dl. Letos bo dograjenih dvoje novih oboroževalnih središč, in sicer eno za oboroževanje vojske v Evropi in drugo za oboroževanje vojske na Daljnem Vzhodu. Prvo središče vojne industrije bo zgrajeno med Uralom in Volgo, drugo pa med .lakutskom iu Bajkalskini jezerom. Vojna industrija v Moskvi, Leningradu in Kijevu fiiccr ostane, vendar pa se tako presnuje, da bo mogoč hiter prevoz na drug kraj. O industrijskem oboroževalnem centrumu »Volga-Ural« so znane sledeče podrobnosti: gradnja se je pričela žo leta 1938. V S a m a r i bodo lotos gotove štiri veliko tovarne. V dveh bodo izdelovali puške, strojnice in male lopove za letala in tanke, v tretji tovarni bodo izdelovali mu-nicijo in v Potrti letala. Ta nova letala bodo po možnosti vse iz kovine. V K a z a n u bodo zgradili letos dve tovarni za lelala, dalje kemično tovarno in jcklarno, v kaleri bodo izdelovali tanke. V Ufi so v gradnji tri tovarne za topove, v Čis topolu, ki je 100 km oddaljen od Ka-zana, pa so ravnokar dogradili veliko tovarno za izdelavo padobranov in plinskih mask. Prav tako postaja Perm veliko središče oboroževalne industrije. Tu se največ izdelujejo tanki, lelala in težko topništvo Sedaj grade kemične tovarne. V O r e n b u r g u pa je že v obratu tovarna za izdelavo bajonetov, sabelj in drugega hladnega orožja. V Sverdlovsku (prej Jekaterinburg) so sovjeli zgradili dve niunicijski tovarni, od katerih ena izdeluje izključno le municijo zn lelala. V Pugačevu (prej Nikolajevsk) so velike tovarne za usnje., v katerih so izdeluje obutev izključno za vojaške potrebe. Vsa ta mesta so zvezana med seboj po železnici in nad 1000 km oddaljena od državne meje. Zahteve sodnikov Belgrad. 22. febr. m. V Belgradu je imel osrednji odbor združenja sodnikov sejo, nn kateri so proučili vsa vprašanja, ki se tičejo sodniškega stanu. Pri tej priliki je osrednji odbor združenja sodnikov ponovno poudaril svojo prošnjo, predvsem na resornega ministra, da je nujno potrebno, da se čimprej izda nov zakon o sodnikih. Za primer pa, da se nov zakon o sodnikih ne bi mogel v najkrajšem času izdati, pa naproša osrednji odbor združenja sodnikov merodajnega ministra, naj reši naslednja vprašanja: 1. Da uredi in zagotovi napredovanje sodnikov po seznamu ranga, ki obstoja v pravosodnem ministrstvu. 2. naj onemogoči, da bi posamezni sodniki napredovali v višje skupine 7. zvanjem državnega tožilra. 3. O priliki izpopolnjevanja mest pri višjih sodiščih naj se predhodno zahteva in izvrši izbira kandidatov s strani teli sodišč. Nadalje naprošajo sodniki merodajm-ga ministra. naj z dodatkom uredi vprašanje posebnega proračunskega dodatka z nabavo novih zakonov, komentarjev in pravnih časopisov. Angleško oboroževanje Ljubljana, 22. febr. V ponedeljek se je začela v angleškem parlamentu razprava o gigantskem oboroževanju Anglije. Finančni minister John Simon je ob tej priliki dejal, du za financiranje tega oboroževanja ne bodo zvišani davki, ampak bodo sredstvu dobljena z bančnimi krediti Zn prva tri leta petletnega oboroževalnega načrtu bodo znašali zilatki 1.250 milij. funtov (po tečaju 25N din za funt je to 322 in pol milijarde din). To pomeni, da je žc sedaj določena za prva tri leta ista vsota, ki je bila nedavno napovedana za vso dobo petih let. Prvikrat v novem angleškem proračunu so vsebovani krediti za obrambo proti zračnim napadom iu tudi krediti za nabavo in skladiščenje živil. Samo v prvem letu bodo znašali vsi izdatki za državno obrambo 5*0 milijonov funtov (149.65 milijarde din). Od lega bo slo 230 milij. funtov iz tekočih državnih dohodkov. .150 milij. funtov pa bodo krili z donosi posojil. Že sedaj deluje neštevilno novih vojnih tvornic, Anglija je porabila žo polovico prvotno določenih kreditov v znesku 400 milij. funtov za zgraditev vojne industrijo. Angleški finančni minister imenuje te številko »fantastične«. ifijOJp&daMtuo Imej čista usta! Pospeševanje našega kmetijstva Ekspoze kmet. ministra inž. Bešliča Ze od nekdaj cenimo ljudi, ki imajo čista usta __in blesteče zobe. Orodje, ki so stalno rabi - kakor naši zobje - je treba seveda redno negovati. Zjutraj in zvečer zobno ščetko in Chlorodont, pa zobe očistiti v vseh smereh 1 Nič strahu: zobjo to prenesejo. Le slabe nege ne vzdrže I Zato: Chlorodont. kvalitetno zobno pasto I Domači proizvod. Ljubljanski gostilničarji snujejo nabavljalno zadrugo Ljubljanski gostilničarji že od obstoja računskih listov dalje stalno zahtevajo odpravo teh listkov, odnosno davščine na potrošnjo. Hotelirjem pa gre za znižanje hotelske davščine. Ker njihova prizadevanja niso imela uspeha, so se sedaj odločili ustanoviti posebno naku|>ovalno zadrugo za odjem špecerijskega in kolonialnega blaga, za zadružno nabavo vina, kruha, mesa, žganja, sodavode, sadnih sokov, konzerv itd. S tem bodo zelo prizadeti interesi trgovstva in obrtništva, ker bo pač ta akcija mnogo njih izločila od dobav 370 ljubljanskim gostilničarjem in hotelirjem. S tem hočejo gostilničarji in hotelirji nadomestiti obremenitev po mestnih davščinah, v kolikor jim ne bi uspelo doseči znižanja svojih dajatev mestni občini ljubljanski. Zato bodo zaradi namer ljubljanskih gostilničarjev in hotelirjev zelo prizadeti tudi drugi stanovi. Povišanje vlog v hranilnicah Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani je zbrala podatke o gibanju vlog pri včlanjenih 29 samoupravnih hranilnicah, ki kažejo zelo'razveseljivo sliko. Ker večina hranilnic še ni pripisala obresti vlagateljem za leto 1938, je mogoče primerjati le stanje vlog 31. dec. brez obresti. Vloge na knjižice kažejo povečane od 603 na 636 milijonov dinarjev, vloge v tekočem računu od 402 na 451 milijonov, skupne vloge pa od 1.005,391.520 na 1.087,251.460 dinarjev, torej za 81,859.940 dinarjev (t. j. za nad 8 odstotkov od prejšnjega sitanja vlog), čeprav so hranilnice v nemirnem septembru izplačale vlagateljem 54,3 milijonov dinarjev več kot so od njih prejele. I'o jiripisti obresti za lelo 1938 bodo znašale vloge približno 1120 milij. din. Pri 11 hranilnicah je bilo stanje vlog 31. decembra 1938 višje kot leta 1937. Vrstni red hranilnic po višini vlog (v milijonih din) je bil tale: Ljubljana (mestna m) 391, Ljubljanska (banov.) 200,5, Maribor (ban.) 104,6. Maribor (m.) 88, Kranj (m.) 49, Celje (m.) 31,2, Novo mesto (m.) 27,8, Radovljica (m.) 21,1, Vrhnika (občinska = ob.) 18.1, Slovenjigradec (okrajna =_ ok.) 17,2, Kamnik (in.) 13,7, Ljubljana (Hran. kmečkih občin) 12,8, Ptuj (m.) 12,3, Krško (ob.) 10,9, Brežice (m.) 9,2, Črnomelj (m.) 8,5, Slov. Bistrica (ok.) 8,2, Škofja Loka (m.) 7,2, Sv. Lenart (ok.) 6,5, Gor. Radgona (ob.) 6.2, Maren-berg (ob.) 5,3, Ljutomer (m.) 4,3, Ormož (m.) 4,2, Konjice (ok.) 4,1, Murska Sobota (ob.) 4,1, Kozje (ob.) 3,3, Kostanjevica (ob.) 2,2, Rogatec (ok.) 1,5 milij. din. Ker se je Mestna hranilnica ljubljanska odpovedala v letu 1938 zaščiti, so znašale pri 14 zaščitenih hranilnicah vloge 106,5 milijonov din. Medtem ko so imele te hranilnice dne 31. dec. 1937 le 7,1 milij. din novih (razpoložljivih) vlog, se je ta znesek predvsem po zaslugi likviditetnih kreditov Narodne banke potrojijf na 21.971.162 din Proste vloge predstavljajo pri nekaterih hranilnicah že skoraj polovico vlog (n. pr. Brežice 43.1%, Ljutomer 42 4 %, Črnomelj 39%, Slov. Bistrica 37,6%, Rogatec 31,4%). Pri nekaterih hranilnicah še niso rešene prošnje za kredite Narodne banke. Oproš ene vloge zaupajo vlagatelji večinoma naprej svojim hranilnicam. Ti podatki kažejo precejšnje zboljšanje položaja pri hranilnicah in na našem denarnem trgu. KINO SLOGA, teleton 27-30 pm ob 16., 19. in 21. uri Reoorftaža o ljubezni Zabavna novinarska Ijubavna koimMliia Loretta Young, Tyrone Powei\ Don Ameche Naša rudarska in topilniška proizvodnja Po podatkih ministrstva za gozdove in rud-ike je znašala naša rudarska proizvodnja v janu-irju 1939 (v oklepajih podatki za december 1938): irni premog 36.949 (39 003), rjavi premod 363.048 (358.929), lignit 116.975 (126 108), Železna ruda 37.546 (45.102), kromove rude 2365 (2797), boksit 20.937 (15.700), pirit 11.312 (12.563), bakrena ruda 83.336 (86.980) ton, svinčenocinkove rude 68.098 (69.997), svinčenega koncentrata 7968 (7848), cin-kovega koncentrata 5745 (5770), nafta 134 (84) ton. Topilniška proizvodnja je dala naslednje rezultate za januar (v oklepajih podatki za december 1938): surovo železo 5119 (5725), baker 3766 (4544), svinec 612 (591), cink 426 (422) ton, zlato 57.2 (57.56), srebro 44.16 (21.05) kg. • Zasedanje banskega sveta. Naše poročilo o izvajanjih g. Rudolfa Slermeckega na zasedanju banskega sveta v razpravi o trgovini, obrti in industriji je popraviti tako, da je g. Stermecki navedel primer, da tujci niso nenadomestljivi. — G. dr. Vladimir Ravnihar je govoril k dohodkom, da je naša banovina glede višine doklad in drugih svoiili davščin res na prvem mestu, da pa so tudi žrtve naše banovine mnogo višje za produktivne svrhe kot v ostalih banovinah. Višina doklad je zato lako visoka, ker je naša banovina prikrajšana pri državnih dotacijah iz deleža na skupnem davku na poslovni promet in iz deleža na občih banovinskih trošarinah. Na koncu svojih izvajanj je govornik apeliral na gospodarske in druge korporacije. naj svoje napore združijo z bansko upravo, da se napravi remedura. še preden pride do obetajoče se nam dekoncentracije in decentralizacije, ki mora itak odpraviti take neskladnosti. Iz ekspozeja ministra za kmetijstvo g. inž. Nikole Bešliča, ki ga je imel v sredo, posnemamo tele podrobnosti: G. minister je najprej na splošno opisal položaj našega kmetijstva v preteklem letu. Letina je bila povprečno dobra. Posamezni posevki v nekaterih krajih države so dali slabe donose, zato pa je bila v drugih krajih odlična. Prilike v živinoreji so bile lani razmeroma zadovoljive. Znatnejše nepriiike imamo samo z vnovčevanjem presežka pšenice. Pri pospeševanju kulture žitaric je bila posebna pozornost posvečena kvaliteti pšenice v donavsko-potiskem rejonu. Nadalje je v tem oziru tudi važna ustanovitev družbe za silose in g. minister je oficielno navedel načrte družbe. Zgradilo se bo 6 velikih izvoznih silosov s skupno tonažo 60.000 ton, 20 javnih zbiralnih skladišč s skupno kapaciteto 4,5.000 ton, 10 konzumnih javnih skladišč za prehrano pasivnih krajev, od tega nobeden v Sloveniji, s skupno kapaciteto 454.5000 ton, 1 prekladalni silos v Sisku s kapaciteto 5000 ton. Skupna kapaciteta bo znašala 155.500 ton. Poleg teh 37 žitnih javnih skladišč bo družba zgradila tudi še 8 sadnih skladiščnih hladilnic za sadje in povrtnine in druge kvaru pristopne proizvode. Taka skladišča bodo v Ljubljani in v Mariboru. Nadalje bo zgrajenih še 5 hladilnic poleg žitnih skladišč. Kultura industrijskih rastlin se v naši državi zelo hitro širi. samo kultura sončnic je narasla v enem letu od 9.654 na 23.000 ha. V dveh letih je površina kultivirana z bombažem, narasla od 1.800 na 5 500 ha in je leta 1937 domača bombažna industrija odkupila 168.000 kg domačega bombažnega viakna, lani pa že 260.000 kg. Kakovost bombažnih vlaken se je izboljšala, da se zelo dobro prede do št. 35 (angleške numeracije). Manj zadovoljivo je stanje kulture sladkorne pese. G. minister se zavzema za znižanje trošarin na sladkor. V zadnjih dveh letih je bilo z materialno pomočjo države zgrajenih 305 sušilnic sadja in 26 zadružnih kleti s skupno kapaciteto okoli 9C0 vagonov vina. G. minister je razvijal tudi nadaljnji program za pospeševanje kmetijstva. Pri pšenici bo treba poskrbeti za tijiiziranje pšenice po jx>ložajih bo-dočil silosov. Pri oljnatih plodovih namerava ministrstvo posvetiti največjo pozornost ozimnemu lanu. Uredba o domačem bombažu se mora iz-premeniti. da bi se kultura bombaža povečala saj na 20.000 ha Da bi se povečal izvoz konoplje v devizne države, se mora izboljšati sortiranje tega vlakna. Glede jabolk je treba pričeti s splošnim precepljanjem v vsej državi od slabših na boljše vrste. Kmalu bo izdelan tudi novi zakon o sadjarstvu. Zavzema se za pavšaliranje banovinskih trošarin na vino. Obširen je program za pospeševanje živinoreje, zlasti konjereje. Za izpopolnitev tipa našega noriškega konja, ki ima kot artilerijski konj velik pomen, bo osnovana konjarna na posestvu v Pragerskein. Število li-cenciranih bikov je premajhno. Nadalje je izdelan v kmetijskem ministrstvu zakon o čebelarstvu. Na mlekarskem polju bo ustanovljen I. državni mlekarski zavod v Škofji Loki (?), kateremu bo priključena tudi dveletna mlekarska šola. Ustanovljen bo centralni zavod za ribarstvo, nadalje bo uvedeno socialno zavarovanje ribičev. Pri veterinarstvu se pozna pomanjkanje osebja, kar bo treba odpraviti. Za pobijanje svinjske kuge je izdelan nov pravilnik. Glede kmetijske statistike bo sklicana sirsa anketa vseh zainteresiranih faktorjev in strokovnjakov. . Zavarovanje proti toči v donavski banovini kaže tele številke: leta i938 je bilo obvezno zavarovanih 2.254.909 ha, fakultativno 3.178 ha. Toča je padala v 53 dneh in oškodovala 10.270 gospodarstev v 817 občinah. Površina s priznano škodo nad 10% je znašala 17.389 ha. Nadalje pripravlja donavska banovina zavarovanje živine. Kmetijske zbornice poslujejo dobro, imajo se boriti le z denarnimi težavami, saj so vse zbornice lani prejele komaj 50% preračunane vsote doklad. V letu 1939 bo kmetijsko ministrstvo izdalo pravilnk o ugodnostih na železnicah za revizorje, pravilnik o zadružnem kmetijskem zavarovanju, uredbo o posebnih olajšavah zavarovalnim zadrugam. Tiskani bodo kmalu tudi obrazci za zadružne registre. Do konca leta 1938 je bila odobrena zaščita 653 zadrugam in 6 zvezam; proučuje pa se to še pri 150 zadrugah in 3 zvezah. V severnih krajih je bilo z agrarno reformo ekspropriranih 318.220 kat. oralov zemlje, likvidirano pa 110.559 kat. oralov. Delo na kolonizaciji v južni Srbiji je zelo napredovalo: definitivno je razmejičenih 406.650 ha. Razdeljeno je 236.007 ha zemlje. Agrarna sodišča so prisodila 38.071 družinam 211.194 ha zemlje. V računskem delu proračuna je novih 47 uradniških mest (23 agronomskih, 19 veterinarskih itd.). Največji del povečanja pa gre na materialne izdatke. Številni so novi krediti za pospeševanje kmetijstva: 1 milij. za izboljšanje kakovosti lanu in konoplje, 0.5 milij. din za iz-boPšanje bombažnih kultur, 0.5 milij. din za pospeševanje ovčarstva, pol milij. din za reorganizacijo svilarstva, pol milij. din za osnovanje novih gospodinjskih šol, 0.3 milij. din pa za boj proti metljavosti živine. Nadalje bodo ustanovljeni 4 novi zavodi: zavod za pregledovanje kmetijskega orodja, centralni zavod za ribarstvo, drž. živinorejska postaja v Glini in drž. ovčarska postaja v Gospiču. KINO MATICA tel. 21-24 Samo še danes si lahko ogledatd Mm lOBBBBHBBMHHn Ana Favetti Danes predstave ob 16., 19. in 21. uri po romanu Wa'ter v. Ilollander. V glav. vlogah Brigitta Horney, Mathias Wieman Naš izvoz lesa V minulem tednu beležimo dogodke na gospodarskem polju, kateri bodo odjeknili tudi v naši izvozni trgovini lesa. Pred vsem smo doživeli nov padec klirinške marke, ker je naša Narodna banka ustavila svojo intervencijo. Padec znaša okoli 60 par pri marki,, kar iznosi ca. 30 din pri m". Ni potrebno omeniti,; da je to znižanje tečaja težak udarec za našo( lesno izvozno trgovino. V teku so pogajanja zj. Nemčijo v pogledu tečaja klirinške marke. Nemčija, s katero imamo klirinški dogovor,, nam dolguie v tem dogovoru nad 300 milij. din,, in so se merodajni krogi v Nemčiji odločili, da hočejo ta saldo znižati. Zaradi tega se ne izdaja novih uvoznih dovoljenj in se tudi v mesecu februarju ni izdalo novih dovoljenj. Na intervencijo naših gospodarskih krogov eef je sedaj spremenilo poslovanje pri nemškem uradu za nadzorovanje deviz (Devisenuberwachungs-stelle). Dosedai je nemški uvoznik svoji prošnji za uvozno dovoljenje priložil kupno pogodbo. V bodoče bo pa la urad posameznim tvrdkam, ne glede na sklepa, izdal uvozna odn. devizna dovoljenja Kakor je to koristno, da se v bodoče ne bo delalo praznih sklepov in pogodb, pripelje novi postopek lahko do tega, da bo vsa lesna uvozna trgovina v Nemčiji monopoiizirana v rokah nekaj veletvrdk. Ob tej priliki bi opozorili na pobudo našega lesnega odseka Zveze trgovccv, da bi se uvedlo prisilno registriranje in vidiranjc tovornih listov pri tem uradu. Stremi se za tem, da se ugotovi potek izvozne kupčije in razdelitev izvoza. Važne spremembe v uvozni trgovini se pričakujejo tudi v Italiji. Snuje se uvozni sindikat lesne trgovine, tako da v bodoče ne bi več imeli odnošajev s pozameznimi uvoznimi tvrdkami, temveč samo s to uvozno organizacijo. Za našo izvozno trgovino pomeni ta uredba veliko spremembo. Trgovski odnošaji, katere lahko imenujemo že tradicionalne, z velikimi italijan- skimi uvoznimi hišami, sc bodo tako nehali. Take zveze predstavljajo veliko aktivno vrednost, ki bo sedaj najbrž izgubljena. Mi smo ugovarjali, vendar bržkone brezuspešno. Italija ima svoje načrtno gospodarstvo, katero zahteva svoje gotove ukrepe, ki 6e bodo tudi gotovo izpeljali. V Romuniji so v teku velike politične spremembe, katere bodo močno odjeknile v gospodarstvu, ojsobito v lesni industriji in trgovini, ki je v židovskih rokah. Vprašanja iz Madžarske postajajo številnejša. Zahtevajo se po večini smrekove deske, deloma rezane v fiksnih širinah, v boljši kvaliteti. Dolžina največ 5 m, ostalo 4 in 6 m. Cene z ozirom na visoke transportne stroške do državne meje in na zahtevano kvaliteto niso ugodne. Plačila pa dospejo v zelo kratkih rokih, ker je klirinški saldo z Madžarsko aktiven. Opozorili bi naše lesne producente, da se danes povsod zahteva Tezan mehak les v raznih dolžinah, od katerih tvori našo običajno dolžino 4 m samo gotov del. Priporočamo, da se hlodi razžagaio tudi na druge dolžine; 4.5, 5, 6 m. Najbolje pa je, da se spravi na žago kolikor možno dolge hlode, in se pri uporabi razrežejo na potrebne dolžine. Po splošnem pregledu stojimo pred dejstvom, da se bo naš izvoz v one države, katere so lani največ uvozile, občutno zmanjšal. Cene na prostih tržiščih so pa mnogo nižje, in se bomo morali tem prilagoditi. Zopet se povračamo na nujno potrebo, da se v naši banovini naš izvoz lesa organizira. Zavedajmo se stroge organizacije načrtnega gospodarstva pri naših dosedanjih največjih odjemalcih, kakor tudi težkoč na prostih tržiščih. Tu bi ne smela odločati več želja po samostojnem udei-stvovanju, temveč vsi interesenti bi se morali sedaj iskati da složno nastopijo v varstvo 6vojih življenjskih interesov. O. Ribarski sklad dravske banovine. Objavljen je pravilnik o banovinskem ribarskem skladu dravske banovine Dohodki tega sklada so naslednji: dohodki od ukoriščenja ali zakupa ban. ribarskih okrajev ali odsekov, od ribolovnih dovolilnic, ribarskih izkaznic in ribolovnic, od ban. umetnih ribnikov, razplojevališč in gojišč, od strokovne tehnične izdelave proiektov in načrtov za ribarstvo, denarne kazni in izkupiček za zaplenjene ribe in ribarsko orodje, zapadle varščine, imovina obstoječega ribarskega sklada, ribarski prispevki po zakonu o sladkovodnem ribarstvu. Gotovina tega sklada se more porabljati v namene po zakonu o sladkovodnem ribarstvu, za postavitev postaj ali zavodov za proučevanje ribarstva, za organizacijo nadzorstva nad izvrševanjem ribolova, za nabavo materiala in inventarja, potrebnega za opravljale ribarske službe, za nakup strokovnih knjig, za osebne izdatke za plačevanje začasnega osebia za delo pri ribarstvu. 