KATOLßKI MM70MI
U&MlUHSf <muo$
Skupina kanosijank v Tokiju. Levo Slovenka s. Anica Miklavčič.
MOLITEV ZA CERKEV
Brez dvoma je krvavo potrebno, da spet in spet, vedno ^nova pregledamo vsak svojo molitev. Vprašamo se, kako mo-*irno; nekaj groznega je čisto mehanična, brez-miselna in brežina molitev. Budistovski molilni mlinček! Vprašamo se, kak-je: ali samo prosimo, ali pa tudi častimo, hvalimo, se za-hvaljujemo, t. j. ali se obračamo k Bogu le zaradi sebe, ali tudi ''- in predvsem — “zaradi Tvoje velike slave” (Gloria), zaradi Njega. Pa na vse to zdajle ne mislim. Gre za drugo: kadar pro-simo, za kaj in za koga prosimo? Stopamo pred Boga s svojimi Prošnjami in željami, a kakšne so te naše želje? Se nanašajo ^ nas same, na naše nadnaravno, ali celo le naravno dobro, ali pa segajo preko nas naprej? Kam?
Gotovo sme in mora vsak človek moliti zase in za svoje, (o celo v prvi vrsti, ker je najprej zase odgovoren, za svoje re-^giozno in zgolj zemsko življenje. Prav tako je gotovo, da sme Prositi tudi za svetne reči, za časne dobrine. Bog vključuje vse v svojo previdnost, tudi to, kar se na svetu godi, in od njegove v°lje in dobrote vse zavisi. Sin Božji se je učlovečil, vzel nase Vse naše zemsko-človeško, in tako čuti človeško in s človekom: ^ njegovim trpljenjem' in z njegovimi skrbmi. Tudi žemska sre-ljudi ni zanj nekaj čisto nevažnega, za kar bi se ne menil, ^ani nas je v očenašu učil prositi Očeta za vsakdanji kruh in za °dvrnitev vsega hudega, ne le greha.
In vendar za kristjana takšna individualna molitev ni do-Volj. Človek, ki moli le zase, misli le nase in ostane tako v dnu eH'oističen; danes pravijo: introvertiran, t. j. vase obrnjen, vase Za£ledan, vase zaprt. To pa ni krščansko. Le toliko je resnične-'la krščanstva v 'nas, kolikor je ljubezni do Boga in do človeka našem srcu. Ljubezen pa, kjer je, razbije ozki, utesnjujoči broč lastnega “jaz-a” in se razlije na ven, v široko planjavo . Veta. Res katoliško srce je res vesoljno srce, je svetovno: ob-Jame ves svet. Sv. Pavel govori o dimenzijah Jezusove ljubezni :
o njeni “širokosti in dolgosti in visočini in globočini” (Ef 3, 18). V širini ljubezni mu moremo slediti najdalje, celo do enakosti : vse, ki jih on ljubi, ljubimo mi. A on je ljubil vse ljudi vseh časov. Njegova ljubezen je njegovim, t. j. kristjanom, mera in vzor.
Izraz in izkaz ljubezni pa je molitev. Kogar ljubimo, zanj molimo. Po širokosti molitve se meri širina ljubezni. “Drug drugega bremena nosite” (Gal 6, 2), vsaj s pomočjo in močjo molitve.
Kdor moli resnično iz krščanskega duha, bo molil še prav posebno za kraljestvo božje na zemlji, za Cerkev. Cerkev smo mi vsi skupaj, povezani med seboj in s Kristusom na skupni poti do zadnje dobrine: do večne sreče. Smo udje istega telesu, zato odgovorni v ljubezni drug za drugega in za celo telo. Smo mladike na isti trti in odgovorni za njene sadove. Cerkev je naprej živeči, trpeči in odrešujoči Kristus; vsaj s svojo molitvijo naj bi dopolnjevali, kar “nedostaja bridkostim Kristusovih za njegovo telo, ki je Cerkev” (Kol 1, 24). Nositi breme Cer' kve se pravi najprej: moliti zanjo. In danes je njeno brenh dvojno težko: ves svet ji je odprt, kakor nikoli prej, za njeno poslanstvo; čas jo je postavil v čisto nove razmere in pred nove naloge; ogrožajo jo od znotraj in od zunaj. Molitev vseh je zato dvakrat potrebna.
Za kaj naj molimo, ko molimo za Cerkev? Tisoč in tisoč stvari je, ki potrebujejo našega molitvenega sodelovanja. Tako moli vernik zato, da bi Bog dal Cerkvi mir in svobodo; da pl jo varoval pred močmi teme; da bi jo razširil po vsem svetu h1 jo povsod krepil in utrjeval. Molil bo za vse brate v Cerkvi, bi jim Bog dal mir, ki ga svet ne more dati; za spreobrnjenj6 grešnih in mlačnih, za dejavno in apostolsko krščanstvo dobrih-Prosil bo za vse, ki so v zmoti, in za tiste, ki iščejo resnico; z# nekatoliške kristjane in ločene brate, da bi našli pot v Cerkev ter za njeno delo združevanja; za Jude in pogane; za revn6 in bolne brate, za preganjane in begunce; s posebno ljubeznij0 bo molil za trpečo in molčečo Cerkev za železnim zastorom; zf Cerkev in vernike doma, v Kini in v Vietnamu in povsod-Molil bo za vpliv Cerkve v javnem življenju; za izobraženstvo in delavstvo, da bi spet našlo svoj dom v Cerkvi. Prosil bo ^
svetno in cerkveno oblast; za papeža, škofe, duhovnike, za svojega župnika in svojo faro tu in doma. Molil bo za misijone na Kitajskem, za misijonarje v Indiji in Afriki, za misijonsko delo povsod. In še za mnogokaj drugega. Kdor živi in čuti s Cerkvijo, bo čutil njena bremena, njene težave in potrebe in tam zastavil svojo molitev.
Tudi v tem nam je vzgled prvotna Cerkev, ki se je shajala v molitvi za delo apostolov in učencev. Ko je bil Peter v ječi, je “Cerkev zanj neprenehoma k Bogu molila” (Apd 12, 5). Tudi danes prosi Cerkev nase molitve, kakor je sv. Pavel prosil svoje kristjane: “da se z menoj vred borite v svojih molitvah zame pri Bogu” (Rim 18, 30). “Molite tudi za nas, da Bog odpre vvata našemu nauku, da oznanimo skrivnost Kristusovo” (Kol 4, 3). “Bratje, molite za nas” (ITes 5, 25), “da bi se beseda božja razširjala in proslavljala” (2 Tes 3, 1). “Zraven pa ob vsakem času v duhu molitve.. . čujte z vso vztrajnostjo in Prošnjo za vse svete (t. j. vernike); tudi zame, da bi mi bila dana beseda, ko odprem svoja usta. . .” (Ef 6, 18). Neprestano Je tudi Pavel sam molil za Cerkev, za vernike. Na več mestih govori o svoji molitvi zanje. “Zaradi tega tudi mi... ne nehajo za vse moliti in prositi, naj bi vi popolnoma spoznali njegovo voljo v vsej duhovni modrosti in razumnosti; da bi živeli vred-no Gospoda in mu bili popolnoma všeč” (Kol 1, 9). Ko je bila Cerkev v stiski, kakor je tudi danes, so kakor iz ene duše vsi golili: “Kaj besnijo pogani in si ljudstva izmišljajo prazne reci? Dvigajo se kralji zemlje in knezi se zbirajo zoper Gospoda... Gospod, poglej njih grožnje in daj svojim služabnikom', da bodo z vso srčnostjo oznanjevali tvojo besedo in zato stegaj roko za ozdravljenja in naj se gode znamenja in čudeži v imenu tvojega svetega služabnika Jezusa” (Apd 4, 25, 29). Tudi da-nes se morejo še goditi “znamenja in čudeži”, če bo vsa Cerkev dolila za vso Cerkev in če bo trdno verovala v moč molitve in v Moč tistega, ki ga kličemo.
Če bi vse to bolje razumeli in bolj upoštevali, bi se mnogo bolj zavzeli za molitvene namene in posebej za misijonske moštvene namene, za katere nas Cerkev vsak mesec posebej prosi. Molili bi zanje. Več in bolje molili.
Dr. Ignacij Lenček, Buenos Aires
MISIJONSKIM PRIJATELJEM IN VSEM SLOVENSKIM MISIJONARJEM!
V želji, da slovenski misijonski akciji v zamejstvu, zlasti pomoči vsem slovenskim misijonarjem, pa delu za nove misijonske poklice ter Baragovi zadevi ostvarimo trdno središče in vedno živo žarišče, smo se v Argentini bivajoči slovenski lazaristi (Misijonarji sv. Vincencija Pavelskega) odločili zgraditi v Slovenski vasi v Lanusu
pri Buenos Airesu
BARAGO,VO MISIJONIŠĆE
kot nadomestilo za nekdanje slovensko misijonsko središče:
Misijonišče v Grobljah pri Domžalah.
Obrnili smo se že na Vas, slovenski misijonski prijatelji po svetu, is prošnjo, da nam s svojimi prispevki pomagate izvesti ta naš načrt. Da pa Vam to sodelovanje
olajšamo, pripravljamo
VSESLOVENSKO MISIJONSKO LOTERIJO ZA “BARAGOVO MISIJONIŠČE”
V ARGENTINI
Slovenski misijonarji nam v svoji hvaležnosti do našega sodelovanja pošiljajo razne lepo izdelke domačinov, izmed katerih bomo izbrali nad
50 MISIJONSKIH DRAGOCENOSTI za
50 DOBITKOV MISIJONSKE LOTERIJE
S prihodnjo številko “Katoliških misijonov” začnemo objavljati fotografije teh predmetov, katerih jih je mnogo že v naši posesti. Misijonski prijatelji boste spoznali, da Vam- ne le iz misijonskega idealizma, ampak tudi iz želje, da zadenete katerega teh lepih misijonskih predmetov, kaže igrati to loterijo, zlasti še, ker bodo posamezne srečke razmerama tako zelo poceni:
Za pol dolarja, četrt funta, 250 lir, 200 frankov, 10 avstrijskih šilingov ali 10 arg-pesov lahko zadeneš predmet, ki je vreden sto ali celo dvestokrat več, obenem pa pomagaš zgraditi slovenski misijonski akciji v pomoč in našemu Baragi v čast “Baragovo misijonišče” v Argentini.
Žrebanje te loterije bo o priliki sedme veletombole za vse slovenske misijonarje
v Buenos Airesu
ZA PRAZNIK SVETIH TREH KRALJEV L958.
Dobitke bomo takoj .varno odposlali izžrebancem v katerikoli deželi.
Že zdaj vabimo vse bralce “Katoliških misijonov” in ostale slovenske misijonske prijatelje po svetu, da pridno segajo po loterijskih srečkah, kakor hitro bodo na razpolago pri naših poverjenikih, ali da jih naročajo naravnost na ime:
Rev. PETEK Janez CM., Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina (tudi vsaj denarna nakazila na isto ime!).
Slovenske misijonarje in misijonarke pa si spet drznemo -nadlegovati s prošnjo, da nam za to loterijo v prid “Baragovemu misijonišču” pošljete še kaj lepih -predmetov iz domačinske obrti ali umetnosti Vaše dežele, kakor ste jih poslali š' mnogo, za kar -smo Vam nad vse hvaležni! Ostvarjeno “Baragovo misijonišče ho največje zagotovilo še nadaljnjega in vedno večjega sodelovanja slovenskega za mej-stva z Vami, našimi zastopniki na misijonskem polju Kristusovem!
Za izdatno sodelovanje se vsem lepo priporočamo slovenski lazaristi v Argentini.
SVET KRISTUSU!
Zvestoba kitajskih katoličanov
Piju XII.
Iz knjige “La Chcsa del silencio guarda a Roma’’. — Nadaljevanje.
Preganjanje
A vztrajnost kitajskih katoličanov je nezlomljiva, njih zvestoba papeža zmore vse preizkušnje.
Kitajska duhovščina, povezana z odličnimi kitajskimi škofi, daje bleščeč zgled vernikom za njih vztrajnost.
Kitajski duhovščini niso odmerjene javne sodbe, ječa in izgon, kot Je bilo to z inozemskimi misijonarji; pač pa so ji pripravili tajni proces, zapor ali pa prisilno delo in smrt.
Ves kitajski kler, škofje in duhovniki, je primoran, da se preživlja z ročnim delom, kajti po zaplembi vsega cerkvenega premoženja jim Preti, kar vsem drugim: kdor ne dela, ne dobi nakaznice za riž. Zraven se je morala vsa duhovščina podvreči prevzgoji ali, kakor pravijo “umiti si glavo”, po marksističnih naukih. Slednjič vsakdo, ki ima najmanjši vPliiv na ljudi, prej ali slej pride v ječo, naj že s kakršnim koli izgovorom. Duhovniki si lahko prihranijo križe in težave, če se pridružijo ‘reformirani Cerkvi”, če se ločijo od Rima. A devetdeset odstotkov ki-titjske duhovščine se temu upira; rajši volijo smrt.
“Naravnost dramatski je progon očeta Zao, svetnega duhovnika iz Pankinške nadškofije, ki je moral v Tibet. Obsodili so ga na 17 let pri-silnega dela. Po treh letih ječe so mu ponudili pomilostitev, če se pridruži ‘reformirani Cerkvi’... Na predlog je oče Zao odgovoril z odloč-nim ‘ne’; mučenec svoje vere si je rajši izbral puščavski zapad”(n).
“Očeta Ludvika Wang Jen čenga S.J. so poslali na sever, da bi ga udpravili v koncentracijsko taborišče. Bivši gojenec vseučilišča Aurora ,n inženir kemije, se je po vstopu v Družbo Jezusovo vrnil na svojo staro univerzo, tokrat kot profesor kemije. Ko so se komunisti univerze Polastili, je bil imenovan za predstojnika župnije sv. Petra v Šanghaju. tj0 celi vrsti junaških pridig, s katerimi je vernikom kazal pot zvestobe ri° Cerkve in svetega očeta, so ga 7. julija 1953 aretirali” (12).
Ne vemo, koliko kitajskih duhovnikov so odvedli, koliko jih mrje P® ječah. Po zadnjih poročilih iz lanskega septembra jih je okrog 400. ^uogi kitajski duhovniki so umrli v zaporu.
“Oče Bede Tcang S.J. je bil 1943. imenovan za rektorja Kolegija ‘riv- Ignacija v Zi Ka Wei (Šanghaj). Po njegovi zaslugi si je zavod za-°bil ugled enega najboljših v mestu. Več; 1947 je bil že tudi docent
filozofske fakultete Šanghajske Aurore. Veljal je kaj kmalu za eno najznamenitejših katoliških osebnosti v Šanghaju..
“V začetku 1951 se je moral rektor Sv. Ignacija iz Zi Ka Wei udeležiti kongresa zasebnih šol vzhodne! Kitajske, ki ga je pripravilo prosvetno ministrstvo. Ob sklepu so vse zborovalce povajbili, naj se pridružijo izjavi, s katero se obvezujejo, da bodo med svojimi katoliškimi gojenci pospeševali pripadnost h gibanju za ‘trojno samostojnost’. Tedaj je p. B. Tcang z drugimi štirimi zastopniki odklonil izjavi svoj pod-pis...”
“9. avgusta okrog ene popoldne so ga prišli iskat: policija ga je želela na ‘razgovor’. Dvignil se je od šaha, ki ga je prav takrat igral, šel v svojo sobo, vzel svojo malo jetniško culo, ki si jo je bil že prej pripravil, in sledil biričem do luksuznega avtomobila, ki ga je čakal ob vhodu...”
“Kot vse kaže, so v ječi jezuitskemu znanstveniku predlagali, naj se postavi na čelo ločene Cerkve v Šanghaju. Ker je ponudbo odbil, so ga na vse mogoče načine hoteli zlomiti. In tako so si sledile dolge noči samih zasliševanj, noči brez spanja, noči in neznosne ure duševne napetosti, vse z namenom, da uničijo poslednji odpor v njem. Jetniki pripovedujejo, kako so docela izčrpanega p. Bede čuli samo še, ko je nenehno ponavljal: Jezus, Marija, Jožef — rešite me!”
“Tedaj so z mučenjem prenehali: p. B. Tcang je ugašal. Da bi jim žrtev ne ušla, so jezuita prepeljali v jetniško bolnišnico, na dan 30. oktobra. 11. novembra 1951 ob osmih zjutraj se je p. Bede Toang za vselej poslovil od sveta.. .”(13).
V	Šanghajskih zaporih je umrl še drugi ugleden kitajski duhovnik, oče Jožef Seng, član “Catholie Centre Bureau”.
“10. januarja letos je svoje roke sklenil v križ in umrl v ječi “Ward Road”, v Šanghaju, oče Seng, iz hangyanške škofije; smrt je bila posledica težkega pljučnega vnetja, ki si ga je nakopal v ječi in ki je njegovo telo spremenilo v pravi okostnjak.” To kratko sporočilo je 7. februarja 1953 objavila uradna misijonska časopisna agencija Fides.
“Oče Seng je bil gojenec Propagande, študiral je na naši Alma Mater, kjer je zadobil vso tisto razumsko in duhovno zmožnost, ki da človeku, da je za pričevanje resnice sposoben tudi mučeništva”(14).
V	pekinški ječi je umrl lazaristovski provincial iz severne Kitajske, oče Peter Suen C.M.
“Pri racijah 25. julija 1951, ko so vrgli v ječo štirinajst misijonarjev, izvečine inozemcev, je bil aretiran tudi oče Suen. Dolgo ni bilo nobenih poročil o ječi, kjer se nahaja, niti o njegovem zdravju. Obsojeni na zagoneten molk so jetniki takorekoč živi pokopani.”
“V oktobru 1951 pa so povsem slučajno odkrili njegov grob: z imenom, letnico in drugimi podatki. Komunisti pravijo, da je misijonar umrl v avgustu. Drugih podrobnosti o smrti ni” (ir>).
Mučenci
Čeprav komunisti nočejo delati mučencev, je vendar kitajska komunistična “pravica”, ,boljše — krivica pomorila vsaj sto kitajskih duhovnikov. Prenekatere duhovnike so žive pokopali, druge spet pred ■''tnrtjo strahotno mučili, nekatere enostavno postrelili.
“Leta 1951 so v Tiencinu ubili p. Stanislava čanga; v Kirinu, v Manžuriji pa so živega sežgali očeta A. čhao.”
“V nankinški škofiji so 26. maja 1951 ustrelili v Liucowu očeta "ioung; obtožili so ga, da je katolištvo širil z namenom, da bi uničil k'tajski narod.”
“V kančowski škofiji (Kiangsi) so po šestmesečnem zaporu usmr-65 let starega duhovnika Simona Tunga.” v “13. junija so zgrabili, prav ko je na skrivnem spovedoval doma, Ceta Ludvika čanga iz hengyanske škofije (Hunan) ; pretepli so ga 0 nezavesti; še živega so vrgli potem na železniške tračnice...”
^ “O treh duhovnikih iz čaotun,ške škofije (Yunan) — to očetje ^farko Tsi, Peter Tuan in Mihael Wang — vemo samo to, da so umrli Ječi. O četrtem, očetu Janezu Ču je znano, da so ga zgrabili v doma-ejn naselju v novembru 1951; gnali so ga v mesto: vso pot je moral — pot, ki traja navadno šest dni, je mučenec pretekel v treh. .. an po prihodu v mesto ga je zadela srčna kap.”
> “Poročajo tudi o smrti štirih kitajskih duhovnikov iz škofije er,gtu (šečvvan) : oče Simon Huang — ustreljen; oče Vincencij Ših, nnrl v ječi 7. avgusta 1951 zaradi ran, ki so mu jih zadali z muče-Jern; oče Albert Wei, umrl v, ječi v oktobru, tudi za posledicami mu-6nja; oče Yeu, ki so ga umirajočega vrgli iz ječe po krvavem muče-Pist'”je UlTlr^ v februarju 1952. Zadnji trije duhovniki so bili tra-
Ne podajamo tukaj seznama mučencev, ki so umrli v zaporu ali so jih pobili, čeprav bi z njim lahko nudili svetel primer junaškega Pričevanja za vero. Oče Jožef Seng je pred smrtjo dejal jezuitu Billotu, J6 bil z njim skupaj v ječi: “šest duhovnikov nas je v tej ječi. Vsi So ?adn->e£a — mučenci Kristusovi”. A niso samo mučenci Kristusovi, tudi mučenci za Kristusovega namestnika, kajti bistvo vse obtožbe j1 °ti njim je bila prav njih zvestoba do rimskega papeža pa dejstvo, a so odklonili pristop k “reformirani Cerkvi”.
j “Vlada (komunistična) si je prizadevala, da bi predvsem zadela '^uiske cerkvene dostojanstvenike; prizanašali so 30 kitajskim ‘bi t0m’ ^ katerih sta v začetku 1953 šele dva v zaporu. Namen te ji pohotnosti’ je očiten: komunisti še upajo, da bodo na domačih °tih lahko utrdili svojo ‘neodvisno Cerkev’.”
