Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA	JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96*—> celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
——— ■ 'l I	 II	I	III■ III	————————MMM
81. kos.	V	LJUBLJANI,	dne	9.	oktobra	1937.	Letnik	VIII.
VSEBINA:
519. Zakon o gospodarskih zadrugah.
521). Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
521. Razne objave iz »Službenih novin .
Zakoni in kraljevske uredbe.
519.
V imenu Njegovega Veličanstva
Petra lipo milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije,
kraljevski namestniki
objavljamo, da sta
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana z ukazom z dne 15. oktobra 1936 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1936, v svoji LVII. redni seji, ki jo je imela dne 17. julija 1987 v Beogradu, in
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican z ukazom z dne 15. oktobra 1936 na redno zavedanje za dan 20. oktobra 1936, v svoji XXVI. redni seji, ki jo je imel dne 23. julija 1937 v Beogradu, sklenila in da smo potrdili in proglašamo
zakon
o gospodarskih zadrugah,*
ki se glasi:
I.	POGLAVJE.
Občne določbe. i
§ 1.
(') Gospodarska zadruga po tem zakonu je združba nedoločenega števila članov (zadružnikov) s spremenljivim številom poslovnih deležev, ki se je vsak član ude-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
24.	septembra 1937, št. 217/LXIi/463.
ležuje neposredno in ki ima namen, da pospešuje njihovo gospodarstvo s skupnim opravljanjem poslov po(; načelu vzajemne pomoči članov.
(-’) Zadruga se sme baviti z vsakim neprepovedanim poslovanjem, ki more povečati dohodke ali zmanjšati stroške njenih zadružnikov.
(:t) Zadruga ali sploh ne deli zadružnikom poslovnega prebitka ali pa ga deli v razmerju poslovanja posameznega zadružnika z zadrugo.
(4) Na poslovne deleže sme zadruga, če ima poslovni prebitek, plačati obresti največ do višine eskomptne. stopnje Narodne banke; če sprejema zadruga hranilne vloge, ne smejo biti obresti na deleže večje kot obresti na vloge; obresti na deleže nikakor ne smejo biti večje od 6%.
(5) Zadruga ne daje članom upravnega in nadzornega odbora tantiem in nikakor ne sme deliti svojega rezervnega sklada med svoje zadružnike.
(“) Zadruga posluje samo s svojimi zadružniki in s svojo poslovno zvezo; vendar sme zadruga:
1. v kreditnih poslih jemati kredite in sprejemati hranilne vloge od nezadružnikov;
2. svoje in svojih zadružnikov proizvode, predelane ali nepredelane, prodajati nezadružnikom;
3. v poslih zadružne nabave predmetov, namenjenih potrošnji svojih zadružnikov, nabavljati od nezadružnikov, toda nabavljene predmete, razen monopolnih predmetov, ne sme prodajati nezadružnikom ne predelane ne nepredelane;
4. v poslih zadružnega izdelovanja in predelovanja:
a) od nezadružnikov nabavljati naprave in druge predmete, potrebne za izdelovanje in predelovanje (stroje, orodje, pogonski material in podobno);
b) od nezadružnikov nabavljati surovine radi izdelovanja predmetov za potrošnjo svojih zadružnikov;
c) obrtniške zadruge od nezadružnikov nabavljati material in surovine za predelovanje in izdelke prodajati nezadružnikom}
5. v zavarovalnih poslih opravljati pozavarovanja tudi pri nezadružnih zavarovalnih ustanovah in od njih* sprejemati pozavarovanja do zneska svojih pozavarova-nih glavnic;	»
6. v poslih skupne nabave in potrošnje prodajati zaobalo (ambalažo) in pokvarjeno ali poškodovano blago, kakor tudi odpadke ali postranske proizvode, dobljene pri zadružni proizvodnji ali predelavi, ki ne služijo potrošnji njenih zadružnikov; o taki opravljeni prodaji pokvarjenega ali poškodovanega blaga je zadruga dolžna takoj obvestiti revizijsko zvezo;
7. od nezadružnikov nabavljati nekaj časa proizvode ob elementarnih ali periodnih ovjrah, zaradi katerih bi zadruga ne mogla s proizvodi svojih zadružnikov zadovoljiti potrebe svojih stalnih potrošnikov; dovolitve za to daje minister za kmetijstvo po zaslišanju Glavne zadružne zveze;
8. v svojih prodajalnicah poleg glavnega svojega proizvoda ali proizvoda svojih zadružnikov prodajati postranske potrošne predmete, nabavljene od nezadruž-nikov, ki se brez njih glavni proizvod ne more uspešno prodajati; dovolitve za to daje minister za kmetijstvo po zaslišanju Glavne zadružne zveze.
(7) Kreditne zadruge in njihove zveže se smejo ba-viti samo s sprejemanjem hranilnih vlog, z jemanjem kredita, dajanjem posojil, posredovanjem v zavarovalnih poslih za svoje člane kakor tudi z nabavo sredstev za kmetijsko proizvodnjo na račun svojih zadružnikov in s komisijsko prodajo njihovih proizvodov.