10% dohodkov banovinskega sklada se mora vsako leto poslati Drž. hipotekami banki v korist sklada za pospeševanj ribarstva pri kmetijskem ministrstvu. Iz gotovine tega sklada se plačujejo tudi anuitete za event posojila iz državnega sklada Pri V. žrebanju obligacij 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske v nominalni vrednosti 20,000.000 din so bile 15. februarja t. 1. izžrebane naslednje obligacije^ Po din 10.000, serija A štev.; 39, 40, 132, 143, 163, 180, 269, 286, 335, 361, 364, 396, 403, 414, 495, 496, 497, 527, 574, 589, 614, 647, 802, 821, 833, 902, 1024, 1095, 1120, 1153, 1183, 1188, 1234, 1247, 1325. Po din 5000, serija B štev.: 8 14, 55, 128, 208, 301, 302, 398, 621, 663. Po din 1000, serija C štev.: 8, 11, 76, 117, 124, 127, 130, 182, 343, 361, 388, 474, 554, 575, 649, 736, 739, 741, 794, 801, 966. 1081, 1121, 1121, 1145, 1153, 1305, 1324, 1395, 1467, 1528, 1569, 1584, 1593, 1594, 1655, 1671, 1678, 1686, 1689 1765, 1783, 1789, 1809, 1862, 1901, 1916, 1977. — Izžrebane obligacije so izplačljive dne 16. avgusta 1939 pri mestni blagajni v Ljubljani. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ke-mauerja Huberta, trgovca z modnim blagom v Mariboru, Ulica 10 oktobra št. 5. Narok za sklepanje poravnave 3. aprila, oglasiti se je do 27. marca 1939. Ustavljeno poravnalno postopanje: Nantel Karol, slaščičar v Celiu, Glavni trg. Ranka Zlatibor. Belgrad. Glavnica 5.0. čisti dobiček 0.74 (0.7) milij. din, dividenda 10 (10)%. redbe. Tvorniea papirja Milan Vapa d. d., Belgrad. Računski zaključek za leto 1938 izkazuje pri glavnici 31 milij. din in upnikih 13.05 milij. in bruto-donosu 19.16 milij. čistega dobička zaleto "938 1.7 milij. din. Borze 22. februar. Svetovne efektne borze Pariz: Položaj zelo miren, tečaji so se utrdili blizu včcrajšnjili višin. London: Tendenca zelo nepravilna, razvoj težak. Amsterdam: Nekoliko neodločnosti. Ncwyork: Vse borzo zaprte zaradi narodnega praznika. Denar Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80 V zasebnem kliringu je ostal angleški funt nespremenjen na 236.10—239.90. Tudi nemški čeki so ostali nespremenjeni na 13.70—13.90. Grški boni so beležili v Zagrebu 35.50 bi., v Belgradu 34.90—35.60. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,150.182, v Belgradu 3,832 000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 1.768.000 din. Ljubljana — tečaji s primom: Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2334.00—2372.00 Berlin 100 mark............1755.62-1773.38 Bruselj 100 bel..............734.50— 746.50 Curih 100 frankov............995.00—1005,00 London 1 funt..............204.50— 207.70 Newyork 100 dolarjev .... 4344.87—4404.87 Pariz 100 frankov......115.30—117.60 Praga 100 kron...... . 150.00— 151.50 Trst 100 lir.........229.75— 232.85 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.035, London 20.585, Newyork 439.25, Bruselj 74, Milan 23.11, Amsterdam 234.90, Berlin 176 30, Stockholm 106.05, Oslo 103.525, Kopenhagen 91.90, Praga 15.075, Varšava 83.12, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.37, Helsingfors 9.08, Buenos Aires 101.125. Vrednostni papr " Vojna škoda: v Ljubljani 472 —474 v Zagrebu 471 —474 v Belgradu 474.75—475 ★ Ljubljana: Drž. papirji: 7% inv. pos. 100.25 do 101.25, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 472 do 474, begi. obv. 91—92, daiin. agrarji 90—91, 8% Bler. pos. 101—102, 7% Bler. pos. 95-96, 7% pos. DHB101-rl02, 7% stab. pos. 99-100. — Delnice: Narodna banka (7.800), Trboveljska 183—192. Zagreb: Drž. papirji: 7% inv. pos. 100.50 do 101.50 (101), agrarji 61 den., voj. škoda promptna 471—474, begi. obv. 90.50—91.25, dalm. agrarji 90 Ho 90.75, 4% sev. agr. 61—61.25 (61), 8% Bler. pos. len., 7% Bler. pos. 95—96.50, 7% pos. DHB 100 den, 7% stab. pos. 98.75—100 (99.50). — Delnice: Narodna banka 7.800 den., Priv. agrarna banka 226—230, Trboveljska 190 den., Gutmann 35—40, Tov. sladkorja Bečkerek 500 bi., Osj. sladkorna tov. 78—95, Osješka livarna 175 bi., Jadranska plovba 350 den. Belgrad: Drž. papirji: 7% inv. pos. 101 den., agrarji 61.20—61.50, vojna škoda promptna 474.75 do 475 (475, 474.75), begi. obv. 90.75-91 (91), dalm. agrarji 90.50—90.75 (90.50), 4% sev. agrarji 60.90—61 (61), 8% Bler. pos. 100 den., 7% Bler. pos. 94.25—95. — Delnice: Narodna banka 7.870 do 7.950, Priv. agr. banka drobni komadi 230 do 231 (230). Žitni trg Novi Sad: Vse nespremenjeno. Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Živinski sejmi Živinski sejem v Sevnici, okraj Brežice, dne 14. februarja. Voli 4—5 din, krave 3—3.50 din, junci in junice 4—5 din, ovce 2.50—3 din, nere-jeni prašiči 6—7 din za 1 kg žive teže. Pujski za rejo 250—350 din za par. Cene živine in kmetijskih pridelkov na sejmu v Kranju dne 20 februarja. Dogon: 55 volov, 85 krav, 4 teleta. 1 junc, 6 bikov. 45 svinj in 52 prašičev. Prodanih je bilo 41 volov, 18 krav, 4 teleta, 1 junc. 6 bikov, 31 svinj in 28 prašičev; Cene so bile naslednje: voli I. vrste 5.75. II. vrste 5.50, III, vrste 5 d!n, telice I. vrste 5 75. II. vrste 5.50. III. 5 din, krave I. vrste 5.25, II. 4.75. III. 4.25 din, teleta I. vrste 8, II. 6 din, prašiči špe-haVji 10—11 din, prašiči pišutarji 8.50—9.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 10—12. zadnji del 14, II. vrste prednji del 10, zadnji del 12, III vrste prednji del 8. zadnji del 10 din. svinjina 14—16, slanina suha 22—26 din, svinjska mast 19. čisti med 22— 24, naoprana volna 24—26, oprana volna 34— 36, goveje surove kože 11—13 telečje surove kože 14, svinjske kože 6 -8 din za kg — Pšenica 200 din. iemčem 200, rž 200. oves 210, koruza 150, fižol 300—400 din, krompir 100, lucerna 1900, seno 100, slama 75, jabolka 1. vrste 700. II. vrste 500, III. vrste 400, pšenična moka do 350, koruzna moka 250, ržeria moka 350, ajdova moka 350—600 in koruzni Zdrob 350 din za 100 kg. Živinski sejem na Vačah pri Litiji, dne 8. februarja: Krave za pleme 4.50, za meso 4, voli 4.25, teleta 5.50, telice za pleme 5, za meso 4.50, biki za pleme 6, za meso 3.50, ovce 3, svinje za pleme 7, za meso 8 din za kg žive teže. — Pšenica 175, rž 150, ječmen 150, sorščica 150, koruza 150 din za 100 kg. — Mleko 1.50 din za liter. Dobave. Ravn. drž železnic v Ljubljani sprejema do 25. februaria ponudbe za dobavo raznega sanitetnega materiala, do 18. marca sprejema prošnje ea zakup_ kolodvorske brivnice na postaj Maribor. Licitacija. Dne 27 februarja bo v pisarni referenta inženjerije pri Dravski divizijski oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo gumijevih in pancer cevi. Prodaja. Dn« 1. marca odn. 2. bo ob 9 dopoldne pri glavni carinarnici v Ljubljani javna prodaja i0 komadov železnih aparatov za dviganje tovorov z ročnim pogonom, Ob razstavi italijanske knjige v Ljubljani: Naš knjižni trg je še zelo neurejen! Ljubljana, 22. februarja. »Pri nas se zanimanje za lepo knjigo ni prav nič zmanjšalo U Te besede mi je ob priliki otvoritve razstave italijanske knjige v Ljubljani ponovil eden izmed zastopnikov našega knjigotrštva. Pri pogledu na številno bogastvo te kulturne razstave sosednega naroda v Ljubljani se moramo namreč tudi sami zavedati, da Sloverci vsako leto natisnemo in izdamo ogromno knjig in da po obsegu izdanega tiska spadamo med prve narode v Evropi Toda naš knjižni trg je še zelo neurejen in se razvija zelo nepravilno, če kje, tedaj si lahko iz položaja na tem trgu ustvarimo približno precej nazorno sliko o stanju naše književne proizvodnje sploh. Ena takih glavnih nepravilnosti je pač v tem, da je pri nas prevodna literatura vse preveč v ospredju. Še zmeraj je namreč res, da prevodi še največ nesejo tako prevajalcu kakor tudi založniku. Prevod romana prevajalcu, ki je pri nas na-«tdno upoštevan pisatelj še zdaleka ne da toliko dela kakor izvirno delo, »prinese« mu pa prav toliko ali. pa še več kot pa izvirno delo. Pri nas se izvirna dela tiskajo v 1000 do 1500 izvodih. Prvih tisoč izvodov se navadno proda v prvem letu, dočim ostane ostalih 500 izvodov v zalogi navadno po več let. Velika hiba pri nas je ravno v tem, da se čez naklado prvih tisoč izvodov ne moremo dokopati. Pri drugih narodih, posebno pa pri Francozih se lepa izvirna knjiga tiska navadno v osem do desettisoč izvodih. Cena tujim knjigam je prav zaradi tega tako nizka, ker se pri taki nakladi obnese tista kalkulacijska postavka, ki pravi, da se knjige tem bolj pocenijo, čim več se jih natisne čez prvi tisoč, ker se pri drugem tisoču cena tiska že zelo poceni. Ta usodni tisoč, čez katerega tudi nikamor ne moremo že nekaj let, pa tudi dokazuje še tole: da se za vse naše revije in naše knjige zanima približno isto število ljubiteljev lepe knjige, to se pravi, da približno isti ljudje kupujejo in naro-čujejo iste knjige. Ce bi razne založbe primerjale kartoteke svojih naročnikov, bi najbrž kaj hitro ugotovile upravičenost te domneve. Toda ta zanimivost ni lastna samo nam, ampak tožijo nad njo n. pr. tudi Francozi, ki so se pred kratkim razpisovali o tem v svojih revijah. Tuja knjiga pa je tudi zaradi tega tako poceni, ker je njena oprema mnogo bolj priprosta in skromna. Posebno v povojnih letih smo postali Za vezavo najbolj občutljivi in v tem oziru lahko pač rečemo, da smo pri opremi svojih knjig mi Slovenci pač najbolj razkošni. Naše knjigotrštvo je V teih oziru ravno v zadnjih letih ustvarilo zelo mnogo. Verjetnjj je, da smo v tem oziru dosegli višek ravno z luksuzno izdajo Grivčeve knjige »Slovenski knez Kocelj«, pa tudi druge založbe so v ta namen žrtvovale mnogo svojih sredstev. Ce bi lahko merili spoštovanje in svoje zanimanje za lepo knjigo po zunanji opremi naših književnih izdaj, tedaj lahko rečemo, da smo v tem prekosili tudi zelo visoko stoječe evropske kulturne narode. Za stopnjo nižje pa zdrknemo takoj, če pomislimo na to, kdo se pri nas najbolj zanima za našo lepo snjigo. Splošno prevladuje prepričanje, da sta £ I S T E K Rože na pesnikov grob Cvetličarka Jančka je sedela za skromnim pultom v svoji mali, napol stekleni hišici in se poglabljala v neki zelo sentimentalni roman, ki je prav pred kratkim izšel v »Zabavni knjižnici«. Jančka je vse dni samotarila med rožami v svojem paviljončku. Med opojnimi vonjavami, ki so se širile iz velikih lončenih vrčev in napolnjevali tesni prostor, je ob branju sentimentalnih romanov postala šc sama do skrajnosti čustvena in otožna. Tudi danes so jo že ponovno oblile solze, tako je sočustvovala z junakinjo iz romana, ki jo je tepla neusmiljena U6oda. Na belo pleskani leseni steni je urno tikala drobna urica, ki je bila s številčnikom in nihalom vred visoka komaj dobro ped, tako da je bila bolj podobna prikupni igrački kakor zanesljivemu časo-meru. Kljub temu pa ji je ta nežna stvarca žc nekaj let prav natančno merila čas. Prav tedaj, ko je ta igračka na steni z nežnim glaskom odbila tri, je zabrnelo tudi v stolpu stolnice onkraj trga. To je Jančko predramilo iz za-topljenosti. Dvignila je glavo in odložila knjigo. Odprla je predalček in potegnila iz njega majhno ogledalo. Od neprestanega branja in ponovnega jokanja je imela oči vse zariplc. Nejevoljna je odložila ogledalce in se dvignila. V križu jo je tako zbodlo, da je na glas vzdihnila. Potem si je po-mencala pekoče oči in sc zastrmela 6kozi stekleno steno na trg, na katerega je tiščala tako gosta megla, da se ni videlo niti nekaj korakov predse. Jančka je sklenila roke in jih sprožila ob sebi, tako da so se zvili prsti navznoter in ii je počilo v vseh sklepih hkrati, uradnik in učitelj — najboljša odjemalca naše knjige Naravno je, da to opažajo naše knjigarne in založbe najbolj tedaj, ko se odkod s kako potezo znižajo prejemki javnim nameščencem in učiteljem. Tedaj prejemajo ta podjetja kar več dni zaporedoma celo vrsto odpovedi naročil. To dejstvo tudi opravičuje, zakaj je ravno pri knjigotrštvu največ obročnih naročil in obročnega odplačevanja. Dobro situirano meščanstvo je torej pri nas le slab odjemalec lepe knjige, to se pravi, da je pri nas v boljših domovih le malo prostorov ali sob, kjer bi bile knjižnice nekako svetišče v hiši, nekak tempelj našega narodnega duhovnega in kulturnega plemstva. Nosilec naše omike in naše narodne zavesti je torej še zmeraj človek nižjega stanu, ki si mora za to svojo ljubezen našemu duhovnemu bogastvu in zvestobo našemu narodnemu poslanstvu v okviru drugih narodov vsak dan odtrgovati pri drugih življenjskih potrebščinah. Ta ugotovitev je težka in nazorno priča, da je tudi v tem oziru med nami še velik prepad, jrrepad v zvestobi poslanstvu, ki ga kot narod moramo izpolnjevali, če se hočemo vzdržati na površini. Isto opažamo tudi pri zanimanju za knjige redkih izdaj ali pa za knjige, ki so izdane bolj priložnostno ali pa samo za omejen krog. Tudi pri tem lahko ugotovimo, da je pri nas zanimanje za bibliofilske izdaje in redkosti zelo neurejeno. Bibliofilske izdaje se kupujejo bolj kot dnevna zanimivost in se še dovolj hitro razpečavajo. To pa zopet potrjuje, da jih ljubitelji knjig kupujejo iz neke vneme, pri tem jih pa ne vodijo kaki širši vidiki, ki bi sloneli na kakšni posebni »bibliofilski strasti«, ki je pri drugih narodih narekovala nastanek tako bogatih in zanimivih zasebnih knjižnic, ki so nato prešle v javno last in ki pozneje služijo vsemu človeštvu. S tem v zvezi je poučer, primer Gladnikove bibliofilske izdaje Prešernovega »Krsta pri Savici«. Cena tej knjigi je bila din 450, dočim kroži še danes več izvodov prve Prešernove izdaje »Krsta pri Savici« po din 200 do 250. In vendar bi iz bibliofilskih in antikvitetnih razlogov ravno zanimanje za prvo originalno izdajo »Krsta pri Savici« moralo biti mnogo večje. Našteli smo nekaj zanimivosti, ki se nam zde značilne za neurejenost na našem knjižnem trgu. Vkljub temu pa smo dosegli v naši knjižni proizvodnji višek, ki prav nič ne zaostaja za našimi i sosednimi kulturnimi narodi. Več kot ponosni smo lahko na našo Mohorjevo družbo, ki je opravila ogromno delo in ki se zdaj s hitrimi koraki modernizira (njene prejmmembne iz.daje »Cvetja iz domačih logov« ne zaostajajo prav nič za moder-iilmi izdajami drugih narodov kakor Larousse in drugi). Prav tako smo lahko ponosni na našo za-* SCbno založništvo, ki je z velikimi žrtvami uravnalo svoj korak tako, da smo danes v isti vrsti z drugimi narodi. Toda to delo je bilo često preveč enostransko in kakor je bilo pri nas že v modi, tudi preveč strujarsko. Domača proizvodnja je često trpela zaradi tega, ker je več veljal vidik pripadnosti k eni struji kot pa vidik vrednosti in kulturne višine. Tako je kaka močna založba raje izdala »kako delo mladega znanstvenika«, ki svoje znanstvenosti še ni dokazal drugod kot na založbi-nem prospektu, samo zato, ker je bilo treba podčrtati tvornost enega tabora proti drugemu. »O Bog, kako je dolgočasno!« Res, ti pusti zimski dnevi so bili do skrajnosti dolgočasni. Dopoldne je še nekako prešlo. Gospodinje SO hodile na trg po živila in gredoč se jc marsikatera spotaknila v cvetličarni, da je kupila šopek za mizo. Popoldne pa v »Vesno« — tako se jc imenoval Jančkin paviljonček — zlepa ni zašla živa duša. Tako 6e je sanjava deklica često dolgočasila ali pa se gubila v bolestnih sanjah. Tudi danes je bilo videti, da ne bo nikogar več v prodajalno in Jančka bi se bila najrajši odpravila domov, da ne bi po nepotrebnem tratila luči in premoga, ki ga je srebrno barvani gašperček neizmerno požrl. Nenadoma pa se je znašel v prostorčku, kakor bi se utrgal iz megle, mlad gospod, ki mu človek na prvi pogled ne bi bil privoščil mnogo čez dvajset let, in ji voščil dober dan. »Klanjam se, gospod!« je pozdravila Jančka nepričakovanega gosta. »Želite, prosim?