, ‘In vendar so se morali razočairati. Prav komunistični tisk je bil, (jJe prvi objavil aretacijo (3. maja 1952) nadškofa iz Nančanga kve,ank~8i) *n Proces proti njemu zaradi sabotiranja ‘neodvisne Cer-
obtožnici so dodali še umor otrok. . . Msgr. čili či-ših je bil od
vlade imenovan, da prevzame vodstvo ‘narodne Cerkve’, ki so jo komunisti pripravljali. Ko so prišli predenj s predlogom, so mu povedali» da ga mislijo postaviti za ‘papeža na Kitajskem’. Nadškof pa jim je s svojo fino ironijo odgovoril: ‘Premalo zame, da bi me naredili za pa-peza samo na Kitajskem, če se ne bom ločil od Rima, bom lahko kdaj papež vesoljne Cerkve in, mislim, da bo to največja čast za Kitajsko’.” “Po dvomesečnem ‘pouku’, kjer so mu skušali prikazati, da ‘ne-odvisna Cerkev’ nima nič razkolniškega v sebi, so mu začeli prigovarjati, naj pretrga ‘politične’ zveze s Sveto Stolico in prevzame oblast nad novo kitajsko Cerkvijo. Nadškof jim je odvrnil, da ‘političnih’ zvez ne more pretrgati iz preprostega razloga — ker jih ni. ‘Bilo bi isto, kot če bi zahtevali’, jim je dejal, ‘da se ločim od žene, ki je nimam’.”
“Navkljub vsemu so komunisti še vedno čisto resno vztrajali pri predlogu. Začeli so z dokazovanjem: da rimski papež ni postavni poglavar, ker ga ne voli ljudstvo... da dejansko ni nobenih težav z» posebnega kitajskega papeža, saj zgodovina sama priča, kako so bil' v nekaterih dobah v Cerkvi dva ali celo trije papeži istočasno. A ker je msgr. čiu še vedno vztrajal, da more imeti katoliška Cerkev edinole enega samega papeža, so ga slednjič vtaknili v ječo. Vlada se je dejansko osmešila s svojo vztrajno vabo uklenjemu nadškofu: ‘Če sprejmeš papeštvo na Kitajskem, boš prost!’”(17)
Inozemski misijonarji in škofje so že skoraj vsi — prisiljeni-seveda — zapustili Kitajsko; kitajskih katoličanov trdna vztrajnost se ni zmanjšala; komunisti so ubrali nov način preganjanja: udari najmočnejše, da bodo šibkejšim za zgled.
“V Hankowu so ustrelili štiri kitajske duhovnike — dva svetna h1 dva frančiškana; obtožili so jih zločinov proti državi.”
“Novica, ki je prišla pred nekaj dnevi, poroča o tem dogodku lanskega decembra; uradno komunistično vodstvo, vsaj v inozemstvi1 molči o njem. Komunistično preganjanje ne želi mučencev: vsaj pr>' čevanje krvi hoče preprečiti. A strelov, katerih odjek je do nas šeb-’ sedaj segel, ne morejo opravičiti z pibičajnimi ‘dokazi’ o izdajstvu i’1 prekucuštvu... ”.
“Streli iz lanskega decembra, ki jih priznavajo komunistična p°' ročila iz Hankowa, zatrjujejo, da kitajski katoličani vztrajajo navkljub vsem ukanam, pa da so v svoji veri trdni. Pod izmišljeno pretvez0 pr.elita kri pa govori o odločnosti kitajske duhovščine.”(l8)
Hankow je drugo med kitajskimi velemesti; po trgovski važnost1 takoj za Šanghajem. Duhovščina in verniki v teh dveh mestih izks zujejo odlično notranjo organizacijo in globoko medsebojno povezanost Zato so lansko jesen komunisti začeli novo, divje preganjanje duhovščine in vernikov v obeh velemestih.
V noči na 8. september 1955 je šanghajska policija vdrla v šk°' fijsko palačo. Aretirali so škofa, msgr. Ignacija Kion-pin-mei.
“V isti noči so obenem z njim: (s škofom) zgrabili tudi 7 duhovnikov iz iste škofije, 14 kitajskih jezuitov, 2 karmeličana in 300 vef'
ikov. Komunisti so bili prepričani, da bo posledica tega legaliziranega erorizrna zlom verne Cerkve pred razkolniško, vse s posredovanjem srednje vlade. A upanje se ni uresničilo. Nujno je sledilo novo nasilje,
o.	septembra, ko so aretirali skoraj vso duhovščino važnejših župnij: kitajskih svetnih duhovnikov, 7 (ali 8) jezuitov, 36 bogoslovcev, 5 ^'sijonskih sester in okrog 600 vernikov; vsi ti naj bi pripravili Prostor razkolniški Cerkvi z njenimi tisoč verniki — v petnajstih .pnijah, kjer živi 50.000 katoličanov! Iz uradnih poročil je bilo raz-ldno, da so 17 “zločincev” med žrtvami 8. septembra že ustrelili.” “Novice, ki so prišle v Hongkong, so vzbujale slutnjo, v prvem enutku, da je bila ta škofija, ena najplodnejših na Kitajskem, docela tu lcen.a- Poročila iz Tsinana, Lingtsinga in Pingyina, v provinci šan-iz Hangčowa in Nigpoa, na jugu Šanghaja, iz Nankina, Ankina, uhuja, Soočovva in Pengpuja na zahodu so vsa soglasna o podobnih , etacijah; enako poročila iz kakih dvanajst južnih škofij. Tako je ejiutno v ječi kakih 3000 kitajskih katoličanov !”(19)
O msgr. Kiongu iz Šanghaja je uradna misijonska agencija Pro-pagande “Fides” zapisala:
2 “Po svojem svetniškem življenju, po nezlomljivi trdnosti svojega acaja in po svoji popolni vdanosti Sveti Stolici, predstavlja danes v s^r- Kiong eno največjih kitajskih osebnosti v katoliški Cerkvi. Je eden in vzvišen predstavnik presijajnega kitajskega krščanstva.” (20) Pj^Proganjanje je seglo tudi v Hankow; o njem poroča agencija
čas <Šele zdaj smo PreJeli oovico- da je v lanskem septemjbru, isto-lla u 8 šan2hajQrn. versko preganjanje zadelo tudi vso pokrajino v ikowu. Zaprli so apostolska administratorja v Hankowu in v Han-ki3U’ P‘ 0dorika Liu OFM in p. čanga OFM, skupno z 10 drugimi Jakimi duhovniki; to se je zgodilo 14. septembra 1955. Drugi Ovniki so tudi zaprti, naj že na hankowški škofiji ali pa v semenišču ^učangu”. (21)
k0 Prve£an.ian.ie, namenjeno najmočnejšim, je v polnem zagonu; in sla še naprej; a že zdaj lahko mirno zatrdimo, da se bo večal tudi kai^kitajskih katoličanov, da bodo še bolj vztrajali v obrambi svoje lohške vere in zvestobe sv. očetu.
(n)
(12)
(13)
(H)
(16)
(16)
(17)
(18)	'
(19)
(20)
<2>)
(Sledi.)
Agenzia Fides, 9 aprile 1955 Ibid.
Aex Martyrs de Chine parlent, (p. 49
Alnui Mater (Collegio de PropaKanda Fide, Roma), 1953, p. 119 Les Martyrs de Chine parlent, p. 52 Mao cerca un Papa, pp. 131-133 Ihid., p. 35
La Chiesa in Cina — Le tre autonornie, “L’Osservatiore Romano”, 30. I. 1956 L F g lis e des ecrases, Shanghai 1949-1955, 'Paris, p. 7 Agenda Fides, 26. nov. 1955
Ibid.
ALI SO KITAJSKI ŠTUDENTI RDEČI?
V vseh komunističnih deželah, tudi v Sovjetski zvezi in ne samo v' satelitskih državah, so danes velika uganka študenti. Kaj mislijo in k^J pomeni zanje beseda svoboda? Dogodki na Madžarskem, Poljskem i*1 še poprej v vzhodni Nemčiji so pokazali, da so študenti bili glavni p°' vzročitelji nemirov in demonstracij; mnogi med njimi so s svojo krvj° poplačali svoj pogum in dali svoje življenje za ideal, za katerega so borili. Ves svet je med temi dogodki zrl na te dežele in povsod se J® govorilo o deležu, ki so ga imeli intelektualci in študenti pri teh upori*1 proti komunističnemu nasilju. Vse doslej pa ni bilo ničesar čuti o štU' dentih na Kitajskem. Ali so oni bolj disciplinirani in ali so zadovolji’1 z režimom, ki odvzema Kitajcem svoboščine prav tako, kakor to delaj0 komunistični režimi v Evropi?
Kdor bi od kitajskih študentov pričakoval upornih nastopov, $e zelo moti. Danes je komunistični režim na Kitajskem tako trdno na' slon j en na terorizem, da je sleherni nastop proti režimu nemogoč. K1' tajci pa vedo, kaj je nasilje. Tisočletja so rodovi prenašali vladavin0! ki so bile prav tako krute kot je sedanja. Rodovi so se iz roda v r°
navajali, kako se morajo obnašati, da bi čim laže prišli skozi vse ne^
varnosti vladnega nasilja. Danes vsi na Kitajskem vedo, da je nastop proti režimu podobno samomorilno dejanje, kakor je to bilo v pre^ klosti. Edino orožje je: čakanje in opazovanje, da se režim ob svoj1*1 strahotah sam izrabi in izcedi. Vse gre danes z zaprtimi očmi min1 vsega in trpi... Toda ta nekakšna pasivnost je samo nekaj zunanj6' ga, pod njeno kožo se skriva nekaj posebnega. Pod krinko neodp°!' nosti ali upornosti se skriva nekaj vse več kot samo nemoč. Pod njel1. skorjo vre in se preriva nekaj, kar bo nazadnje le razjedlo jedro v seDj Vkljub vsej zunanji umirjenosti je vse polno znakov, ki govore tem, da med kitajskimi intelektualci in študenti vre in da je nekaj likega v teku. Vodja propagandnega odseka v centralnem komiteju PaV tije Lutingju je moral v svojem govoru o “Sto rožah in sto šolah” Pr’ znati, da bo olajšal predpise o delovanju kulturnih ustvarjalcev. 0° ljubil je več svobode književnikom, umetnikom, znanstvenikom. Vse^ kakor je zanimivo, da je obljubil olajšanja intelektualcem, ne pa de' lavcem ali drugim ljudskim plastem. Na univerzi v Pekingu so Pri^j j dili anketo o razpoloženju med študenti in vedeli povedati, da “se s1 . veliko nezadovoljstvo med študenti”. Tako so ugotovili, da “so dija^ izrazili željo, da bi se učili še naprej angleščine, da nočejo živeti ^ i lektivno v domovih in da nočejo na kosilo v skupne obednice. In , i študenti tretjega in četrtega letnika. Pravijo, da jim ni dopuščeno, 0 bi mogli samostojno misliti. Kadar so pri izpitih, morajo govoriti b1 ko, kakor da bi bili na političnem zborovanju.”
Komunistične oblasti na Kitajskem so se vedno trudile, da bi 0 ^ bile akademsko mladino v svoje vrste. Za komunizem je ta mladi11'
Prevelik kapital, da bi jo mogli in smeli puščati ob strani. V prvih mesecih režima je bila ta mladina porabljena za glavne nastope in intelektualci so nastopali v prvih vrstah. Rdeče oblasti so se poslej trudile študentovsko mladino za vedno navezati nase.
Toda mladina, zlasti študentovska, ljubi ideale. Ideali so njeno življenje. Kitajski komunisti so to dobro razumeli. Zato se je med gladino komunizem poučeval kot nova religija, kot novo mesijanstvo. Pri svoji propagandi se je kazal kot patriotično gibanje. Celo dobri katoliški dijaki so morali izjavljati, da so se morali zelo upirati vabam komunističnih rekel in gesel v tistih prvih časih. Logika komunizma Pri tem ni toliko vplivala nanje, pač pa zagrizenost, s katero so nakopali komunistični agitatorji. Seveda so študenti že takoj v začetku d^gli ugotoviti, da so pogosto velike razlike med komunistično teo-kjo in prakso, toda vse to so preskočili z besedami: “Vedno so povsod Začetne težave. Ko bomo prišli na oblast, bo vse drugače in tako kakor hči nauk in obljuba...” Vedno se je povsod govorilo o “pozneje”, vča-kh celo o generacijah, ki bodo mogle šele resno uživati vse sadove komunističnih reform. Mnogi so odhajali na fronto ali pa na strankine h°zicije z izgovorom, da “bodo potem lažje študirali, ko bo komunizem zmagal... ”.
Toda kmalu so se začeli pojavljati obrazi razočarancev in užaljen-Cev, celo obupancev. Na univerzah so profesorji in študenti ugotavljali 2aostalost Kitajske, govorili o njeni produkcijski bodočnosti, o njeni vl°gi v novem svetu. Toda vse je bilo obsojeno na zaostalost, ker navedka ni bilo, uradi in vse javno življenje pa je bilo takšno, da so se redko mogla uveljavljati načela pravice. Japonci so spravili deželo ha kolena in ko so se umaknili, je bilo občutje zmage nad njimi samo T tem, da je bila dežela obubožana) in na robu propada. Na univerzah m v vseh knjigarnah — dasi je bilo to pod režimom maršala čangkaj-ska prepovedano — je bilo na razpolago polno knjig marksistične in komunistične vsebine. Ker so bile knjige prepovedane, je bila njih Vs^bina še bolj vabljiva. Po letu 1947 se je na raznih šolah komunizem 2a&ovarjal s pravo histerično zagrizenostjo. Ko profesorji na šolah hišo več dobivali v redu prejemkov, sploh niso več prihajali, pač pa mnogo učili na raznih tajnih partijskih sestankih, študentom je bi-0 rečeno, da naj čakajo ali pa naj se priključijo komunističnemu “o-yv°bodilnemu” gibanju, študentovska mladina je postajala zrela za °munizem. Šli so na delo in bili organizatorji vseh demonstracij, go-°rili so na shodih in postali prvi graditelji novega režima.
, Ko se je nova oblast jela uveljavljati, je študentom dovoljevala, a so začeli organizirati na šolah in univerzah posebne odbore, ki so Prevzeli nadzorstvo nad profesorji in vodstvom univerze ali šole. Di-“hki so odločali, kakšne bodo plače profesorjev, prirejali so čistke na hiverzah in zasliševali profesorje o njih preteklosti; profesorji so go°rali pred dijaki javno preklicevati svoje pretekle “zmote”. Dijaki Prepozno spoznali, da so bili samo lutke in da je bil za njimi nekdo
drug, ki je vodil niti. Ni bilo treba dolgo čakati, da se je izkazalo, kdo je tisti, ki vodi vse niti. Tisti, ki so mislili, da smejo nadzirati miselnost svojih bližnjih, so kmalu morali spoznati, da so morali svojo lastno miselnost podrediti nekomu drugemu; pa ne samo to, tudi svoboda je šla isto pot, samostojno mišljenje je bilo podrejeno volji tistega, ki je stal za kuliso. V učilnicah je bil vedno večji krog tistih, ki so bili zasliševanj in so se morali zagovarjati. Število prizorov z javno kritiko in samoizpovedjo je bilo vedno večje, nikdo ni več vedel, ali je dovolj napreden in radikalen. Proces razosebljenja je ;bil v polnem teku in ko se je mladina zavedla, kam je dospela, je bilo že prepozno. Samo se je razorožila in se pokorno vključila v mehanizem komunizma.
Režim je terja’ vedno več. Na tisoče dijakov je moralo svoje študije prekiniti in oditi na “teren”, kjer so morali prevzemati partijske pozicije ali pa mesta voditeljev ali svetovalcev v raznih kolektivih in kolhozih. Mladina je morala odhajati v najbolj oddaljene province na razna dela. Morali so na dela, kjer so gradili železnice in mostove. Kdor je hotel ali ni hotel, je bil dodeljen na službo v vojaških edinicah. Le najbolj izbran in zanesljiv kader študentov je smel nadaljevati študij6 in jih tudi končati.
Pa tudi ti si niso smeli izbirati poklicev in strok, oblast jim j6 odredila, kaj morajo študirati. Vse višje šole so se morale pri svojih študijskih programih ozirati na potrebe partije. Kulturne in duhovn6 predmete so morali puščati ob strani, potrebni so bili samo tisti pred' meti, ki jih je potrebovala partija. Namesto univerz so imeli učilnic6 polne razni tehnični zavodi in ti so rastli kot gobe po dežju. V letu je bilo med 207 visokošolskimi zavodi še 53 univerz, v letu 1952 pa j6 bilo po istih statistikah med 201 zavodi samo 41 univerz. Država in partija sta odločali, kdo bo študiral in kje. Mladina ni več smela študirati po svojih nagnjenjih, partija je bila tista, ki je odrejala vse t° in sicer po vidikih partijske koristnosti.
Borba med komunizmom in njemu nasprotnimi silami je bila n» Kitajskem zelo dolga. Trajala je več ko dve desetletji in to skozi vojn6 in državljanske vojne. Mladina je v svoji najnežnejši mladosti spremljala ta boj in se opajala nad vojnimi gesli. Povsod je bilo dovolj g°' vorjenja o osebnosti človeka, o njegovi svobodi in o njegovi vlogi 'f sodobnosti, študenti so o tem mnogo razpravljali in še več študirali-Danes je vsa ta mladina prepojena z nauki in izkušnjami in zato m6' 1 remo njene vrste razdeliti takole:
1.	Nepomirljivi komunisti, lahko bi jih nazvali tudi radikalu6 komuniste. Odločili so se, da bodo slepo priznavali vodstvo marksizm3 , in sledili partiji v vseh njenih sklepih in odločbah. Zato verujejo v vse-kar obljublja propaganda o bodočem raju. Partija jih je uvrstila v svojo elito, vendar se njih število pretirava. Njih nastopanje je navadno tako bučno, da delajo vtis, da so zelo številni in zelo močni.
2.	Na drugem mestu so tisti, ki tekajo za njimi. Teh je najv66-
Kitajec je namreč zelo v tostranstvo usmerjen in zelo praktičen. Ko ?Pazi; da je upor nesmiseln ali nemogoč, se vda. Zato teka za drugimi se druži z njimi, vsaj na zunaj. Zato se zgodi, da so na shodih prav 0rd najbučnejši, prihajajo najbolj točno in zasedajo prve vrste. Kot Papige ponavljajo vse za svojimi voditelji in vse nauke jemljejo kot cisto zlato.
Vendar režim dobro ve, da se nanje ne sme zanesti. Ti ljudje niso lniciativni in v srcih najbrž že čakajo na spremembe. Njihova pasiv-P°st je dejansko že napoved nekega novega razvoja. Med njimi se 'ahko skrivajo namreč že pravi nasprotniki komunistov. Ko bo nastopil trenutek, bo kritična in cinična opazka iz njihovih ust mnogo po-Urla. Vsi ti korakajo v isti vrsti, toda 'brez notranjega prepričanja. To tisti, ki so zraven zato, da se vežbajo, kako je treba znati biti naj-b°lj oprezen. Kadar gre za radikalne nastope, postajalo previdni, da ne bi zagrešili napake, prav tako pa se boje, da ne bi za komunizem storili “premalo”.