(8) Kreditne zadruge smejo nalagati svoje denarne prebitke samo pri svojih poslovnih kreditnih zvezah, zveze pa pri državnih ali povlaščenih ali pri samoupravnih denarnih ustanovah ali pri tistih, v katerih imajo same in njihove zadruge večino delnic, ali pri zadružni banki, kadar se ustanovi, dotlej pa z dovolitvijo pristojne revizijske zveze tudi pri drugih denarnih ustanovah.
(”) Na proizvode, ki jih prejme zadruga od zadružnikov radi prodaje, sme zadruga jemati lombardna posojila v prid zadružnikov, ki so lastniki proizvodov.
§ 2.
(‘) Jamstvo zadružnikov za obveznosti zadruge more biti omejeno ali neomejeno.
(*) Pri omejenem jamstvu jamči vsak zadružnik najmanj še z enkratnim zneskom svojih vpisanih deležev, pri neomejenem jamstvu pa z vso svojo imovino.
('■') član z» druge z neomejenim jamstvom ne sme postati o»cba, ki je že član kake take zadruge. O tem se mora izjaviti pri vpisu v zadrugo.
(4) Zadružniki jamčijo nerazdelno za obveznosti zadruge v mejah svojega jamstva, a jamstvo se more uveljavljati samo v likvidaciji in v stečaju zadruge.
(5) Za osebne obveznosti zadružnikov do zadruge smejo jamčiti tudi nezadružniki.
II.	POGLAVJE.
Ustanovitev zadruge.
§ 3.
(*) Zadrugo more ustanoviti najmanj deset oseb, ki razpolagajo neomejeno s svojo imovino in ki pismeno izjavijo, da želijo ustanoviti zadrugo (ustanovitelji); v tej izjavi se mora navesti rodbinsko in rojstno ime ali naziv, če je pravna oseba, poklic in prebivališče ustanoviteljev kakor tudi število poslovnih deležev, ki jih vpisujejo in ta izjava velja namesto pristopne izjave po § 39,
(2) Za ustanovitev zadruge ni potrebna nobena predhodna dovolitev.
§ L
(1) Zadruga obstoji pravno, ko se vpiše v zadružni register trgovinskega, kjer pa takega ni, okrožnega sodišča, v čigar območju je sedež zadruge (registrsko
sodišče).
(2) Tudi druge prijave radi vpisa v zadružni register, predpisane s tem zakonom, se predlagajo sodišču, označenemu v prednjem odstavku, kolikor bi ne bilo drugače določeno z uredbo po § 116., odst. 2.
(3) Osebe, ki bi se pred vpisom zadruge v register lotile za zadrugo kakršnega koli posla, odgovarjajo drugim osebno in nerazdelno, kolikor ne dokažejo, da je drugemu bilo znano, da se tiče posel zadruge, ki je. pravno še ni bilo.
§ 5..
0)	Pravila zadruge morajo biti napravljena pismeno in morajo obsegati:
1. firmo zadruge; iz firme zadruge se mora videti predmet poslovanja zadruge in v njej mora biti beseda »zadruga« in primerno vrsti jamstva dostavek »z neomejenim jamstvom« (skrajšano z n. j.) ali »z omejenim jamstvom« (skrajšano z o. j.); v firmi zadruge ne sme biti ime fizične ali naziv pravne osebe ali druga firma, simbolična označba pa je dopustna; vsaka nova firma zadruge se mora razlikovati od firme vseh zadrug z istim sedežem;
2. sedež zadruge, ki mora biti na ozemlju kraljevine Jugoslavije;
3. predmet poslovanja;
4. določbe za pridobitev in prestanek članstva v
zadrugi;
5. višino posameznega deleža, ki ga mora član vplačati (poslovni delež), osnovo za določanje števila deležev, če bi število deležev ne bilo enako za vse člane ali če se določi obvezen vpis večjega števila deležev po določenem ključu, nadalje, kdaj in kako je treba deleže vplačevati, in pogoje za izplačilo deležev ob prestanku članstva;
6. določbe o vrsti jamstva, pri zadrugi z omejenim jamstvom pa tudi višino jamstva;
7. čas trajanja zadruge;
8. način, kako se objavljajo skupščinski sklepi in priobčitve zadruge;
9. določbe o porabi poslovnega prebitka in določbe o nadopolnitvi poslovne izgube, kolikor nima zadruga za to zadostnih sredstev;
10. določbe o stvarjanju in porabi rezervnega in drugih skladov (§ 60., odst. 2.);
11. določbe o zastopanju zadruge in podpisovanju zadružne firme;
12. določbe o sestavi, volitvi in poslovanju upravnega in nadzornega odbora, o številu njunih članov, trajanju njihove dolžnosti in o dajanju razrešnice;
13. primere in čas, ko se mora, in kraj, kjer se mora sklicati skupščina, način sklicevanja, predsedovanja, področje, število članov, ki mora biti prisotno za sklepanje, in kolikšna večina je potrebna za sklepanje.
(2)	V pravilih se sme določiti, da sme spore, ki nastanejo v zadružnem razmerju med zadružniki samimi, potem med zadružniki in člani upravnega in nadzornega odbora kakor tudi med zadružniki in upravnim in nadzornim odborom, reševati razsodišče. To razsodišče rešuje spor samo ob pismeni privolitvi obeh strank.