« Mladi gospodič — po vsem videzu je bil akademik — sc je obrnil proti pisanemu cvetju. Jančka jc stopila med rože in čakala, da bo izrazil svoja željo. Medtem pa je skrivaj ogledovala mladega kupca. Nič posebnega ni mogla najti na njegovem obrazu, a vendar se ji je zdel nekam znan in jo jc pritegnil takoj, ko je vstopil. Kar vleklo jo je, da bi se zapletla z njim v pogovor, vendar ni mogla najti prave besede in ni sc mogla spomnili, kje bi ga že srečala. »Prav gotovo bo cvetje za dekleta,« si jc mislila, a ni se upala na glas izraziti tega. Kljub temu pa je stopila k vazi živo rdečih nageljnov in svetovala: »Morda bi le-teh, gospod. Sveži so in brez 6krbi bodo vzdržali vsaj štirinajst dni. « »Nu, pa prosim tri in nekaj zelenja zraven,« le dejal in se nasmehnil. »Prosiml« Zbrala jc tri najlepše in pridala k vsakemu košato vcjico asparagusa. »Tako, da vas bo rajši imela!« mu je dejala in sc poredno namežiknila, a takoj je spoznala, da se ji je le preveč zareklo. Prer«i ji ie bilo tako žal neolikanoeti, da je zardela. Boljšim časom nasproti Prav veseliti se moramo tedaj, da smo dobili vrhovni znanstveni in kulturni zavod, ki bo naravno zavzel v vsem našem kulturnem udejstvo-vanju najvišjo stopnjo v hierarhiji, ki nam je žo tako dolgo manjkala in ki bo tako tudi v duhovnem oziru vrhunski zaključek našega stremljenja! Kakor si narod v političnem in gospodarskem oziru izoblikuje hierarhijo in njeno najvišjo ustanovo, tako smo si sedaj tudi s tem zavodom ustvarili logičen višek svojih duhovnih stremljenj. Po naziranju romanskih narodov imajo taki zavodi nalogo gojiti »les grandes humanites — velike člove-čanske ideje«, da z njimi nato narod zapluje v tekmo z ostalimi narodi kot popolnoma enakovreden člen človeške skupnosti. Dosedanje delo pa je bilo nekako lako kakor delo svetilnikov na razburkanem morju. Svetilniki so svetili, valovi vseh oceanov so se ob njih srečevali in kdor se je zazrl nad zrklo te brezdanjosti duhovnega snovanja, je bil vesel bogastva in raznolikosti v sebi in okoli sebe. Prav tako se bo po delu te naše najvišje znanstvene ustanove delo po naših knjižnih založbah in delavnicah moralo nadaljevati in to še po vidikih »avantgardizma« in »reakrionarstva«, ker je oboje nujno in zdravo za življenje naroda. Vse te srage, prepojene s potom strasti in zane-senjaštva v službi naroda, pa se bodo stekale v drug zavod, ki se že gradi in kjer bo naša osrednja slovenska knjižnica našla svoje mesto. Tiho, komaj slišno pa moramo želeti, da bi bili zakladi Iz Hamburga poročajo, da je angleški par-nik v hamburško pristanišče pripeljal posadko nemškega parnika »Wiborg«, ki jo je na odprtem morju vzel na svoj krov, ko je v rešilnem čolnu plula po morju in z znamenji z lučjo klicala na pomoč. Moštvo je v Hamburgu opisovalo nesrečo, ki je doletela njihov parnik. Parnik »Wiborg«, 578, ton, vpisan v register pristanišča Liibeck, zgrajen že leta 1891, last kapitana Zoekc iz Hamburga, je bil na poti iz Rotterdama v Gdingen. Vozil je velike tovore žita in banan in je srečno priplul v območje svetilnika na rtiču Borkum-Riff. Na par-niku jc bilo deset mož posadke. Ko jc parnik v navidez zadostni oddaljenosti plut mimo tega rtiča, je zašel na preplitvo morje in straža je nenadoma opazila, da se parnik nagiba. Poveljstvo je takoj oddalo povelje: »Vsi možje na krov, parnik se potaplja!« Moštvo je takoj v naglici pograbilo najnujne:še stvari in planilo na krov, kapitan pa je medtem dal ukaz, da se spusti v «^orje rešilni čoln. Reševanje se jc kljub precej 'nemirnemu morju in kljub temu, da je parnik zelo hitro tonil, posrečilo in so vsi člani posadke še pravočasno poskakali v rešilni čoln, imeli 60 celo še toliko časa, da so vzeli s seboj najnujnejše orodje in svoje dokumente. Značilno za povezanost živih bitij na morju pa je, da 6ta se rešila tudi ladijski pes in mačka, ki sta oba z moštvom prišla v čol in sc rešila. V čolnu je posadka takoj začela z električno lučjo oddajati morsejeve signale, s katerimi jc klicala na pomoč. Dva parnika sta v daljavi že odplula mimo, ne da bi mmmammmmmmmmmmmmmmtmmmmm KINO UNION BES Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16. in 19. uri sijajna francoska satira Prebrisane ženske I&veier ob 21. url poslovilna predstava mojstra telepatije SVENGALIJA Naiboljši program in zadnja prilika, da se vsak tahko prepriča o Svengali,jevih zmožnostih. — Vstopnice kupite v predprodaji! 12 m visokega moža iz 6nega in ledu so napravili slušatelji »Darth mourth Collcdgea« v Ameriki. te knjižnice še bolj bogati na rokopisih kot pa na knjigah! Ljubezen do rokopisov pa je že višja stopnja ljubezni do lepe knjige in kadar bo ta postala zavestna, bo naš knjižni trg že zelo urejen. opazila samotni čoln na morju. Šele ko jc posadka spustila nekaj raket, je tretji parnik, angleški »City of Bremen«, izpremenil svojo smer in začel pluti proti njim. Ta jc bil namenjen iz Dublina v Hamburg in je sprejel vse moštvo na svoj krov in ga srečno pripeljal v Hamburg. Parnik »Wiborg« se je zelo hitro potopil in leži na dnu na mestu, ki je za plovbo zelo nevarno. Samo vrh jambora in konec dimnika kažeta mesto nesreče. Niti kapitan niti moštvo ne vc pravega vzroka, zakaj 6e jc »Wiborg« potopil. Parnik je bil res že star 48 let, toda jc šele pred kratkim prišel iz ladjedelnice, kjer so ga pregledali in niso našli na njem nobene napake, zaradi katere ne bi bil več sposoben za plovbo. Domnevajo, da je zadel na plitvino, zaradi česar se je toliko nagnil, da jc voda začela vdirati v notranjost in ga ni bilo mogoče več rešiti. Nemška javnost izraža priznanje moštvv angleškega »City of Bremen«, ki je priskočile na pomoč in rešilo posadko, to tembolj, ker sta pred njim že dva parnika odplula mimo, ne da bi opazila znamenja, ki so klicala na pomoč. Pristanišče v Batumu v plamenih Odesa, 22. febr. Pristanišče v Batumu ob Črnem morju je zadela velika nesreča. Batum je glavno pristanišče za tovorjenje petroleja, ki se pridobiva v zaledju, zato je bilo pristanišče polno tankov in drugih naprav za shranjevanje velikih zalog petroleja in drugih zemeljskih olj. Predvčerajšnjim pa je eden izmed tankov, v katerem je bilo 3 milijone litrov petroleja, eksplodiral. Pritisk eksplozije je kupolo tanka pognal 100 m visoko v zrak, takoj nalo pa je izbruhnil velik ogenj, ki se je v hipu razširil na vse strani in zajel šest najbližjih tankov; kmalu je bilo vse pristanišče zavito v ognjene plamene. Iznad pogorišča so se dvigali veliki oblaki dima, ki so bili vidni 120 km daleč po okolici. Ogenj je kmalu zajel tudi petrolejske vlake, katerih tanki so bili že napolnjeni, pa jih ni bilo mogoče odpeljati iz pristanišča, čeprav so vse pošiljke že stale na tračnicah. Prav lako so pogorela dfilala skladišča v pristanišču, uradna poslopja in stanovanjske hiše — ves pristaniški del mesta je bil v enem samem ognju. K gašenju je bilo poklicano vojaštvo, kateremu se je s pomočjo gasilcev posrečilo po šesturnem na-|K>rnem gašenju požar toliko omejiti, da se ni širil naprej |>o ostalem delu mesta. V požaru je, kolikor se je doslej moglo ugotoviti, izgubilo življenje 15 ljudi. Škode še ni bilo mogoče oceniti, je pa ogromna. »Gospodična, jaz nikomur ne nosim rož,« se je bolj opravičil, kakor pokazal užaljenost. Sama ni vedela, zakaj se ji tresejo roke od razburjenja. Kar ni mogla urediti cvetov tako, da bi lepo stali. Gospoidič jo je z nasmeškom na obrazu gledal in pravkar ji je mislil nekaj reči, a zmotilo ga je drobno dekletce, ki jc zasoplo odnekod priteklo. »Gospodična, prosim, to pismo sem prinesla od gospodične Bojane,« je dejala in šc v isti sapi spet odbežala v meglo in mraz. Mladega gospoda je ob tem imenu neprijetno zadelo in nehote se je ozrl za dekletcem. »Bojana? Kaj pa ta spet piše?« V želji, da bi zadržala gospoda še nekaj časa, je odložila nedokončani šopek in prebrala pismo. Draga Jančka, v meni spet kljujc 6ilna bolest. Tako se čutim zapuščeno, da mi srce nc da miru in moram na njegov grob Pa me je v temi strah na pokopališču. Prosim Te, bodi dobra in spremi me, če količkaj utegneš. Pripravi lepši šopek kakor navadno. — Pozdravlja Te Bojana, Gospod jc bežno ujel samo podpis in vedel je, da ga slutnja ni varala. Predobro je poznal to pisavo. Nehote mu jc vstal pred očmi slika: majhno in zavaljeno dekle, ki ie imela noge čudno zvite in 6o ji sošolci na gimnaziji vzdeli ime »čopasti pondirek«. Nekoč se je vanj zagledala. Potem ga je obsipala s pismi Odgovore si |e pisala •sama in jih prebirala sošolkam ter jim pripovedovala, da nori za njo. Mnogo ncumnc/sti jc učesnila na njegov račun. To ga je peklilo, kajti njene sošolke so se muzale, kadar so ga srečale na promenadi. Vendar ni ničesar ukrenil v svojo obrambo. Bil je prepričan, da jc dekle bolno. Včasi je pripovedovala neverjetne dogodivščine, ki naj bi jih doživela z njim. Vse pa so bile utvare, v katere je sama sveto verjela in jih imela do potankosti v spominu. »Ubožica,« je dejala Jančka, ko jc prebrala pismo. »Se je kaj hudega primerilo tej vaši gospo-i dični Bojani?« je postal radoveden, »O gospod, ko bi vi vedeli, koliko trpi to dekle! Veste, imela jc nekega pesnika, ki jo je imel grozno rad. Pavle Scdlak, morda vam je znana njegova zbirka »Pozna pomlad«. Kmalu potem, ko jc zbirka izšla, je zbolel in umrl. Bila je ob i njem v zadnjih trenutkih. Ko je umiral, ji je de-j jal: .Ničesar nimam, da bi ti zapustil. V§e moje jc ta zbirka. Hrani jo s spominom name, saj si mi bila vse v življenju.' Ob njegovi smrti sem jo j prvič spoznal. Prišla jc po rože za njegov grob I Od tedaj prihaja vsak dan in poslali sva prijatc-| ljici. Moja najboljša odjemalka je. Včasi jo spremim na njegov grob. Šc vedno je žalostna in zdi sc mi, da ga nikdar ne bo mogla pozabiti.« Jančka jc od sočutja vzdihnila kakor otrok, ki je prej dolgo jokal. »Čudna zgodba, skoraj neverjetna. Pa ste vi, gospodična, poznali tega Sedlaka?« jo je vprašal gospod, ki je ves čas z zanimanjem poslušal. Odkimala je. »Ali mi dovojite, gospodična, da se Vam predstavim?« Prožila mu jc roko. »Pavle Sedlak!« »Gospod!« Kakor bi jo pičila kača, je zmak-nila roko in silna groza se ji je utrnila v očeh. Njun krik je bil presunljiv. Gospod sc ie še dalje smehljal. »Nc bojte se, gospodična. Nisem od mrtvih vstal. Hvala Bogu, nisem še umrl. Bojana pa še mi smili!« Nc da bi še kaj govoril je položil na pult denar, vzel razvezani šopek in odšel. Jančka, ki se je še vsa tresla od strahu, jc gledala za njim in tedaj sc ji je posvetilo: njegovo sliko (kupila jo je bila pri fotografu) jc Bojana nosila s seboj . . . Čez kakšna dva meseca po tem dogodku jc Sedlaka srečal njegov prijatelj, primarij v umo-bolnišnici. Povedal mu jc, da so tja pripeljali neko Bojano, ki neprestano naroča rože za njegov grob. Dejal jc, da nc verjame, da bi dekle dolgo ostalo Ipri življenju. »Ubožica,« je dejal Pavle in mu jc Silo resnično hudo. 2ane. Nemški parnik ,Wifborg' se je potopil uarcnfr prati se pravi: perilo zaupati S c h i c lito ve m u ter-pentinovem milu, ki se močno peni. Blaga pena Schiclitovega terpentino vega mila prodre globoko v tkanino in prizanesljivo odstrani vso nesnago. SCHICHT0V0 TERPENTIN°voMILO pere bleščeče belo! novice Koledar Četrtek, 23. februarja: Peter Dam., cerkveni učenik; Romana, dev. Petek, 24. februarja: Matija (Bogdan), ap.; Sergij, m. Novi grobovi •f Na Selu pri Bledu je umrla v visoki starosti 89 let gospa Marija Sto jan, leta »Sloven-čevega« urednika g. Franceta Terseglava. Bila je (»obožna, srčno dobra in žilava kmetska žena, po-sestnica in mali, ki je s trdim delom s svojim pred štirimi leti umrlim možem vzgojila in preskrbela štiri olroke. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! f Tone Brcho V mariborski bolnišnici je v torek umrl po daljši mučni bolezni učitelj in slovenski skladatelj Tone Brrko. Z njim lega v grob mlad talent, ki je mnogo obetal in že do sedaj mnogo dal. Pokojnik je bil rojen pred 27. leti v Oseku na Krasu. Dovršil je 7 gimnazijskih razredov v (iorici, učiteljišče je pa končal v Zadru. Takoj se je pričel vneto ndejstvovati v goriških prosvetnih društvih, zlasli kot pevski vodja in organist. Ko ni dobil zaposlitve, se je lela 1936 podal v Jugoslavijo in prevzel mesto organista v Slovenskih Konjicah. Tu se jo vrgel na prosvetno delo in vodil cerkveni mešani in posvetni pevski zbor in pa otroški zbor. Bil je dirigent konjiške godl.e na pihala in društvene gdbe na lok Pevce je dobro iz-vežbal, tako da je vsako lelo priredi! |k> dva uspela in obiskana koncerta. Lansko lelo je liil nastavljen za pevskega učitelja na novo ustanovljeni meščanski šoli. Preobilnega in prenapornega dela ni zmogel. Položilo ga je na bolniško |iosteljo, s katere ni več vstal. Brc,ko je bil nadarjen muzik. Neprestano je koniponiral. Skladbe so bile mnogovrstne: za kor. za mladino in za mešane zbore. Glasbeni vložki za Gregorinovo liožično igro »Kralj z neba« so se mu prav posrečili. Konjiški mladini je skompo-niral nekaj igric, k,i so jili olroci izvajali v veliko zadovoljstvo vseli. Cerkveni zbor je izvajal vse njegove cerkvene pesmi, ki so bile vse dobro povile. Na več pevskih koncertih so peli njegove skladbe. Dirigiral jih je sam. Vedno je žel uspehe. Bitnost njegovih del je mehkoba in občutenost, nagibal ee je k melodioznosti, dasi ne izrazilo. Stil mu je bil naroden. Sredi obsežnega dela ga je prehitela smrt in mu prekrižala izpeljavo njegovih glasbenih načrtov. Naj v miru počiva! Osebne novice — Za banovinskega vrtnarja na kmetijski šoli v Rakičanu pri Murski Soboti je bil imenovan Ivan Spore r, dosedaj vrtnar pri knezu Win-dischgrfitzu v Slov. Konjicah. — Proinoviran je bil dne 18. t. m. na zagrebški univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Alojzij Šef. Čestitamo! JCaj plavite? Slovenci govorimo o srbi, da smo narod in ila je Ljubljana prestolica iu središče slovenskega narodu. Toda ta naša Ljubljana je po so o jem zunanjem licu prano čudo božje. Naj priile domačin ali tujec o tn našo narodno presloliro z (■lakom, potem slo/ti najprvo na Masart/kovo cesto. Ako lioee n mesto, si lahko izbere Uesljeva, Tjjršeon ali Fiigncrjevo ulico ... To je Ljubljana, ki je v tem pogledu enaka raznim koloni jalnim mestom v Afriki, toda niti malo ne podobna kulturnemu središču evropskega samozavestnega naroda. I'prašamo: katere in koliko ulic je Zagreb posvetil slovenskim možem, ali llelgrad, Sofija ali tudi sama Vraga? Vsa ta mesta se tujcu na prvi hip predstavijo tudi po imenih snojili ulic in trgov kot prestolice svojega rodnega naroda. Samo naš melikonngi, v pasji pokorščini in večni odvisnosti vzgojeni Slo-uenec brez sleherne vere nase obupno išče okrog /a tujimi >V7.ori< in prosjači, kdo bi mu posodil ime 7.a poglavitne ulice njegovega glavnega mesta! Kje sn ostala imena n a š i h slovenskih mož in narodnih voditeljev? Kaj smo po-iincnonali po Kreku, Jegliču. Korošcu? Vač, Krekovo ime nosi nekaj, kar naj bi bilo -tr«'. z tO številkami, čigar bistvena označba pa je v središču postavljeno javno stranišče! Ali se res že ne l>o našel občinski snet. ki bi Ljubljani dal slovensko lice? Isto vetja seveda ludi za vsa naša podeželska mesta! Ali pa na-pišimo čez vso Slovenijo: hlapciI — Fotografski posnetki Gornje Savinjsko dolino. Tiijsko-prometna zveza »Putnik« v Mariboru dela tehnične prepriprave za izdajo kolektivnega propagandnega prospekta Gornje Savinjske doline. Posebno pozornost posveča Zveza predvsem prvovrstnemu slikovnemu materialu ter zbira po možnosti še neobjavljene, v propagandne svrlie učinkovite slike. V poštev pridejo motivi iz Gornje Savinjsko doline in iz Logarske doline, pred vsem Mozirje, Ljubno. Gornji Grad, Luče, Solčava, sama I-ogarska dolina, Robanov kot, Mozirske planine, Radulia, Savinjske Alpe v okviru Logarske doline, itd. Tujsko-prometna zveza »Putnik« „v Mariboru prosi fotografe in fotoamaterje, da ji v gornjo svrho stavijo na raz|>olago prvovrstne slike iz navedenih predelov. Obenem naj javijo cene za posamezne fotografije, oziroma pogoje za reprodukcijo. Slike naj se pošljejo čimprej na naslov Tujsko-promelne zveze »Putnik« v Mariboru, Trg svobode — Grad. — Zahvala. Ob priliki moje 80-letnice sem prejel^ od vseh st rani toliko čestitk, da mi je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zalo se tem polom vsem, ki so mi čestitali k moji 80-letnici, najiskrenejše zahvaljujem. Matija Vidmar. — Elektrika v Oplotnici. V nedeljo, dne 19. t. m. je v Oplotnici prvič zasvetila falska električna luč, po kateri so dolgo let hrepeneli. Poleg Oplotnice sta se priključili še dve vasi: Čadram in Malalio,rna. Za kraj, ki je precej industrijsko razvit, je ta pridobitev odličnega pomena. Slovesnost, ki se je pričela popoldne ob treh, so razglasili daljni okolici streli z možnarji. Na licu mesta je prvi spregovoril g. duh. svetnik Franc Hotlinjec, ki ima za to sploh največ zaslug. Na to je povzel besedo v imenu elektrarne Fala g. inž. T. Gre-gorič, ki je priporočal razmah industrije. Naj bi bila ta pridobitev občini Oplotnica v vsesplošna korist in prosperizacijo. — Na svetovno razstavo v Newyork s prvorazrednimi parniki »Ilapag« III. razred 8700 din, turistični razred 11.000 din. Informacije »Ilapag«, Ljubljana, Masarykova 12. — V »Službenem listu« kr. banske uprave dravske banovine od '22. t. m. je objavljen »Ukaz kraljevskih namestnikov o pričetku sej narodne skupščine in o pričetku sej senata«, dalje »Pravilnik o opravljanju natečajev za izdelavo osnutkov (idejnih skic) za javne zgradbe in o pravicah udeležencev (naleča.jni pravilnik)«, »Odločba o določanju osnove (količine) za pobiranje uvozni-škega prispevka za tekoča goriva , »Popravek v pravilniku o uporabljanju sredstev sklada za podpiranje zadružništva«, »Popravek v uredbi o spremembi zakona o opojnih drogah« in »Pravilnik o uporabljanju banovinskega ribarskega sklada dravske banovine«. — Prepovedan tisk. »Službene novine« št. 40 objavljajo, da je z odlokom ministrstva za notranje zadeve prepovedano uvažati v našo državo in razš. v njej časopis »Der sozialistische Kampf«, ki izhaja v Parizu v nemškem jeziku. — Državno pravdništvo v Zagrebu jo prepovedalo prodajati in širili šl, 2 mesečnika »Hrvatski privrednik«. — Brez težav deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev, niti pozi ran ja kroglic in ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. No poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. Rog. 23. 