3.	V tretji skupini so razočaranci. Teh je že mnogo več, kot pa je mislilo. Pred petimi leti je bil njihov odstotek že zelo velik. Tudi ^jani partije so bili med njimi in danes mora biti njih število še večje. ■Nekoč so pripadali eliti v stranki, zlasti med vojno na Koreji. Vse so verovali, kar jim je bilo razlagano, napake in krivice režima so zago-^.arjali s trdotami revolucije. Ko je prišlo iztreznjenje, je začelo vre-j'1 med njimi in to vrenje je danes v polnem teku. Njihov idealizem je ll prizadet, bili so užaljeni v svoji veri. Med njimi ni nobene povednosti, vendar so valovi nezadovoljstva že pridrli na površino in postali vidni. In kadar bo ta razočarana mladina krenila naprej. . .
. In kaj počno katoliški študenti? Pri njih ni šlo samo za študij emdj ali za pristanek na popolno razosebljenost. Morali so se še bolj ,{dati v svoji notranji moči in pokazati, kaj so. Glavna skupina katolikih akademikov je bila opazna na univerzi v Pekingu. Le malo jih ■je klonilo in prvi dve leti komunističnega režima je na univerzi še dejala Marijina kongregacija, šele tedaj jo je oblast razpustila in prepovedala. Poleg zunanjega preganjanja so nastopile še žalostne ure, ? so se začeli pretresi na vodstvu škofije v Pekingu, študenti niso mo-^ ‘ dobivati od tam nobene opore, obratno so morali v mnogih prime-.m sami vplivati na duhovnike in jim dajati poguma. Tuji duhovniki misijonarji so bili v ječah ali pa izgnani. Generalni vikar v Pekin-vu se je odločil za kompromis z oblastmi. Sicer še ni zašel v odpad, endar se je za vernike, zlasti za študente začelo veliko trpljenje — °goče v notranjosti hujše kot pa na zunaj s strani režima.
P,, .^r°ti dogodkom so se najprej dvignili na katoliški univerzi v ^ekingu. Ko so nato morale cerkvene oblasti pristati na to, da uni-s rz° zapro, so se začeli katoliški dijaki zbirati na zasebne študijske hak n^e’ Kier so študirali in razpravljali o nalogah časa in o okolišči-,• /*> v katerih so morali ohranjati svoje verske nazore. Na božično r° 1952 jih je prišlo nad tisoč k skupni službi božji in so vsi prejeli
sv. obhajilo. Pri popoldanskem blagoslovu so študenti navdušeno vzklikali Cerkvi in sv. očetu.' Kjer je bilo mogoče, so duhovniki skrivaj o-pravljali sv. mašo in študentje so pozneje izjavljali, da so čez dan po sedem ur ostajali skupaj in študirali.
Čisto drugačen je bil položaj v Šanghaju. Komunisti so morali biti bolj previdni in obzirni in to zaradi mednarodnega vpliva, ki ga mesto izvaja v industriji in trgovini. Nekaj časa je bilo celo tako, kakor da ;bi komunisti skušali z zastopniki Cerkve uvesti nek način sožitja. V katoliških šolskih zavodih se komunistične odredbe niso izvajale v toliki meri in s strogostjo. Bilo je mogoče dihati, časa je bilo ravno dovolj, da se je mladina z verniki še bolj oklenila in zbrala okoli svojega junaškega škofa Kunga. Ta je mladini naročil: nobene popustljivosti v verskih zadevah in neuklonljiva zvestoba v tistih zadevah, v katerih mora samo Cerkev podati pravo tolmačenje in navodila. Ko je duhovnik čang padel kot mučenec, je postal vzor vsem dijakom. Duhovne vaje, obiskovanje cerkva in pristopanje k zakramentom je naraščalo — povsod se je kazal pogum in odločnost, ki je celo pri članih partije vzbujala občudovanje.
Zdaj že dolgo molče poročila o teh študentih. Boj proti njim se je vedno bolj razplamteval in poglabljal. Toda ali morejo biti zaman tolikere molitve in solze? Vera je tista, ki, razvezuje najtrdnejše vezi, in ta vera nam daje upanje, da moremo ob usodi te mladine zreti mirno v bodočnost misijonske Cerkve na Kitajskem.
R.J-
KARAVANA
Trudno roma v soncu karavana, čez puščavo mrtvo iz Sudana.
Včasih se gonjačem krik izvije, spet utihne... Sonce lije, lije.. .
Mehki pesek se kamelam vdira.
Brez meja se širi, se odpira. . .
Včasih kdo omahne vznak z velbloda.
S črnih ust mu dahne: voda, voda.
V sanjah vabi fata ga morgana.
Čez puščavo stopa karavana.
Kismet... Pet trgovcev ugotavlja.
S krikom krokar se ob truplu javlja.
Vladimir Kos,,
RIM, ATENE, NAIROBI
IN NAZAJ
Piše Maksimilijan Jezernik, Rim
VH. Z AVTOM PO TANGANIKI
^ Polet na sever je bila le majhna priprava za pravo potovanje iz fobija v Lusako.
Avto bo prevozil vsak dan okrog- 600 kilometrov in v petih dneh ® bomo oddaljili kar za 15 stopinj od zemeljskega pasu. Okrog osmih dutraj se bomo podali na pot, drveli po brezmejni cesti, ki veže Kairo . ^apetownom. Za kosilo bomo gostje nepregledne puščave, zvečer pa as (bodo sprejeli gostoljubni misijonarji.
Popolna tišina. Le nadležne opice nas bodo vzdramile iz globokega azttiišljevanja in od časa do časa bomo pregnali plašno žirafo.
H	. r-'
V SENCI KILIMANDŽARA
j. Mehanik je možbeseda in avto je pripravljen za dolgo pot. Vozač saverij, ki v prihodnjih dneh ne bo samo vesten spremljevalec, am-, ak dobesedno gospodar naše usode, je skrbno pregledal vsako malen-n^‘ Ie v fiajlepšem redu. Prtljage je toliko, da moramo obložiti azni sedež. Avto je nabito poln.
i,	vOb tričetrt na devet smo pripravljeni na odhod. Ksaverij v kratkih acah, s svetlim jopičem in čepico, ki mu da čisto uraden izraz; po
jjttanjem ravnanju bi sodil, da se zaveda svoje naloge in važnosti.
j.	Z1m je oblečen v belo obleko, ker je baje za puščavo najbolj primerna. 0, .z na kaj takega seveda nisem pripravljen. Poleg vse prtljage, bele Jat i-6 res n*sem prinesel s seboj. A tu ni časa za opravičevanje. Pri-nife!i mi posodi bel plašč, ki bi me naj branil pred največjim sovražim dolgega potovanja — pred prahom, in se)m pripravljen na odhod.
v, ^a nami je izginilo mesto, asfaltirana cesta je že med spomini in N nami ni nobene hiše. Na vseh štirih straneh je le brezmejna pla-vAVa> ki jo reže dolga in ravna cesta na dvoje. Po tej rjavi nitki, ki ha 6 ^a?ro m Južno Afriko, se premikamo kot počasna muha. Počas-^ v primeri z veliko razdaljo, kljub temu da dosežemo tudi 120 km Ur°. ker je cesta sorazmerno lepa.
Pokrajina je izguibila že veliko pestrosti in lepote, ki krasi vznožje gore Kenija, a je bistveno še ista kot je bila v okolici Nairobija.
Počasi izginjajo nasadi in ostajajo samo rjava drevesa, visoka trava, po kateri so se še do nedavnega skrivali številni levi, a so se sedaj zaradi človekove bližine umaknili bolj globoko v tundro.
Prav na jugu Kenije naletimo na veliko zgradbo, obdano z visokim, belim zidom. V okolici je nekaj žensk, ki bi morale oči vidno delati, a v resnici prav pridno lenuharijo. Na vprašanje, kaj neki je ta ustanova, mi raztolmači Ksaverij, da je taborišče za ženske, ki so sodelovale z Mau-Maui. Pojav me je presenetil in nisem utegnil pripraviti aparata za slikanje. Od sedaj ga držim pridno pri rokah in sem pripravljen na vsak slučaj.
Prehod iz Kenije v Tanganiko ni kompliciran kot v Evropi. Stražar zabeleži imena, avto in nam vošči srečno pot. Edina novost je razkuževanje avtomobila. Afriški mladenič nam pokaže utico, zapre vrata za nami, napolni prostor z neko čudno dišečo paro in v nekaj sekundah smo spet otroci sonca in nadaljujemo svojo pot.
Ob levi se prikaže v ozadju orjaški Kilimandžaro, ki so ga oblaki skoro docela prekrili. Samo vrh jih presega in negibno kraljuje nad njimi.
Sonce se je prevesilo proti zahodu, kar pomeni, da je primeren čas za obed. Tokrat ni govora o gostilni ali hotelu, niti ni upanja, da bi našli pripravljen obed. Kako bi se prilegel!
“Danes bom jaz izbral gostilno”, se pošali Dzim in skrbno gleda, kje bi bil primeren kraj.
K odločbi ne oporekam, a pripomnim, da tako početje ni v duhu moderne demokracije. Opazka ni brez posledice. Dzim mi zagotovi, da imam pravico do sveta, ki ga bo upošteval pred odločitvijo.
Torej, po skupnem soglasju se ustavimo okrog dveh popoldne n^ vrhu majhnega klanca in potegnemo iz avta čarobno škatljico. Tega ne trdim kar tako. Prav čarobna škatljica! In še kako svojeglavna' Noče se prepričati, da je apetit vsak dan prav isti, če ga niso številni kilometri kvečjemu dnevno še povečali! — in zato je njena vsebina vsak dan drugačna; včasih polna, drugič skoro prazna; danes bogataško dragocena, jutri spet čisto beraška.
Vsa čast misijonarjem Konsolate, ki so škatljo prav obilno napolnili in še iskrena hvala za mlečno kavo. Po pet urni vožnji se kozarec kav«? lepo prileže. Da ne bi kdo mislil, da se pritožujem nad obedom. Ne! Nasprotno, ne bi ga zamenjal za tisoč dolgotrajnih obedov, ki jih Bog oči-vidno dopušča z namenom, da bi si krepili potrpežljivost.
Spet na poti. Cesta je po navadi ravna in široka. Zaradi letnega časa je suha in seveda zelo prazna. Za nami se dviga prah, da ne vidim niti en meter daleč. Od časa do časa zagledamo v daljavi velik oblak prahu, ki oznanja, da se bližamo nekemu avtomobilu. Pri srečanju bo šofe1' toliko pameten, da se bo skoro ustavil, sicer bi se nam kaj lahko pri'
Petilo, da bi se znašli v jarku. K sreči se prah hitro dvigne in cesta je Prosta kot prej. V deževnem času je namesto prahu blato in vožnja je skoro nemogoča.
Dežela je v veliki večini prazna. Redke vasice so ponavadi v ozadja in ob cesti se zbirajo le radovedni otroci, ki nam mahajo v pozdrav.
0 Postavi so visoki in vitki. Obleka je preprosta in se omeji le na bi-'stvene dele. Sicer pa tudi Evropejci niso preveč tenkovestni in se v 1P°di zelo približajo afriškim običajem.
v Pozno proti večeru dohitimo javni avtobus. Potniki so vsi okoli šoferja, ki se muči, da bi popravil pokvarjeni motor. Ustavimo se, kot ^hteva običaj in skušamo pomagati, šofer je takoj zapazil, da nismo /sakdanji potniki in se nam je prav lepo zahvalil, češ da ni nič hudega 111 ni potrebno, da bi z njim še mi izgubljali čas.
A je že prepozno. Nek potnik je zapazil prstan na Dzimovi roki. “škof,” je šlo od ust do ust.
Kot blisk je bila cela skupina okrog delegata.
Šk ^ Pove^a^ veselje, sem prišepnil bližnjemu, da ni navaden °i, ampak pravi papežev odposlanec.
... Kot ogenj v strehi. Drug za drugim so popadali na kolena in pro-"11 za blagoslov.
Obrazi, ki so bili zaskrbljeni zaradi pokvai'jenega motorja, so zažareli in nesreča se je spremenila v veselje.
Le s težavo smo se odtrgali in nadaljevali pot. Mračilo se je, in mi smo bili še daleč od Kondoe, kjer bi morali prenočiti.
KONDOA
Kar nenadoma se je (stemnilo in hipoma smo utonili v nočnein kraljestvu. Ob pol devetih začnemo povpraševati, kje je katoliški misijon. Namesto odgovora, le odkimavajo, kot bi hoteli reči, da jim je španska vas. Znak, da smo še daleč. Struga posušene reke nam še povrh zabriše sled in se klatimo iz ene poti na drugo kot izgubljene ovce. K sreči se prikaže nek domačin z leščerbo, pove, da je katoličan, in nam pokaže pot.
Okrog devetih potrkam na misijon italijanskih pasijonistov, ki o našem prihodu očividno nič ne vedo,,ker je vse zaprto.
“Naprej,” odgovori cela jata patrov. Odprem in zagledam kakšnih pet patrov, ki so ravno odvečerjali in vlečejo svoje pipe, kot je sveta navada pri vseh misijonarjih.
Obisk je bil res nenapovedan, zato nemalo presenečenje, a misijo' narji niso v zadregi. Kuhar se spravi na delo, predstojnik vzame leščerbo in nam odkaže sojbo. Navdušen sem. Ob slabi luči sicer ne vidim bogve kaj, vsekakor ni težko uganiti, da je ne uporabljajo in je zasilno zaklonišče za tujce. Po dolgi vožnji se mi je zdela prava kraljeva spal; niča. Na zarjaveli postelji me bo čez nekaj časa omamil prijeten vonj zastarelih knjig, katerih že leta in leta ni nihče prelistal.
Večerja je na mizi. Kuhar je uganil naše stvarno stanje in temo primerno pripravil stvari, ki so krepčilne in ne onemogočajo spanja-V spremstvu vseh očetov in bratov smo z dostojanstveno slovesnostjo zadovoljili potrebe ubogega telesa. Za patre je ta točka seveda izven dnevnega reda. Obrazi so sicer utrujeni, a z njihovih oči žari veselje! poslušajo in sprašujejo brez vsakega oddiha.
Delo je težko in ni upati, da bi se v bližnji bodočnosti spremenilo-So v trdnjavi mohamedanstva, kjer vsakdo drži in brani svoje postojan; ke; vsako napredovanje je težko in si ga je treba trdo priboriti. Kraj' so poleg vsega še revni in tuja pomoč je le malenkostna. Vse upanje je v domači duhovščini, ki pa seveda kljub vsemu prav počasi napreduje-
Kramljanje bi se zavleklo najbrž še pozno v noč, če ne bi pretrga1 štrene pater, ki bo moral vstati žq ob treh in popeljati nekaj rejenih svinj na trg. Lepa prilika, da smo se dvignili še drugi in si voščili lahko noč.
Lahko noč? Prav gotovo je kratka!
Budilka je vestna. Vstanem, tipam, napenjam oči, a brez uspeha-Vse je temno in jaz brez vžigalic. Kaj hočeš! Pomagaj si sam in Bog ^
k° pomagal. Čez dan mi ni nihče očital, da sem se slabo obril. Bo že Znak, da sem imel mačje oči.
, . “Ampak brez luči res ne gre naprej,” sem razglabljal sam pri se-bl- Na delo. Počasi splezam navzdol po stopnicah, se oziram okrog, a 'jsepovsod sama tema. Na prostem zagledam v kakšnih 100 metrov od-^aljeni hiši luč. Brez vsakega pomisleka vzamem leščerbo in se pod-'Ozam. S pomočjo univerzalnega jezika, kretenj, sva se sporazumela z °mačinom in jaz sem se priboril do luči.
, Kot je bilo težko najti misijon, tako in še bolj huda je ločitev. Vsi £atoiičani so se zbrali pri delegatovi maši, pristopili k obhajilu in ča-na naš odhod. Kakšna tolažba za osamljeno skupinico vernikov, ^ zrejo,v njem resničnost, povezanost mističnega telesa Kristusovega.
bisk sestrskega samostana in sirotišča je bolj kratek. Malo dalje smo ?e ustavili pri novinkah, kjer nas čaka nad 50 kandidatinj. Obisk jim 0 ostal nepozaben, če že ne zaradi drugega, vsaj zaradi delegatovega Posredovanja, da bodo smele trikrat na teden govoriti pri obedu.
V prisotnosti vernikov — večina je na kolenih — se pomika naš ,.vt°- Ljudstvo.se pobožno križa in mi zavijemo za oglom cerkve z že-J0> da bi v Dodomi dobili škofa doma.
i Prazne sanje! Pastirja ni doma in se zadovoljimo z domačim tajni-°m in duhovnikom, ki se slučajno mudi po opravkih. Tudi tu gradijo.
škofija, ki končno ni kaj posebnega, je že pod streho in so jo zgradili v velikem delu misijonarji sami. Samo prijazen pozdrav in smo spet na poti. Domači duhovnik nam sledi na motorju, dokler na prihodnjem križišču ne zavije na desno. On gre domov, mi nadaljujemo proti Iringi-
Glede prostora, kjer smo obedovali prejšnji dan, si nismo edini-Opozicija je močna in prijatelj prostovoljno predlaga, da sem danes jaz na vrsti. Vsako oporekanje je bilo odveč. Sprejmem ponudbo, čeprav sem .si svest, da se izpostavljam veliki kritiki. Ali sem uspel pri izbiri?
Lep ali nelep kraj, prav gotovo je krajevna zasluga, da smo celo opoldne razpravljali o afriški umetnosti.
Vsepovsod same gotske cerkve! In vendar so tuje blago, ki pačijo afriško pokrajino. Kje so domačini, ki bodo prodrli v narodno čutenje, v skrite zakladnice in izrazili na svoj način, v materini govorici lepoto svetega prostora?
IRINGA
Včerajšnja izkušnja nas je izučila. Bolje hiteti čez dan, ne izgubljati časa po nepotrebnem in prispeti pravočasno v prenočišče.
Okrog šestih zagledamo na lepem hribčku skupino velikih hiš. Ta-samaganga je. Naj večje katoliško središče v Tanganiki, na katerega so italijanski patri Konzolate izredno ponosni. Imenujejo jo trdnjavo katoliške miselnosti, ki pod vodstvom škofa daje osnovni ton celi deželi-
Sicer je oddaljena nekaj kilometrov od Iringe, a to ni oviralo razvoj notranjega procvita. V veliki zgradbi, ki pa sicer nima nič lepotnega na sebi, je škofovski sedež, kakšnih sto metrov vstran nova stolnica, zgrajena šele pred nekaj leti. Med obema sta ljudska in srednja šola, dekliški gospodinjski tečaj in dvoje hiš za italijanske ter domače sestre. Zadaj za stolnico, tik ob gozdu, je napol dograjeno poslopj6» ki bo izključno za bogoslovce. K temu je treba dodati še rezidenco profesorjev, patrov in bratov ter cel kup poslopij z delavnicami. Naselj® je na samem, nekoliko vzvišeno in je zato za oko še bolj orjaško. Naj omenim le najvažnejše stvari: dekliška šola je izredno zanimiva. Nje1’-sloves gre po vsej deželi in od vseh strani prihajajo prošnje in naročila za ročna dela. V veliki, dolgi sobi je bilo najmanj sto deklet, ki se vrstijo v skupinah in se učijo ročnega dela. Izdelki so lepi in bi lahko tekmovali s slovenskimi.
V šolah poučujejo predvsem sestre ter očetje. V vsakem razreda je radijski zvočnik, ki služi za skupno petje in za pouk angleščine, k1 ga oskrbuje osrednji urad. Lepa iznajdba, ki je zelo poceni ter dostop' na vsakemu.
Naslednje jutro mašujem v bogoslovju, si ogledam poslopja in se seznanim z učnim načrtom.
, Kakšen vtis zapusti Tasamaganga? Težko bo odgovoriti v nekaj sedah. Značilno je, da sta njena prijaznost in gostoljubnost znana po 1 deželi, če bi bil dvomil o tej trditvi, bi moral spremeniti svoje po en^e' Tllkaj s’ človek opomore! na duši in na telesu. Sestre in patri znajo do podrobnosti, česa potrebuje potnik, kaj mu ne ugaja in kaj u^orajo dati za na pot. V našem) slučaju smo izbrali prijaznost in jj-.v1" del svoje prtljage, ker se bomo na povratku spet oglasili. Ko-■Ucek ni protestiral, ampak mu je dobro delo; prej je namreč od časa CJnsa zaječal in se skušal pritoževati.