(') Če se določi obveznost postranskih občasnih nedenarnih storitev, morajo biti v pravilih natančno določe-
ni pogoji, vsebina, obseg in čas dajatve, če pa so storitve odmenske, kdaj dospeva plačilo in osnove za njegov izračun; toda plačilo ne sme presegati prometno vrednost storitve. Za zakasnitev storitve smejo pravila predpisovati posebno dogovorno kazen. Plačilo teh storitev se sme zahtevati ne glede na to, ali se končuje poslovno leto s poslovnim prebitkom ali ne. Obveznost posamezne storitve in plačila zanjo zastara v treh letih.
(4) Odstopki od določb tega zakona veljajo samo, kolikor dopušča sam zakon in kolikor se to posebej navede v pravilih.
(5) V pravila ni potrebno privzemati določbe, ki se popolnoma skladajo s predpisi zakona.
§ 6.
(‘) Ustanovno skupščino skličejo ustanovitelji (§ 3.),J predseduje ji pa eden izmed ustanoviteljev, dokler ne' izbere skupščina drugega predsednika. Za spisovanje zapisnika veljajo smiselno predpisi § 36.
(-.) Ko je sprejela pravila, voli ustanovna skupščina prvi upravni in nadzorni odbor po določbah sprejetih pravil in določbah tega zakona o skupščini.
(3)	Ge se zadruga ne prijavi za vpis v zadružni register v šestih tednih od dne ustanovne skupščine, velja, da ni ustanovljena.
§ 7.
C) Prijavi za vpis v zadružni register, ki jo morajo podpisati vsi člani upravnega odbora, je treba priložiti:
1. tri primerke pravil zadruge;
2. tri primerke skupščinskega zapisnika, iz katerega se mora razvideti, da so bila pravila zadruge sprejeta in katere osebe so izvoljene v upravni in nadzorni odbor;
3. tri primerke spiska ustanoviteljev in naknadno vpisanih zadružnikov;
4. en primerek podpisov članov upravnega odbora, overjen od javnega notarja ali od tistega oblastva, ki sme overjati podpise. Njihove podpise sme overiti tudi registrsko sodišče na zapisnik.
(2) Pravila morajo podpisati ustanovitelji, zapisnike in spiske ustanoviteljev pa predsednik ustanovne skupščine, zapisnikar in dva overitelja.
§ 8.
(') Sodišče mora, preden stori sklep o vpisu, preskusiti prijavo, pravila in ostale priloge. Če najde pogreške. ki bi se dali popraviti, pozove upravni odbor, naj jih popravi v danem roku. Če se pogreški v danem roku ne popravijo, velja, da je prijava umaknjena.
(2)	Sklep o vpisu vroči sodišče zadrugi ob povratku dveh primerkov pravil, zapisnika in spiska ustanoviteljev in zadružnikov, na pravilih pa potrdi, da je vpis v zadružni register izvršen.
§ 0.
C) V zadružni register se mora vpisati:
1. dan ustanovne skupščine, na kateri so bila pravila sprejeta;
2. firma in sedež zadruge;
3 predmet poslovanja;
4. trajanje zadruge;
5. višina poslovnih deležev in kako se vplačujejo;
6. vrsta jamstva in obseg omejenega jamstva;
7. določbe o zastopanju zadruge in o podpisovanju njene firme;
8. rodbinsko in rojstno ime, priimek, poklic in prebivališče vsakega člana upravnega odbora*
9.	način, kako se objavljajo skupščinski sklepi in priobčitve zadruge.
(2) Po izvršenem vpisu objavi sodišče po službeni dolžnosti ob stroških zadruge vsebino vpisa v uradnem listu, v katerem se objavljajo tudi vpisi v trgovinski register.
(3) Prijava in po en primerek prilog iz § 7., odst. 1., se shranijo v spisih registrskega sodišča.
(4) Zadruga ne more nasproti drugim uveljavljati činjenice, ki se morajo vpisati v zadružni register in objaviti, pa niso vpisane in objavljene, razen če dokaže, da so bile drugemu znane. Brž ko je vpis v zadružni register izvršen in objavljen, ne more nikdo uveljavljati, da ni vedel za vpisane in objavljene činjenice.
(") Predpisi odstavkov 2., 3. in 4. veljajo smiselno tudi za druge vpise v zadružni register.
(8) Za voditev kakor tudi vpogledovanje zadružnega registra, spisov in prilog, na katerih temelje vpisi v register, se smiselno uporabljajo zakonski predpisi, ki veljajo za trgovinski register.
(7)	V roke, predpisane s tem zakonom, se ne všteva tisti dan, od katerega začenjajo teči.
III.	POGLAVJE.
Organi zadruge.
1.	ODDELEK.
Upravni odbor,
§
(‘) Upravni odbor je sestavljen iz najmanj treh zadružnikov, ki morajo biti pismeni in morejo neomejeno razpolagati s svojo imovino. Če zadružnik ni fizična oseba, sme biti izvoljena v upravni odbor tista fizična oseba, ki je po kakršnih koli predpisih upravičena zastopati tega zadružnika, pri zvezah pa fizična oseba, ki je članica katere koli zadruge, članice zveze.
(2)	Člani upravnega odbora morajo opravljati svojo dolžnost osebno.