801/37. — Ponesrečenci z deželo. V Loški dolini na Notranjskem je konj brcnil v glavo 14-letnega po-seslnikovega sina Janeza Špeha iz Šmarate. Fant je dobil nevarno rano. — V tovarni »Jugobruna« v Kranju je tkalski stroj poškodoval desno roko 26-delavki Neži Jagodičevi iz Šenčurja. — Iz Cerknice so pripeljali včeraj v Ljubljano posestnika Aniona Škerla, ki se jo hudo ponesrečil. — Pri Sv. Vidu nad Cerknico pa so v gostilni na pustni torek neki fantje v pretepu ranili 33-letnega dninarja Andreja Rudolfa in ga nevarno poškodovali na glavi. — Pri zaprtju, motnjah « prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarce naravne »Frana-Inscl« erenčice. «3 € I tl^M f hV>>j M S"/' — fov * K.,: »Veste, gospodična, največje lepotice se navadno poroče z največjimi butci.« »Ali naj lo smatram za ženitno ponudbo7« cbižavi ffliiiiiiiiiiiigiiii^^ * Tihotapljenje opija skozi Zagreb v Ameriko. Pred meseci so razne policijske oblasti prišle na sled tolpi tihotapcev, ki so vtihotapljali opij v Ameriko. Ta tolpa je delala velike preglavice carinskim oblastem po vsej Evropi, pa tudi policijskim oblastem v Ameriki. Tudi v Jugoslaviji je imela tolpa svoje posredovalce. Ti so nakupili v južni Srbiji večje količine opija in ga spravili skozi Zagreb na Sušak. S Sušaka so ga pretihotapiti v Trst in tam skrivaj spravili na ladje, ki so bile namenjene v Združene ameriške države. Ko so ameriške oblasti odkrile tihotapstvo opija, je ameriško pravosodno ministrstvo poslalo policijskega nadzornika v Trst, ki je tam skupaj z italijanskimi policijskimi oblastmi vodil preiskavo. V zvezi s tem je bila naprošena tudi zagrebška policija, da zasliši oziroma aretira neke osebe. Na jx>dlagi preiskave zagrebške policije je bilo nekaj oseb aretiranih in zaplenjenega 21 kg opija, ki so ga tihotapci le dni nameravali spraviti v Ameriko. Preiskava se nadaljuje. * Pogumen šofer. Zagrebški šofer je te dni peljal s tovornim avtomobilom zaboje raznega blaga. Mimoidoči so opazili, da se iz teh zabojev kadi in so na to opozorili šoferja. Ta je takoj ustavil avtomobil in skočil iz njega. Ko je pregledoval zaboje, je že švignil plamen. Šofer je hitro skočil nazaj na avtomobil in ga peljal, ne zmeneč se za nevarnost, naravnost na dvorišče gasilske straže na Savski cesti. Tam je skočil z gorečega voza in prosil za pomoč. Gasilci so ogenj kmalu pogasili. Samo pogumni odločnosti šoferja se je zahvaliti, da ni zgorel avtomobil, ampak samo nekaj blaga v zabojih. Škode je okrog 6000 din. * šivanko požrla. 15 letna Ruža Geles v Osjeku si jo s šivanko čistila zobe, pri tein pa je šivanko požrla. Ruža je kmalu nato umrla. * SUZOR dovolil mestu Sušaku 12 milij. din posojila. Dolgo časa se je že vlekla zadeva glede posojila Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu mestu Sušaku, da bi moglo nadaljevati z gradnjo »Doma kralja Petra II.«, — SUZOR ni bil voljan dali posojila in to je bil ludi eden izmed vzrokov, da je vsa mestna uprava z županom Ružičem vred odstopila. Sedaj pa je SUZOR končno dovolil posojilo in dela pri Domu bodo takoj nadaljevali. * Drevo porušilo hišo. V vasi Koloniči, okraj Bosanski Petrovac, je delavec Vo.je Jojič posekal drevo v gozdu. Ker je v gozdu še precej snega, je deblo, ki ga je Jojit posekal, zdrfalo navzdol in priletelo v neko hišo, ki jo je porušilo. V hiši je bila 5-lelna domača hčerka, ki jo je deblo ubilo. * 8000 juter zemlje pod vodo. Vas Golubinci v mitroviškem okraju je spet v nevarnosti, da jo zadene katastrofa, kakršna ja je zadela pred letom dni. Preteklo leto je bila va6 poplavljena in je bilo pri tem porušenih 60 hiš, 250 pa zelo poškodovanih. Pod vodo pa ie bilo 3000 juter zemlje. Občina je dala preteklo leta izkopati 15 km kanala v svrho odvajanja vode, kajti še od lanskega leta stoji v kleteh mnogih hiš voda do 1 metra visoko. Težava je v tem, da leži vas Golubinci samo 40 metrov nad morsko gladina. * Ruski markiran galeb ujet, V Splitu 60 v bližini mestne klavnice predvčerajšnjim popoldne ujeli galeba, ki je imel na nogi pritrjen prstan z napisom »Moskva 35.069« * Povišanje plač splitskim ladjedelniškim delavcem. V Splitu je bil te dni dosežen končnove-ljaven sporazum med delavci in upravo splitske ladjedelnice. Zastopniki delavstva in uprave so padpisali novo kolektivno pogodbo, po kateri bodo delavcem zvišane plače za 120 do 200 din mesečno. Letna vsota tega povišanja znaša 1,600.000 din. Povišanje plače bo prišlo v korist 1067 delavcem. Razen povišanja plač vsebuje kolektivna pogodba tudi še nekaj drugih priboljškov za delavstvo. * Zapeljivca svoje žene ustrelil. Kmet Radoje Živkovič iz vasi Madjari je prežal v gozdu na kmeta Nedeljka Živkoviča in ga, ko je prišel mimo, s puško ustrelil. Nedeljko je pregovoril Radojevo mlado lepo ženo, da je zapustila svojega moža in se preselila k njemu. * Starec zmrznil. Na cesti Scnj-Krivi Put so nekaj kilometrov ven iz mesta našli zmrznjenega 66 letnega starca Antona Tomljanoviča. Pred tremi dnevi je divjal nad tamkajšnjo pokrajino hud snežni vihar, ki je starca presenetil na planem. Starec sc je s posledniimi močmi privlekel do nekega zida, kjer je mislil, da bo varen pred ledenim vetrom. Doma so ga zvečer zaman pričakovali. Ker se jim ie zdelo sumljiva, so ga šli naslednjega dne iskali in ga našli mrtvega ob zidu. * 20.000 din občinskega denarja je poneveril v občini Mangjelos v mitroviškem okraju občinski blagajnik Rajko Jovičič. Oblasti so o tem dobile ovadbo iz vrst prebivalstva. Jovičič pa se je še isti dan sam prijavil okrajnemu načelstvu. * Kongres vinogradnikov iz vse države bo od 10. do 12. marca v Vršcu. Priprave za ta kongre« od katerega si vinogradniški krogi mnogo obetajo, so že v glavnem zaključene Kongresa se bodo udeležili številni zastopniki ablasti, lako minister za kmetijstvo, šef idscka za vzgojo rastlin v kmetijskem ministrstvu, šef oddelka za sadjarstvo in drugi. Do zdaj so naznanile evojo udeležbo na kon- Ljubljana, 23. februarja Gledališče Drama: Četrtek, '23. febr.: Hlapci. Red Četrtek. — Petek, 24. febr. ob 15: Brezov gaj. Dijaška predstava. Cene od 14 din navzdol (zvečer gostuje Drama v Ptuju: llolly\vood). — Sobota, 25. febr.: Holly\vood. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 26. febr. ob 15: Pikica in Tonček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene, ob '20: Potovanje v Benetke. Izven. Znižane cene. Opera: Četrtek, 23. febr.: Evgenij On.jegin. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Petek, 24. febr.: zaprto. — Sobota, 25. febr.: Ero z onega sveta. Red B. — Nedelja, 26. febr. ob 15: Gejša. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol; ob 20: Jesenski manevri. Izven. Znižane cene. Radio Ljubljana Četrtek, 23. febr.: 12 Balalajke (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Operetni napevi (plošče) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac ura — 19.50 Deset minut zabave — 20 Ura slovenske glasbe (Radijski orkester) — 21 Prenos iz Rima. Verdi: Ernani, opera—v odmoru okrog 22 poročila. Drugi programi Četrtek, 23. februarja: Belgrad: 20. Nar. pesm — 20.30 Haydnove skladbe — 21.30 Ork. konc. — 22.15 Pevski konc. — Zagreb; 20 Belgrad — 21 Rim. — Praga; 19.25 Vojaška godba — 20.10 Ork. konc. — 20.40 Igra. — Sofija: 19.30 Ork. konc. — Varšava; 19 Zab gl. — 21 Solistični konc. — Budimpešta: 19.30 Arije — 20 30 Plošče — 20.50 Petje — 21 15 Klavir — 22 Ork. ko.nc. — 23.20 Jazz. — Trst-Milan: 17.15 Vok. konc. — 21. Nar. pesmi — 22 Pianino — 22.30 Operetna gl. — Rim-Bari; 21 Verdiieva opera »Ernani«. Dunaj: 18.20 Nar. pesmi — 20.10 Igra — 20 40 Brucknerjev godalni kvartet. — Berlin; 20.10 Vojaški večer — Konigsberg: 19 Valčki — 20.10 Simf. konc. — Vratislava: 19 Francoske koračnice — 20.10 Ork. konc. — Monakovo; 20.10 Opereta »Vojvodinjin tenor«. — Beromiinster: 19 40 Švicarske koračnice —20.15 Jodlerji — 20 30 Harmonikarji — 21.20 Jodlerji — 21.35 Ork konc. — Strasbourg: 19.30 Lahka gl. — 21.15 Komorni koncert. Prireditve in zabave »Rdeča kapica« vas vabi. da jo pride'e v nedeljo popoldne ob 5 poslušal v frančiškansko dvorano v Ljubljani. Napisala prof. s. Darina, uglazhil prof. Matija Tome, igrajo pa Velike Klare Te l>odo igrale tudi »Štefka dela maturo«, napisal prof. Terčelj. Služkinje! V nedeljo 26. februarja 1)0 uprizorila Poselska zveza ob 5 popoldne v Rokodelskem domu šaljivo igro »Nevesta iz Amerike«. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10 do 12 in eno uro pred prireditvijo. Čisti dobiček je namenjen za dobrodelne namene. Borovski koncertira. Ta ugotovitev mor- vzbuditi v vseh prijateljih klavirske igre največjo pozornost in zanimanje zji njegov koncert, ki bo v petek 24. t. m ob 20 v veliki Filharmonični dvorani, Borovskj je velik umetnik in eden najboljših sedanjih liiierprelov Bachovih in Beethovnovih del. kakor tudi del ostalih znamenitih skladateljev. Posebno pa moramo poudariti, da si je svetovni umetnik za spored jutrišnjega koncerta izbral tudi dvoje del mlajših zagrebških avtorjev Božidarja Kunca in Borisa Papandopula Ponovno opozarjamo na njegov koncert za katerega se dobe sedeži v knjigarni Glasbene Matice na Ko" grešnem trgu. Predavanja Krščansko žensko društvo vabi članice in so-mišljenice k predavanju gdč. Cilke Krekove, ki bo drevi ob 8 v Akademskem domu. Tema: Iz gospodinjstva. , V okviru predavanj Socialno ekonomskega instituta v Ljubljani predava drevi ob 20 v dvorani Zborniceza TOI, Beethovnova ulica 10-1. priv. doc. g. dr. Vladimir Murko o »Reformi zakona o neposrednih davkih«. Prijatelji instituta vabljeni. Sadjarsko društvo na Viču ima nocoj predavanje ob pol osmih zvečer v ljudski šoli Predaval bo g. univ. prof. dr. M. Rebek: Hranilne snovi v sadju in povrtnini. Ker je sedaj tako veliko zanimanje o čim izdatnejši, cenejši in zdravi prehrani, pričakujemo obilne udeležbe. Prosvetno društvo Moste - Ljubljana. V petek 24. t. m. ob 8 zvečer v »Domu« skioptično predavanje g. dr. Lenčka o blagopokojnem papežu Piju XI. Vsiopnina 1 in 2 din v kritje stroškov. Občni zbor Ekskurzijskcga fonda Akademskega kluba elektrotehnikov bo danes 23. febr. na tehniki v predavalnici clektroinstituta ob 4 popoldne. Sestanki Dekliški krožek Ljubljana - mesto Drevi ob 8 bo redni sestanek v Vzajemni zavarovalnici v sobi »Doma dijakinj«. Pridite prav vse. ker bo g. prof. Košir imel zelo zanimivo predavanje. Društvo Posavčanov iz brežiškega okraja priredi 4. marca zvečer ob 8 svoj prvi družabni večer v prostorih restavracije Majcen (kolodvor). Vslop samo proti vabilu, ki se dobi v trgovini M. Karničnik v nebotičniku. Vstopnine ni Posav-čani, pridite vsi I Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va 43. mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7. gresu vinogradniške organizacije iz Splita, Šibeni-ka, Vukovarja, Banata in drugih po,krajin donavske banovine. Udeležencem kongresa bo na razpolago poseben vlak. • Po 30 letih zakona umorila moža. V Novih Karlovcih v bližini Mitrovice se je pripetila nenavadna družinska drama. Kmetica Angelina Lazič je s sekiro ubila svojega 54 letnega moža Marka, ko je spal. Morilka se je naslednje jutro sama javila oblastem ter povedala, da se je umorjeni čedalje bolj vdajal pijančevanju in stalno grozil njej in sinu, da ju ba ubil Mnogokrat ju je tudi pretepal. To se je zgodilo tudi v kritični noči. Angelina in Marko sta bila poročena že 30 let Anekdota Prav zanimiv je bil odgovor, ki ga je dal škof Duchatel Francu I. Vladar je vprašal škofa: »Ali ste plemiškega rodu..,?« — -Veličanstvo,« je odgovoril škof, »Noe je imel na svaji barki tri sinove. Ne morem Vam natančno povedati, od katerega od teh treh sinov izhajam.« / Kupite takoj vstopnice za današnjo predstavo mojstra SVEIVGALIJA Najboljši program — začetek ob 21. nri KINO UNION, tel. 22-21 „Jutro" o »normalnih" volitvah Kramerjevo »Jutro« Se kar naprej peče in skeli, da jo je g. Kramer pri zadnjih volitvah dobil tako temeljito po glavi in po nosu, kakor Se noben politični fiihrer ni bil vržen tako osramočen iz politične arene. Še njegovemu organu »Jutru« se je tako zaletelo, da Sele po dveh mesecih počasi zopet lovi sapo in nam nekaj pripoveduje, da so pač zadnje normalne volitve bile 1927. Pozneje sta Zivkovič in Kramer s prijatelji napravila nov volivni zakon in »Jutro« je mnenja, da volitve po tem zakonu njegovega Šefa ne morejo biti normalne, ampak kvečjemu abnormalne. »Jutro« utegne imeti prav in naj le tudi krepko prime za uSesa svojega šefa Kramerja, ki je takemu abnormalnemu in reakcionarnemu zakonu kumoval. Kakšen je bil rezultat volitev 1931 in 1935, v resnici javnost ni nikdar izvedela. To je bilo gotovo abnormalno. Uradno izdani številki namreč ni nihče verjel, ker volitev na volišču ni mogel nihče kontrolirati. Opravili so jih »gospodje« kar med seboj. Poznamo Kramerjeve pristaše, ki so se po oštarijah hvalili, da so listi dan po 30'krat volili, in druge, ki so pravili, koliko tisoč glasov je bilo — samo v Ljubljani nad polovico — Živkoviče-vemu (Kramerju) in Jeftičevemu (Turku) kandidatu pripisanih. Tedaj je bila politična sezona, ko so volili mrliči s pokopališč politične mrtvake. Bito je sodnijsko dokazano, da so rezultati jenesarskih volitev bili ponarejeni. Zadnje decembrske volitve pa je vsak lahko kontroliral. JNS je imela in tako tudi Jutrovi zaupniki po vseh voliščih svoje ljudi, ki so beležili volivne rezultate. Nihče jih ni odstranjeval, jih preganjal in trgal zapisnike, kakor je to delala Kramerjeva JNS. Kramer in Orjunci so agitirali cele tedne svobodno proti dr. Korošcu. Da je bil Kramer po vseh volivnih pravilih volivnega zakona svoje lastne stranke ob najstrožjem nadzorstvu vseh svojih pristašev in splošnem odobravanju javnosti položen, ga »seveda boli, ni pa v tem nič abnormalnega, ampak čisto normalen rezultat vsega njegovega političnega delovanja. Predrzna nesramnost in cinizem, ki ga samo kak masonski šmok zmore, pa je, ako si »Jutro« drzne ponarejene JNSarske volivne rezultate primerjati z zadnjimi volitvami, v katerih je Slovenija in posebej Ljubljana plebiscitarno volila dr. Korošca. Stranka in njeni eksponenti, ki so pri volitvah tako sleparili, da si niti niso upali objaviti podrobnih rezultatov po krajih, ampak le kar su-marič.no tieke loterijske številke iz okrajev, store najbolje, če o volitvah kar moč molči, da se njih sramota čimprej pozabi. Dosloien predpust v Ljubljani Ljubljana, 22. februarja. Danes na pepelnično sredo moramo ugotoviti, kakor smo že včeraj zapisali, da je bil predpust v Ljubljani zelo živahen, hkrati pa tudi dostojen. Zdi se, kakor da eo se Ljubljančani že odvadili navad, ki eo bile nekoč običajne. Brez surovosti in brez velikih pretepov je minil letošnji predpust v Ljubljani. Na pustni torek zvečer je bilo marsikje sicer živahno, toda policija je aretirala samo štiri pijance, ki pa so počeli tudi take neumnosti, katerih še tako dobrohoten stražnik ni mogel prezreti. Sicer vemo, da so ljubljanski stražniki prav dobri ljudje in da so na pustni torek sem in tja malo zamižali, če ga je kakšna pustna šema preveč lomila, vendar pa je uradno mnenje uprave policije v Ljubljani takšno, da je bilo na pustni torek sicer veliko veselic in skoraj nič škandalov. V dnevih okoli pusta, to je pustno nedeljo in na pustni torek je bilo skoraj običajno, da so vlomilci izrabili to priliko in vlaniljali v stanovanja. Prav čudno ali skoraj presenetljivo pa je, da letos niti na pustno nedeljo, niti na večer pustnega torka ni bil prijavljen noben večji vlom. Končna bilanca letošnjega ljubljanskega predpusta pa je najbolj ugodna za državno blagajno, ki je kasirala veliko taks. in za mestno občino, ki je zaslužila na trošarini tudi lepe denarce. * 1 XIX. prosvetni večer, ki bo v potek 21. februarja ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela Uniona, bo zelo zanimiv in pester. V prvem delu se bomo seznanili z zgodovino ljubljanskih škofov. Predaval bo g. msgr. V. Steska ob spremljevanju diapozitov. Drugi del pa bo posvečen mladinskim dnevom v Ljubljani, kjer bodo nanovo zaživeli pred nami tisti nepozabni dnevi v vsej svoji življenjski sili in pestrosti. V prvem slovenskem zvočnem filmu bomo videli prihod vlaka, ki je pripeljal brale Čehoslovake v našo belo Ljubljano, pozdrav Nj. kr. Vis. kneza Pavla, nepregledno vrsto naše mladine v slavnostnem sprevodu, zgodovinski oddelek Prosvetne zveze, slišali bomo nepopisno navdušenje množice, pelje pesmi: Kraljevo znamenje in O sveti križ, ki ju poje množica na Stadionu mogočno in zbrano. Slišali bomo tudi navdušen in izbran govor predsednika ZFO g. dr. St. Žitka in videli zastopnike vlade in odlične zastopnike bratskih držav. — Ker je povpraševanje po vplopnicah za ta prvi slovenski zvočni film zelo veliko, vam vsekakor zelo priporočamo, da si iste nabavite čimprej. Predprodaja vstopnic je v Prosvetni zvezi Miklošičeva cesta 7. 