Predno odpotujemo, naj predstavim nova sopotnika: Irca Walsha dob ■ ^ai^ca’ ^ nas	spremljala do prihodnje postaje. Družba je
dal lodo8la-	res na^ konjiček začel pešati in bi slučajno odpove-
dovV,.PUŠČavi, bi bi^ drugi močni Ford kar dobrodošel. V skupnem za-o, ol.istvu jo mahnemo proti jugu; proti Mbeji, ki je prav na meji ^verne Rodezije.
Je v>k v svo-iem avtomobilu. Ne vem, kaj delata sopotnika, ker nas j) ®b^ak prahu popolnoma ločil. Midva z Dzimom slediva svojemu dnev-0111 redu. Vsak dan je prav isti.
še ^ ^ai ß'ov01'3, da bi mogla v prenočišču opraviti razen svete ma-liko6 druge duhovniške dolžnosti. Problemi so takšni in opravkov to-> da se ne odtrgamo od brloga pred osmo uro. Med vožnjo je časa
seveda na izobilje, a ga temeljito izrabiva. Najprej premišljevanje in za tem skupna molitev brevirja. Raztresenost je vsepovsod zvesta spremljevalka, a morda manjša v puščavi, kot v večjem mestu. Po molitvah oddih in čas za razglabljanje misijonskih problemov, ki smo se jih dotaknili na zadnjem misijonu.
Izbira prostora za obed je zelo važna točka. Danes še posebno, ker je število narastlo in bi se rada postavila, da nisva brez umetniškega okusa. Sreča se nama je nasmehnila. Poleg naravne lepote smo se spomnili na sestre in priznali, da imajo večjo fantazijo ter poznajo temeljiteje potrebe puščavskega potnika kot pa navadni kuharji. Vsa čast sestram! Najlepše pozdrave in zahvala iz današnje puščave!
Po kosilu spremenimo vrstni red. Dzim prevzame šoferjevo mesto, jaz prisedem na levo in Ksaverij zavzame moje staro mesto. Zadostuje nekaj kilometrov in naš prijazni Ksaverij že spi. Kar uživam» ko tako počiva in ves izmučen išče primernega oporišča na trdih kovčkih. Zaradi utrujenosti ne občuti trdote in niti ne sliši najinih pogovorov.
Primeren trenutek za branje iz potopisa kardinala Massaje. On na konju, mi v avtu. Primerjava obeh sistemov je koristna, ker prežene kakršnokoli skušnjavo za pomilovanje samega sebe. Nasprotno» lastna majhnost postaja vedno večja in spoštovanje do misijonarjev neprestano raste.
Ob bližini nove postaje je treba spet menjati prostor. Ne bom našteval vseh razlogov, zakaj je ta sprememba zelo važna. Poleg vsega moramo zmoliti del brevirja za prihodnji dan, rožni venec in se pri' praviti na novo okolje. Danes popoldne je cesta izredno lepa. Smo visoko in pred kratkim je deževalo, zato je prav 'malo prahu. Prah je p° puščavi velik problem. Ni avtomojbila, ki bi mogel ubraniti potnike pred tem neznatnim in vsemogočnim mučiteljem. Hermetično zapreš vse špranje in glej, v petih minutah je napolnil vsak najmanjši kotiček, dobesedno pokril prtljago in ni prizanesel niti potnikom. Šnaženj6 avtomobila in obleke ni samo na dnevnem redu, temveč je istočasno eno izmed najvažnejših opravil.
Skoro sem prezrl, da se bližamo Mbeji. Me je pač čas prehitel. Res» izgubil sem stavo. Zaradi prejšnjih izkušenj sem trdil, da ne bomo pred sedmo uro prispeli v mesto. Ob pol sedmih smo zavozili na škofijsko dvorišče.
In tu?
In tu se začenja stara pesem, ki bo končana jutri z našim odhodom-Vsak večer postaja novo soglasje. Pesem je svojevrstna. Začenja se s temno balado ter doseže idilično sanjarjenje, se spremeni v prozo in od časa do časa izbruhne v najnežnejšo liriko.
In ni samo en pesnik. Jih je cela skupina, ki se ločijo drug od drugega kot Goethe in Dante. A v vseh je ista pesniška žilica, ki se koneo koncev imenuje Kristusova ljubezen.	(Sledi.)
GOSPOD POKLIČI DELAVCE!
France Kunstelj, 1. 1943
Stoletja' tisočletja so za mami. številni narodi so nastopili, c}oveštva zgodovino so gradili ln svojo lastno pot —
Pot teme itn pot zablod hodili.
P ko so tavali v kraljestvu smrti *n ko iskali so resnice, luči,
,e 'v sredo vrveža noči
Posvetu dam... ni’ * betlehemskih je poljan 1'Lxlil svetlobo svojo 0 širnih horizontov jot morja oceanm . n pot teme in pot zablod •jo smetil dam...
očrti božji so se izpolnili,
J-oveštva kopmmje ublažili, postopa On je —
Pot, Življenje —
. zdiružil v Bogom bi vse narode j1 upostavU veliko kraljestvo, raljegfivg Luči božje...
* kraja v kraj je hodil 'slehernemu, ki v temi je blodil, Bibezni je besedo dal. oto izmed učencev je poslanem zbral. Poslanice, pionirje, misijonm-je,
'l nV uresničujejo Njegov načrt, Preganjajo temo in greha smrt.
o simi zemlji so se razkropili številne množice učUi, v kraljestvo božje jih vodili.
y 'kines vidimo jih vse na delu:
, Očeta, Sina, svetega Duha imenu kujejo ogromna ljudstva: Puščavah Sahare,
' Prag ozdih Indije,
If^oju Azije, okih Jave, Sumatre, č’ rekah Nila jopga, Nigra,
<l }'ešij„ ovčice božje iz močvar
budizma, islama, konfuciomizma in bramaniznm, šintoizma, in širnim zemljam vzklije seme Resnice ene...
Zares so naši misijonarji kraljestva božjega klicarji!
In mi... ?
Telesa Kristusovega smo udje, sinovi velike družine — Cerlcve, v občestvu- njenega poslanstva, v poslanstvu božjega misijonstva. Ogromna njena stavba se dviguje, ves sivet jo vidi, občuduje, a še premajhna je, ker —
žetev je velika...
Za nas je žetev — prevelika!
Gospod pokliči delavce!
Imamo druge še ovce,
ki tudi morajo na božje jMŠnike.
Gospod pokliči delavce!
Zakaj milijoni in milijoni še ječe, duha teme okovi jih teže...
Gospod, pokliči delavce v svoje velike vinograde!...
Vsem naim pa, ki ni dano, da Lmč bi novo nesli v puščobe Sahare, v pragozde Indije, otoke Jave, Sumatre, ob rekah Nila,
Konga, Nigra, čez širni ocean v Aljasko, Kino in Japan, vsem nam
pa razsvetljenje daj, Gospod,
da vsi spoznamo pčavo pot
misijonstva, ki je Cerkve rast,
da vsi priznamo Kralja Večnega oblast
Njegov načrt — vesoljni mir,
da ena čreda bo
in en pastir...
ŽALOIGRA VEi-IKEGA ZIDU
najnoveJ^ ^Tajski film
(Glej vseFi10 1 'Slednji strani)
I	— V bogatem in ugl*d* nem domu svojih staršev P,e' življa mlada Kitajka Mong' šiang (filmska igralka Li l'1 Hwa) svojo srečno mladost-Vendar bo kmalu neusmiljenfl usoda posegla v njeno živli4*' nje in jo postavila pred hud® preizkušnjo.
II	* V hišo njenih starše' se je zatekel Wainšian«r, s*n visokega kitajskega uradnik»-Cesar Činšihuan<r "a pregani»-Oče Mong pa je svojo hčerk» Mongšiang Wainsiangu V kon obljubil.
III	— Toda klešče despotskega cesarja ne mirujejo. Oče Mong je odprl vrata svoje k»' ie osebi, ki jo cesar pregani»* In to je zelo prepovedan0' Klešče so se stisnile tudi okol' Monga in moral je v ječo.
IV	— Mladi zakonski mo/ Wainsiang je moral oditi kot suženj na delo pri gradfli* “Velikega zidu”. Bil je prikl*'
nien na steber kot eden izmed atotisočev.
v Cesar je prisilil ogrom-n° število svojih podanikov na Prisilno suženjsko vedno delo. -^a svojem cesarskem dvoru pa i® vodil razkošno življenje med »lani in pripadniki dvora, vsi V najsijajnejfiih oblačilih.
.	‘ Mong je med tem v
ter* umrl v naj večjem pomanj-aniu in bridkosti, njegova že-r*a Pa je podlegla v hudem tepljenju. Mongšiang po smrti staršev ni več vzdržala na Sv°jem domu, kjer je morala Vedno misliti na usodo svojega s°Droga. Nekega dne je zapu-sti*a dom in odšla na pot, ti-^°re milj daleč, da bi med mu-n,ni in nadlogami po tako d°ici poti prišla do svojega »oproda.
— Ko je prišla na cilj, 80 io neumiljeni stražniki za-^ržali. Ali bo Mongšiang svo-,0Ka soproga, svojega moža še ^krat videla?
ŽALOIGRA VELIKEGA ZIDU
Kitajska filmska igralka Terez ja Li Li Hwa ;je zelo znana po svetu. Že od zgodnje mladosti je bila zelo delavna v Katoliški akciji in ise je že takrat odločila, da se bo posvetila filmski umetnosti. V letu 1955 je nastopila v glavni vlogi v filmu “Žaloigra velikega zidu” in pred nekaj meseci so film začeli vrteti v glavnih filmskih dvoranah v Evropi. Tako je v Nemčiji prevzela film katoliška filmska družba Materna.
Zgodba filma sloni na stari kitajski zgodbi, ki pripoveduje o ženi, ki je ostala svojemu možu zvesta v najtežih preizkušnjah in okoliščinah. Glavna oseba v zgodbi je deklica Mongšiang, hčerka premožne in ugledne družine in njen oče je visok državni uradnik v cesarjevi službi. ^Na srečnem domu je vse živelo lepo in mirno, dokler ni neusmiljena usoda posegla vmes. Oče mladega Wainäilanga je bil kancler na cesarjevem dvoru in nenadoma padel v nemilost pri cesarju. Sin se je mogel lešiti
samo z naglim in drznim begom. Zatekel se je v Mongovo hišo in Mong ne more odreči zatočišča in pomoči nikomur, ki je prišel v stisko in pri njem iskal zavetja. Sinu svojega staroga prijatelja in kanclerja na cesarskem dvoru ni mogel odreči pomoči. Mongšiang je polna veselja nad prihodom svojega mladostnega prijatelja, dasi tega ne sme odkriti po stari kitajski navadi in se mora skrivati za zavesami in stebri, ko hoče mladega gosta videti. Poroko so opravili z velikimi slovesnostmi, a že naslednji dan je prišlo do ločitve med mladima zakoncema. Wainšianga so aretirali in ga odpeljali kot sužnja na dela pri gradnji Velikega zidu.
Nekaj dni (pozneje so prišli tudi po očeta Monga. V ječi ni mogel dolgo vzdržati in je kmalu prišla novica, da je umil. Njegova žena udarca ni mogla prestati in je tudi kmalu nato podlegla. V osamljenem domu Mongšiang ni mogla pozabiti na svojega moža. Nekega dne se je med viharjem in v mrazu p<>' dala na pot, morala je skozi predele, polne roparjev in vojakov, prehodila je nad tisoč milj, nazadnje je pa le prispela na kraj, kjer je bil njen mož Wan-šiang prikovan na delo ipri Velikem zidu. V trenotku, ko je prišla na cilj, Pa so njenega moža ravno peljali v smrt-Z roko mu je mogla samo še pomahat' v zadnjo slovo. Izgubila je oblast nad svojimi mislimi in zadnjimi silami in padla v bližnji prepad.
Film je v evropski kritiki naletel na zelo ugoden sprejem. Kitajska gledališka umetnost sloni na starih temeljih in je zelo slavna, v filmu pa se je še obogatila z izkušnjami in tehničnimi dognanji zapada. Tako je izredno bogato podan obred kitajke poroke v vsemn sijaju in polnosti vsebine. Zvestoba med ženo in možem, podana v tem okviru, jc polna etične višine, zlasti pa osrednja misel večno zvestobe, ki Monšiang žen® svojemu soprogu v naročje. Igralka & Li Hwa uživa velik ugled kot filmska umetnica v vsej vzhodni Aziji, pri vseh svojih nastopih v javnosti pa nikjer ne taji, da je katoliške vere.
STISKE, KI TAREJO SVET
“V potu svojega obraza boš jedel kruh... Trnje in osat tl bo rodila zemlja..— zunanji znaki kazni, ki si jo je bil iMprtil prvi človek. Od tistih dni si slede skozi vso zgodovino ujme, stiske, nezgode, ki tarejo človeka in človeštvo. Te stiske so vekovit dokaz božje napovedi — pravične kazni za greh... Danes ne manj kot pred sto in tisoč leti: po vseh deželah, |po vsem svetu — za vse človeštvo.
V litanijah kličemo: “.. .kuge, lakote in vojske — reši nas, o Gospod!" Pa bi morali danes klicati k nebu vesoljni “reši nas” še za vse druge stiske:
preobljudenost posameznih deželi; nezadostna prehrana; nezadostni in sramotni zaslužek za pošteno delo milijonov ljudi; neizobraženost; bolezni; prisiljena izseljevanja milijonov iz rodne zemlje — še mnoge dmge.
Te današnje stiske v veliki meri zadenejo prav misijonske dežele, afriške in azijske. Ni odveč, če spregovorimo o njih, posebej še, ker so po eni strani povod spletlcam sovražnikov božjega kraljestva, po drugi pa lepa priložnost, da Cerkev po svojih misijonarjih izžareva ogenj krščanske ljubezni med Vse trpeče sloje.
(Podatki za pričujoči in vrsto naslednjih člankov so iz letošnje kanadske misijonske publikacije “Perspectives sur le monde — Pogledi na svet", ki jo \je pripravil Adrien Bouffard in jo je izda ki kanadska Du hovniška misijonska zveza.)
PREOBLJUDENOST NEKATERIH DEŽEL
V zadnjih petindvajsetih letih je prebivalstvo našega planeta po-a?l° Z'A 600 milijonov ljudi. Nič čudnega, če je ta vrtoglavi prirastek Ponesel s seboj vrsto vprašanj, s katerimi se možje, ki odločajo o sodi človeštva, danes razbijajo glave. A največja nezgoda je v tem, av je velikanski porast nanesel svetu tudi vrsto nesreč in nezgodi pa ezav in zagonetk, iz katerih nihče ne najde izhoda. Najbolj so bile Parjene pač tiste dežele, ki jim ni dano, da ;bi uživale na široko blagoslov svoje domače zemlje, dežele, v katerih je lakota od nekdaj naj-Pjsa šiba božja. Tako, postavimo, Egipt, čigar pretežni del je ogrom-Puščava, ki je žlahtni Nil namaka komaj tretjino. Sirotni felahi, ki ^ ojijo večino v Egiptu in prav ob Nilu žive, katerih število nenehno cls^e, danes že niti najnujnejšega za vsakdanje življenje nimajo več. n v Tej strahotni drami preobljudenosti nekaterih dežel, ki tare da-lo^nji svet, je neki apostolski delegat, ki razmere odlično pozna, pred-naslednjo kaj koristno rešitev: zahteva, da se po vsem svetu ki niso obljudene, dodele ljudem, ki so brez zemlje”. Rešitev ' Pravična in krščansko poštena. Nazadnje bi bila lahko tudi izved-■ va. Vprašanje pa je, če je takšna rešitev tudi v trgovskih računih
tiste peščice odločujočih, ki svetu na tej ali na oni strani —. se pravi: na vzhodu ali zahodu vladajo. . .
Dejansko je naravnost proti namenom večnega Stvarnika, proti naravnim zakonom samim, da je danes na svetu še toliko docela praznih dežel spričo drugih, ki so več kot preobljudene: saj so dežele, za katere statistike izkazujejo, da ima živ človek skoraj manj prostora za življenje, kot ga ima mrtvak za svoj zadnji počitek v grobu!
Kaj nam povedo številke?
Honkong se, postavimo, ponaše s tem, da živi tam 7673 ljudi na kvadratni kilometer. V Holandiji in Belgiji pa komaj 800 ljudi, prav tako na kvadratni kilometer. Na Japonskem živi na istem prostoru 618 ljudi, v Avstraliji, ki ima celotne površine, večinoma bogate plodne zemlje, 3 milijone in čez kvadratnih kilometrov, pa žive ne enem samem kvadratnem kilometru komaj — reci in piši: 3 ljudje!
Nobenega dvoma ni, da Japonska ne bo mogla več dolgo stiskati tistih svojih 90 milijonov prebivalcev (ki jih bo skoraj za 100 milijonov) na svoje raztrgano otočje, kjer so povrhu vsega še celi predeli neplodne zemlje, medtem ko se bo bližnja Avstralija ponašala z do nepreglednosti razsežnimi, bogato plodnimi, a do danes v večini primerov še docela neobljudenimi planjavami.
Podobno zlo tare tudi Indijo, ki je druga dežela na svetu. Indijci so danes prisiljeni, da iz dneva v dan večajo število svojih izseljencev, ki so posebno številni v afriških pokrajinah. Bolj ko bo trda za kruh v Indiji sami — in iz leta v ieto trša prede! — bolj bo naraščal indijski živelj v Južni Afriki, na Madagascarju, v Keniji, na Mavriciju.
A preobljudenost tare v precejšnji meri tudi staro Evropo. Poročila navajajo, da je samo v Grčiji danes že skoraj 1 milijon ljudi preveč. Italija, katere dve tretjini sta skoraj povsem neplodni, je za sto tisoč kvadratnih kilometrov manjša od Francije, pa mora vendar rediti 6 milijonov ljudi več kot njena latinska sestra. Italijani trenutno ne najdejo druge pomoči, kot da se jih letno kak milijon izseli v čezmorske dežele, posebno v Južno Ameriko.
Zvezna država New York, kjer živi 15 milijonov ljudi, ima K> milijonov hektarjev plodne zemlje. Japonska, kjer živi 90 milijonov ljudi, ima 13 milijonov hektarjev plodne zemlje...
Prva in najbolj pereča posledica preobljudenosti je v deželah z “božjo šibo udarjenih” nepravična razdelitev hrane. Medtem ko v Kanadi na debelo preostaja vsako leto žita, masla, krompirja in drugega, (in si svetovni kramarji belijo glave, kam z vsem tem!), živi v Italiji vsaj 10 milijonov ljudi več, kot jih zmore prehraniti dežela. Anglija pa mora letno uvažati hrano vsaj za 20 milijonov svojih prebivalcev. Japon, ki se je pred vojno sam sebe prehranil, mora danes uvažati letno 3 do 4 milijone ton hrane. Bogate države si takšno kupovanje najpotrebnejše hrane brez posebnih žrtev lahko privoščijo že s sam» goio zamenjavo — izvoz in uvoz. Prizadete pa so ubožne, revne dežele, ki nimajo zadostnih sredstev, da bi ogromni presežek v hranivu lahko
plačale. Razumljivo, da Japonska ne ;bo mogla več dolgo uvažati za 2.400.000.000 dolarjev, izvažati pa le za 1.270.000.000, kot se je to na-namerilo leta 1954.
Rešitev iz preobljudenosti pa ni v malthusianizmu (omejevanje Rojstev), niti v nadproizvodnji hraniv, rešitev, kot to računi in dej-stva izkazujejo, je edinole v splošnem povečanju svetovnega obdelovanja plodne zemlje. Res je, da je kakih 25 odstotkov vse zemeljske površine docela neplodnih; a še bolj res pa je tudi, da je danes obljudenih in obdelanih komaj 10 odstotkov vse površine. Preračunali s° tudi, da bi zemlja lahko hranila 6 do 20 miljard ljudi, zanesljivo in zadostno pa prav gotovo 13 miljard. V Afriki živi komaj 4 odstotke Vseh ljudi, ki bi lahko pošteno tam živeli — brez strahu pred lakoto! v Južni Ameriki še manj, komaj 2,5 odstotka. Na celokupni zemski Površini je danes izrabljenih komaj 17 odstotkov vse njene plodne zmogljivosti. Dežele kot so Indija, Kitajska, Brazilija so do danes Grabile komaj 90 milijonov hektarjev zemlje; statistike izkazujejo, da bi jo izrabile lahko 300 milijonov.