C1) S pravili se sme predpisati, da se voli v upravni odbor tudi neko število namestnikov. V tem primeru predpišejo pravila, po kateri vrsti stopajo namestniki na izpraznjena mesta članov upravnega odbora.
(4) Član upravnega odbora zadruge ne sme ne postati ne biti uslužbenec zadruge, izvzemši enega vodilnega uslužbenca, prav tako ne oseba, ki je v stečaju ali ki je bila obsojena na izgubo častnih pravic, dokler traja izguba teh pravic.
(’’) Ne morejo bili izvoljeni oziroma postavljeni za člane niti ostati člani upravnega odbora tudi ne tisti, katerim je po § 58. k. z. s pravnomočno sodbo prepovedano izvrševanje določenega poslovanja, poklica ali obrta, ki je isti ali soroden s predmetom poslovanja zadruge, dokler traja ta prepoved.
§ n.
C) Člane .upravnega odbora in njihove namestnike voli skupščina. Vsako lelo izstopi po pravilih določeno število članov.
(2)	Dolžnost članov upravnega odbora se prične z njihovo izvolitvijo oziroma s postavitvijo (§ 12.). Trajali more najdalj tri leta. Dolžnost poteče z dnem tiste skupščine, ki je sklepala o letnih sklepnih računih za zadnje poslovno leto, za katero je dolžnost veljala.
(3) Dotedanji člani upravnega odbora smejo bifi vnovič voljeni; tedaj niso dolžni predložiti vnovič svoje podpise (§ 7., odst. 1., točka 4.).
(4) Skupščina sme posamezne člane upravnega odbora kakor tudi ves upravni odbor v vsakem času menjati, če glasuje za to nad polovico vseh včlanjenih zadružnikov ali če na dveh zaporednih skupščinah glasuje za to večina navzočih zadružnikov; vendar ne sme čas med tema skupščinama biti krajši od 15 dni,
§ 12.
Če se število članov upravnega odbora po vstopu namestnikov, če so, na izpraznjena mesta zmanjša pod polovico, mora nadzorni odbor takoj sklicati in najdalj v mesecu dni od sklica opraviti skupščino, ki popolni izpraznjena mesta; dotlej pa postavi nadzorni odbor začasno potrebno število namestnikov izmed zadružnikov, da opravljajo dolžnost članov upravnega odbora. Če nadzorni odbor iz kakršnega koli razloga tega ne bi storil, zadružniki pa bi ne uporabili svoje pravice, sklicati skupščino po § 30., odst. 4., skliče skupščino revizijska zveza.
§ 13.
(*) Izvolitev in vsako menjavo članov upravnega odbora mora upravni odbor, v primeru § 12. pa nadzorni odbor prijaviti v 30 dneh registrskemu sodišču radi vpisa. To velja tudi tedaj, če nastopi namestnik dolžnost namesto člana upravnega odbora.
(2) Prijavi se mora priložiti od zadruge overjen prepis zapisnika skupščine o izvolitvi oziroma zapisnik seje nadzornega odbora o postavitvi in overjen podpis firme novega člana upravnega odbora.
(3) Ko nastopi namestnik dolžnost člana upravnega odbora, mora navesti upravni odbor v prijavi zapisnik tiste skupščine, na kateri je bil ta namestnik izvoljen.
§ 14.
(') Upravni odbor zastopa zadrugo nasproti sodiščem, ostalim oblastvom in drugim osebam. Vendar pa je ne sme zastopati tisti član upravnega odbora, ki je kot zastopnik druge osebe prizadet v poslu. Če ne ostane zadosti članov upravnega odbora, zastopa tedaj zadrugo nadzorni odbor, ako pravila ne določajo, da izberi skupščina posebnega zastopnika.
(2)	Če ne določajo pravila večjega števila, sta za podpisovanje firme in za izjavo volje zadruge potrebna najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine za to pooblasti in registrskemu sodišču radi vpisa in objave prijavi upravni odbor; prijavi se mora priložiti overjen podpis uslužbenca (§ 7., odst. 1., točka 4.).
(8) Firma se podpisuje tako, da se pod napisano ali natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo podpišejo osebe iz odstavka 2.
(4) Izjava volje, pozivi, priobčitve in podobno, ki bi jih bilo opraviti zadrugi, veljajo, če se izroče v poslovalnici zadruge kateri koli osebi, ki je upravičena podpisovati firmo zadruge.
§ 15.
(•) Člani upravnega odbora so dolžni opravljati posle zadruge s skrbnostjo in opreznostjo rednega poslovnega človeka. Zlasti so dolžni, da poleg nalog, ki izhajajo iz določb tega zakona in pravil, izvršujejo sklepe skupščine, kolikor ne nasprotujejo zakonu ali pravilom, in da se
drže omejitev, ki jih glede opravljanja poslov in zastopanja'zadruge določajo pravila in skupščinski sklepi.
(s) Nasproti drugim take omejitve nimajo pravnega učinka.
§ 16.
(4) O predmetih, ki spadajo v njegovo pristojnost, odloča upravni odbor na sejah. Na sejah mora biti navzoča vsaj polovica njegovih članov. Seje sklicuje in jim predseduje predsednik ali njegov namestnik. Sklepa se z večino glasov navzočih članov; ob enaki porazdelitvi glasov pa velja, da je ostal predmet nerešen.