1 Pavšek Albin - 60 letnik. V krogu svoje žene in svojih prijateljev obhaja danes 60 letnico rojstva priljubljeni in zlasti revežem znani upokojeni knjigovodja g. Pavšek Albin. Jubilant se je rodil v Ljubljani 23. februarja 1879. Nazadnje jo bil knjigovodja pri tvrdki »Isis« d. d. Ker je bil dalj časa bolan, je moral iti predčasno v pokoj. Jubilant se že dali časa udejstvuje kot agilni tajnik Šentpetrske Vincencijeve konference, • je tudi podnačelnik meščanske Marijine konffregacije za može pri sv. Jožefu, ie zvest pristaš JRZ in dolgoletni zvest naročnik Slovenca. Bogoljuba. Glasnika Srca Jezusovega in raznih drugih katoliških revij. Naj bi mu Bog clorlolil še mnogo let! Našemu zvestemu prijatelju k lepemu jubileju iskrene čestitke! 1 Predavanje za rezervne častnike. V nedeljo 26. februarja ob 10 dopoldne ho na dvorišču vojašnice 16. artilerijskega polka zanimivo poučno predavanje, na katero eo vabljeni rezervni častniki tukajšnje garnizije. S seboj naj prinesejo častniške legitimacije. Vhod pri glavnih vralih, Tyrševa cesta. 1 Kongregacija Marije Pom. za gospo pri sv. Jožefu se udeleži pogreba umrle sosestre gospe Dragice Zalaznik. Pogreb bo danes ob 2 iz.pred Jožefišča, Poljanska cesla 16. 1 Ribji trg. Včerajšnji ribji trg je bil srednje založen z ribami. Uvoženo je bilo do 200 kg raznih morskih rib. Ker divja na Jadranu burja, je bil ribolov na morju prav slab. Tuni podobna pala-mida, ki je bila pretekli teden po 16 din kg, je bila včeraj po 20 in celo 2-1 din kg. Drugo ribe, kakor lubnji in komarče, so bile |>o 40 din, ciplji 2-1, osliči 28, pasare 24 in sardelice po 14 do 16 din za kg Cene sladkovodnim ribam so bile v splošnem noizpremenjene. Po dolgem času so bile na trgu donavske postrvi (smuče) po 22, žive ščuke po 20, mrtve po 16, belice iu pečenke pa |>o 10 do 14 din kilogram. Iz Kresnic ob Savi je bilo pripeljanih nekaj lipanov po 32 din kg. I V počastitev pok. Valentina Urbančiča-Pod-grajskega je daroval g. Fran J orala, lastnik tvrdke »Venus« na Tyrševi cesti 9, 100 din za bedne v cukrarni. Za mestne reveže je pa poslala gospa Rezi Zalaznik, Gajeva ul. 6, 300 din. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikoma najlepšo zahvalo. 1 Na vremensko hišico v Zvezdi so se spravili na žalost še vedno neznani zlikovci in so kar trikrat zaporedoma pokvarili pero barografa. Vsakokrat je bilo preščipnjeno omrežje, ki varuje aparate, in z nekim ostrini predmetom odlomljeno pero dragega aparata. Poškodba je bila vedno napravljena na nedeljo ali praznik. Zadnjič jc pa spet nekdo ukradel magnet maksimalnega in minimalnega termometra. Brezsrčneženi, ki v Tivo-lju ščipljejo krenipel jčke krotkim pticam, ko jim sedajo na roko, so se torej pridružili še holestni pokvarjenci, ki si svoje bolne strasti tolažijo s poškodovanjem vremenske hišice. Ker je večina Ljubljančanov še zdrava, bo pač naša nepokvarjena javnost sama znala obvarovati vremensko hišico ter vsakogar, ki ga sumi takih nečednih in za vso Ljubljano sramotnih grehov, takoj izročila policiji. I Tkalnica orientalskih preprog »Mekka«, Su- botica, razstavlja od 25. februarja do 5. marca v dvorani pri »Šestici«, Tyrševa cesla 8. 1 Huda nesreča na ftmartinski cesti. Včeraj je popravljal na Šmartinski cesti v bližini Kolinske tovarne tramvajsko napeljavo 45 letni ključavničar Andrej Tome, stanujoč v Tovarniški ulici 34. Med delom pa ga je napadla najbrž hipna slabost, ali pa ga je udarila električna iskra, tako da je omahnil z lestve na tla ter omedlel. Dobil je hude poškodbe iia glavi. Prepeljan je bil v bolnišnico. Koliko vode ie Maribor porabil v letu 1933 Uprava mariborskega mestnega vodovoda je sestavila zanimivo poročilo o poslovanju vodovoda v pretečenem letu, ki priča, da je kljub visokim številkam potrošnje vode v mestu v primeri z drugimi mesti majhna, kar utemeljujejo z majhnim številom kopalnic, ki jih imajo ie nove hiše. Maribor je v preteklem letu porabil 1.704,000.000 litrov vode. Največ se je vode potrošilo v mesecu juliju, najmanj pa v mesecu februarju. Dnevna poraba vode je bila največja 1. julija, ko so Mariborčani porabili 6,934.000 litrov vode, najmanjša pa 17. aprila. Tega dne so Mariborčani potrošili le 2,847.000 litrov. Povprečna poraba vode v pretečenem letu je znašala 4.670.000 litrov, kar je, tako pravijo, v primeri z drugimi jugoslovanskimi mesti malo. Za pogon črpalk, ki dan za dnem iz vodnjakov črpajo vodo in zalagajo vodovodno omrežje, so po-rabiii 619.968 KW1I električnega toka. Vodovodno omrežje se je v preteklem letu podaljšalo za okoli 3 km, novih priključkov pa je bilo izvršenih 65. Zanimivo je, da se je v preteklem letu vodovodno ouifežje začelo širiti tudi v predele okoliških občin, k,i mejijo na mesto. Tako je n. pr. uprava vodovoda v pobrežki občini zgradila 586 ni in v Ko-šakih 1391 m novega vodovodnega omrežja. Mnogo dela je vodovodna uprava v preteklem letu imela s prelaganjem cevovodov, kar je bilo treba izvršiti zaradi regulacijskih in tlakovalnih del, zlasti na Glavnem trgu in na državnem mostu. Tukaj je bilo treba preložiti malone vse cevovode. Poleg tega so preko glavnega mostu preložili še nov napajalni vod za ievi breg mesta, ki so ga položili v poseben betonski kanal, da je v primeru kake napake lahko dostopen. Modernizacija celotnega obrata je močno napredovala. posebno ona vodarne in delavnice na Teznem. Za delavnico so naročili novo postajo za pregled in preizkušanje vodomerov, ki je ena najmodernejših v državi in je zgrajena po najnovejših tehničnih izkušnjah na tem polju. /. novo napravo bo prihranjenih mnogo stroškov, ker bi morala občina vse vodomere pošiljati na pregled v Belgrad, če sama ne bi take kontrolne postaje imela. Poleg te postaje je vodarna na Teznem dobila tudi novo napravo za merjenje črpane množine vode. Predsednik grške vlade v Jugoslaviji FreušeuniV grške vlade Me t as as (levo) jc na balkansko konferenco v Bultarelfo potoval preko Belgrada. Ob tej priliki je obiskal tudi našega novega zunanjega ministra dr. Markoviča, Na sliki |U vidimu S razfiovoru, Za novo proračunsko leto se pripravljajo veliki načrti za izboljšanje obrata, uprava Ik> ukrenila vse potrebno, da bo zasigurana dovoljtia množina vode tudi za primer suhega leta, izdelani |>a so tudi že načrti za razširjenje vodovodnega omrežja v okoliške občine, zlasti na Pobrežje, o čemer je naš list že poročfil. Na ta način bo mestni vodovod v doglednem času popolnoma moderniziran in bo mogel ustrezati vsem zahtevam modernega mesta po zdravi in zadostni vodi. — Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Joselova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Ogl reg S br. 30474/35. m Razstava osnutkov za mariborski spomenik je bila včeraj zvečer zaprta. Vzbujala je izredno zanimanje ter si -jo je ogledalo več tisoč ljudi, potem pa tudi večina mariborskih šol. V glavnem je bila sodba vseh obiskovalcev enotna — da je žirija dc.bro zadela pri svoji odločitvi. m Umrla je gospa Frančiška Kovačič, roj- Nar-din, mati znanega posestnika in gospodarskega strokovnjaka dr Stanka Kovačiča v Košakih. Bila je plemenita in blaga gospa, ki je uživala splošno spoštovanje. Pogreb bo v petek o,b pol 4 iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče. Naj ji sveti večna luč. Žalujočim naše globoko sožalje. m Smrt blage gospe. V Smetanovi ulici 64 je umrla gospa Marija Nekrep, roj. Stanzer, soproga znanega mariborskega stavbenika in hišnega posestnika g. Josioa Nekrepa. Pokojnica je dosegla starost 65 let. Bila je blaga žena in vzorna mati, velika dobrotnica revežev, spoštovali in cenili so jo vsi, ki so jo poznali. Po,kopali jo bodo jutri v petek 24, t. m. ob 16 na pobreškem pokopališču. Naj ji sveti večna luč, svojccm naše iskreno 60-žaljel m 25 letnico poroke obhajata te dni gospod Franc Dolenc, fotograf na Aleksandrovi cesti 35, in njegova žena gospa Anica. K lepemu jubileju iskteno čestitamo! m V Ljudski univerzi bo danes ob 20 to.lmačij dr. Andrija Štampar film o »življenju Ki Kitajskem«. Jutri v petek pa predava na osnovi skiop-tičnih slik in kratkega filma o novi Ameriki, katero je prepotoval 1. 1931 in 1938. m Kuharska razstava pri Orlu. Kakor vsako leto, je tudi letos priredil hotel Orel razstavo raznih kuharskih umetnij ter s tem pokazal visoko stopnjo svoje renomirane kuhinje. Razstava, ki je bila prirejena v terasni dvorani, je vzbujala upravičeno pozornost in občudovanje številnih obiskovalcev, zlasti pa mariborskih gospodinj. Bile pa so tudi razstavljene stvari, ki predstavljajo višek ga-stronomske in kuharske umetnosti. Omembe vredno je tudi to, da ie so,delovalo pri prirejanju razstave samo osobje, ki je stalno zaposleno v hotelski kuhinji, ne pa — kakor je to ponekod običaj — nalašč za razstavo naročeni strokovnjaki Leto« je pripravila podjetna lastnica hotela gospa /cmljičcva poleg kuhinjske razstave šc razstavo svojih vin, ki je prav tako vzbujala občudovanje vinskih strokovnjakov. Saj so bila razstavljena vina, ki so imela pri stiskanju od 20 do 34 stopinj sladkorja. Zvečer se je zaključila razstava s tradicionalno pojedino rib, ki je privabila v vse prostore hotela izredno številno občinstvo. m Igro »Prisegam« vprizori Stolna dekliška Marijina kongregacija v nedelio, dne 26. februarja v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 ob pol 5 popoldne. Vsem, ki so kupili vstopnice za predstavo dne 12. februarja, sporočamo, da veljajo za 26. februar. m Duhovna obnova vseh dekliških krožkov je v nedeljo, dne 26. februarja ob pol 8 v frančiškovi kapeli pri oo. Frančiškanih. V*e iskreno vabljene. m V soboto operna premiera. Premiera Smetanove opere »Prodana nevesta« je določena na soboto 25. t. m. V operi nastopijo v glavnih vlogah; lgličeva kot »prodana nevesta«, Anžlovar kot kmet Krušina, Manoševski kot Janko, Kecala pa poje Pavle Kovič, ki je v tej vlogi že pred leli uspešno nastopal. Opero je naštudiral kapelnik Lojze Herzog, režijo pa vodi Vladimir Skrbinšek. m Združenje mesarskih in klobasičarskih mojstrov v Mariboru opozarja vse svoje člane, da bo redna letna skupščina dne 26. februarja 1939 ob 13 v Gambrinovi dvorani v Mariboru. m 12 pižmovk je ujel s pastjo lastne iznajdbe. Pižmovka sc v naših krajih, zlasti ob Dravi zelo naglo širi. Zatiranje tega nevarnega glodalca je zelo težavno. Še najlažje ga ujameš v past. Posebno uspešno past za lov pižmovk je konstruiral nadpaznik g. Vcrbenjšek pri Sv. Miklavžu pri Mariboru. Posrečilo sc mu je, da je ujel v to past 12 pižmovk. Prodal jih je mariborskemu prepara-torju g. Valncrju. m Senzacija z odrezano žensko glavo. »Mari-borer Zeitung« je objavila veliko senzacijo, da «o našli na Pobrežju ob Dravi odrezano žensko glavo, kar je kazalo na velik zločin. Senzacija pa se je kaj kmalu razblinila, ker so strokovnjaki ugotovili, da to ni ženska glava, ampak glava navadnega psa, ki je priplavala od nekod po kanalu in jo je Drava vrgla na obrežje. m Velika tatvina. Včeraj zjulrai se ie pripeljal iz Gradca z vlakom celjski trgovec Ludvik Reich. Ker je moral čakati v Mariboru na zvezo proti Celju, se je ustavil v kolodvorski restavraciji. S seboj je imel velik ko,včeg, napolnjen z obleko in perilom, v vrednosti 5000 din. Ta kovčeg pa mu je iz restavracije ncopaženo izmaknil tat. Policija je že dopoldne izsledila tatu v osebi 26 letnega brezposelnega slikarskega pomočnika Mirka Kožuha. Gledališle m Četrtek, 23. februarja, ob 20: Na leden! plošči. Red A. — Petek, 24. februarja: zaprto. — Sobota, 25. februarja, ob 20: Prodana nevesta. Premiera. Red C. Celje c Katoliško prosvetno društvo priredi v ponedeljek, dne 27. februarja ob pol 9 zvečer v dvorani Ljudske posojilnice prosvetni večer v počastitev spomina največjega slovenskega pesnika Prešerna. O spomeniku ob 90 letnici njegove smrti bo govoril pisatelj F S. Finžgar. c Zveza fantovskih odsekov priredi na praznik sv. Jožefa dne 19. marca v Celju v veliki dvorani Ljudske posojilnice zvezine tekme. Tekme se bodo pričele že ob 9 dopoldne in se bodo zaključile s telovadno akademijo, ki jo priredi Zveza s sodelovanjem celjskega Fantovskega odseka I. Bo to ena edinstvenih prireditev naše organizacije v Celju in že sedaj opozarjamo občinstvo, da sc je bo v polnem številu udeležilo c V celjski bolnišnici je umrl Muškotevc Martin, preddelavec v Westnovi tovarni, doma iz Črcta pri Celiu Naj v miru počival c Pokojnega Kunstiča, 92 letnega učitelja v pokoju, iz Celja, so včeraj ob 4 popoldne ob veliki udeležbi občinstva položili k počitku na okoliškem pokopališču. Kakor se sliši, je pokojni Kunstič, ki je bil velik prijatelj narave, zapustil v svojem testamentu tudi vsoto za ureditev Rajterjevega hriba, na katerem smo ga videli skoraj vsak dan, ko je šel na sprehod. Naj v miru počiva. c Celjski šahovski klub priredi v petek 24. t. m. ob 8 zvečer svoj redni mesečni prvenstveni brzoturnir v klubskih prostorih kavarne Evrope. c Skakalne tekme, predvidene za 26. februar, se zaradi neugodnih snežnih razmer odpovedo. c Živinorejci bodo zborovali v nedeljo, 26. februarja v Vojniku pri Celju. Občni zbor se bo pričel takoj po 8. sv maši v prostorih kavarne Kaš. c Za sadno sušilnico na Frankolovem. Občina Voinik-okolica namerava v bližnji bodočnosti zgraditi na Frankolovem sadno sušilnico. Tako bi se splošnemu gibanju, ki se spet vrača k staremu načinu uporabe sadja, pridružili tudi ti kraji. Ne moremo dovolj pozdraviti te zamisli, ki ni velikega pomena samo iz narodno gospodarskega vidika, ampak tudi s stališča naro.dncga zdravja. Bolj bo v ponos in srečo teh krajev, čc dobe moderne sušilnice, kot pa, da imamo tod žganjarske kotle. Želimo, da bi prišlo čim prej do uresničenja te zamisli. Z lesom naložen tovorni avto zgorel Celje, 22. febr. Danes ob pol 5 zjutraj je na banovinski cesti med Topovljami in Sv. Rupertotn pri Braslovčah zgorel tovorni avto, last Martina (lasla iz Gornjega grada. Avtomobil je bil naložen z deskami (8 m3), ki bi jih moral prepeljati v Zagreb nekemu lesnemu trgovcu. Vzrok nesreče je bila napaka v motorju. Na nekem ovinku je na avtomobilu ugasnila luč, da je šofer zavozil za cesto, nakar se je voz nagnil. V tem trenutku pa je švignil iz motorja plamen, vnem se je namreč bencin. V par minutah je hil ves tovorni avtomobil v plamenu ter je zgorel z lesom vred, ostalo je le železje. _ Ptuj Zaznali smo, da se dela za združitev vodstva deške in dekliške okoliške ljudske šole v Ptuju. Ta korak pa je baje, kakor smo poučeni, izključno osebnega značaja in se iz pedagoških ozirov nikakor ne more zagovarjati. Prosimo vse mero-dajne činitelje, ki bodo pri tem odločali, da to akcijo ne vzamejo resno v nretres, temveč iiaj ostane vse pri starem. — Prizadeti si»rši. Prosvetno društvo Ptuj bo drevi ob 8 ptJto-stilo spomin blagopokojnega sv. očeta Pija XI. s predavanjem »Življenjski oris Pija XI.«. Na sporedu so še druge točke. Spominska proslava bo v društveni dvorani minorilskega samostana. (lanom Fantovskega odseka Ptuj! Redni tedenski sestanki so odslej vsako nedeljo dopoldne od 9 naprej v okoliški šoli A. M. Slomška. Truplo ponesrečenega železničarja Čopa Antona z Jesenic je bilo na ptujskem kolodvoru ob navzočnosti njegovih stanovskih tovarišev in drugega občinstva blagoslovljeno. Od pokojnika se je poslovilo več govornikov, železničarska godba pa jo zaigrala žalno koračnico. Truplo je bilo prepeljano v pokojnikov rojstni kraj Jesenice. Naj v miru počiva! Nesreča. 12 letna pastirica Rrunčič Marija iz Vitoroarcev, občina Sv. f.ovrenc v Slov. goricah, je na oledenelih tleh tako nesrečno padla, da si jo zlomila desno nogo, KULTURNI OBZORNIK Iz cerkvenega in kulturnega življenja v ČSR Pismo iz Olumuca Ob poslednji delitvi ČSR jo največ trpela olo-muška nadškofija. '289 far olomuške nadškofije se nahaja sedaj pod Nemčijo spadajočem sudetskem ozemlju. Od teh je 150 nemških far, 72 čeških, 44 nemškočeških ter 17 češkonemških far. Od dosedanjih 652 kuratskih beneficijev jih je na ozemlju CSR samo 363 še ostalo. Vzrok tako velike izgube čisto češkega ozemlja je svojevrstna nemška dia-spora, ki vdira globoko v češko ozemlje Šlezijo in severne Moravske, ler je pri odcepitvi potegnila toliko čisto čeških far s seboj. Brnska škofija je sicer tudi 104 fare izgubila, toda med njimi je bilo le 3 čisto čeških far ter 13 s češko večino; tako jo s 126.883 nemškimi katoličani odšlo iz škofije tudi 63.647 čeških katoličanov ter tudi 1819 Hrvatov, ki so naseljeni v južnomoravskih vaseh Frelichov, Dobre Tole in Novy Prerov. Olomuško bogoslovno semenišče so morali zaradi zadnjih dogodkov zapustiti tisti bogoslovci, katerih domovina se je zdaj pomaknila preko meje. Oni nadaljujejo svoje bogoslovne študije zdaj v Widnavi.Prazni prostori v olomuškem semenišču pa so zdaj prišli prav, ko se je reševalo vprašanjo, kam naj se preselijo ukrajinski grškokatoliški bogoslovci iz Užhoroda. Sedanji apostolski administrator Podkarpatske Ukrajine škof dr. Njaradi iz Jugoslavije, se je obrnil na olomuškega nadškofa dr. Prečana s prošnjo, če bi omogočil njegovim učencem končanje študij v olomuškem semenišču. Cirilo-Metodijska fakulteta v Olomucu je bila pripravljena sprejeti vse ukrajinske grškokatoliško bogoslovce, težje pa je vprašanje, kje jih nastaniti. Nadškof dr. Prečan jim je odprl svoje semenišče, kamor je bilo te dni sprejetih 30 ukrajinskih bogoslovcev. Kot predstojnik in spirilual jih spremlja prejšnji igunian O. S. B. M. oče Myron Kalynec iz Užhoroda. Stara kapela sv. Aleša se je spremenila v grškokatoliško kapelico, kjer opravljajo Ukrajinci svoje verske obrede, sicer pa tvorijo novi gojenci najtesnejšo družino s svojimi latinskimi tovariši. Dne 19. februarja so vsi praznovali rliem oricntalem', katerega se jn udeležil škof Njaradi, ki je tedaj prvikrat obiskal svoje gojence v novih prostorih. Ta dan, ki se imenuje oficielno dies pro Oriente Christiano , je priredila Cirilo-Metodijska bogoslovna fakulteta v Olomucu obenem z Aposto-latom sv. Cirila in Metoda dne 19. februarja kot nekak nadomestek za naznanjeni VIII. unionistični kongres na Velehradu. Glavne priprave za ta kongres, ki naj bi se vršil kot spomin na petstoletnico uninističnega koncila v Florenci, so bile gotove žn v 1. 