Kje je tedaj krivda za lakoto tolikih milijonov? Je zemlja kriva?
Leta 1955 je imela OZN 57 držav* članic. Od teh držav jih je bilo komaj 7, ki so se lahko same prehranjevale, ne da bi jim bil potreben Uvoz; Avstralija, Kanada, Danska, Združene države, Nova Zelandija, Norveška in Švica. Vseh drugih 50 držav je bilo nujno navezanih na Uvoz hrane!
Vprašanje preobljudenosti je danes tako pereče, tako zamotano lz dneva v dan, da se je zdelo tudi Piju XII. nujno, da o njem spre-S°vori. Septembra 1954 je “Osservatore Romano” med drugim navajal tudi naslednjo papeževo izjavo:
“Znanost o prebivalstvu naše zemlje je mlada znanost, a je ena ?(1 najnujnejših, saj se neposredno ukvarja s človeškim življenjem in 'u prav zato lahko osvetli prenekatera zamotana vprašanja posamez-uikov in celotne družbe... Prav zato pa se tako veselimo vašega svet-le&a prizadevanja, ki z iskrenim študijem narodopisja doprinaša k Poznanju zakonov in vseh tistih vrednot, ki so podlaga razvoju člo-voškega rodu. Zato pa smo tudi pozvali katoličane, naj se tudi sami Pridružijo raziskovanju in vsem prizadevanjem, ki jih znanstveniki Uu tem prevažnem področju doprinašajo”.
Znani so očitki, ki jih nasprotniki mečejo na Cerkev glede nje-,l6ga stališča, kar zadene umetno preprečevanje rojstev.
“Boljše preprečenje spočetja kot pa pospeševanje splava...” je izmed stalnih ugovoi-ov vseh, ki ne čutijo s Cerkvijo. Kot da je udina rešitev v tem, da eno socialno zlo ozdravljaš z drugim. Prepreče-''anje rojstev še dolgo ni rešitev iz zamotanosti današnje preobljude-josti in vedno večjega porasta prebivalstva na zemlji. Mrzle številke ^ Vseh dežel, ki so ali uzakonile to novodobno kugo ali pa jo trpe 'Japonška, Indija, U.S.A., Anglija, Francija), dokazujejo več kot c‘tuo, da se v tem primeru “klin s klinom ne izbija!” Drugo zlo (po-
nam je danes Francija, kjer prav sedanji rod z obrestmi plačuje na lastni koži grehe očetov: Indokina, Severna Afrika. . . sledica preprečevanja) je hujše od prvega (preobljudenost) : vedno več ločitev, razporok, razdrte družine, vrtoglav porast mladoletnih zločincev... Nedavno je Narodni Kongres v Milwaukee (U.S.A.) ugotovil samo za družinsko življenje v Sev. Ameriki porazne, naravnost strahotne številke:
Sleherno leto se v U.S.A. razdere na stotine zakonov; kakih 400.000 ločitev, kakih 300.000 otrok — brez očeta ali brez matere, ali celo brez obeh... Od 45 milijonov otrok, ki žive v U.S.A., jih 12 milijonov živi izven družinskega okolja ali pa samo pri enem od obeh zakoncev. . . Letno zapušča svojo družino 50.000 zakoncev. . . Čez 2 milijona je družin, kjer starši žive ločeno. . .
Očitno tedaj, da umetno preprečevanje rojstev pač ne more biti čarobni “rek”, ki naj prinese srečo v družine. Današnja družba trpi vse zlosrčne posledice tega odrešilnega sredstva... Res je, da utegne bela rasa za nekaj borih let s preprečevanjem rojstev dvigniti svoj življenski “standard”, a še bolj res je, da “birth control” nujno predstavlja propadanje belih — na korist Azijcem.
Vse prej kot “birth control” utegnejo najti rešitev iz tega prvega zla, ki tare danes človeštvo: industrializacija (če pomislimo na trditev, da je rešitev v povečanju splošne proizvodnje!), splošni družbeni napredek, obdelovanje še neobdelane zemlje obenem z izpopolnjen jem obdelovalnih načrtov, uspešnejše gospodarsko nadzorstvo, predvsem pa večja pomoč novim odkritjem, ki utegnejo koristno služiti reševanju tega zamotanega vprašanja.
— nj
KALKUTA ČAKA
Tristo tisoč kulijev dela vsak dan v tovarnah v predmestju Kalkute, za lady in sira in dražestno miss, ki nosi obleko iz jute.
Dvanajsttisoč jih gara ob veliki reki ob statvah bombaževih vsak dan.
Prav toliko kolne jih zemljo v pripeki oči oslepelih vsak dan.. .
Kalkuta se smeje. . . čez noč si kraljica nadela je divne dragulje.
Ob jahtah in parkih in ličnih ruletah pozablja na džunglo in žulje...
Tristo tisoč src po svetlobi ječi. . . Dvanajst tisoč rok bi rado moči...
A beli otroci še spijo...
Kos Vladimir leta 1954.
o NMto&iH in L3m\m
VHUimrKiH 0EŽ.EIAH
OCEANIJA
POLINEZIJA
kot narodopisno ozemlje se na zapadu v nekoliko proti severu upognjeni smer: v?'iva med Mikronezijo in Melanezijo. Od tam drži v nasprotno smer najgostejša ve-**kra polinezijskih otokov proti vzhodu, vendar se v obliki pahljače (ki pa je v sre-ini gostejša kot na krilih) širijo otočja tudi na jugovzhod in na severovzhod. Tudi 6 izvzamemo Novo Zelandijo kot dva velika (poleg manjših) otoka, je v Polineziji Precej otokov, ki po velikosti daleko presegajo največje mikronezijske otoke. Zapadni toki so že bliže ameriški kot avstralski celini.
Ogromno je področje .'Polinezije, vendar je to ozemlje, kolikor ga je obljudenega, '^sno, kulturno in jezikovno bolj enotno kot sta Melanezija in Mikronezija. Tu ži-'Jo ljudje, ki so po rasti veliki in imajo svetlorjavo polt, valovite, včasih tudi kodrate lase, kratke lobanje in tope nosove. Edino na otočju Fidži so zaznatni melanezij-ki vplivi. Vkjub nekaterim novejšim .mnenjem, da bi Polinez jci mogli izvirati cd t^kih starih ameriških prebivalcev, vzdržujejo znanstveniki po večini še vedno sta-)o ugotovitev, da so se ti ljudje selili z zapada in torej ne z vzhoda na sedanja biva-sca. Pri teh selitvah so bila otočja Samoa, Tonga in Tahiti vmesne postaje. Pričele ^ so se te selitve okoli 1. 350 pred Kr. Morda velja ta doba tudi že za pivo polinezij-■ ko naselitev Nove Zelandije. Druga (ali morda celo poznejša) naselitev teh velikih . °kov, spet z zapada, pod vodstvom kralja ali poglavarja Hui - terangi - ora se je Vršila okoli 1. 650 po Kr., naslednja pod vodstvom Ngahue pa okoli 1. 1300 po Kr. a nekaterih vmesnih otokih so preseljevale! izumrli .in so evropski raziskovalci šele , Zadnjem času našli tam njihove .sledove: tlakovane ceste, terase in kiparstvo. Ka-0 Podjetni so bili v starih časih ti selivci, naj pokaže primer Hui-te-Rangiore z o-0<a Rotanonge, ki je že ok. 1. 700 po Kr. prispel na Antarktido!
Odkritja in naselitve novih, dotlej neobljudenih otokov so se izvršila na dva aj. ‘na: ali je nove naseljence zanesla na še nepoznana otočja morska nevihta, j . Pa jih je gnal lačni nagon po bolj rodovitnih, še ne poznanih prebivališčih, jar Po življenje lažje, kot v dotlej prenaseljenih otočjih. Ustna tradicija, ki v 'Polineziji silno razvita in spoštovana, govori skoraj povsod o neki prado-^ vini na zapadu, ki ise imenuje ponekod Havaika, drugod tudi Polut. Odtod da Prišli, pravijo ,'Polinezijci. Ta pradomovina pa jim marsikje ni samo izhodišče jih °Vih jadrani v nova bivališča, ampak tudi domovina njihovih duhov, ki so ]0 v nova naselja spremljali; da, tudi prvotni kaos, ki ga je oblikoval bog Tanga-^ a, ki je i 0(j vekomaj, v sedanji svet. Poleg tega praboga poznajo prvotni polije 'Jci še druga božanstva, ki so po večini duhovi umrlih. Mitologija teh ljudi . _ Zel° obširna in pesniško bogata. Iz vsega tega — danes že razpadajočega verstva Pa vendar odseva staro enobožtvo o Bogu — Stvarniku.
Naj takoj omenimo, da morda nikjer med ubog mi pogani ni to.iko prilagodljivosti za evropsko-ameriško civilizacijo kot v Polineziji, če vzamemo samo dva skrajna pola, Novo Zelandijo in Havajske otoke, vidimo, da so se stari naseljenci popolnoma prilagodili novim gospodarjem, da so poslanci in senatorji iii da vzdržujejo samo še nekatere stare običaje in svojo staro ljudsko umetnost. Prilagodili so se vsaj navidez tudi demokraciji in se 'ji niso prilagodili samo toliko ne, kolikor je le navidezna.
Za vso Polinezijo, z mali,mi izjemami, je namreč značilna — vsaj v prejšnjih časih — delitev v aristokracijo in plebs. Posebno so pazili pri porokah, da se ni kdo oženil ali da se ni katera omožila izven stanu. iPoleg te socialne razlike sta obstajali in deloma še obstajata dve izjemnosti: prva je “mama”, ki pomeni posebno moč in sposobnost poedinca; druga pa je “tabu”, ki pomeni tu nedotakljivost osebe ali tudi poedine stvari. V vsej Polineziji, je od poznanja njene družabne ureditve vdomačena očetnopravnost.
Domačinom, ki so vešči mornarji, je ribanstvo zelo važen vir prehrane. Skoraj povsod gojijo tudi svinjerejo. Važno hranivo so drevesni sadeži, ker je pravega poljedelstva malo, zelo važni hranivi pa sta banana in patati, sladki krompir. Lončarstvo in tkalstvo sta slabo razviti in še to le na nekaterih otočjih, pač pa je razvita predelava basta za oblačila. Razen na Samoi in Tongi gojijo rezbarstvo, ki pa je bolj v oblikovanju realistično pojmovano kot pa z barvanjem izraženo. Tetoviranje je povsod pri prvotnežih zelo priljubljeno.
Najcistejši Polinezijci živijo na isredini. Te sredine si pa ne smemo pred-Javljati po sredini ogromnega pol nezijskega otočja, ampak (po gostoti natrpanosti otočij in otokov in jo moramo zato precej proti zahodu pomakniti. Tu iso vsaj po imenu precej znani otoki Samoa. So to dva večja in več manjših otokov. Tukaj vladajo — seveda z omejitvami, ki jih stavljajo kolonialne oblasti — poglavarji s pomočjo plemiških parlamentov. Tudi slavnostne plese igra plemenitaška mia-dina, ki si nadeva na svoje lastne lase še pokrivala iz pobeljenih človeških las» kovinastih plošcic in raznih vejic. Južno od Samoa leži otočje Tonga, sestojoče iz manjših) otokov. Tudi tam imajo parlamente, toda “poslanci” iso zgolj kimavci’ Je pa bilo ljudstvo tam svoj čas zelo bojevito in v 13. stol. našega štetja so imeli Tongavci tudi vse otočje Samoo pod svojo oblastjo. V trikotu teh dveh otočij proti zapadu molijo iz morja otoki Fidži. Rekli smo že, da so tam zaznatni melanezijski vplivi. Poleg upravnih poglavarjev vodijo tam komando še posebni vojni poglä' vaiji, njim obem. pa so podrejeni nižji poglavarji. Le-tem so po dostojanstvu enaki duhovniki, izbrani vojščaki in mojstri rokodelskih cehov; nižji pa so plebejci i*1 še nižji sužnji. Izmed obrti je na Fidžijih še najbolj razvito lončarstvo, ki ga )e pa zato drugod manj. Fidžijei so bdi v prejšnjem stoletju razvpiti zaradi Ijudo-žistva, toda to	se je	razpaslo med	njimi šele tedaj; prej ga	niso poznali. Severno
od Fidžijev so	otoki	Ellice. Naselili >t> te otoke iz centralne	Polinezije, vendar so
jih morali —	sodeč	po nekaterih	posebnostih — naseljevati tudi iz Mikronezije-
Tu so poznali	samo	dva stanova:	neomejene poglavarje in	ljudstvo, ki pa se j®
med seboj spet delilo v enakovredne poklicne stanove.
NOVA ZELANDIJA
Geografsko ne pritiče Polineziji, ker je nadaljevanje melanezijske otočn® verige, ki se zavije okrog avstralskega kontinenta. Toda narodopisno so prejšnji prebivalci Nove Zelandije pravi Polinezijci. Teh Polinezijcev, ki se imenujejo Maori, je še ok. 125.000. Nekaj smo o nj h že povedali. Imajo pravokotne hi--®
s slemenastimi strehami, kašče pa gradijo na koleh. Hiše in gospodarska poslopja nosijo mnogo reliefne rezbarije. Prej so živeli v rodovih s poglavarjem, pa s Plemstvom. Njihovo naselje se je nahajalo okrog velikega trga. Trg 'so obdajale hiše plemičev, bolj zadaj so bile hiše velikih rodbin, nekakšnih zadrug. Poznali s° pa tudi suženjski stan. Vrhovno božanstvo jim je bil bog brez določenega imena. Zanimivo je, da ,se je ok. 1. 1800 njihova ornamentalna umetnost spremenila iz geometrijske v spiralno, kot se je še danes držijo. Njihovi — tudi polinezijski — Predniki so bili Mariori, ki so živeli pozneje poleg Maorijev, pa so ok. 1900 popolnoma izumrli.
Vzhodno od Tonge so Cookovi otoki, ki so važni najbolj zategadelj, ker so blli nekakšna odskočna postaja Maorijcev, ko so se selili na Novo Zelandijo. Tam ^a poljedelstvo in vrtnarstvo za polinezijske razmere razmeroma dobro razviti. Vzhodno od Cookovcev ležijo Avstralski otoki, med katerimi je največji Tubuaj.
Prav ta Tubuaj je nekakšna os, iznad katere se kot cvetje nad korenino razprostirajo tzv. Družbeni otoki s svojim najbujnejšim cvetom Tahitijem. Tildi vse to nerodno imenovano otočje dostikrat identificirajo z imenom: Tahiti. Francoska ^doblast je znala najti za to otočje nekakšen prislov rajskosti, k čemer so pripomogli francoski umetniki v besedi in z barvnim čopičem. Pred francosko za-^edbo pa so tu divjali hudi dinastični boji, dokler ni zmagala rodbina Pomare. j1 plemstva in iz krogov zemljiških posestnikov se je na Tahitiju izbrala nekakšna kupščina, ki pa je imela samo posvetovalen značaj. Poleg višjih plemičev in Zemljiških posestnikov, ki bi jih lahko primerjali z našimi starimi kosezi, so Poznali še dva stanova: svobodno ljudstvo in nesvobodne sužnje. Stanovska raz-,va_ je bila tolikšna, da sta višja stanova častila popolnoma drugo božanstvo kot lzja dva. Kot še marsikje drugod v Polineziji so tudi na Tahitiju posebni tla-
tudi
Vani kultni trgi, kjer so častili svoje duhove. V starih časih so jim darovali
človeške žrtve. Neki heroj Oro je ustanovil poseben kultni red za oba spola,
! se je imenoval Arioi. Spolna zdržnost jim ni bila izrečno ukazana, toda otrok 'so smeli imeti. Če so jih le imeli, so jih morali pomoriti. Ti redovniki so nastopali ''' plesalci, igralci in rokoborci. Hiše so na Družbenih otokih največ ovalne; deloma tolijo na koleh. V zatpadnem svetu poznajo Tahiti največ po slikah in fotografijah •^fnošnjih čednih deklic, ki se kitijo s cvetličnimi venci in poklanjajo take vence 'h dragim osebam. Tujcem kot gostoljubne darove pač že iz interesov — tujskega
Prometa.
Še bolj proti vzhodu tvori veliko število majhnih otokov na velikem morskem n.^šju skupino Paumobu. Na teh otočkih zrase malo sadežev, za poljedelstvo pa ^ Pravih pogojev. Zato se prebivalci selijo z enega otoka, ko so ga “obrali”, na uPii otok in tako naprej, dokler se ne vrnejo spet nazaj in začnejo potem potenje znova.
Jugu je pa otok posebne vrste, ki se imenuje Pitcaira. Ko so Angleži še novo odkrivali ta otočja, so se 1. 1790 mornarji neke angleške ladje uprli kape-0 'u> fta pobili in se nato na tem otoku izkrcali. Ugajalo jim je in so kar na otoku ^ an> pa tako zarodih neko polinezijsko-anglosaksonsko mešanico, ki se je vsaj a ^a<lnjih časov bolj oprijemala tamošnjih naravnih življenjsk h pogojev kot pa ha	P'ratst'va 'n. liberalizma. Na P’itcairi stojijo podobni ogromni kipi kot
velikonočnem otoku, ki je med stalno obljudenimi najbližji južnoameriški obali. hadi°bali Velikonočnega otoka stojijo, deloma pa še ležijo nepostavljeni ali ležijo
°8r * °K'10mn' k'Pi na tprecej ravnih, še umetno izravnanih terasah. So to po večini
y°ršk,
mile glave, da se gredo pred njinv skrit še g’ava ameriške svobode v ne\v-
em pristanišču in glave tistih štirih predsednikov nekje v USA. Te terase
imenujejo “ahu” in so v zvezi s kultom boga Make-Make. Na tem Velikonočnem otoku je ohranjena tudi edina znana polinezijska pisava, nekakšni hieroglifi, ki so pa še bolj redkobesedni kot stari egiptovski. Nima namreč vsaka beseda svojega slikanega, oz. vklesanega znaka, ampak samo/ vsaka važna beseda. Ta “pisava” je le nekakšno pomagalo za obuditev, spomina pri citiranju starih bajk in junaških povesti. Poleg gigantske kamnite plastike je pa na otoku cvetelo tudi rezlanje iz lesa. Dve vprašanji mučita raziskovalce: od kod je prišlo na ta samoten in redko naseljen otok to kiparstvo in kako so mogli otočani iz kamnolomov v sredini otoka te ogromne kolose prenesti ali prevoziti, skratka transportirati, na terase ob morskih obalah? Dognali so, da se je na otoku naselila v 8. stol. neka skupina Polinezijcev, ki je pa na njem našla že starejše prebivalce, lede so pa Polinezijci iztrebili odn. .si jih asimilirali. Prišli so potem še novi polinezijski rodovi in se med seboj klali. Stara, prvotna otoška kultura je v sredi 18. stol. propadla in jo je takrat nadomestila tahitijanska. Katera generacija teh naseljencev je pa ustvarila ta kiparska čuda, je menda še vedno nerešeno vprašanje. Da so figure stare vsaj 500 let, o tem so si učenjaki precej edini. Večina tudi zagovarja njihovo polinezijsko poreklo. Teorija o njihovem ameriškem, predinkaiškem; poreklu še ni našla dosti privržencev (prim. knjigo Kon-t'ki!). Transport se je vršil pač z združenimi močmi s pomočjo valjev kot pri blokih za egiptovske piramide. Nekateri učenjaki zanikajo možnost prvotne naselitve iz Amerike; priznavajo pa istočasno, da so otočani večkrat dosegli ameriško celino.
Sevemovzhodnd od IPaumatujev ležijo otoki Marqueses. (Prebivalci so izmed vseh Polinezijcev obdržali najdalje svojo 'staro prvotno kulturo. Bili so tudi Ijudo-žrci. Tudi na teh otokih stojijo ogromni kipi, ki Sio pa mlajši kot na Velikonočnem otoku in ne bodo starejši kot dobrih 250 let. Zapadno od Marqueskih otokov je še več manjših otočij, ki so pa zelo redko naseljena.