(2) V pravilih se sme določiti, da sme neko število članov upravnega odbora zahtevati, da se skliči seja upravnega odbora.
(•1) O delu v sejah upravnega odbora se pišejo zapisniki v posebni knjigi. Vsak zapisnik morajo podpisati vsi navzoči člani; če kdo svoj podpis odreče, se to zapiše v zapisnik kakor tudi razlog, če ga je navedel.
(4) Člani, ki so glasovali proti sklepu, sinejo zahtevati, da se to vpiši v zapisnik obenem z razlogi, katere navedejo.
§ 17.
(4) Član upravnega odbora, ki z dejanjem ali z opustitvijo prekrši dolžnosti, ki mu jih nalagajo ia zakon, pravila ali sklepi skupščine, in s tem prizadene zadrugi škodo, je odgovoren zanjo. Če jih je več, so odgovorni nerazdelno. Ne morejo se braniti s sklepom skupščine, ki bi nasprotoval temu zakonu ali pravilom.
(*) Zlasti odgovarjajo člani upravnega odbora za škodo, ki bi zadrugi nastala iz tega:
ker se je delila imovina zadruge ali so se opravljala izplačila zoper določbe tega zakona ali pravil;
ker so se opravljala kakršna koli izplačila po trenutku, ko se je moral prijaviti stečaj;
ker so se sklepali posli zoper določbo § 14, odst. 1.;
ker se niso redno vodile potrebne računske in druge knjige in spisek zadružnikov ali ker se niso pravilno in popolno sestavljali letni sklepni računi.
(3) Kolikor je povračilo škode potrebno za poplačilo upnikov zadruge, nimajo poravnave med zadrugo in člani kakor tudi ne odreka zadruge 'pravnega učinka nasproti upniku.
(*) Odgovoren ni tisti član, ki je glasoval proti sklepu, če je postopal po § 16., odst. 4, kakor tudi ne tisti, ki ni bil navzoč pri sklepanju, če je nadzornemu odbora pismeno izjavil svoje nasprotovanje, brž ko je zanj zvedeL.
§ 18.
(4) Zahtevki iz § 17. se morajo uveljaviti, če to sklene skupščina. Skupščina sme obenem izbrati enega ali več zastopnikov za pravdo. Če tega ne stori, zastopa zadrugo upravni odbor; če pa ni zadosti članov upravnega odbora, ki niso odgovorni, potem nadzorni odbor.
(s) Če je bila škoda povzročena s kršitvijo lega zakona ali pravil, pa je skupščina bodisi s posebnim sklepom bodisi s tem, da je odgovornim članom upravnega odbora dala razrešnico, čeprav ji je bila škoda znana, zavrnila predlog, naj se zahtevek zadruge uveljavlja, ali če o takem predlogu, čeprav je bil pravilno postavljen na dnevni red, ni sklepala, sme vsak zadružnik v treh mesecih od dne skupščine v imenu zadruge vložiti tožbo zoper odgovorne člane upravnega odbora.
(3)	Vsak toženi član upravnega odbora sme za škodo, ki mu preti od tožbe zadružnikov, zahtevati od tožilcev varnost. Za to varščino veljajo predpisi § 38., odst. 4.
(4) Ce se tožbeni zahtevek zavrne ali tožba umakne, odgovar jajo tisti zadružniki, ki so podali tožbo zlonamerno ali iz lahkomiselnosti, tožencem in zadrugi za škodo osebno in nerazdelno.
(5) Vsak zadružnik ima pravico, da se pravdi ob svojih stroških pridruži.'
§ 19.
(4)	Upravni odbor sme, če pravila tega ne predpisujejo drugače, poveriti posameznim svojim članom ali uslužbencem ali posebnim pooblaščencem opravljanje nekaterih poslov ali vrst poslov ali posameznih panog podjetja in zastopanje v njih.
(2) Obseg poslovanja se ravna po danem nalogu in pooblastilu, v dvomljivih primerih pa velja, da obsega vsa pravna dejanja, ki so z opravljanjem takih poslov redoma v zvezi.
§ 20.
Člani upravnega odbora se legitimirajo z overjenim izpiskom iz zadružnega registra, drugi zastopniki pa s pooblastilom, ki ga izda upravni odbor.
'2. ODDELEK.
Nadzorni odbor.
§ 21.
(x) Za nadzorni odbor veljajo smiselno določbe §§ 10. in 11.
(s) Člani upravnega odbora in uslužbenci zadruge ne morejo istočasno biti člani nadzornega odbora.
(3) Upravni odbor ne more člana nadzornega odbora izključiti iz zadruge.
§ 22.
(') Ce pade število članov nadzornega odbora tudi potem, ko so stopili namestniki na izpraznjena mesta, pod polovico, mora upravni odbor takoj sklicati in najdalj v mesecu dni opraviti skupščino, ki popolni izpraznjena mesta. Ce upravni odbor ne postopa tako, skličejo skupščino ostali člani nadzornega odbora.
(-) Ce bi nadzorni odbor v dveh mesecih ne bil izvoljen ali bi ne bil popolnjen, ga začasno postavi ali popolni revizijska zveza izmed zadružnikov, istočasno pa skliče skupščino, da popolni ali izvoli nadzorni odbor.