1938. Toda žalostni septembrski časi so priprave za dalje časa preprečile. Pa tudi negotova bodočnost ni prijazna za nadaljevanje mednarodnih unionističnih kongresov na Velehradu. Zato je pripravljalni odbor, v katerem so I»i 1 i tudi zastopniki Jugoslavije: prelat dr. Grivec, pater dr. Tomaž Kurent, dr. .losip Mirt, prelat dr. Doč-kal iz Zagreba ter drugi, odpovedal kongres na Velehradu, oziroma ga le preložil na boljše čase, ter sklenil, da priredi manjše slavnosti po večjih moravskih mestih ter zlasti letošnja romanja ha Velehrad v spomin obletnice florentinskega koncila. Oloniuški dan za krščanski Orient je bil, kakor rečeno, 19. t. ni. Zjutraj je imel veliko ponti-fikalno mašo apostolski administrator Podkarpatske Ukrajine škof iz. Križevcev dr. Njaradi v bivši vseučiliški cerkvi Marijo Snežne ler mu je odpeval kor olomuških bogoslovcev obojega obreda. Z njim je prišel tudi njegov tajnik p. Hešelylo, znani misijonar in popularni ljudski pridigar Podkarpatske Ukrajine. Vzhodnemu obredu je prisostvovala množica vernikov ter predstavnikov oblasti. Popoldne je bilo veliko slavnostno zborovanje, ki se je začeio s staroslovansko cerkveno pesmijo ler je bilo na sporedu več predavanj za unionistične cilje; tako je predaval prof. dr. Matocha o ljubezni in skrbi pokojnega papeža za krščanski Vzhod. Lepo je govoril tudi škof dr. Njaradi, ki se je zahvalil olomuškemu nadškofu za gostoljubje v težkih dneh. Ker pa to unionistično praznovanje pade v tako imenovano jubilejno leto sv. Vladi-mirja, je imel o pomenu tega jubileja govor oloniuški kanonik msgr. .lemeika. Po kritični predstavi kristjaniziranja Rusije je predočil, kakšen odmev ima ta jubilej v ortodoksni, kakor tudi grškokatoliški Cerkvi, zlasti v lepem pastirskem pismu galicijskih škofov. Prof. dr. Cinek pa je obravnaval 500 letnico unionističnega kongresa v Florenci. Čeprav la koncil ni imel večjega uspeha, je vendar že on določil s tako natančnostjo in temeljitostjo ves kompleks unionističnega vprašanja, da more še danes veljati za dober vir reševanja. Ko je bila akademija končana, je prišla k meni neka ukrajinska gospa, ki se mi je zahvalila, da smo na akademiji toliko lepega vedeli povedati o njeni domovini. Gotovo lep dokaz, da bo ta unionistični dan v Olomucu imel lepo uspehe za krščanski Vzhod. Ker je pri vas zelo razširjeno unionistično gibanje ter Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, se mi je zdelo potrebno o tem zmanjšanem kongresu poročati nekoliko več, kakor pa bi v drugačnem primeru. V Bcncšovu pri Pragi obstoja od letošnjega leta novi Inslitulum Philosopliicum« češke jezuitske province. Ta zavod je ustanovil prejšnji profesor rimskega orientalskega instituta dr. Tlieo-pliil Spačil, ki je znan v bogoslovnih krogih po svojih strokovnih razpravah o primerjalni dogmatiki. Ta direktor, ki je zdaj tudi provincial češke jezuitske province, je znan v unionističnih krogih kot eden najboljših poznavalcev krščan. vzhoda. V Vclegradu so češki jezuiti zgradili posebno misijonsko šolo, posvečeno sv. Cirilu in Metodu, k' je veljala za privatno šolo. Zdaj pa je dobila vso pravice javnosti ter bodo lelos na tej gimnaziji prvi maturitelni izpiti. Ob tej priliki se spomnimo samo rahlo zgodovine čeških jezuitov, ki je zelo zanimiva. Prva jezuitska provinca iz 1. 1623—1773 je obsegala ves teritorij sedanje Češke, pa tudi Moravske in celo Šlezijo, ne samo tiste, ki je pripadala prej pod Češko, temveč tudi Prusko in Saško. Ta red je tedaj vzdrževal štiri univerze: v Pragi, Olomucu, Breslavi in Neissi. Od 1. 1556, ko je 1 >i 1 zgrajen prvi Collegiuni Cle-mentinum v Pragi, kjer je zdaj univerzitetna knjižnica, je nastalo v stari provinci Bohemii 26 kolegijev ter 28 rezidenc jezuitskega reda. Če je leta 1023 ves jezuitski red skupaj štel 243 članov, med njimi 115 duhovnikov, je v letu 1773, ko je bil razpuščen, narasel na 1125 članov. Toda že pred razpustom jo bila osnovana posebna šlezijska provinca. Po svetovni vojni pa je prišlo do nove ustanovitve češke jezuitske province, kateri je pripadalo 17 samostanov. V 1. 1920 je bilo 153 členov. I. 1938 pa 391. Nadalje se je ta red razvil že I. 1938, ko se je ustanovila posebna slovaška provinca s 156 členi. Po delitvi 26. novembra 1938 pa se je več samostanov ločilo od češke province ter bilo dodeljenih deloma avstrijski deloma vzhod no-nemški in tudi poljski provinci. Češka jezuitska provinca ima na začetku I. 1939 101 členov. Nova smer v sedanji kulturni politiki zelo vznemirja tako imenovano češkoslovaško cerkev, ki je nastala v revolucijski sferi prvih povojnih let, pa je za religiozno življenje naroda ostala zelo brez pomena. Ker pa sa avtonomni Slovaki zelo energično protestirali proti imenu češkoslovaška cerkev ter nočejo imeti ničesar skupnega s to cerkvijo. dočim liidi samo ostaHek češka cerkev ni ravno prikladen, se zdi obstoj to cerkve precej ogrožen. Voditelji hočejo njen obstoj na ta način rešiti, da profesorji husitske bogoslovne fakultete v Pragi prirejajo javne shode, kjer pod čisto religioznimi lemati obravnavajo povspm druge stvari ter poslavljajo celo trditev, da je obstoj češkega naroda neločljivo zvezan z usodo te cerkve. Med tem pa tn cerkev svoje postojanke, ki si jih je osvojila po vojski, podpirana po deističnih idejah predsednika Masaryka, vedno bolj izgublja. Samo en dokaz za to: Češkoslovaška cerkev je oh svojem začetku dobila razmeroma zelo veliko pristašev v okraju Littau pri Olomucu, kjer je agitiral odpadli duhovnik P. Zidek fiz Chudobina). V boju je prišlo celo tako daleč, da je na podlagi lažne izjave bil tamkajšnji katehet profesor P. lloratt zaprt. Zdaj pa stoji razmerje tako: odpadli P. Zidek se je vrnil nazaj v naročje Cerkve, zaprti profesor in katehet P. ilorak, zdaj monsignore, in tedaj osovražen, je poslal v istem kraju (Littau) župan, in sicer izvoljen soglasno tudi od pristašev češke narodne cerkve. Toliko v tem pismu o našik cerkvenih in versko-kiilturnih razmerah, o katerem, upam, da lio velik del vašega občinstva zanimal. Ivan Cliodil. Francija ima velike težave s španskimi begunci Komunisti kruto izrabljajo francosko gostoljubje Seigerschmied: Pojdite k Jožefu Znani nabožni pisalelj J. Seigcrschmied je napisal nova premišljevanja k svetemu Jožefu ter jih izdal pri Glasnikovi knjižnici kot 11. zvezek. Moiitvenik, ki naj pospešuje češčenje svetega Jožefa, varuha Marije Device, Rednika Jezusovega in zaščitnika deviškega življenja, vsebuje 31 kratkih premišljevanj ali poljudno pisanih beril o 6V. Jožefu, ki so prav primerna za duhovno branje zlasti še v mesecu marcu, ki jc posvečen sv. Jožefu. Sv. Cerkev zelo časti sv. Jožefa, ki jc bil ludi velik zavetnik bivše kronovine Kranjske. Posebno v litanijah k sv. Jožefu jc Cerkev modro nanizala vse, kar mn.re v nas vzbujati češčenje tega največjega svetnika. In prav na podlagi teh litanij so sestavljena premišljevanja. Tako ima knjižica značaj nekakih poljudnih »šmarnic« v čast sv. Jožeta ter tudi premišljevanjem slede kratki zgledi iz zgodovine in življenja. — Toda ta moiitvenik jc nekaj izrednega radi tega, ker je sestavljen na podlagi starih baročnih bakrorezov, ki ponazoruicjo ži\lje-nje sv. Jožefa. 51 lepih podob po starih bakrorezih krase To knjigo in resnično moramo reči, da je v teh podobah velika umetnost, ki šc danes vžiga, danes morda bolj kot kdajkoli prej, razen v času, ko so bili narejeni, vi. 1692. — Na koncu so pri-dejane litanije k sv. Jc,žcfu ter vzdihljaji, ki jih priporoča sv. Cerkev in nagraja z odpustki. Knjiga ima priročno obliko, obsega 192 strani ter stane 10 din, vezana 15 din, po pošti 2 din več. Založila jo je uprava Glasnika sv. Srca Jezusovega, Ljubljana, Zrinjskega 12 ter sc dobi tudi po vseh knjigarnah. Čcslilcem sv. Jožefa ta nabožno knjigo lepo priporočamo. * Umetnost, mesečnik za umetniško kulturo, 1, JU jt 5_6, je posvečena v prvi vrsti umetniškim dciom slovenskega slikaija Gojmira Antona Kosa, enega naših najboljših sodobnih slikarjev Umetnostni kritik dr. Rajko Ložar je napisal kratek uvod, v katerem je predstavil slikana širšemu občinstvu v tiskani knjigi. Nadalje piše Bohumil Mar-kalous esej o vprašanju: Kaj jc umetnost. Marijan Marolt prikazuje slike Fortunata Berganta, ki Jih je napravil v Liki (Križev pot, Skapulirska Mati Božja) ter je nam taka odprl pog.ev. v svojo delavnico monografije o tem našem, morda najizrazitejšem baročnem slikarju, katerega kolektivna razstava sc pripravlja v Ljubljani še letošnje leto. — Iva Brcščakova predstavlja primorskega slikarja Marusiga, ki jc bil naše krvi Peter Marušič, toda se popo.lnoma pretopil v italijansko kulturno sfero. Veliko slik je posvečenih italijanski moderni skupturi in slikarstvu, verjelno zaradi sedanje razstave v Jakopičevem paviljonu, ki jo označuje italijansko slovensko sodelo,vanje. Bogat jc reportažni del v reviji ter tudi pesniški, kjer sodelujejo Milan Jarc, A. Gradnik (s prevodi iz Michelangela), Slavko Savinšck in Matija Brdnik. Umetniška priloga pa predstavlja slovaški križ, delo ljudske umetnosti. * V založbi Radomira čukoviča v Belgradu je izšla knjiga Zemlja; znanega bolgarskega pripovednika Klina Pelina, ki je prav za božič proslavljal šliridesetletnico svojega pisateljevanja. V knjigi se nahajala dve daljši pisateljevi noveli (Zemlja, Gerakovi). Prevod in uvodno besedo o pisatelju je oskrbel znani srbski prevajalec iz bolgarščino Siniša Paunovič. Od obljubljenih devetih knjig zbranih spisov lani umrlega originalnega pesnika in pripovednika in dramatika Mnmčila Nastasijcviča je izšlo že šest knjig (lz tamnog vilajeln. Misli, Drame, llro-nika moje varvši. Pesmc, Muzičke drame), Iri pa izidejo v kratkem (Eseji, Prve priče, Prve pesnic). Dela izdaja odbor pokojnikovih prijateljev. Celotna izdaja broš. 150 din, vezana 250 din. Rade Drainac je izdal novo pesniško knjigo »Čovek peva na 45 straneh. Pod naslovom »Vitezi svobode- je belgrajski časnikar in književnik Milan šuntif izdal obsežno flelo (000 strani teksta, 150 strani slik), posvečeno spominu junakov iz svetovne vojne. Uvode sta napisala maršal D'Epere iu vojvoda Peter Bojovlč. Pri Kolinu je izšla Nušičcva »Retorika« v drugi izdaji. Književnik Aleksandar Vidakovič je organiziral novo založbo z imenom »Biblioteka dobitnika Nobelovo nagrado«, v kateri bodo izhajala v srbskem prevodu izključno delu Nobelovih nagrajencev. Kot prvi izidejo Pearl Bark (Dobra zemlja). Sigrid Undset (Venec), Rolland, Gals\vorlhy, Th. Mann (Buddenbrooks). Djordje Krstič, sicer po stroki pravnik, jn napisal pomembno razpravo o »Agrarni poliliki v Bosni in llcrccgoi ini«. Reka beguncev, ki jo rdeča vojska na svojem umiku podi pred seboj iz Španije proti Franciji, jo v južni Franciji napravila nevzdržen položaj. Od vsepovsod prihajajo pritožbe, da begunci povzročajo veliko škodo in da jih ni mogočo več preživljati. Celo občine, ki so v rokah komunističnih odborov, so se pritožile, da je temu stanju treba kako napraviti konec. Zupani najbolj prizadetih občin so se pred kratkim sestali v Perpignanu in s svojega zborovanja poslali vladi resolucijo, v kateri zahtevajo, da najbolj obleganim občinam priskoči na pomoč. Med drugimi župani zahtevajo, da se begunci razdele na vse okraje, da bi se tako bremena izravnala. Miličniki pa, ki so — nekateri še z orožjem — ušli obmejnim organom in se sedaj s pravo boljševiško vsiljivostjo klatijo po deželi in stra-liujejo prebivalstvo, naj se polove in zapro v taboriščih. To so zahtevali župani. Prefekt v Perpignanu je v zvezi s tem težkim vprašanjem odredil, da se morajo vse črede goveje živine, ovac in koz, ki so jih begunci prignali s seboj, poklati in porabiti za hrano beguncev. Vprežno živino, kakor konje, osle in mule, pa smejo kmetje polovjti in uporabljati pri svojem delu, da ne bo delala škode po polju. V razglasu prefekt tudi opozarja, da so oblasti med begunci zasledile 50 na tifusu obolelih in priporoča največjo pazljivost. Najbolj nadležne so tolpe organiziranih komunistov, ki smatrajo, da so prišli v »zavezniško deželo«, kjer smejo razvijati svoje razdiralno zlo. Zaradi njihovega surovega nastopa tudi ostale množice beguncev med prebivalstvom niso več priljubljene, dasi jih je med njimi na tisoče in tisoče, ki nimajo nobenega pojma o komunizmu, ampak jih je val te nesreče španskega naroda potegnil s seboj, da se morajo potikati po južni Franciji. Ti bi so radi vrnili v domovino, pa so v sklopu vseh begunskih krdel, med katerimi komunisti kruto zasledujejo vsakogar, ki bi pokazal kako željo, vrniti se v Francovo Španijo. Množice, med katerimi ni tega razdiralnega elementa, pa pridno zasedajo posebne vlake, ki vozijo v mednarodnem prehodu pri Hendaye in se vračajo v Španijo. Po dosedanjem pregledu se je po tej poti že 55.000 Spancev, večinoma iz Katalonije, vrnilo v domovino. Francosko časopisje z ogorčenjem pripoveduje o treh komunističnih miličnikih, ki so bili spre- jeti v katoliško bolnišnico v Chamountu, pa so se kmalu preobjedli gostoljubnega kruha in so zahtevali, da se križ odstrani iz bolniške sobe. Le s težavo so jih ukrotili, da niso vsega razbili, ker jim uprava bolnišnice ni dovolj hitro ugodila njihovi predrzni zahtevi. V Totilouseu so oblasti izsledile, da je iz Barcelone prišlo nekaj članov tamošnje anarhistične strokovne organizacije, ki so s pomočjo svojih pristašev v Franciji smeli prinesti s seboj malo tiskarno z arhivom svoje organizacije. V Toulouseu so tudi še naprej izdajali svoj anarhistični list in ga delili po begunskil taboriščih. »Action Francaise« pa poroča iz Marseillea, da so se pribegli komunisti hitro pomešali med ta-mošnji podzemeljski svet. Pretekli teden je kot žrtev teli težkih razmer padel neki gostilničar,^katerega sta zavratno umorila dva komunisa iz Španije, ki sta se hotela polastiti njegovih prihrankov. Zakopane: Smolej Franc v teku na 50 km« ŠPORT še nekaj zanimivosti iz svetovnega smučarskega prvenstva v Zakopanem Finci imajo letos odlično trenirano moštvo, ki zmaguje v tekih kar zaporedoma. Imena kot Kurikala, Jal-kanen, Pitkanen, Niemi, vzbujajo strah vsem ostalim. Danes se je splašil Kurikala, kateremu je zdravnik prejx>vedal startati še v teku na 50 kilometrov. Menda je z današnjim uspehom hotel dokazali, da je sposoben vsake borbe ali kaj. Tekel je v silnem tempu in na 13 km, kjer smo imeli našo kontrolno postajo, jo jc pasiral v najhitrejšem tempu in je od njega kar teklo. Tudi Smolej je pasiral la del v močnem lempu in je že tu kazalo, da bo njegov plasma ugoden. Kurikkala je doma visoko iz Finske. Je lovec na morske pse in na kite. Ima navado, da vsakemu morskemu psu izpije kri, ko mu s harpuno zada knock out. Bilo je v Chainoniexu. Kurikkala, že tri tedne odsoten od doma, je sedel predlanskim žalosten v hotelu s tovariši. Vprašali so ga, kaj mu je? Pa je povedal, da se mu je zahotelo krvi morskega psa!! S tem mu seveda niso mogli i>ostreči, pa je bil žalosten še naprej... Za danes je rekel, da je slabo(ll) tekel in, da je imel občutek, da bi vsaj 2 minuti še stisnil, pa da ni bil razpoložen. Je preproste narave, tudi misli precej počasi, zato pa toliko hitreje teče. Švedi so majhni in debeli fantje, tečejo pa tudi izredno borbeno. Ponovno so pokazali, da so teki še vedno njihova domena in, da bodo odločilno posegali v borbo za prva mesta. Startalo pa je vsega 9 Švedov, nekaj za kombinacijski nekaj za solo-tek. Norvežani nekdaj favoriti v tekih so lelos nazadovali. Najboljši od njih je Hofsbaken in Bergendahl, ki pa tečeta v kombinaciji. Nič več nimajo tekačev kot so bili Gretumsbraten in Hagen, ki sta bila nepremagljiva v klas, komb. Letos jih tolčejo že Italijani. Možno pa je, da presenetijo na 50 km. Italijani pa so so vrinili tesno med severnjake in kažejo velik napredek iz leta v leto. Demetz, bratje Com-pagnoni, Confortala in ostali so zelo izenačene moči, ki se vedno dobro plasirajo. Najboljši je Demetz, ki se je tudi najboljše od Italijanov plasi-ral — na 12. mesto v splošni konkurenci. Nemci so ogromno pridobili z novimi pokrajinami — Avstrijo in Sudeti. Z Avstrijo so pridobili skakače in alpske kombinatorce, v Sudetih pa so dobili tekače, Berauera in Lahra, ki pa za kombinacijo tudi odlično skačela. O tekačih Vojaki so tekli na 30 km v popolni bojni opremi! Med potjo so morali streljati v ležečem položaju na balončke s premerjeni 45 cm in sicer iz daljave 200 ni. Streljali so najboljše Romuni, ki so postrelili vse balončke, kolikor je bilo postavljenih. Zmagali so pa Nemci, četudi so bili pri streljanju šele na petem mestu. So pa seveda zato tem bolje tekli. Izvrsten naraščaj za skoke Izboren naraščaj za skoke imajo poleg Norvežanov tudi Nemci in Poljaki Mladi poljski ju-nior Kula ima celo lioljši stil kakor sam Maru-sarž. Imajo pa Poljaki še celo gardo mladih in prvovrstnih moči. Nemci pod vodstvom Bradla silijo tudi v tej zimskošportni panogi vedno bolj v ospredje To se je opazilo že pri treningih, pri katerih so Norvežani zelo štedili svoje moči, kakor da ne bi hoteli pokazali vseh svojih sposobnosti. Smučarski tek na 50 km je najtežja disciplina v vseh smučarskih tekmah in zato se zanj tekmovalci nadalje pripravljajo. Po številu zmag prednjačijo Finci, takoj za njimi so Švedi, dočim imajo nekaj manj zmag Norvežani. Ostali so bolj v ozadju, edino Italijani silijo med gornjo