IPač pa je važna najsevernejša skupina, ležeča med 18° in 25° severno od ekvatorja; to so HAVAJSKI OTOKI. So pa domačini še bolj v manjšini z doseljenimi tujci, zlasti Amerikanci, in je danes glavno mesto Honolulu moderno letovišče, ki šteje več Amerikancev kot celo otočje domačinov. Stanovska razdelitev Havajcev je obsegala poglavarje, plemstvo, posestnike in ljudstvo. Vkljub veliki razdalji so Havajci kulturno najbližji Tahitijcem in Marquežem. Havajski otoki so bili precej urejeno kraljstvo. Podobno kot na Tahitiju Arioi so imeli tu red plesalcev Hula, ki je bil v službi poljedelskih božanstev Lomo in Laka, pa ga je kralj Kamehamaha II. razpustil, s čemer se je pričelo staro verstvo krhati. L. 1885 ga je skušal kralj Kalakava spet poživiti, pa se mu je to samo za kratko dobo delno posrečilo. .	j , i ! IH*! IJ I
Koliko je na vsem ogromnem polinezijskem območju še pravih Polinezijcev, je težko reči. Že pred več kot dvajsetimi leti jih je neka statistika navedla samo 250.000. Štela je pač samo tiste, ki niso bili prav nič pomešani z belci, Kitajci in Japonci in ki so živeli še po svojih starih navadah. Ko pa zadnja novozelandska statistika sama našteva 125.000 Maorijcev in ker sprejetje krščanstva in evropsko-ameriške civil zacije še ne jemlje vseh narodnostnih posebnosti, menim, da smemo tisto številko izpred 20 let vsaj potrojiti.
M. M.
SLAVITE GOSPODA VSI NARODI! HVALITE GA VSA LJUDSTVA!
»o MmjoNmM 5 v n n
PLAVAJOČI SAMOSTAN
Jezusove sestrice, ženska redovna druž-“äi ki jo je ustanovil znameniti fran-coski puščavnilomisijonai' oče Ch. de I'oucauld, so si v Hongkongu svoj isa-J^ostan uredile na eni izmed številnih ^jic (džunke, jih nazivljejo Kitajci) ^ Pristanišču. Svoj apostolat imajo med Tukajšnjimi ribiči, ki enako kot ses-re žive kar na svojih ribiških barkah. Redovnice so si brž zadobile spoštovanje 11 naklonjenost pri vseh pomorščakih. ani so v Kristusovo stajo privedle 200 Pevih kristjanov, samih mornarjev in pjnižev. Samostansko življenje na mali ' joči se barki ima seveda tudi, svoje Zanimivosti in posebnosti. Neko noč so ‘!6 sestre vse preplašene zbudile, ker se 'll,r>1 je plavajoči samostan začel nevarno Pagibati: ena od vrvi, ki so jih vezale a breg, je popustila; ladja skoraj ni Pr vzdržala nastopajoče bibavice. Spet P drugi priložnosti je padel nek otrok hrorje; starši in sorodniki so vsi obu-Pani viii roke . plavati ni znal nihče. ®daj se je mati prednica kar v redovni nleki vrgla v vodo in rešila otroka, na ^Plošno začudenje vseh.
CERKEV
V BENGALIJI IN V SIKKIMU
brezna država Zapadna Bengalija . od morja pa vse do Himalaje in « razdeljena cerkveno na štiri upravne v krajine. Na severni meji Bengalije j^ajo katoliški misijonarji že precej , '^a. da bi jim dovolili vstop v sosednjo Zavo Sikkim, ki je pravzaprav samo ajhna pokrajina z lastno avtonomijo, otisnjena med Tibet, Nepal in Butan. Zapadna Bengalija šteje 26 milijonov jes’ Po uradnih podatkih; a dejansko , tam mnogo več ljudi, saj računajo, 28 30	Hindujcev in domačinov čez
^„Pdlijonov; muslimanov na jugu iste
Vo pa je tudi okrog 7 milijonov. V
Sikkimu, ki šteje 150.000 ljudi, pa so po veri izključno budisti.
V	petih misijonskih pokrajinah živi skupno 135.147 katoličanov in katehu-menov (podatki so iz junija 1,956). Različne protestantske ločine pa imajo okrog 100.000 pripadnikov.
Duhovnikov je tam skupno 241, od teh: 68 Indijcev, Angloindijcev in Goa-žanov; ostali so inozemci. Od Slovencev so tam pp. (Podržaj, Sedej, Ehrlich, Demšar in Cukale, vsi jezuitje.
V	Bengaliji ni bogoslovja; zato študira 28 filozofov in teologov svetne duhovščine, ki se pripravljajo na bodoči duhovniški poklic, zunaj dežele. Kakih 2000 metrov visoko na himalajskem pogorju se šolajo v znamenitem jezuitskem kolegiju “St. Mary’s College”, v Kur-seongu, 100 indijskih bogoslovcev, ki so v bodoče namenjeni različnim indijskim misijonskim postajam.
V	Kalkuti imajo dušno skrbstvo jezuitje (med njimi naša misijonarja pp. Cukale in Podržaj), v Krishnagarju salezijanci, v Maldi in Jalpaiguriju člani milanskih zunanjih misijonov, v Sikkimu, v kol kor je mogoče, pa misijonarji kanoniki sv. Mavrici ja.
UNIVERZA SV. JOŽEFA V LIBANONU
Pod vodstvom profesorja pariške medicinske fakultete, dr. Leona Deroberta, so v Beiruthu, prestolnici države libanonske (Palestina) pripravili letos po-eben tečaj za delavsko medicino. Libanonske oblasti so tečaj toplo pozdravile. Tečaj je pripravila katoliška univerza sv. Jožefa, kjer študira danes 1589 akademikov in ki ima (poleg medi-cmske tudi teološko, pravno, politično znanstveno, tehnično in filozofsko fakulteto. Med akademiki je tudi 243 akade-mičark. Pripadajo ti študentje 20 različnim narodnostim. Po veri pa jih je:
katoličanov 1073, 202 drugih kristjanov, 292 muslimanov in 22 judov.
NOVI INDIJSKI DUHOVNIKI
V Ahmedabadu je ob koncu letošnjega marca v duhovnike posvetil juzuit-ski škof msgr. E. Pinto 11 jezuitskih bogoslovcev. To je prvo duhovniško posvečenje v Ahmedabadu; zato iso dogodek tudi vredno proslavili. Posvečenje je bilo na lepo pripravljenem posebnem prostoru zraven katedrale, pod milim nebom. Cerkvene obrede so sproti razlagali v angleščini in domačem gujerati jeziku. Velika množ ca vernikov pa tudi poganov mu je pazljivo in zavzeto sledila. Cerkveni zbor je pel indijske cerkvene pesmi. Na popoldanskem sprejemu je na kratko spregovoril v čast mladim indijskim novomašnikom tudi krajevni guverner iz Ahmedabada, praktičen katoličan.
S temi 11 novomašniki je število katoliških misijonarjev v ahmedabadski viceprovinci naraslo na 81, ki jim pomaga pri misijonskem delu še 46 katoliških gojencev in 26 misijonskih bratov. Upravljajo 20 župnij in misijonskih postaj, vodijo nedavno ustanovljeni univerzitetni kolegij, 6 srednješolskih kolegijev, pa 14 osnovnih šol in pripravnic.
FRANCOSKI ŠKOF O SVOBODI KOLONIALNIH NARODOV
Msgr. Chapoullie, škof v Anger,su v Franciji je za lanski božični praznik na svoje vernike naslovil tudi tele pomenljive besede:
“Čezmorska ozemlja, ki so še vedno pod oblastjo katere izmed evropskih velesil, se naravnost vrtoglavo razvijajo v svojem gospodarstvu in družbenih ustanovah. Ta razvoj je pravi prelom z vso dosedanjo civilizacijo. Po stiku z zapad-no kulturo izbrane skupine med domačini iz dneva v dan bolj nestrpno pričakujejo svojo narodno politično neodvisnost. Ta globoka preosnova v duševnosti domačinov pa nas prav nič ne sme niti
vznejevoljiti niti omalodušlti. Predvsem skušajmo, da se bomo č:mprej iznebili slehernega predsodka, ki bi nam še mogel navdihovati kakšno plemensko nad-vrednbst spričo ljudi druge barve ali drugih kontinentov. . . Nikar ise preveč ne oholiimo z veličino naše lastne domovine, naj bo še tako velika v svoji veličini, da bi zraven ne bili sposobni razumeti, kako vsi ti narodi, ki smo jih njega dni osvojili z našim orožjem, sanjajo o lastni domovini, ki naj bo tudi svobodna in lepša, kot je naša Francija. Če smo zares zvesti našemu krščanskemu poslanstvu, storimo vse, da bomo tudi mi doprinesli svoj delež k medsebojnemu razumevanju. Le tako bomo dosegli po-mirjenje, tudi v Alžiru, kjer še vedno vlada nasilje; le tako bomo dosegli u-stvaritev tiste idealne družbe, v kateri bodo radi i Evropejci i muslimani, saj bada vedeli, da v njih žive svobodno in da s svojim delom plemenito doprinašajo sreči in koristim obeh...”
ŽENSKE PRAVICE V PAKISTANU
Ali, Mohamedov zet, je svojim vernikom naročal, naj nikdar ne sprašujejo žena za svet, češ da je njih m'šljenjo vse prej kot pametno... V Pakistanu ?e družinski poglavarji in mladi moški v splošnem kar drže Alijevega načela. Ženske pa so mu docela nasprotne. Deset let je tega, kar je bila v Paki stanu razglašena državna samostojnost in v tem razdobju je vpliv žene v javnem življenju mlade države precej porastel. Posebno žensko združenje “Zveza pakistanskih žena” deluje danes na vseh mogočih področjih. Na sto in sto žena se u-kvarja s sirotami in z vsemi, ki so opore potrebni. Več: globoki čut, ki ga im» žena za vsakdanje potrebe in težave, jih je napotil, da so se vrgle tudi v politiko. Tako najdemo žensko kot tajnico v parlamentu zvezne države Paundžab; mesto odgovarja ipo važnost' vsaj ministrskemu stolu... Druga spet je poslanik, tretja stalni odposlanih Pakistana Pr: OZN. Pakistanske žene so odločno proti
Mnogoženstvu, ki je še vedno v navadi Posebno med višjimi uradniki. Ustanovi-j® so posebno “Ligo za ženske pravice”, javno napada poligamijo in ločitev Zakona. Zahtevajo, da zakonski mož s svojo ženo lepše postopa kot doslej, zabavajo večjo zaščito za ženo v zakonu in Veoje spoštovanje njene osebnosti. Vse te Zahteve pa so seveda docela zmedle moške, ki_,so se zazrli kot v rešilno bilke v Muslimanski Koran, ki ga navajajo °t svoj dokaz ;proti ženskim pravicam. enske pa so vljudno odgovorile, ne z apadom na sveto knjigo, marveč na na-Padno pojmovanje koranovih naukov.
J 'šlo je tako daleč, da je morala sled-s.Jt.c nastopiti tudi vlada, ki je bila pri-‘*Jena ustvariti posebno komisijo; nje-a naloga je zdaj, da preštudira vse ®Pske pritožbe in da poišče poti, ki b; ajlaž/e in najhitreje privedle ženski y'1 do upravičeno zahtevanih pravic. 2Se to pa je za pakistanske žene velika Maga, ko so tako junaško nastopile Joti odločujočemu moškemu svetu in se so ustrašile niti muslimanskih, vsemo-°cnih verskih poglavarjev.
Obe kraljestvi imata kakih pet in pol milijona prebivalcev. Od teh je v Kambodži 70.000 muslimanov in 64.000 katoličanov, ki so razdeljeni na tri velike misijonske pokrajine. Velikansko večino med domačini pa tvorijo budisti in ani-misti.
Apostolski vikariat v PhnonuPenh (Kambodža) upravljajo misijonarji pariških Zunanjih misijonov. Šteje 47.594 krščenih in 318 katehumenov. Vsega prebivalstva pa je skoraj 4 milijone...
Laos, ki ima poldrugi mdijon ljudi, pa upravljajo z apostolskega vikariata v Vietnamu oblatski misijonarji Brezmadežne, del pa pripada tudi apostolski prefekturi v Thakheku, kjer delujejo francoski patri. Vsega skupaj je v Laosu 13.449 krščenih in 2359 katehumenov.
Misijonarjev je v obeh kraljevinah trenutno 100, od teh jih je 30 Vietnamcev, 78 Francozov in 2 Kanadčana. Duhovniški poklici pa v obeh deželah naraščajo. Na posvečenje se pripravlja zdaj že 6 domačinov bogoslovcev, v malih semeniščih pa študira 126 gojencev.
Katoliški časopis v arabščini
V Kartumu v Sudanu (misijonska °lica našega Knobleharja) je z novim otom začel izhajati katoliški časopis A.s Salam”, ki je pisan v arabščini. List docela nepolitičen in služi edinole kul-'x ln’.m 'vprašanjem in dnevnemu obve-^ a,'ju. Za zdaj izhaja dvakrat mesečno 3000 izvodih. “As Salam” je edini ka-Mkj časopis v vsem Sudanu, ki je pi-ar> izključno v arabščini. Bistveni nje-^°v namen je, da podaja katol'ško gle-ti a Je na dnevne dogodke katoliškim in d' nekatoliškim bralcem.
CERKEV V KAMBODŽI IN LAOSU
j- ^Mbodža in Laos sta samostojni kra-estvi na vietnamskem zapadu, tik ob ^ämu. Pred leti sta bili obe državici v ko arn.as1'‘> da ju zasedejo vietnamski ko^ti, pa so svetovne države na n erenci v Ženevi to nakano za enkrat Pr6Prečile.
TESNOBA
EGIPTOVSKIH KRISTJANOV Katoliški dnevnik “Rayon d’ Egyp-te”, ki izhaja v Kairu, je pred tedni zapisal "Egiptovski kristjani so v strahu. In pod egiptovskimi kristjani miši imo tako na kopte, kot na nekopte. V strahu so, ker je proti njim naperjeno v zadnjih časih mnogokaj, kar naj jih spravi v pravo bedo. Strah ni prazen! Vsak dan bolj čujemo na vseh koncih in krajih: kristjanom nobenega zaiposlenja več — ukazali iso nam, naj zaposlimo samo muslimane... Nekateri zakoni in zakonski osnutki že skušajo dati tudi potrebno državno zakonitost takšnemu postopanju, ki je do zdaj, vsaji na videz morda samo izbruh posameznih nasprotnikov... Nedvomno imajo v prenekaterih primerih te sovražne izbruhe do krščanstva na vesti podreje-jeni, ki zlorabljajo ajaupano jim oblast. .. A danes smo že prišli do tega
da so nujna jasna in nedvoumna žago tovila vseh odgovornih oblasti, če hočemo, da se bodo verske manjšine 'OtresEe, do zdaj upravičenega strahu in se pomirile; če hočemo, da bodo vse egiptske verske manjšine lahko koristno prinašale svoj delež k izgradnji novega Egipta...” Tako katoliški dnevnik. Na pisanje je ravnatelj državnega urada za tisk odgovoril: na vse sile je skušal prepričati, da ni prav nobene osnove za tesnobo in strah med kristjani v Egiptu. Ponudil je celo, da je pripravljen vsak posamezni primer, ki ga list navaja, natančno raziskati. A že naslednje dni so bili novi primeri o proti-krščanskih izbruhih, ki jih je list navedel, tako zgovorni in tako prepričljivi, da je policija po odloku od zgoraj vso naklado zaplenila...
NOVI POJAVI VERSKE NESTRPNOSTI V JUŽNI AFRIKI
Zakonski osnutek o reformi državne zakonodaje glede dušnopastirskega skrbstva za domačine in ki uvaja nove člene o ločitvi imed belimi in črnimi tudi na verskem področju, je južnoafriški parlament obi drugem branju izglasoval. Navkljub vsemu novi zakonodaji večina krščanskih Cerkva v Južni Afriki odločno nasprotuje. Ob drugem branju so se poslanci zedinili celo za nov člen, ki določa kazni ne več samo za domačine, ki bi se ne podredili vladinim verskim postavam, marveč- tudi za posamezne župnije. Minister za domačinske zadeve, dr. Verwoerd si ni pomišljal zatrditi: “Vse svetopisemske odstavke, ki govore o očetovstvu božjem, o bratstvu med vsemi ljudmi pa o edinosti v Kristusu, je treba vzeti docela v “duhovnem smislu”; to še ne pomeni, da bi se morali Ijadje različnih ras vsi družno zbirati k službi božji v istem poslopju; niti ne pomeni, da bi bilo mogoče edinost v Kristusu doseči samo s 'skupno molitvijo belih in črnih...”
Holandska reformirana Cerkev, ki je doslej vedno vneto zagovarjala vladino
politiko “apartheida — rasne ločitve”, je ob tej izjavi prisluhnila in tudi za-če’a že precej javno kazati svojo zaskrbljenost nad bodočo versko zakonodajo v deželi.
TEŽAVE KATOLIŠKEGA ŠOLSTVA V SUDANU
Sudanski škofje so odločno protestirali proti vladinemu odloku, s katerim so si državne oblasti kar čez noč prisvojile nekatere katoliške šole, ki so jih postavili in vzdrževali izključno katoliški misijonarji. Odlok je trenutno najbolj prizadel kmetiške osnovne šole-A nevarnost s tem ni mimo: minister za vzgojo Ziada Arbab je že napovedal, da bo najkasneje v štirih letih država imela v svojih rokah vse šole na jugu države, tudi gimnazije. Vse te katoliške šole, ki so misijonarje veljale dolga leta trdega dela in žrtev, včasih celo življenja, predstavljajo danes vrednost vsaj 3 milijone dolarjev! Škofje v svojem protestu navajajo, da cerkvene posesti ni mogoče prenesti v druge roke; upoštevati je treba pravice Cerkve in pravice staršev, kar zadene vzgojo otrok. Pripomiinjajo tudi, da je vsaka sprememba v upravi katoliškega šolstva mogoča edinole po predhodnem sporazumu s Sveto Stolico. Cerkvena oblast je zato predlagala, da vlada skliče posebno konferenco, kjer naj bi zastopniki škofov in zastopniki državnih oblasti razpravljali o perečem vprašanju. A prav ta dan, ki je bil za konferenco predlagan, je vlada vse katoliške šole podržavila ... Kot se vse zdi, iso načrt za to “podržavljen j e” že dolgo pripravljali! njega avtorji so muslimanski voditelji, ki vodijo politiko v Hartumu, vse z namenom, da bi osmešili misijonsko delo, istočasno pa skušali pomuslimaniti že precej katoliški sudanski jug. P°' državljenje katoliških šol pa so toplo pozdravili protestantje, ki so se vladi celo ponudili v sodelovanje pri izvajanju njenih šolskih “načrtov”, kar zadene uničenje katoliškega šolstva...
| V« (otačat? |
j*!	HERMAN HAECK S.J. — Poslovenil Nikolaj Jeločnik	J
¥
Komedija v treh dejanjih
IV.	Prizor SAHEB - SMITH
SMITH (s tropskim klobukom v rokah, ljubezniv). Good morning-, father!
SAHEB. O, kakšno prelepo presenečenje! Good morning, reverend Smith!
SMITH. Si pač niste mislili, da se bo-va tako kmalu spet sešla?
SAHEB. Vedno ste mi dobrodošli, četudi pridete nenajavljeni!
SMITH. Zahvaljeni! (Sežeta si v ro-ke.) Morda že veste za izid tiste prodaje?
SAHEB. Niti tega ne vem, če je že 'Pni kraju.
SMITH. Tudi jaz ne; vem pa, kako se je nujno morala končati. (Slovesno.) ■Anglikanski misijon ni nastopil: umaknil sem se in. tako...
SAHEB. In tako? (Posadi ga na stol.) tu ko isedaj niste kupili bolnišnice?
SMITH (zavemo). Včeraj ste me pre-hničall tudi mr. Morris, da nikakor ne postaviti isvoje šole tik poleg va-Se- To bi pač bilo pravo izzivanje. Mi bi radi docela spoštovali delavno polje katoliškega misijona.
SAHEB. To se tedaj pravi, da mirno Jahko spreobrnem mojo polovico vasi, ne da bi mi kdo nasprotoval.
SMITH. Točno.
SAHEB. Iz srca hvaležen sem vam, rev. Smith, a ne morem razumeti, kako niorete kot prepričan anglikanec zavzeti takšno stališče.
„ SMITH. Kaj gre tod za logiko? Kje 0 • Za čisto navadno vprašanje sod-elo-vunja!
SAHEB. Ravnali ste res kot gentle-hian.