(*) Nadzorni odbor jo poleg drugih dolžnosti, predpisanih mu s tem zakonom, dolžan, da s skrbnostjo in opreznostjo rednega poslovnega človeka nadzira celotno poslovanje upravnega odbora, uslužbencev in pooblaščencev zadruge in da skrbi za to, da se pravočasno pregledajo letni sklepni računi kakor tudi, da se pravočasno predlože skupščini, če tega o pravem času ne stori upravni odl>or. Zato je upravičen, da se o vsakem času bodisi kot celota, bodisi po posameznih svojih članih, pooblaščenih od njega, pouči o stanju in teku zadružnih poslov, da pregleda knjige, spise, listine, vrednostne papirje, blagajno, naprave, blago in ostalo imovino zadruge in da zahteva od članov upravnega odbora in uslužbencev in pooblaščencev pojasnila.
(2) Revizijska zveza sme za vse ali za nekatere vrste včlanjenih zadrug predpisati, naj nadzorni odbor sestavi in skupščina odobri poslovnik za izvrševanje nadzorstva. Zveza si sme pridržati odobritev tega poslovnika.
(3) Ce je določeno v pravilih, se smejo določni nadzorovalni posli poveriti posameznim članom nadzornega odbora za samostojno opravljanje z dolžnostjo, da o svo-
jem delu občasno poročajo nadzornemu odboru. S tem se ne spreminja odgovornost vseh članov proti zadrugi (§ 27.); toda posebej določeni član odgovarja ostalim članom nadzornega odbora za škodo, ki bi le-tem nastala od nepravilnega izvrševanja njemu posebej poverjenih dolžnosti.
(4)	Za poslovanje nadzornega odbora se smiselno uporabljajo določbe § 16. Pravila ali poslovnik smejo v okviru § 16. dati nadrobnejše predpise.
§ 24.
(4)	Nadzorni odbor je dolžan preskusiti letne sklepne račune, predloge o porabi poslovnega prebitka ali o nadopolnitvi poslovne izgube in o tem predložiti skupščini pismeno poročilo najdalj v mesecu dni, računši od dne, ko jih je prejel od upravnega odbora. Brez tega poročila ne sme skupščina te račune odobriti niti dati upravnemu odboru razrešnico.
(2)	Na skupščini nastopa nadzorni odbor kot celota. Vendar sme. vsak njegov član v poročilu skupščini predložiti svoje ločeno mišljenje, če bi mogla od predloga nadzornega odbora nastati zanj odgovornost za škodo ali kazenska odgovornost.
§ 25.
(') Nadzorni odbor je dolžan neutegoma sklicati skupščino, če to zahteva korist zadruge, zlasti pa če opazi znatnejše pogreške v voditvi poslov ali v zastopanju zadruge ali znatnejše prekršitve zakona, pravil ali sklepov skupščine.
(2) Nadzorni odbor sme zaradi prekršitve zakona ali pravil ali zaradi drugih hudih prekršitev dolžnosti, od katerih preti nevarnost za imovino ali za pravice zadruge, odstraniti od dolžnosti posamezne člane upravnega odbora aLi ves upravni odbor.
(3) O odstranitvi članov upravnega odbora mora nadzorni odbor takoj obvestiti revizijsko zvezo, sklicati skupščino najkasneje v 15 dneh in ji predložiti vse za-pažene nepravilnosti, storjene od oseb, ki so bile odstranjene od dolžnosti; če pa v upravnem odboru ni ostalo zadosti članov, je treba postopati po § 12,
§ 26.
(‘) Clan upravnega odbora ne sme priti ne kot dolžnik ne kot porok v obveznost nasproti zadrugi brez pismene odobritve nadzornega odbora, izdane na podstavi sklepa seje nadzornega odbora.
(2) S pravili ali s sklepom skupščine se sme dajanje kredita članom upravnega in nadzornega odbora in uslužbencem zadruge popolnoma prepovedati, omejiti ali vezati na posebne pogoje.
(3) Clan nadzornega odbora ne sme opravljati svojo dolžnost v poslih zadruge, pri katerih je sam prizadet, marveč mora takšen primer takoj javiti ostalim članom nadzornega odbora.
§ 27. •
(‘) Glede odgovornosti za prekršitve dolžnosti, zlasti pa glede na §'23., se smiselno uporabljajo določbe §§ 17. in 18. tako, da zastopa zadrugo upravni odbor, če ne izvoli skupščina enega ali več zastopnikov.
(2)	Ce so prekršili dolžnost člani upravnega in nadzornega odbora, so odgovorni osebno in nerazdelno; če so pa v tem primeru člani upravnega odbora še na svojem položaju, tedaj zastopa v postopku za povračilo škode zadrugi le-to eden ali več zastopnikov, ki jih izvoli skupščina.
8.	ODDELEK.
Skupščina.
§ 28.
(1) Svojo pravico, odločevati v poslih zadruge, izvršujejo zadružniki na skupščini osebno.
(-) Zakonskim zastopnikom zadružnikov, ki niso fizične osebe, kakor tudi zadružnikov, ki so pod skrbstvom, ni potrebno posebno' pooblastilo, morajo pa dokazati svojo pravico do zastopanja.