trojico. Severnjaki so zelo vztrajni, zato jim na 50 km ne more zaenkrat nihče blizu. Na kratkih progah se pa že občuti močna srednjeevropska konkurenca. Naš Smolej je pa med nami in ostalimi Srednjeevropejci razred zase na 50 km in zato se je kar prerinil med Severnjake. Norvežani so do sedaj stalno vodili v skokih; v zadnjih letih jih pa resno ogrožata dva Sred-njeevropejca: Nemec Bradi in Poljak Marusarž. No in zgodilo se je nekaj, česar ni nihče pričakoval, najmanj pa seveda Norvežani 6aini: Zmagal je nepričakovano Nemec Bradi pred 50.000 gledalci, katerih se je nabralo pri tej zaključni prireditvi letošnjega svetovnega prvenstva. Prejšnji svetovni prvak Eirger Ruud je potegnil pri prvem skoku na 72 m, dočim se je pognal Bradi na 80 m, kar mu je tudi prineslo zmago. V drugem skoku se je Birger Ruud silovito pognal na 81.5 m, kar pa ga ni moglo več rešiti. Zmagal je Bradi, četudi je drugič skočil 76.5 ni. Od naših je najlepše in najsigurneje skakal Palme, ki se je prvič pognal 62.5 m,' drugič pa na 64 m in obakrat sigurno obstal. Zadnji dan zvečer je bila razdelitev odlikovanj posameznim zmagovalcem in tekmovalci so začeli počasi odhajati na svoje domove. Naši so se razdelili na tri skupine. En del je odpotoval domov. Heini, Praček in Klančnik so odšli na češko državno prvenstvo v Strbske Plešo in Ta-transko Lomnico; Smolej, Klančnik A., Klančnik K., Bevc in Ženiva pa so odpotovali v Romunijo na tamkajšnje državno prvenstvo. Naša nogometna reprezentanca proti Nemčiji V nogometni tekmi državnih reprezentanc, ki jo odigrata v nedeljo Nemčija in Jugoslavija na berlinskem olimpijskem stadionu, bo nastopilo naše moštvo v naslednji dokončni postavi: Glaser— Hiigl, Dubac—Lechner, Stevovič, Kokotovič—Št-poš, Vujadinovič, Wolfl, Aca Petrovič in Perlič. Cross-country lahkoatletov Lnhkontlelska sokci.ia SK Ilirijo v LJubljani ho priredila 5. marca ob U dopoldne propagandni med-kltibski eromi-eountrjr. Start in cilj sla pri drsališču SK Ilirije. Tekmuje sc v Štirih razredih. Proga za soniorje mori 7 km. za mladince t km. za juniorje O 3 km, 7,n juniorje I! pa i km. — (•o bodo v določenem razredu vsaj Štirje tekmovalci, prejme diplomo prvi, čo pa jih bo najmanj osem, pa prva dva. — Prijave se sprejemajo osebno a.li pismeno na naslov: Lahko-ntle.tska sekcija SK Ilirije, Ljubljana, poštni predal 175, ustmeno pa na stnrtn vsaj pol nre pred pričetkoni. Prljavnlne ui. Tekmuje sc po pravilih JLAZ. ZFO II. akademija ZFO in ZDK V nedeljo, dne 5. marca priredi Zveza fantovskih odsekov s sodelovanjem Zveze dekliških krožkov svojo drugo akademijo, pri kateri sodelujejo člani, članice, mladci, mladenke in gojenke z raznimi prostimi, gimnastičnimi in orodnimi vajami. Akademija bo o,b 20 (8) zvečer v veliki dvorani hotela Union. Sodeluje tudi godba »Sloga«. Na spored akademije in posamezne točke se še povrnemo. Za danes samo povemo, da je program skrbna izbran in da bo toliko različnih točk na sporedu, da bo prav vsakdo videl stvari, ki mu bodo ugajale. Vstopnice od 3—30 din se dobe pri ZFO (v prostorih Prosvetne zveze) Miklošičeva 7/1. o4 ponedeljka 27. februarja dalje. Kako bo izvoljen novi papež Volitve papeža v zgodovini Volitev papežev se je v zgodovini vršila na več načinov. V prvih treh stoletjih krščanske Cerkve je bil rimski škof kakor vsak drug duhovnik, izvoljen od ljudstva. Pozneje so imeli so-odločujočo pravico pri papeških volitvah rimski cesarji in njihovi pravni nasledniki, kralji Vzhodnih Gotov. Pri neodločenih volitvah so oni odločali in razsojali. Po razpadu vzhodnega gotskega kraljestva je ta pravica prešla nn bizantinske cesarje. Rimska duhovščina, ljudstvo in visoko plemstvo so skupaj volili papeža, po posre- Volivni postopek dandanes Zbor kardinalov (conclave) ee prične s tem, da prisostvujejo kardinali v Paulinski kapeli sv. maši v čast Sv. Duhu. Po sv. maši je govor v latinskem jeziku o dolžnostih volivcev. Nato pristopijo kardinali k sv. obhajilu in prisežejo v Sikstinski kapeli volivno prisego, nakar 6e umaknejo v conclave, to se pravi v zaprte prostore. Žreb določi vsakemu kardinalu njegovo celico. Vsak kardinal sme vzeti v conclave dva spremljevalca, tajnika in služabnika. V vsaki celici je ena postelja, miza in več stolov. Prej je moral vsak kardinal prinesti s seboj tudi hrano (kruh, vino in vodo). Sedaj pa je v območju conclava več kuhinj, ki skrbe za prehrano nekaj sto oseb pod nadzorstvom ceremoniarija. Zvečer prvega volivnega dne se ob 7 oglasi zvon. Pri tretjem zvonjenju odstranijo ceremoni-ariji iz conclave vse osebe, ki nimajo temkaj kaj iskati a klicem: »Extra omnes«. Nato obide vse prostore kadinal camerlengo v spremstvu treh kardinalov, da se prepriča, da res ni nobenega nepoklicanega v conclave in da so vsa vrata pravilno od znotraj in zunaj zaprta. Prav tako morajo biti zaprta vsa okna s polknicami in znotraj zapečatena. V jutro drugega volivnega dne se prično prave volitve v Sikstinski kapeli. Najprvo jo slovesna sveta maša, ki ji prisostvujejo vsi kardinali, odeti v vijolična oblačila z belim koretljem. Kardinali izmolijo molitev v čast Sv. Duhu: Veni creator Spiritus. Takoj nato se pričnejo volitve. Med volitvami ima v Sikstinski kapeli vsak kardinal svoj sedež ob steni, nad katerim je nameščen baldahin. Kardinali zapuščajo drug. za drugim svoje prostore in stopajo k lesenemu oltarju, ki je postavljen pred stalni marmornati oltar. V dvignjeni desnici nosijo zganjen in zapečaten volivni listek. Na lesenem oltarju gori šest sveč. Kardinal pred njim poklekne in moli. Nato pa priseže, da pred Kristusom kot pričo voli po svojem najboljšem znanju in prepričanju. Nato položi 6voj listek na pateno in ga spusti v kelih. Nato^se prikloni pred križem in se vrne na svoj sedež. Ko so vsi glasovi oddani, se kelih pokrije in večkrat zaobrne, da se listki premešajo. Nato vzamejo iz njega vsak listek posebej, jih pošte-jejo in nato polože v drugi kelih, ki stoji na mizi sredi kapele. Pri tej mizi sedi tričlanska volivna komisija. Listki so tako zganjeni in zapečateni, da je lahko čitati ime volivnega kandidata, no pa volivca, liden izmed treh članov komisije glasno prebere ime slehernega kandidata, ki je na listku, tako da vsi kardinali lahko slede štetju glasov in postopek nadzirajo. Potem volivna komisija oznani volivni izid, ki ga posebej voljeni revizorji še enkrat preiščejo, če je v resnici pravilen. Ako volitev ni pokazala dvotretjinske večiue za enega kandidata, potem vse volivne listke drugega za drugim z bucikami pritrdijo na trak in jih sežgo v peči, primešajo pa zraven mokro slamo in seno. Množica, ki zunaj zasleduje volitve, zaradi črnega dima, ki se dviga nad vatikansko palačo, ve, da 60 volitve bile brezuspešno. Ako pa je dvotretjinska večina dosežena, potem se listki sežgo, ne da bi jim primešali seno in slamo, nakar se dviga tanek bol dim v znamenje, da je bila volitev uspešna. »Imamo papeža« Kakor hitro je volivna komisija ugotovila, da so bile volitve uspešne, napravijo kardinali izvoljencu svojevrsten poklon. Vsi baldahini padejo, le baldahin novo izvoljenega papeža ostane po-koncu. Dekan kardinaiskega zbora se obrne k izvoljenemu in ga vpraša, katero ime hoče prevzeti. To preimenovanje se godi v spomin na to, da je tudi ribič Simon, ko je bil poklican od Gospoda, dobil drugo ime, namreč Peter skala. Novi papež naznani torej svoje novo ime in na kratko utemelji izbiro. Nato ga oblečejo v papeška oblačila. Že prej imajo pripravljenih nekaj oblek različne velikosti. Ko je papež opremljen z vsemi znaki svojo časti, sprejme svečan poklon kardinalov. Zunaj pa oznani kardinal di-jakon iz zunanje srednje lože cerkve sv. Petra čakajoči množici: Habemus Papam Dominam Re-vercndissimum (tu sledi meščansko ime papeža), qui Noinen accepit( sledi novo ime). Kmalu nato se novo izvoljeni papež sam prikaže in z velikega balkona (loggia della benedizione) podeli prvi slovesni blagoslov mestu in vsemu svetu, to se pravi vsemu katoliškemu krščanstvu. Kmalo po izvolitvi je slovesno kronanje, ali še isti dan ali pa kmalu nato. Od dneva kronanja se šteje čas vladanja novega papeža, kateremu zakliče ceremoniar: »Sic transit gloria mundi« — tako preide slava sveta. Trikrat zapored zažgo pri teh besedah kosmič volne, ki je pritrjen na palico, in jo zažgo na sveči. BauauHnaBHBW Uboj v Javorju v Poljanski dolini • Kranj, 22. februarjem. Na pustni torek je bila v Javorju nad Poljansko dolino v gostilni Marijane Grošelj veselica, na kateri sta bila tudi li) letni Marko in 22 letni Tomaž Čadež doma iz Delnic pod Javorjem. Mlajši brat Marko je imel spor z 18 letnim Kumerjem Antonom doma iz Javorja, ki ga je na svečnico tudi oklofutal. Ker se je Marko bal maščevanja, ga je njegov starejši brat vedno spremljal, kadar je za nekoliko Časa odšel iz gostilno. Okrog četrte ure zjutraj sta so oba bratu Čadež napotila domov v Delnice. Ko je to Kuiner Anion opazil, si je pri hiši nabral nekoliko kratkih polen ter 6tekel za odhajajočima. Komaj dobrih 150 korakov od gostilne je dohitel oba Čadeža ter s polenom udaril Tomaža. Ta je seveda udarec vrnil in sicer z nožem ler z njim zabodel Kumra pod dpsno ključno kost. Kumer je šel po napadu par 100 korakov naprej, pa jo vsled velike izgube krvi obležal ob potu. Tu so ga našli fantje ter ga odnesli v župnišče, kjer ga je g. župnik mazili] s sv. poslednjih oljem. Kmalu nato je izdihnil. Oba brata so orožniki zaprli. Po naključju izsleden vlomilec Maribor, 22. februarja. Dne 14. februarja ob pol 6 zvečer je bilo vlomljeno v stanovanje znanega mariborskega trgovca Ivana Babiča na Trgu svobode. Vlomilec je odnesel iz stanovanja več oiblek, 30 parov perila in veliko drugih predmetov in razne zlatnine v vrednosti 15.000 din. Policija je bila skraja brez vsakega sledu, danes pa ji je zgolj slučaj pomagal do uspeha Dopoldne je prišla na policijo starejša ženska s Pobrcžja ter je prinesla s seboj dragocen prstan. Povedala ie, da je izročil ta prstan njeni hčerki neki starejši moški, ki ie hčerko zadnje čase neprestano zalezoval ter ii vsiljeval svojo ljubezen Materi pa je postala zadeva sumljiva in je šla policij.i vprašat za nasvet. Na postaji so po opisu spoznali prstan mariborskega trgovca Babiča, ki soi ga takoj poklicali in ta ie potrdil, da je prstan res njegov. Ženska ie povedala, da ie do-tični moški, ki je izročil prslan njeni hčerki, doma v Gorišnici pri Ptuju. Sedaj jc bila policija prepričana, da ni izvršil vlom nihče drugi kot znani vlomilec, 41 letni krojač Gašper Pepevnik ki je presedel že 16 let po raznih ječah ter jc bil šele lani septembra izpuščen iz triletnega zapora iz mariborske kaznilnice. Pcoevnik se zadržuje pri »voij ženi v Gorišnici pri Sv. Marieti na ptujskem poliu. Detektivi so se takoi odpeljali tja z avtomobilom ter zasačili tatu doma. Našli so razne vrednosti s kovčkom vred, ki so bile ukradene prt Babiču, in so vlomilca takoj aretirali. Del perila je razdelil že med sosede, nekai ga je podaril v Mariboru gospodinji, pri kateri je stanoval nekaj dni pred vlomom, del zlatnine pa je prodal zlatarju v Ptuju. Vse te predmete pa so detektivi našli, tako da bo dobil g. Babič vso ško.do povrnjeno. Sv. Križ pri Litiji V tukajšnji farni cerkvi se je pojoči! dne 20 t. m. g. Fakin Feliks, vinogradnik v Moravški gori, z gdč. Utenkar Alojzijo z Orešja. Bog daj obilo sreče in blagoslova! Na Vodicah je našel v nedeljo, dne 19. t. m. cerkovnik, ko je šel zvonit dan, neko stara ženico mrtvo. Komisija je ugotovila, da je bila to 69 letna vdova Doroteja Lenart, roj. Nadrah. doma iz vasi Preska, župnija Dole pri Litiji, Prejšnji dan je šla v Maravško goro po nekaj vina, pa je tako nesrečno padla, da si je prebila lobanjo in na mestu umrla. Prenesli so jo v mrtvašnico k Sv. Križu v Litiji, kjer je bila pokopana dne 21. t m. ob precejšnji udeležbi dobrih, sočutnih Kri-ščanov in sorodnikov. V naši fari V6e baleha za špansko boleznijo, vendar doslej smrtnih primerov še ni bilo. Nova repatica V državi Ohio v Ameriki je neki Leslie Pel-tier, ki se iz zasebne gorečnosti veliko peča ludi z zvezdoslovjem. okrog 11. februarja na. proste oči zasledil na nebu novo zvezdo repatico. Zvezdama v Kopenhagenu pa poroča, da je to repatico nekako istočasno videl tudi njen opazovalec prof. Kozik v Taškentu, torej na popolnoma drugem koncu zemlje. Prof Kozik je repatiro odkril celo deset ur prej, ker na tej zemeljski polovici noč prej nastopi. Nova repatica se bo zato mod zvezdo-slovi imenovala po njihovih pivih opnzovateljih »Kozik-Pelticrjova«. Kaže se kot »jedro iz gostega oblaka z bledim repom« — kakor ga opisujeta Kozik in Peltier. »Vi ste vendar dali v časopis, da ste našli denarnica z 200 dinarji — to sem izgubil jaz.« »Ali morete to dokazati?« »Oglejte si tu luknjo v mojem hlačnem žepu,« Sikstiiiska kapela, kjer bodo volili novega papeža dovanju eksarha v Raven! pa so Iskali odobrenja pri bizantinskem cesarju. Polagoma pa so si rimske plemiške družine priborile odločujoč vpliv na izvolitev papežev. To stanje je trajalo do leta 962, ko je bil Oton I. kronan s cesarsko krono. Že nekaj dni po svojem kronanju je Oton določil cesarske pravice pri papeški volitvi. Dvesto let pozneje (1179) pa je papež Aleksander III. na tretjem laterauskem koncilu prenesel pravico do volitve papežev na kardinale. V slučaju, da bi se kardinali ne mogli zediniti, naj bi bil izvoljen tisti, ki bi dobil nad dvotretjinsko večino. Papež Gregorij X. je leta '1274 na cerkvenem zboru v Lyonu vpeljal conclave, da bi preprečil pohujšanje dolgotrajnih vakanC. Kardinali naj bi do konca papeževe volitve skupaj stanovali v conclave in bili odrezani od vsega občevanja z zunanjim svetom, zato, da bi se čimprej zedinili. Določila o conclave sta izdala še papeža Pij VI. (1775—1799) in Pij VII. (1800—1823). Ta dva papeža sta določila, da v slučaju stiske kardinali sami lahko določijo kraj volitev; dovolila sta tudi, da se volivci lahke prej porazgovore o kandidatu. Odpravila sta klavzuro ter zahtevala, da se mora volitev papeža udeležiti večina živečih kardinalov in da mora kandidat dobiti dve tretjini oddanih glasov, da je izvoljen. Posebno pomembni sta dve določili, kateri je Pij X. izdal eno leto po svoji izvolitvi. Pri volitvah novega papeža po smrti Leona XIII. (1903) je krakovski kardinal Puzna protestiral v imenu avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. proti nameravani izvolitvi kardinala državnega tajnika Rampolla zaradi tega, ker so mu očitali, da je nsproton politični zvezi Avstrije, Nemčije in Italije. Pravico do takšnega ugovora so prej imele tri katoliške države: Avstrija, Francija, Španija Vendar pa je papeška kurija vedno oporekala veljavnosti takega veta. Pij X. pa je temu stališču vzel vsako pravno veljavo, ker je prepovedal vsako vmešavanje svetnih sil v papeško izvolitev. Zagrozil je vsakemu udeležencu v conclavu, ki bi sprejel kakšen nalog v smislu veta in ga hotel izvršiti, z izobčenjem. Razen tega se je moral vsak kardinal, ki se je volitev udeležil, s prisego zavezati, da bo do smrti molčal o tem, kar se bo pri volitvah godilo. Načelno more biti vsak odrasel katoličan moškega spola izvoljen za papeža. Od leta 1378 dalje je bil vedno kardinal voljen za papeža. Skoraj kot pravilo se je uveljavilo, da je Italijan, ki ni v sorodu s kako vladajočo družino in ki je izpolnil 55 let. Regulacija Savinje in cesta pod Celjem Nasprotujoča si mnenja strokovnjakov Celje 22. febr. 1939. Včeraj je bila na Polulah pri Celju komisija, ki naj bi razčistila vprašanje rcgulacije Savinje pod Celjem v zvezi s preloženo banovinsko cesto v odseku projektirane regulacije v Polulah. Komisije so se udeležili za hitrotehnični odsek kr. banske uprave tehnični svetnik g. inž. Sturm Karel, tehnični svetnik inž. Fiiar Franjo, zastopniki celjske mestne občine gg. dr. Voriič Alojzij, Golo-(iranc Konrad, inž. Prislovšek, Subic Ivo, član gradbenega odbora mesta Celja g. inž. Marek Ivan, okrajni cestni odbor pa so zastopali gg. Gologranc Stanko in Čeme Ivan, za vodstvo regulacije Savinje višji nadzorni inž. Josip Mursa, udeležili pa so se komisije tudi privatniki, posestniki s Polul. Komisija je dejanski položaj na licu mesta pregledala in sicer je bila nova trasa nasipa banovinske ceste ob projektirani regulaciji točno zakoličena. Nadzorni inž. g. Mursa je raztolmačil komisiji zakoličene trase in njene variante. S projektom za 4. etapo regulacije Savinje je bila predvidena razširitev desnoobrežnega nasipa od 3 do 8 m. Razširjenja krona nasipa naj bi se porabila za planom preložene in zvišane banovinske ceste Celje—Laško po projektu, ki je bil odobren. Po načrtu je bil razlaščen svet za normalne 3 metre široke savinjske nasipe, ne pa tudi svet, ki se rabi za razširitev krone nasipov. V 2. in 3. etapi se je glede odstopa in odškodnin za svet, ki je bil dodatno porabljen za razširitev nasipov, dosegel sporazum z lastniki zemljišč. Na tozadevni komisiji dne 17. jan. je bil sličen sporazum uspel tudi z nekaterimi posestniki v 4. etapi. Zadovoljni pa niso bili posestniki: Cencl Frančiška, Lukožič Franc in Berta, šoštarec Štefan in Terezija, Koželj Alojz, Cericelj Ela. Zupane Franc in Partner Anica, skupno za 1354 kvad. metrov v vrednosti 20.000 din. Posestniki odklanjajo odkup zemljišča. Če pa bi morali manjšo površino odstopiti, zahtevajo odškodnino od 50 din za kvadratni meter. Posestniki zahtevajo pomaknitev Savinje od njihovih parcel stran proti levemu bregu, kjer je Otroški kotiček. V slogi |e moč Življenje in delo teh bratov bi lahko služilo kot zgled otrokom in odraslim Žaga je zelo težko orodje; eden sam izmed peterih bratov bi je nikakor ne mogel dvigniti, pa