SMITH. Mislim, da bi vi na mojem mestu isto storili.
SAHEB. Da sem anglikanec, morda res.
SMITH. In tako bomo tiste temelje prepustili edinemu tekmecu, ki še ostane.
SAHEB. Še en tekmec?
SMITH. Sem si mislil, da že veste. Eden tistih treh zdravnikov. S pomočjo podjetja, ki je prej že pozidalo temelje, je še vedno upal rešiti svojo bolnišnico. (Bastiam vstopi, ne da bi ga onadva videla ter se po indijsko v sede na tla.) Sinoči iso mi prišli ponujat ček, da bi se odpovedal kupčiji. Dejal sem jim, da so zgrešili naslov, pa da bi bili morali priti k vam.
SAHEB. Sem nikogar ni bilo.
SMITH. Seveda, niso prišli. (Zbadljivo.) Kot jaz tudi oni vedo, da vam z denarjem ni treba skopariti, pa da ste Morrisu naročili, naj razpolaga s celim imetjem, ko bo kupoval tiste temelje.
SAHEB (ironičnb). Že sinoči ste mi to napovedali.
SMITH (vstane). Father, vsa tale stvar mi je dala, če drugo ne, vsaj priložnost, da sem se osebno 'seznanil z vami ; to poznanstvo mi je v posebno čast.
SAHEB. Tudi meni je v resnično veselje.
SMITH (nekako vzburjen). Bi vas smel prositi, da bi kdaj drugič spet prišel, ko bi se lahko bolj mirno razgovar-jala?
SAHEB. Vedno mi boste dobrodošli, rev. Smith.
SMITH. Hvala vam! (Mu stisne roko.) 'Pa mi boste verjeli, če vam pravim, da sem bil na tihem vedno naklonjen katoliški Cerkvi? (Saheb pritrdi.) Da vaše
zadržanje razumem in da vas občudujem? Prepričan sem namreč, da bodo časi nekoč zreli, pa da se bo vsa anglikanv ska cerkev spet združila z Rimom! In kadar se bo zgodilo, se bo zgodilo v celem !
SAHEB. Vem, da so mnogi anglikanci vaših misli. A čemu vi čakate, da bodo prav vsi anglikanci zreli za vrnitev v Cerkev?
SMITH. Osebno mi štiri nepremostljive težave branijo prestopiti.
SAHEB. Katere pa?
SMITH (šteje na prste). Žena in trije otroci! Kako naj žive? (Spet seže v roke sahebu.) Na svidenje, father. O tem bova drugič govorila.
SAHEB. Na svidenje. Pridite spet! SMITH. Zahvaljeni!
V.	Prizor SAHEB - BASTIAN
SAHEB (ugleda Bastiavn), Kaj ipa ti tu, Bastian?
BASTIAN, čakam, da me bo saheb poklical.
SAHEB. In čemu naj bi te poklical? BASTIAN. Kaj mi ni saheb včeraj naročil, naj danes spet pridem?
SAHEB. Sem, da naj prideš? Ti sam? Ne! Tega nisem dejal. Kje je Ali? Kje krava ?
BASTIAN. Sahebu se pač ne smili starec, kot sem.
SAHEB. čuj, Bastian! Tri dni že se vleče vsa ta štorija: do glave in čez sem jo sit... pojdi! Pokliči Alija.... pripelji kravo..., potem bomo govorili, ipotem ti bom plačal tistih deset rupij.
BASTIAN. Ali noče več impij; pravi, da je manj kot premalo.
SAHEB. Kaj pa potem hoče AH? BASTIAN. Kravo.
SAHEB. Kako? Včeraj je ni hotel, danes bi jo rad? Kaj se mu meša? (S si*re-meaijenim glasom.) Sicer pa še bolje tako. Daj mu kravo in ne govorimo več o tem. Daj mu kravo, če je zadovoljen z njo, ipa miir, enkrat za vselej.
BASTIAN. Tega pa ne, saheb! AH hoče kravo, pa še vso mojo beračijo po-
vrhu. Star sem že. Kako naj rinem naprej, brez krave?
SAHEB. Saj si jo vendar meni prodal!
BASTIAN. Tebi, ker si mož pravičnega si-ca!
SAHEB. Pravično isrce za kravo na treh nogah in s polomljenim rogom: še danes jo denemo v lonec; to bo praznik za našo šolo.
BASTIAN. Ampak saheb, vendar; jaz sem jo sahebu iprodal, ker sem bil prepričan, da mi jo bo saheb v varstvo prepustil! Bojim se saheb, da ne bom več dolgo.
SAHEB, Nehaj, nehaj! ena, dve.. • brž domov! Nikar ne slepomiši, Bastian; ne hodi mi več pred oči, razen z Alijoni in s kravo. Zbogom!
BASTIAN. Vsaj isvoj blagoslov mi daj, saheb!
SAHEB. Prav, prav, vse blagoslove, ki jih želiš, ampak najprej hočem Alija in kravo! (Z drugim glasom). Takole nasedaš nemarnemu muslimanu! (Morris
vstopi.)
BASTIAN. Božja volja, saheb!
SAHEB. Kakšna božja volja! Ti nočeš, da bi ti človek pomagal, to je vse.
BASTIAN. Pač pokora za moje grehe-
SAHEB. Ti si pokora za naše grehe-(Ugleda Morrisa). Morris, vendar! P»" zdravljen! Pusti me zdaj, Bastian; poj" di po Alija.
VI.	Prizor MORRIS - SAHEB
MORRIS (Na videz nebrižno). Pa uganite, kaj se je zgodilo?
SAHEB. Smith je bil pri meni. (Morris se čudi). Že vse vem. Spital so prodali-
MORRIS. Prodali, se razume. A ko" mu?
SAHEB. Pač enemu od treh zdravnikov.
MORRIS. Nam so ga prodali.
SAHEB. Je to mogoče,
MORRIS Vam, če hočete.
SAHEB. Meni?
MORRIS. Uganite, za koliko!
SAHEB. Mnogo ali malo?

MORRIS. Uganite!
SAHEB. Dva tisoč rupij?
MORRIS. Manj.
SAHEB. Tisoč petsto?
MORRIS. Manj.
SAHEB. Tisoč?
MORRIS. Sedemsto.
SAHEB (mu stisne roko). Čestitam! Sedemsto rupij je skoraj zastonj. A ka-da smo ga mi lahko kupili, pa še za kakšno smešno ceno?
MORRIS. En sam tekmec je prišel: Ananda Krišnasamy Ayangar.
SAHEB. Kdo pa je ta Ananda Krišna-samy Ayangar?
MORRIS Eden od treh zdravnikov. Prikupen gospod iz Madrasa; čujte, kako je bilo: dražba, se začne; pusti mi, da sem jaz izklical začetno ceno in sem dc-■ial: petsto rup:j! Možak pa brž svoj h sto zraven; nasmehnem se mu in mu pra-v*m: čujte doktor, naj vam to podrtijo odstopim za vaših šesto, ali pa vas ve-Seli, če grem za stopnico višje? Hočem reči: vedel sem, da nima denarja: kako ko potem s plačilom teh šesto rupij v štiriindvajsetih urah? Posojilo mora na-ioti, če ga bo dobil... a pri kom?
SAHEB. Prav gotovo pri kakem Ali-iu, ki ga bo do kosti odrl.
MORRIS: Tedaj odločno zakličem: sedemsto! Vsi se ozro v Ananda Krišnasa-Ayamgara. Zdravnik ipa se nasmeh-n<>. In mu pravim: pogum, doktor! Pa ’P' odkima, da ne... kladivo pade... in ~~~ ste videli, da nam je Previdnost na Pomoč prišla, čeprav vam morda ni prav! 'Sredi te Morrisove razlage vstopita no-^ in Sepoy.)
SAHEB. Kdo pa sta tadva? Kaj hočeta?
VII.	Prizor
SAHEB - MORRIS - NOTAR - SEPOY
MORRIS. Gola formalnost, samo. 'Notart Se mogoSe z višnujevim trizobom y>'1 iehi, silovito zadržan. Sepoy z usnje-
torbo m z listinami*)
MOTAR (pozdravi po indijsko, Sepoy r’° noja&ko iv stoji v ozadju, v pozoru.
dokler ga ne pozovejo), čestitam k uspehu, father!
SAHEB. Zdravi, sir! Hvala vam.
NOTAR. Sepoy, daj mi listino (polože listino na srednjo mizo).
SAHEB (Morrisu na tihem, čisto spredaj). Kaj ipa pravzaprav hočeta?
MORRIS. Vaš podpis na kupni pogodbi.
SAHEB. Mojega?
MORRIS. Se razume!
SAHEB. Že spet sitnosti.
MORRIS. Nobene sitnosti; gola formalnost, nič drugega.
SAHEB. To, pa formalnost!
MORRIS. Podpišite; ko bosta tadva. proč, bom pojasnil.
SAHEB. Ni dosti pojasnjevati; tudi sam dobro vem, kaj pomeni podpis na tem kolkovanem pisanju. (Stopi k notarju, ki stoji ob mizi.) Tako torej, pravite sir, da moram podpisati to listino!
NOTAR (pokaže na besedilo). Todler father, en podpis... potem pa... (obrne list) da, tule tpa še enega.
SAHEB (prime notarja za komolec in ga vede k stolu na skrajnem gornjem koncu). Bom takoj podpisal, sir. Medtem1 sedite, prosim! (Stori enako z vojakom na nasprotnem koncu*) Ti pa tukaj !... Vem, da si vojak in da rajši stojiš... pa to je vseeno! (Z dokumentom v rokah se spet pomakne k mizi, nato k pisalniku.) Zdaj <pa poro. Kje je pero? Navadno jih je vse polno povsod, a zdajle, ko bi ga...
NOTAR in MORRIS (oba hkrati s polnilnim peresom k misijonarju). Tule, p rosim (Saheb najde med tem svoj peresnik.)
SAHEB. Hvala, ga že imam. Zdaj, upajmo, da bomo našli se črnilo. (Notar). Ne trudite se! (Ga vede spet na stol v ozadju, potem pa k Morrisu, ki bere listino). Mislil sem, da ste že vi podpisali.
MORRIS. Jaz nimam kaj podpisati. Odgovorna ustanova mora dati svoj podpis!
SAHEB. Odgovorna? Česa odgovorna?
MORRIS. Ustanova, ki se obveže, da bo pozidala zavod, ki naj služi splošnim koristim. Jaz pa nisem ustanova.
SAHEB. In jaz, kakšna ustanova isem jaz? Če je tako, ni bolje, da podpiše škof?
MORRIS. Dajmo, dajmo, father, škof ali vi, vseeno je!
SAHEB. No, tu pa res ničesar več ne razumem.
MORRIS. To ni važno.
SAHEB. Torej sem prav jaz obsojen, dia podpišem? (Pristopi k mizi in sede. Notar je spet brž pri njem. da bi mu še enkrat pokazal, kje naj podpiše.)
NOTAR. Tule, father,
SAHEB. Dobro... takole.
NOTAR. Pivnik, Sepoy! (Sepoy s piv-nikmn. Notar obme list.) Zdaj pa še tu!
SAHEB. Kakšna štorija!... prava komedija... Tako, tu moj podpis.
NOTAR, pivnik! (Sepoy ga. spet brž pomoli; notar nato zgane listino in jo izroči Sepoyu.) Tako, zdaj je vse po predpisih. Zdaj bo vlada izstavila uradno listino... vprašanje parih dni... s čemer postane zemljišče vaša last. Mi tu ugotavljamo, da ste vi kupec, uradna listina pa pride sama po sebi, brez drugih potov.
SAHEB (nič navdušen). Se razume. .. seveda... in zdaj — je konec teh formalnosti?
MORRIS (notam). In kdaj je treba položiti denar?
NOTAR. Sedemsto rupij in drobna pristojbina. Pa se nič ne mudi. (Sa-hebu). Jutri vam bomo dostavili pogod-
bo, a za denar imate časa še oseminštirideset ur.
SAHEB. Oseminštirideset... dva dni.
NOTAR. Do pojutrišnjem opoldne. (Oba možaka se odpravljata, pozdravita kot ob prihodu. Morris in saheb odgovorita). Nasvidenje.
VIII.	Prizor MORRIS - SAHEB
SAHEB. Toliko stvari v tako kratkem času... tolikšna naglica... saj človek še pomisliti več ne more, kaj pravzaprav počenja.
MORRIS. Čemu pa ste tako zbegani?
SAHEB: Oseminštirideset ur... sedemsto rupij... jaz pa brez beliča! In kaj poreče škof! No, ‘lepa pojava jaz!
MORRIS. Pa kaj vam ni škof dejal, da lahko kupite, če je denar?
SAHEB. In kje je tisti denar?
MORRIS. I no, v skrajnem primeru je... je...!
SAHEB. Kje je?
MORRIS. Jaz ga imam in lahko plačam naprej... Misel, ki mi je prišla po tenisu. Zdaj pa sami odločite!
SAHEB. Morris! (Ves prevzet, povesi oči). Kako naj vas zahvalim?
MORRIS: Nehajte, father. Zdaj bomo videli, kaj poreče škof... Po dražbi sem šel naravnost na pošto in sem prevzviše-nemu odposlal naslednjo brzoiavko: “Bolnišnico kup i na lastno pobudo... Sedemsto rupij... Od Vas zavisi, če isprej-mete. Prosim odgovor.”
(Sledi.)
"BARAGOVO MISIJONIŠĆE"
bo središče slovenske misijonske akcije v zamejstvu, širjenje misijonske misli, izdajanje m'sij omskega tiska, papeške misijonske družbe, pomoč slovenskim misijonarjem, delo za nove misijonske poklice, Baragova zadeva in drago, vse to bo njega delokrog.
Rojaki! Pomagajte graditi “Baragovo misijonišče” v Lanusu!
* IZ NJIM HOVtNmJI MlilJONAUlV ^
Z MISIJONA V INDIJI
Misijonar p. Poderžaj S.J. piše prija-
^lje:
po svetu zanimivo okrožnico iz
''‘dere glavno tu podvzemamo:
ČANDERNAGOR
Najprej sprejmite vsi naši dobri in ?v«3ti dobrotniki bengalskega misijona n Pa misijonarjevi osebni prijatelji in Panci prisrčna voščila za velikonočne ‘•Paznike. Bog Vam daj mnogo .sirnega Oselja, obilo darov za ta in oni svet. d’hov, potic in gnjati ne samo doma PPj pogrnjeni mizi, temveč še predvsem slastni velikonočni duhovni pojedini, 0 bo Vaša jed “naše velikonočno ja-t'nje — Kristus”! Bog blagoslovi!
^ Na tole pismo ne bo še dlje obležalo — anem letu šemi se Vam oglasil samo akrat — ga Vam pošljem brez risarij. 71 te žalibog ni časa. Še za pismo ga j ''aj ni. čandernagorci so tako pri-yZn' ljudje, da se jih komaj otepam. A . asa naklonjenost in podpora sta mis;-ppu tako dragoceni dobrini, da brez JlvJu ne bo šlo naprej. Kakor sem že , eckrat pisal, vojska brez zaledja kmalu )fjsai misijonar brez podpore omaga. candernagor ni velika postojanka, če j Poste varno le dozdaj zbrane vernike. Pa značilno misijonsko središče, kjer Predniki orali od 1690. Zdaj bo treba ‘ Peka te ro brazdo zorati in jo v potu ibfaZa Poselatp Želi ne 'bomo. Buntes j ^Pt el flebant mittentes semina sua.. . Pra ^ 80	1 • • to bo naš delež! Pri-
ve,avliam° polje za dan, ko bo zanamcem e_ i °: Venientes autem venient cum y . tatione, portantes manipulos isuos... lSaaje bodo snop je nosili.. .
Preteklem letu je b'Jo dela dovolj.
t' .n°1
kot z zavezanimi očmi. človek
Povi postojanki treba napredovati vidi06* '
kot J11 ven('ar kot da je slep; .sliši, a f’a je gluh; se kot zaleti v drog ob
poti, a ga ne podre, temveč se mu izogne. Potrpežljiv mora biti in previden. Načrte dela, a šele ko je spoznal teren. Potaplja se v stare zapiske, obnavlja popise, spoznava se s prebivalstvom, in ko je po možnosti vse prepoznal, vse papirje uredil, je s tem 'storjen šele prvi korak dolge in trudapolne misijonske poti, ki bo vse prej kot ravna in lagodna. . . “Tolažbe” ne pričakuje, pač pa razočaranj, trpljenja... Je pač poslanec Kristusov, misijonar (missus = poslan). Kako naj učenec pričakuje uspehov nad učitelja? Božji Misijonar ni žel, samo sejal je in ko je posejal, je na križu umrl!
To pa ne pomeni, da je v “farovžu” jok in 'stok, ali da se ;po čandernagorskih cestah ihte sprehajam. Nasprotno! Sicer sem jih v letu dni le 23 krstil, 5 poročil, 10 pokopal. Naredilo se je marsikaj drugega. Temeljito smo popravili farovž in nekaj prizidali. Obnovili nekaj pohištva. Odprli in deloma opremili osnovno šolo s 4 učiteljicami, ki so vse absol-ventinje vladno odobrenih učiteljišč. Začeli s posojanjem nabožnih in versko poučnih knjig nekatoličanom (treba bi bilo urediti pravo knjižnico z bralno sobo in še marsikaj). Naredili smo kartoteko krstov, porok, pokopov in birm od 1900 in bolj sodobno uredili arhive od 1818 dalje (tisti starejšega datuma so na občini). Modernizirali farne registre — celo za krstne vpise so še pred par leti rabili knjigo iz navadnega nečrtane-ga papirja. Obnovili smo nekaj cerkvenih posod (en kelih darovan iz USA), i-e-dovni predstojnik iz Kalkute je daroval nekaj preprostih plaščev za mašo, staro francosko robo bi morali po strogih cerkvenih predpisih večjidel požgati. Začeli smo sami delati hostije, popravili smo celo vrsto klopi, vrat, oken... dela je bilo v baptisteriju, s prižnico in spovednicami, orglanr, fam'rrt popišem in kaj
še vse... Vmes vod tv d šole in verouk posebej katoliškim in nekatoliškim gojenkam samostanske šole.
Da je bilo zgornje mogoče, se imam z.a spodbudo in lepo podporo zahvaliti Vam, ki Vam je — hvala Bogu — tako pri srcu napredek tega božanstvenega dela. Bog Vam povrni t sočkrat!
0 HINDUISTIČNI VERI
Velikonočni prazniki nam kličejo v spomin tolažijive resnice človekovega odrešenja. Odrešil nas je Kiistus. Primerjajmo hindu verstvo z našimi temeljnim resn:cami. Zadostovalo bo!
Krščanska vera uči: V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Ob koncu sveta bo prišel Kristus sodit žive in mrtve. Potem bo nastopila večnost, ki ji sv. Av-guštrn lepo pravi: konec brez konca!
Hindu verstva pravijo: “Ni nobenega absolutnega stvarstva ne absolutnega konca sveta. Stvarjenje, obstoj in razsulo stvarstva je neprestano ponavljajoči se proces. Možno je sicer, da je kakšen svet ustvarjen in spet uničen, a to je le eden, neznaten člen v neskončni verigi stvarjenj. — Naš svet je ustvaril Erama, ki ga bo v toku časa spet uničil. Sledil bo nov svet, ki ise mu bo isto dogodilo. — Svetove ustvarjajoči Brama ni nesmrten: kakor vsa druga - človeška in božanska bitja, - bo tudi on umrl. — Brama živi sto let. En sam njegov dan šteje 4.320 milijonov naših let”. — Tak Bramov dan spet delijo v 1000 razdobij. Vsako teh tisoč razdobij vsebuje štiri neenake dobe: prva, zlata doba, šteje 1.728.000 let; tedaj je vse dobro, lepo; druga, med katero se na 'svetu pojavi zlo, traja 1.296.000 let; na svetu je še zmeraj več dobrega kakor hudega; tretja vlada 864.000 let; dobro in zlo sc borita za nadvlado, pri čemer nazadnje zmaga hudobija in s tem nastop četrta doba, v kateri zlo postopoma zmaguje in tudi zmaga; z zmago hudobije po 432.000 letih te dobe utelešeni bog Višnu svet z ognjem in potopom un či in sicer popolnoma. V katera teh dob se svet zdaj nahaja? Zdaj smo v šestem
tisočletju zadnje, četrte dobe, ki se imenuje Kali. Torej korajžo: do konca je še 425.000 let.