(:!) V pravilih zadruge, ki ima več ko tisoč zadružnikov, se sme določiti, da sestavljajo skupščino delegati, predhodno izbrani od zadružnikov na način, ki ga predpisujejo pravila. En delegat ne sme zastopati več ko 50 zadružnikov, če nima zadruga več ko 5000 zadružnikov; če pa ima več ko 5000 zadružnikov, more en delegat zastopati največ 100 zadružnikov. V tem primeru voli vsak ostanek nad tem številom zadružnikov enega delegata.
(4)	Za zborovanje skupščine ni potrebna nikakšua 'dovolitev. Sklic skupščine in dnevni red se morata pravočasno naznaniti revizijski zvezi, le-ta pa ima pravico, da pošlje na skupščino svojega predstavnika, ki ima pravico do besede na skupščini.
§ 29.
(‘) Predmeti, o katerih mora odločati skupščina, so tile:
1. izvolitev in menjava članov upravnega in nadzornega odbora in likvidatorjev;
2. sklepanje o letnih sklepni!] računih, o porabi poslovnega prebitka kakor tudi o nadopolnitvi poslovne zgube in podeljevanje razrešnice članom upravnega in nadzornega odbora;
3. sklepanje o revizijskih poročilih;
4. določanje skupne vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti, skupne vsote hranilnih vlog, ki jih sme kreditna zadruga sprejeti, kakor tudi določanje najvišjega zneska posojila ali kredita, ki ga sme kreditna zadruga dati posameznemu zadružniku;
5. sklepanje o načinu, kako naj se opravlja skupna prodaja zadružniških proizvodov in predelanega blaga;
G. sprememba ali dopolnitev pravil;
7. načelno sklepanje o ustanavljanju zadružnih podjetij;
8. sklepanje o prestanku zadruge ali o spojitvi z drugo zadrugo;
9. sklepanje o predlogih in pritožbah zadružnikov zoper poslovanje članov upravnega in nadzornega odbora in likvidatorjev.
(2) Pravila smejo določiti tudi druge predmete, o katerih mora sklepati skupščina.
(a)	Za vsako spremembo ali dopolnitev pravil zadrug ali zvez je potrebna predhodna soglasnost revizijske zveze, za spremembe in dopolnitve pravil revizijske zveze pa soglasnost Glavne zadružne zveze.
§ 30.
C) V šestih mesecih po končanem poslovnem letu, če ne predpisujejo pravila krajšega roka, mora biti redna letna skupščina, ki odloča o letnih sklepnih računih, uporabi poslovnega prebitka, nadopolnitvi poslovne zgube, razrešnici za člane upravnega in nadzornega odbora in o izvolitvi članov teh odborov, sme pa odločati tudi o drugih predmetih.
(2)	Če upravni odbor ne skliče redno letne skupščine o pravem času, jo jo dolžan sklicati in opraviti
nadzorni odbor najdalj v nadaljnjem mesecu dni. Če niti nadzorni odbor ne skliče te skupščine o pravem času, jo je dolžna sklicati in opraviti revizijska zveza v nadaljnjem mesecu dni.
(3) Izredne skupščine se skličejo, če nastopi primer, ustanovljen s tem zakonom ali s pravili zadruge, ali Če to zahteva važna korist zadruge. Tudi te skupščine sme sklicevati upravni odbor, nadzorni odbor in revizijska zveza.
(4) Sklic izredne skupščine sme vsak čas zahtevati najmanj ena desetina zadružnikov. Zahtevo za takšen sklic skupščine morajo izročiti zadružniki pismeno z navedbo razlogov in dnevnega reda upravnemu odboru in le-ta je dolžan sklicati skupščino v 15 dneh. Če upravni odbor ne skliče skupščine, smejo zadružniki zahtevati od nadzornega odbora, naj jo on skliče. Če bi niti nadzorni odbor ne sklical skupščine v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, smejo zadružniki zahtevati od registrskega sodišča dovolitev, da jo smejo sklicati sami. V tem primeru navedejo sklicatelji v vabilu na skupščino dovolitev sodišča. Stroške takega sklica skupščine kakor tudi v primeru, ko jo skliče revizijska zveza, trpi zadruga; skupščina pa lahko sklene, da se zahtevaj povračilo teh stroškov od tistih članov upravnega in nadzornega odbora, ki so opustili sklicati skupščino.
(5) Na dnevnem redu vsake skupščine mora biti točka o predlogih in pritožbah zadružnikov. O teh predlogih in pritožbah sklepa skupščina, če so bili izročeni sklicatelju skupščine pismeno najmanj osem dni preden se snide skupščina; sklicatelj pa jih je dolžan objaviti še isti dan s tem, da jih razpoloži na vidnem mestu v poslovalnici zadruge.
§ 31.
C) Skupščina mora biti na sedežu zadruge; vendar pa smejo pravila določati, da bodi skupščina tudi v kakem drugem kraju.