tudi, če bi še tako mučil, kaj še, da bi z njo žagal dna. Brez odlašanja se vseh pet združi in delo gre kar hitro od rok. Tudi kladivo je za enega samega pretežko. Ne po-mišljajo si dolgo, vsi skupaj ga pogumno zgrabijo in vihtijo, da je veselje. manjvreden svet. Njihove parcele ne smejo biti tangirane in trasa mora biti popolnoma izravnana. Regulacija Savinje je zaradi lega od meseca decembra 1938. naprej v zastoju in bo zdržana vse dotlej, dokler se ne do.,eže sporazum s posestniki ali pa razlastitev potrebnega sveta. Cesta bi se za 2.53 m mogla pomakniti tudi od kritičnih parcel proti Savinji, s čimer bi se prihranilo v dolžini od 170 m ca 430 kvadratnih metrov zemljišča. Stroški, ki bi s to pomaknitvijo nastali regulacijskemu fondu, bi pa znašali za 1262.87 kvad. m škarpe po 59 din = 74.505.20 dan, kar bi obremenilo regulacijski fond za vsak kvadratni meter prihranjenega zemljišča s 173 din za kvad. m. Je pa tudi druga varianta, kakor jo želijo posestniki, da bi se trasa Savinje preložila proti levemu bregu. Parcelam omenjenih posestnikov se je mo-gnče popolnoma izogniti, če se trasa Savinje pomakne proti levemu bregu tako, da se mesto njihovih parcel, porabijo 4000 kvad. metrov parcel posestnikov levega brega. Po preiskavi le variante zahteva ta ideja več stroškov proti odobrenemu projektu v višini 297.940 din. Tu pa niso upoštevane odškodnine za 4040 kvad. metrov sveta, ki se v tem slučaju porabi na levem bregu in ki bi znašale približno tudi 20.000 din. Zaradi tega so hitrotehnični strokovnjaki izjavili, da je v interesu regulacije Savinje, da 6e trasa Savinje ne izravna popolnoma. Vodstvo o regulacije Savinje je predlagalo, da se v interesu splošno koristnega dela postopa v slučaju predmetnih 7. parcel na popolnoma enak način, kakor s parcelami od 1. do 3. etape, oziroma s parcelami posestnikov 6. in 7. etapi, ki morajo odstopiti razlastitvenim potom v sredini mesta svoje vlsokovredne ograjene vrtove in stavbene parcele ter prepustiti svoje stanovanjske hiše. Pri zasiguranju kreditov za napredovanje regulacije Savinje pa so z vsakim letom večje težkoče. Letos primankuje za-dovršitev 4. etape ca 800 000 dinarjev. Neizplačane so tudi še odškodnine za svet, porabljen v drugI in tretji etapi. Zasiguranje sredstev in kritje teh potreb bi bilo za napredovanje regulacije Savinje vsekakor boj potrebno, kakor pa tveganje, kakršnihkoli večjih izdatkov. Zastopniki celjske mestne občine so ee vsi izjavili za popolno izravnanje regulačne črte Savinje in nad njo ležeče banovinske ceste, četudi bo podražila ta izvedba regulacijo zn 270.000 din. Odprava loka je potrebna in priporočljiva iz urbanističnih ozirov, ker so in bodo zemljišča na desni strani ceste zazidana in je teren že sedaj za približno 2 m nižji nego projektni nivo ceste. Vsi zagovarjajo popolnoma izravnavo banovinske ceste zaradi važnosti, da bo lod bodoče tekla državna cesta, ki bo vezala cesto Trst—Konstanca, Zidani most, Celje, Maribor. S tem pa bo ludi ustreženo mejašem, ki Imajo tukaj vile, ki bi bili drugače oškodovani. Vse eventuelne spremembe projekta bo moralo odobriti ministrstvo za gradbe, ki je odobrilo prvotne projekte z naknadnimi spremembami, vsled česar se bo izvedba 4. etape tudi zavlekla. V interesu Celja in prebivalstva je, da se dela ne zavlačujejo in ne odlagajo, na drugi strani pa, da se ta vprašanja čim prej in pravilno rešijo v občo korist sedanje in bodoče generacije. Nov vatikanski denar in znamke do novega papeža Iz Vatikana poročajo, da jc kardinali kolegij sklenil za čas, ko je apostolski sedež izpraznjen, izdati manjšo naklado srebrnega denarja s podobo in grbom kardinala Paccelija kot kamerlcnga svete Cerkve. Izšla bo tudi posebna serija znamk z napisom »Sede vacanlc«, kar pomeni; ob izpraznjenem sedežu. LIPSKI POMLADNI Začetek 5. marca popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro lajpciškog sajma, Beograd Knez Mihajlova 33/1 SEJEM 1939 in častni zastopniki: Ing. G. Tonnies, Ljubljana Tyrševa 33, Telefon 27-62 in Jos. Bezjak, Maribor Gosposka 25, Telefon 20-97 Jnvit« se Čimprej radi posebnega vlaka, ki odhaja v potek, 3. marca. Cena tja ln nazaj din 650'—. IEEEEEEI Namočeno polenovko doblto prt Uuzzollnl, Lin garjeva ulica, za Škofijo, MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore gleda malih oglasov treba priložiti znamko. Trgovski pomočnik mlad, vošč manufakture in špeccrijo, z znanjem nemščine, želi premenitl mesto. Ponudbe v upravo »Slovcnca« pod »Dober prodajalec« 2375. (a) Sadjar 23 let staro dekle vajena samostojne kuhe ln vseh hišnih del, Išče primerno službo. - Cenj. ponudbe v upravo »Slov. pod »Zmožna gospodinjstva« št. 269S. (a) Službodobe ID Postrežnico za ves dan sprejmem za pospravljanje sob, lepo pranje ln likanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2697. (b) Služkinjo za vsa dela, sprejmem. Nastop takoj. — Kregar Andrej, št. Vid 50 nad Ljubljano. (b) Trgovskega pomočnika mešane stroke, sprejmem v večjo trgovino na deželi. Železninar prednost. Ponudbe v upravo »81.« pod »Dolira mof,<<'12(!?fi. kt je vešfi raznih opravil v sadonosnlku In hmeljišču, dobi stalen zaslužek pri Sadjarski In vrtnar ski podružnici v Rušah. Javi naj so takoj. (b) Mlad strojni tehnik absolvent srednjo tehniške šole, dober risar, se sprejme za tehnični biro Ponudbo z navedbo dosedanjih služb ln plačo poslati upravi »Slovenca« pod »Novi Sad 456« 2392 Služkinja pod 30 let, poštena, vešča kuhanja tn šivanja, dobi mesto. Oglasiti so dnevno med 6. In 6. uro pop. — Dr. Oblakovi. Šiška, Vodnikova cesta 25 (zvonec na levem stebru vhoda). Frizerko dobro moč, za trajno tn vodno ter železno ondu-lacijo sprejmem. Plača dobra, služba stalna. — Rakovec Ivan, Jesenice, Obrtniška ulica. (b) Korespondentinjo Izurjeno ter perfektno v slovenski ln nemški stenografiji, sprejme v stalno službo tovarna v Zagrebu. Izčrpno ponudbe z navedbo dosedanjo prakso v upravo »Slovenca« pod St. 2«2B. ' Šivalni stroji po najugodnejših cenah, tudi na ugodne mesečne obroke v trgovini Splošno fro. dražbo z o. z. Št. Vid nad Ljubljano Rabljene stroje vzamem v račun. Jatfa pomaranče debele in drobne v zalo gl,. Veletrgovina južnega sadja, Ljubljana. Tyrše-va št. 48. Tel. 36-48. (I) KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH1 Vino in sadjevec. prvovrstno, sortirano, od 60 litrov naprej razpošilja posestvo »Grič« pri Mariboru. (1) Dotrpela je naša draga, dobra mama in stara mama, gospa Dragica Zalaznik vdova po poštnem nadoiicialu in odšla k Bogu po zasluženo plačilo. — Na zadnji poti jo bomo spremili v četrtek, dne 23. t. m. ob 2 popoldne iz Jožefišča — Poljanska c. 16 — na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo darovana v soboto, dne 25. februarja ob pol 8 zjutraj v župni cerkvi Sv. Petra. Naj počiva v miru! Ljubljana, dne 22. februarja 1939, Žalujoči otroci. Šivalni stroji s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Rabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaj! Nova trgovina TyrSeva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze). Svetovno znane nemške znamke »Brenabor« dvokolesa petkrat kromirana in odporno emajlirana, z nezlomljivim okvirjem, dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdki Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova 44 Predtiskarijo za ročna dela, z vsem priborom, najboljše, razpošilja »Sava«, tvornica šablon Zagreb, Ilica 53-1. >flOVENEC< >HUVENBU ZAVARUJE SVOJE REDNE NAROČNIKE ZA PRIMER SMRTNE NEZGODE ZA 10.000 DIN NE ODLAŠAJTE NITI DNEVA, AMPAK NAROČITE TAKOJ »SLOVENCA« ESEES Čitajte in širite »Slovenca« Hiše trgovske in stanovanjske ter stavboe parcele, ozir. posestva, nudi v ugoden nakup: Pristavec Franjo, realitet. pisarna, Ljubljana, Erjavčeva c. 4 a. |p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št 6, telefon 37-33, trna naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stanovanjskih hlS tn vil. - Pooblaščeni graditelj tn sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. Stanovanja IŠČEJO: Trisobno stanovanje centralno kurjavo, mtrni hiši, išče starejši zakonski par brez otrok avgustom. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Mirno« št. 2672. (č) ODDAJO: Dvosobno stanovanje udobno, parket, prltiltll-ne, b kabinetom ln uporabo vrta, zelo sončna lega tn mirna okolica, v Rožni dolini, Predjamska ulica, ob Glinščlcl, v novi hiši, pripravno za kakega banovinskega uradnika aH upokojenca, se odda takoj ali s 1. marcem. Vhajeifi 1SČEJ0: Pension vilo ali kaj sličnega, bi vzel v zakup za to leto, event. tudi za daljšo dobo v Primorju (Dalmaciji) ali kje drugje. Cenj. ponudbo poslati na Delič Bogoljub, hotelir, Korenl-ca. (n) Denar Hranilne knjižice 3 "/i obveznice tn druge vrednostne papirje kupuje in plača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 Objave Izjava Ker se neka ženska pod imenom Katarina Grli izdaja za mojo sorodnlco, odnosno sestro ali nečakinjo ln Izvablja od ljudi denarne zneske, opozarjam, da nimam nobene sorodnlce s tem Imenom in naj jI torej nihče ne naseda. — Šoštanj, dne 20. febr. 1930. — G rti Pavel-, župnik. (o) Montreux-Clarens La Villa Prvovrstni dekliški zavod s krasno lego ob jezeru. Omejeno število deklet (15—16). Francoščina (na željo diploma), angleščina, italijan« ščina, knjigovodstvo, gospodinjstvo, ročna dela, glasba, umetnost. Letni in zimski šport Počitniški tečaji. Prospekti na zahtevo. Upraviteljica Mme. Gerber-Ray Sprejmemo veščega pritrjevalca pločevine (Blechspanner) za tovarno vagonov. — Ponudbe pod »1107« na Propagando a. d., prej Jug. Rudolf Mossc a. d., poštni predal 409. Plašče za dečke od 100 din naprej — dobite pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15 f Josip Nekrep naznanja v svojem in v imenu svojih otrok vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da nas je naša ljuba soproga, najboljša mati, stara mati, tašča, sestra in teta, gospa Marija Nekrep roj. Stanzer soproga stavbenika in posestnika po dolgi, težki bolezni, prti videna s sv, zakramenti v starosti 65 let, za vedno zapustila. — Pogreb bo 24. febr. ob 16 iz kapelice na Pobrežju. — Sv-, m^a zadušpifia bo 25 febr. ob 7 v stolni cerkvi. Maribor, dne 22. febr. 1939, Globoko žalujoči preostali. Danes je mirno v Gospodu zaspala naša draga mama, gospa Frančiška Kovačič roj. Nardin Pogreb drage pokojnice bo v petek, 24. febr. ob pol 4 iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče. — Sv. maša zadušnica bo darovana v soboto, 25. februarja ob 9 v frančiškanski cerkvi. Maribor, dne 22. februarja 1939. Dr. Stanko Kovačič, sin; Ela Kovačič, snaha, in ostalo sorodstvo. Polores Vicser: 58 Podkrnoški gospod Poslovenil Janez Pucel) Tedaj zažene žena jok na ves glas in zbeži v hišo. Čez mostove pri ropota jo možje, z Brega, s špic. Z mrzlično nestrpnostjo čaka Lenart, da se zbero okrog njega. Surovi, rjavi obrazi jim žare od urnega teka. Pošastno se enoti nekaj kos kmetom nad belolasimi glavami. Fantje drzno nosijo ob strani svoje skrivne nože za lov na jelene in merjasce in samojstre, med oprtami pa jun tiče prače. »Vse sami divji lovci!« šine Lenartu skozi možgane, toda v srcu mu vstaja divja radost. So prišli, so le prišli, njegovi kmetje! Ni niti vedel, da se boji, da jih ne bo. Zdaj, ko ee mu je odvalil kamen od srca, zdaj šele čuti »Možaki,« jim reče priglušeno, kakor da preži sovražnik že v vrbju, in modre oči so mu svetijo v temi kakor volku, »pohitimo v Ceterajo, h Krki, — tam poderemo most. Čez Krko jih ne bo moglo dosti hkrati. Poprežinio nanje in storimo, kar je treba. — Turki ne smejo, niti eden ne, v našo deželo! Rajši naj je nas vseh konec!« Možaki sopejo, toda ne rečejo ničesar. Nekateri kratko prikimajo; tik pred konjem se reži mlad hlapec in kaže bleščeče se bele zobe. Možje odrinejo. Mlinar hiti z žago in kladivom in kleščami. Od proštije priteče za njimi še kakih deset hlapcev, ki jih Castelbnrco ne potrebuje za zidovjem. Na stegnah gori je. kakor da je kdo meglo ta trenutek odtrgal, da ee vidi, kako raste na vzhodu žar požara. Možje se spuste v tek. Po grudastih potih čez polja odskakujejo visoko obloženi vozovi. Gori čepe ženske, zavite v temne ogrinjalke, in molče. Jokajoči, preplašeni otroci zakričijo, ko zagledajo grozljivi sprevod moških. Potem jtih srečuje živina, ki jo gonijo v grad deklice, trepetajoče od strahu. V Selu stoji dosti moških okrog križa pod lipo: moški iz llovje vesi, z Ciradnice in Viherje vesi in iz Predlja. Možje z Gradnice imajo krive sablje, še od ena in osemdesetega lela sem, ko eo mlatili turško krdelo. Ko gredo od Ceteraje proti Krki, jih je pač veeh skupaj do dvesto, če prištejemo fantine. Z naglimi, dolgimi koraki iiropejo naprej. Ne govore nič in ne mislijo nič; neokretni prsti jim stiskajo orožje in oči jim divje buljijo v ognjeni žar. Ne vedo, ali so bodo postavili po robu sto ali tisoč peslajnarjem. Osemnajst tisoč jih je bilo leta šest in sedemdesetega. Ampak, da bi sami od sebe dali pokončati svojo deželico? »Naka. rajši naj nas ho_konec! Mi, Korošci, mi ne vpijemo za prazen nič, smo dolgo tiho. Ampak kadar je treba, takrat udarimo!« Pri križu jih čaka še nekaj, ki si klepljejo kose. Neki fante sc rahlo zasmeje: »S koso pa nisem še nikdar sekal Turkov!« Dva, trije prijateljčki se zahihetajo za njim, toda fantom in starim ne trenejo napeli obrazi. Ko jaha Lenart mimo fantov, zavihte čepico in ga svetlo pogledajo, ln eden poteče nekaj korakov poleg Župana in pripoveduje: »Mi smo samo štirje iz Delnje vesi. Smo dro puehe poslali po vaseh, a možakarji menijo, da ne slišijo nn Podkrnos. njih gospodar pa, ia so Ik> rajši skril v svojo graščino. Tako se hočejo tudi kmetje poskrili, dokler še utegnejo. To pa nič ne de. Pri Krki jih že dobimo v pest, peslajnarje!« Lenart mu pokima in jezdi molče naprej. Kmetje gredo za njim in Lenart čuti. kako vise pogledi vseh na njem in kako se je, kot bi trenil, podrlo pregraja med njim in med njimi. Je čudno: bil jim je vedno tuj, ni živel z njimi, toda, da hoče danes umreti z njimi, to jc pogasilo sleherno odtujenost. Lahko bi bli tudi on ostal gori na svoji pro-štiji, kakor so drugi gospodje ostali doma. Ža nekaj beraških kmečkih kajž ni škoda, če pogore. Toda on je prišel k njim in jih vodi. On zna to. Bil je na Dunaju in se je naučil, kako je treba sukati orožje. Na Dunaju znajo ravnati s Turki. Ko bi nas le več bilo! »Ko bi nas le več bilo!« si misli tudi Lenart. Čim globlje gredo v jelševje, tem globlje mu kloni glava na prsi. Pa povzame si moči: njemu ne sme u past i srce. In vendar se molčečemu jezdecu vedno spet povračajo le misli; mu je, kakor da jih mora poslati domov, kakor da so zamudili. Kaj ho zmogel sam proti turškim jezdecem? Moral bi bil že zdavnaj snovati skupne načrte z gospodo, potem bi Krko do Skofjega dvora že kako obvladali. Pa kaj |>oniag;i zdaj, naj še tako premišlja? Mora iti! Vsaj dežel, kateri je on postavljen na čelo, mora braniti. Morda tudi pesjani pokažejo hrbet, če ee jim kdo postavi v bran? Ali se obrnejo proti eeveru? Saj nočejo osvajati, kadar vderejo v deželo, samo pleniti in požigati hočejo. Ali naj urno jezdi v Trdnjo ves in še v druge vasi? Ne. tega nikakor ne more. ne utegne več premišljevati. Krka šumi velika in rumena, tako globoka kakor malokdaj. Mod jelševje stoji ledeno-mrzla voda, breg jo poplavljen. »Bolje hi sploh ne moglo biti,« meni nekdo. Lenart previdno vodi Župana prav do belih vrb, ki sicer obrobljajo reko, danes pa stoje globoko v deroči vodi. Opreztije proti mostu, ki se pno na težkih hrastovih stebrih, in zapove: »Drvarji!« Divji I rop se zgrne okrog n jega. Knr se da so veseli drvarji s Spic, da morejo končno le kaj narediti. »Oglejte si most,« veli Lenart in pokaže tjakaj z roko. »Oba stebra odžagajte, da bo visel most v zraku. In na naši strani na pol izpodrežite podpore. Na drugi strani jih pustite cele.« Tedaj se drvarji s Špic grdo zareže in znaj-deno prikimajo S široko razkrečenimi koraki bredejo mrzlo vodo do mostu in začno žagati. Voda preglasi šumno vse škrtanje in hrustanje orodja. Lenart vidi, kako se dva kakor hrust močna dol-gina spustita doli v reko in skoraj pod vodo iz-podžagujela stebre, medtem ko drugi razdevajo kline in zagozde in rahljajo hlode. »Ho-ruk I« V mrzlični naglici delajo možakarji, dokler deroči valovi končno ne zgrabijo prvega stebra, ga vzemo s seboj in prekucujejo, da je zdaj ta konec zgoraj, zdaj ta. Za ježo, med prodom in šumo, skozi katero teko vodne žile, se potuhnejo kmetje. Lenart se ustavi s eercem ob vrbi. Zadaj v temi nekaj zarožlja. Lenart se okrene na konju in zapazi, da se je zasvetilo jeklo. Glas zakliče: »Nartej!« »Gospod Sebaetijanl« zakliče Lenart ves veeel nazaj. Moj Bog. tu pridejo Žrelčani! Celo krdelo! Lenart skoči iz sedla, čez jarek poda očetu roko. »Sem si pač mislil, da te ne bo zadržalo doma!« zainomlja mlademu gospod Sebastijan. »Ampak tolike korajžeI Kaj bi naredil, da nisem prišel jaz? Rutar mi je povedni, kje te bom našel.« Poleg Žrelčana stoji kapelanus; videli je kaj smel v železni čeladi. Lenart mu pokima, roke mu pa ne da. Fantje, zvonarji, so tudi tu; že tekajo živahno sem in tja in znašajo na veliko kupe težko, okroglo brušeno kamenje. Žrelčani se uvrste in pozdravijo podkrnoške. Vesel šepet hiti eem in tja. Nato spet vse litih ne. Gospod Sebastijan pridrži konja pri prvi vrbi, tri korake od sina. Ko odplava zdaj še drugi steber po Krki, Žrelčan 1 juto prikima. Lenart jaha k mostu, poskusi zarezo na podporah in odkaže mokrim drvarjem, kam naj se postavijo: Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani* Karel Cel izdaiaieij: inž. Jože Sodi? Urednik: Viktor Cenčii