Na konc-i zadnjega ismed tisoč razdobij bo nastopil kaos, t. j. popoln® uničenje, ki bo trajalo enako dobo 10° Branilo vib let. Ker je prejšnji Brama cb pričetku velikega kaosa umrl, se bo ob začetku novega reda iz kaosa izcimil novi, ki bo spet živel svojih sto let, ustvav jal in umrl, za njim bo prišel naslednji in se bo na ta način kolo časa vrtilo z® še 50 “let”, kar mu daje še kar 216.000 milijonov let...
Ni čudno, če navzlic temu hinduizem lahko objame vse hotenje in dejanje človeka, ki se mu preda, vendar posamezniku ne more odvzeti razočarajoče vednosti, da večnost sicer obstoji, a ne kot vir sreče, temveč le kot neizmerno vedn0 .se sukajoče kolo, ki bo kakor neugnan9 pošast nazadnje strlo zadnjo sled zavest' nega življenja. Tako versko življenje j® samo priprava na — večno smrt! Kako nujno je, da Indiji oznanimo Kristus9' ki je pot, resnica in — življenje. 'Pomagajte nam!
MISIJONARJEV VELIKI PETEK
KRIŽ JE MISIJONARJEV VIDNI ZAKLAD.
Tisti, ki krasi pročelje cerkve.
Tisti, ki ga kot nosilec božjega usmiljenja na ustne umirajočega pritisne.
Tisti, ki ga na čelo svojim ovčicam zii' riše.
KRIŽ GA BOGATI.
Ko mu mrzlica stresa oslabele ude.
Ko se mu od napora megli pred očm1 in se noge od utrujenosti šibe.
Ko mu je glava kot svinec težka in ^ roke le še s težavo dvignejo v blagosl0''1
Ko se reveži vrste pred vrati, pa j',n more dati v odgovor le dobro besedo-
Ko ga nesrečneži sramote in se ust®1 preg bajo le v “Oče, odpusti jim...”
KRIŽ JE NJEGOVO VELIKO B()' GASTVO.
Saj je nanj pribit — milijonskemu m* rodu edini srednik Kristusovega reženj9.
Poderžajeva cerkev v Čandernagorju pri Kalkuti.
, . Njegov konec bo smrt, a bo ob vznožju Jugovega križa narodu zasvetila zarja Vstajenja.
se ibo zgodilo šele, ko bo mieijonar-
■iev
'Veliki petek prextän.
'oči
»a
ska
.Y hiši izobraženca, pripadnika hind-i
11 o Brahmo som&j (izg. šomadž). Že-P>'ofesorica. V gostih je bila neka šol-nadzoinica iz Kalkute. Prisotni dve
*tarejg; študentki in trije sinovi višješol-- 1,1 82 leten tast, visoko izobražen mož.
^Povedal se je državni službi, da se l0^. 0 posveti verskemu delovanju svoje
^ 'ne. Pi-ed menoj leži po njem napisana J'J'ga “Sveta zgodba mahatme Jezusa”. aPisal je še več drugih knjig verske Čebine.
ia'^a st:en' slika Marije z Detetom, na s, 111 — Buda, med cvetjem. Na drugi 'a,y Dobri pastir.
Te *nkher, molite!” me poprosi gospodar. jt'a nisem pričakoval. Stvar je malo ne-1 nn zaradi nevarnosti indiferentizma.
Vsedemo se v krogu, oziroma jaz spredaj, drugi v polkrogu od leve naprej.
Kaj naj molim — pred Budom? V glavo mi šine misel, kako so apostoli pekoč prosili Jezusa, naj jih uči .moliti. Izvrstno!
“V katerem jeziku?” — “Kakor želite, Father.”
Nisem molil, učil sem: o Bogu, Sbvar-n ku, Gospodarju, Očetu. Potem sem odmolil Očenaš po bengalsko in ga na kratko razložil. . .
Bengalske slaščice in čaj. Ko bi se čl vek mogel potisočeriti. .. Povabil je več kakor jih je imiogoče sprejeti.
KNJIGE IN MARSIKAJ
Ku obiščem družino bramunca, mi malčki v naročje lezejo. Od srca se nasmeje-nio in naigramo.
Visolcošolka me ponovno prihaja vabit na dom, “Mati pravijo, da Vas že tako
dolgo ni. Boste prišli? Morate!” Spet grem. Dekle zapoje (zelo lepo, je imela posebnega učitelja), sestrica s pri gležnjih privezanimi kraguljčki pleše. Stoodstotno pravoverni hindi.
Vseueiliški profesor. “Pather, smatrajte me za svojega brata.” Prosil je že knjige o misticizmu. Prebira sv. Terez'-jo Avilsko in sv. Janeza od Križa. Seznanila sva se na neki proslavi.
Praznik pomladi. Z njim zvezano veseljačenje vključuje brizganje tekočih barv in mazanje barvnih praškov po obleki, glavi in obrazu. Prvoten pomen je verski in ne preveč spodbuden. — Roj študentk se vsuje na vrt pred hišo. Vse namazane tako, da sem komaj spoznal med njimi mojo dobro znanko, hčer u-glednega čandemagorčana. “Aroti” (i-me — “blagoslov luči”), kaj te prinaša?” — “Father, malo barve bi Vam rada dala.” — “Ne, Aroti, hvala.” — “Samo malo na noge.” —■ “Ne, res hvala, Aroti.” Nekam razočarana so dekleta odšla. Na noge devljejo tisti dan barvo staršem, t stim, ki jih spoštujejo. Težko mi je bilo, da sem jim moral odreči. Občudujem njihovo nedolžno preprostost. Hudobije še ne razumejo, čeprav so dorasle.
“Bumbumbum” so se tresla vrata isto popoldne. Trop študentov. “Father, danes je naš praznik. Prosto imamo. Ven pridite, se bomo fotografirali.” Sumil sem zasedo. “Fantje, danes je sobota, nimam časa. Drugič.” Ko sem šel malo kasneje v cerkev spovedovat, ,me je res eden izmed njih lovil z aparatom... Niso bili edini tisto popoldne. Dobro mislijo! Prijazni hočejo biti. Kako jih človek ne bi rad imel! Kakšen material!
Vseueiliški rektor je za Novo lato poslal krasen šopek rož — za oltar. Celo naj mlajšo hčerko je hotel dati v farno šolo, a smo rekli, da deklet ne sprejemamo. Potem jo je poslal v samostansko.
“Fa-dar, fa-dar... ” se oglašajo glasovi malčkov od leve in desne, od spredaj in od zadaj, z ravnih streh, z oken in balkonov, ko se s kolesom vozim po
mestu. Sami nasmejani obrazki. “Boste dali sličico, če pridem?” “Bom, le pr'dH Včeraj iso celo popoldne prihajali P° “pildke”. Policaj mi je povedal, da ji*) je sin obesil na zid in kako pred nji*1 zaž ga kadilo. — Nekateri so jih dali P° ; par skupaj uokviriti. Ne vem kako _se j maliki zdaj pačijo po tolikih hišah, kj* so prej sami gospodarili. Jezus je poti' kal in ga pri priprtih vratih poslušajo. • •
Sličice, znanilke resnice, čudili bi se Vi, ko bi poslušali, kako jih zanima P°' men podobic. Seveda delim le take, ki s° lepe, čiste. Sprašujejo me, koga slik* predstavlja. Zakaj taka drža, ta in on1 naslikani predmet. Priliko mi dajo z* kratek verski pouk, ki jim bo gotovo ,r stal v spominu, škoda, da je podobic pi'e' i malo. Dobre naše šolske sestre iz Bc' monta so j h precej poslale, a so že zda^' naj pošle. PodoVce celo nadomestujejo * i biske na dom, oz. so stalen obisk božji v domovih teh dobro mislečih hindov, ki 11 nili izvrstni kristjani...
Okrajni policijski nadzornih je prišej k maši. Brol jc sv. Bernarda. Zanin* se je za polnočnico in je na prošnjo da stražo za Božič.
Absolvirani M. Sc. bi rad razpravlja' verska vprašanja.
V neki bolnišnici so prosili za govor n Kristusu.
Od vseh strani prihajajo prošnje ^ verske knjige, največ bengalske. N ek ah’ ri bi radi osebno razlago sv. pisma.
In pa prošnja, da si ogledajo cerke1' Zanima jih vsaka podoba, oltar, napis - • j Vse jim je novo, skrivnostno. Če bi i*0. koga, da samo to razlaga, bi se skoraj splačalo.
Kaj torej?
ORATI BO TREBA IN SEJATI.. -
Pomagajte! Najprej seveda z molita' jo! Ni pa to zadosti!
Ali naj res bodo otroci tega sveta h e prebrisani kot otroci luči? Kaj vse ^ stori dober trgovec, podjetnik, umetni ’ da “proda” svojo robo javnosti! Ogro
fta sredstva se za to porabijo. Mnogi katoličani pa mislijo, da je zadosti, da za sirjenje iresnice molijo... Ti bo družina jedla, če boš za to samo molil? Glasnik vere po cerkvenem zakonu ne sme biti za denar, t. j. produktivno uslužben. Zato oiora dobiti sredstva od drugod. Ko sem Prišel v Čandernagor, sem imel obleko, ki je pač zadostovala za podeželje. V par 'Mesecih sem si moral nakupiti novo — l>elo in črno — do zadnjega komada... ‘Raztrganca” v izobraženih krogih ne bo-<io sprejeli. Blagovestnik mora dandanes v marsičemi uporabljati sredstva pametnih iposvetnjakov. Ta isbanejo. Za st k z drugoverci je treba modemih pripomočkov: letakov, razprav, knjig. Odpreti (in Postaviti) mora posvetovalnico, knjižni-co, bralnico... Dati mora dober zgled krščanske dobrodelnosti. Tudi to stane. Tukaj duhovnika postrani gledajo, če se ne peča s socialnimi, šolskimi, kaidtativ-nimi vprašanji na otipljiv, praktičen na-
čin. Odprli smo šolo: nerad, a primoran priznam, da mi stroški spanec kratijo...
Boste pomagali, da času in kraju primemo oznanimo Kristusa v tem 60.000 duš broječem mestu in še mnogo številnejši okolici? Žrtvujte se na kolenih, a na žep ne pozabite. Marsikateri zelenček hi lahko sem priromal brez Vaše posebne vkode. Kar ven z njim! Prav z veseljem bo, kakor do isedaj, vse: drobiž in “pild-ke”, posebno tiste, ki niso sveti, za Čandernagor sprejel in sam odposlal:
Rev. Julius SlapSak, St. Lawrence Rectory, 3547 East 80th St. Cleveland 5, Oho, U.S.A.
ROJAKI!
SODELUJMO S SLOVENSKIMI MISIJONARJI!
DARUJMO V SKLAD 1957!
3NA( BARAC
AKCIJA V ARGENTINI
V Argentini bodo v času med 160 letnico Baragovega rojstva in krsta in 90 letnico njegove smrti (od 29. junija 1957 do 19. januarja 1958) izvedli nov sunek Molitev in dela za Baragovo zadevo. Prvi znak te akcije je izid nove številke Ba-ragovega vestnika (junij 1957), ki napoveduje opravljanje devetdnevnice za Ba-ragoVo beatifikacijo od 20. do 28. junija tega leta in prinaša tudi besedilo zanjo, ki je to pot za vsak dan eno in isto, in sicer posebej za to sestavljena molitev^ ki jo tu spodaj navajamo, in pa iz Baragove Dušne paše povzete molitve s ponovitvijo krstne obljube in za tri božje čednosti. Poleg tega objavlja novi južno-aiheriški Baragov vestnik tudi zanimiva, še nikjer objavljena uslišanja med vrstami argentinskih domačinov, katerim pridružuje ponatis že drugje objavljenih.
MOLITEV ZA DEVETDNEVNICO.
Ljubi nebeški Oče, pri krstnem kamnu v dobmiški župnijski cerkvi sv. Ju-niJa je Irenej Friderik Baraga prejel zakrament sv. krsta. Tam se je po svojih hotrih odpovedal hudemu duhu, v cm njegovim delom in vsemu njegovemu na-Pnhu, Tam je po krstni posvečujoči milosti postal deležen božje narave (2 Peter 1> 4)- Tam si ga ti sprejel za svojega otroka. Tam je postal tudi Marijin otrok.
Tam ga je tvoj učlovečeni Sin, gospod .Jezus Kristus, -sprejel za svojega brati-Tam je postal član božjega kraljestva isv. -Cerkve in živ ud -skrivnostnega teleea Kristusovega. Tam ga je Sveti Duh posvetil za svoj -tempelj. Tvoj služabnik Friderik se je vse življenje živo zavedal neprecenljive vrednosti zakramenta sv-krsta. Ko se je kot -misijonar vrnil v svoj domači kraj, je pokleknil pred krstni kamen, kjer je prejel pivi in najpotrebnejši zakrament, ter -se v,so uro ves za-solzen zahvaljeval za milost sv. krsta ter obnavljal krstno obljubo. Ko je prišel drugič že kot škof v domovino, je znova pokleknil pred krstni -kamen, pri katerem se je rodil iz vode in Svetega Duha (Jn 3, 5), skoraj pol ure jokal in .molil pred njim, da so se vsem navzočim orosile oči. -Potem pa je šel k oltarju ter dolgo govoril o krstu in posvečujoči milosti, čim več poganov je krstil v misijonih, toliko bolj je bil vesel. Krstni dnevi v misijonih so bili dnevi njegove največje sreče. Tvoj služabnik Irenej Friderik Baraga pa je tudi dosledno živel iz zakramenta sv. •krsta. Neprestano je rastel v božji milosti in krepostih; božje zapovedi je izpolnjeval v junaški meri ter sc z vsemi silami trudil, da bi tvoje (kraljestvo -čim bolj razširil. Zato te, o trikrat sveti Bog, z vso ponižnostjo, zaupanjem tor stanovitnostjo prosimo, poveličaj tega svojega tako zvestega otroka in služabnika ter ga daj našemu tako zapuščenemu in ubogemu narodu za velikega vzornika v dobi, ko brezbožniki zaničujejo sveto vere in zakrament svetega krsta ter toli-keri slabi kristjani teptajo svoje krstne obljube. Da bomo -bolj gotovo uslišani, ti slovesno obljubimo, da bomo sami po zgledu tvojega služabnika Friderika Barage zvesto spolnjevali krstni- obljube ter vse, kar bo v naši moči, istorili za poglobi tov in razširjenje božjega kraljestva na zemlji. Blažena Devica Marija. Mati milosti božje, prosi za nas. Sveta apostola Peter in -Pavel, prosita za nas-Sveti Irenej in Friderik, Baragova krstna zavetnika, podprita pri Bogu naše prošnje.
Lahko moliš zraven še očenaš in zdravamarijo ter čast bodi.
BARAGOVA PROSLAVA V GILB E RTU (MINNESOTA)
Zadnjo nedeljo v letošnjem januarju so imeli Slovenci v Gilbertu svojo ‘‘Baragovo proslavo”. Kljub mrzlemu vremenu se je na Aurori zbralo lepo števil» rojakov iz okoliških far. Vsa proslava je bila v dveh delih: najprej v cerkvici, kjer je č. g. Wolbang C.M. govoril o Baragovem delovanju prav v tukajšnjih krajih, pa o prizadevanjih Marq-uetta za Baragovo beatifikacijo. Po pobožnosti je -bila proslava v dvorani. Spored je vodil predsednik “Lige” Vinko Ferkulj. M»-čevo prošnjo “Svetniškemu Baragi”; Joško Škerjanec pa je predstavljal Indijanca, rija Bajda je recitirala “Baragovo slovo od domovine”, Anica Krulc pa Jakopi' ki “...premišljuje” in prosi “velikega Duha", naj jim vrne Barago. Barvani fito1 n-am je pi-ikazal delovanje misijonarjev med Indijci z razlago misijonarja Wolbanga-
Na proslavi so tamkajšnji slovenski rojaki nabrali tudi 05 dolarjev, ki so jih poslali v Marquette v namene priprav za Baragovo beatifikacijo.
MOLIMO IN DARUJMO 2A BARAGOVO BEATIFIKACIJO BARAGO NA OLTAR!
KAZALO
Ovitek.	Fotograf'je. 1. stran*
Pri spovedi; 2. in .‘J. stran: Prizori iz življenja na misijonu s. Anice Miklavčič, kano-ijanke, v Toki ju na Japonskem.
Vsebina:
“Katoliški misijoni” so splošen misijonski meseč" nik, glasilo papeških misijonskih družb, slovenskih misijonarjev, “Slovenske misijonske zveze” in “Južnoameriške Baragove zveze”. Izdaja ga “Ba" ragovo misijonišče”. Urejuje Lenček Ladislav CM. Upravlja Petek Janez C.M. • Naslov uredništva in uprave: Montes de Oca 320, Bs. Aires, Argentina. Tiska “Pederico Grote”, Montes de Oca 320 (Len" ček Ladislav C.M.). - S cerkvenim dovoljenjem.
Molimo za Cerkev (dr. Ignacij Lenček) ................ 385
NAROČNINA “KATOLIŠKIH MISIJONOV” ZA LETO 1957:
Vseslovenska misijonska lo-
terija za “Baragovo misijonišče“ ................ 388
Zvestoba kitajske Cerkve papežu ....................... 390
Ali so kitajski študenti rdeči? (R. J.) ................ 394
Karavana (Vladimir Kos S.J.)	398
Rim, Atene. Nairobi in nazaj (M. Jezernik) .......... 399
Gospod, pokliči delavce! (F. Kunstelj) .................  407
Zaloigra velikega zidu	... 408
Stiske, ki tarejo svet	(nj.)	411
Kalkuta čaka (Vladimir Kos S.J.) .................. ...	414
O narodih in ljudstvih v misijonskih deželah - Oceanija (M. M.) ................. 415
Po misijonskem svetu ......... 419
Kdo bo plačal? (Haeek-Je-Jočnik) .................... 423
Iz pisem slovenskih misijonarjev: Z misijona v Indiji (P. Poderžaj S.J.) ........... 427
Naš Baraga ................... 431

V Argentini 45 pesov; v U.S.A. in Kanadi 2.50 dolarja; v Italiji 1.400 lir; v Avstriji 40 šilingov; v Angliji in Avstraliji 1 funt; v Franciji 800 frankov. Drugod 2.50 dolarja.
MISIJONSKE TISKOVINE SE PLAČUJEJO NA SLEDEČIH NASLOVIH
Argentina: Petek Janez CM, Misijonska pisarna Montes de Oca 320, Buenos Aires.
U.S.A.: Rev. Charles Wolbang C.M., St. Vincent’S Sem., 500 East Cheüten Ave., Philadelphia 44-Pa. — Rudi Knez, 13810, Eaglesmere, Cleveland .■ 10. Ohio. — Mary Vavpotič, 1923 W. 22nd PL Chicago 8, 111. — Anica Tushar, Box 731, Gil'1 bert, Minn.
Kanada; za Toronto: Rev. John Kopač C.M. 59^ ManrJng Ave. Toronto 4, Ont — Rev. Martin Turk. 545 Mahon Ave., North Vancouver, B. C.: — Antonija Čuden, 3958 Laval Ave, Montreal, Que.
Italija: Dr. Kazimir Humar, Corte s. Ilario Gorizia.
Trst: Oddajati na naslov: Marijina družba. V>® Risorta 3.
Francija: Louis Klančar C.M., Rue de Sevres 95, Paris (VI).
Avstrija: Rev. Alojzij Luskar, Kamen 14. P. St-Kanzian i. J.. Kärnten. Austria. - Rev. Miklavčič Anton, Spittal a/Drau. D. P. Camp, Kärnten, Austria.
Avstralra: Franc Vrabec, 28 Beaufort St., Wood' vlile, S. Australia.
V ostalih deželah sprejemajo iz prijaznosti naročnino slovenski dušni pastirji.
VLJUDNO PROSIMO CENJENE NAROČNIKE DA BLAGOVOLIJO PORAVNATI NAROČNINO!
Registro de la Prop. Int. No. 528.263
CORREO ARGENTINO Suc. (34) (B)	TARIFA REDUCIDA
	CONCESION 661*

Impreso en Tallereu Grafična Federico Grote, Montes de Oca 320, Buenos Aires, Argentina*