(s) Vabilo na skupščino se mora objaviti na način, ki je po pravilih predpisan za objavljanj, skupščinskih sklepov in priobčitev zadruge, obsegati pa mora kraj, prostor, dan in uro skupščine kakor tudi dnevni red. Če je na dnevnem redu sprememba pravil, je treba navesti določbe, ki naj se spremenijo ali dopolnijo. Toda če sc tiče sprememba glasovalne pravice, jamstva ali poslovnega deleža, se mora navesti tudi nameravana sprememba ali dopolnitev. Vrh tega mora popolno besedilo vseh predlaganih sprememb ali dopolnitev biti razpoloženo vsaj tri dni pred skupščino zadružnikov na vpogled zadružnikom v poslovalnici zadruge ali na kakršnem koli drugem primernem kraju, ki mora biti označen v vabilu.
C) Vabilo na skupščino se mora takoj razpoložiti v poslovalnici zadruge.
(4)	Če sklicuje skupščino revizijska zveza, mora občina na njeno zahtevo razpoložiti vabilo na vidnem mestu in ga brezplačno objaviti tudi še na način, ki je v kraju običajen.
(“) Med dnem, ko se vabilo objavi, in dnem skupščine mora preteči najmanj sedem dni.
(") Vabilo na skupščino podpiše, kdor jo sklicuje.
§ 32.
(4)	Skupščina more pravnomočno sklepati samo o predmetih, ki so postavljeni na dnevni red.
(J) Brez postavitve na dnevni red se sme sklepati samo o voditvi skupščine, o sklicu nove skupščine kakor tudi v primeru § 47., odst. 1., in § 79., odst. 1.
§ 33.
(0 Skupščina more pravnomočno odločati, če je navzoča na njej vsaj polovica zadružnikov, kolikor ne določajo ta zakon ali pravila navzočnosti večjega števila zadružnikov.
(-’) Vsak zadružnik ima pravico samo do enega glasu; pač pa se sme v pravilih zadruge za proizvajanje, predelovanje in prodajo določiti, da smejo imeti zadružniki sorazmerno jamstvu tudi več glasov, vendar največ pet.
(3) Za sklep je potrebno, da glasuje za predlog več ko polovica navzočih zadružnikov.
(4) Za sklep, s katerim se spreminjajo pravila zadruge, menjajo člani upravnega in nadzornega odbora (§ 11., odst. 4., in § 21., odst. 1.) kakor tudi za sklep o prestanku ali spbjitvi zadruge mora glasovati za predlog več ko polovica vseh zadružnikov.
(5) Ce ne pride na skupščino zadostno število zadružnikov, sme biti v roku, določenem v pravilih, z istim dnevnim redom nova skupščina, ki sklepa z nadpolovično večino glasov ne glede na število navzočih zadružnikov, če se to navede v vabilu na prvo skupščino ob označbi ure, dne in kraja zborovanja skupščine. V primerih iz odstavka 4. ne more biti rok za novo skupščino z istim dnevnim redom krajši od 15 dni; ta. skupščina zboruje ne glede na število navzočih zadružnikov, sklepa pa z nadpolovično večino glasov.
§ 34.
(1) Pri sklepih, s katerimi bi se zadružnik oprostil kakih obveznosti do zadruge ali bi dobil od zadruge kako ugodnost, ali ki se tičejo sklenitve pravnega posla ali uvedbe ali končanja pravde med zadrugo in zadružnikom, ne sme ta zadružnik glasovati ne v svojem imenu ne kot zastopnik.
(2) Člani upravnega in nadzornega odbora in likvidatorji ne morejo glasovati o svoji razrešnici.
§ 35.
(*) Če v pravilih ni predpisano drugače, predseduje skupščini in vodi njeno delo predsednik upravnega odbora, če jo je pa sklical nadzorni odbor, predsednik tega. Če je sklicala skupščino revizijska zveza, odredi sama predsednika izmed zadružnikov; če so jo pa sklicali zadružniki (§ 30., odst. 4.), izvoli skupščina predsednika, do njegove izvolitve pa predseduje skupščini eden izmed sklicateljev.
(2)	Če način glasovanja ni določen v pravilih in ga ne določi skupščina sama, ga določi predsednik skupščine.
O1)	Preden prične skupščina svoje delo, je upravni odbor dolžan napraviti spisek navzočih zadružnikov s številom glasov, ki jim gredo osebno ali kot zastopnikom oziroma delegatom (§ 28., odst. 2. in 3.), in ga potrditi s podpisom zadružne firme. Če je zadostno število zadružnikov za polnoveljavno delo, se sme skupščina otvoriti.
§ 36.
(') O delu vsake skupščine piše zapisnik, če ne določajo pravila drugače, tisti zadružnik (zapisnikar), ki ga odredi skupščina. V zapisniku je navesti dan in kraj skupščine, skupno število navzočih zadružnikov oziroma zastopnikov ali delegatov in skupno število njihovih glasov, nadalje vse sprejete sklepe z navedbo Števila glasov, ki so bili oddani za ali proti, kakor tudi morebitne ugovore zadružnikov glede pravilnosti sklica in dela skupščine ali vsebine sklepov. Če se skupščina zaradi neza-
dostnega števila navzočih zadružnikov ne more opraviti, je treba v zapisniku ugotoviti tudi to okolnost.
(-) Zapisniku se priloži po en primerek vabila na skupščino, pooblastila zastopnikov oziroma delegatov in spisek navzočih (§ 35., odst. 3.).	(
(■'•) Zapisnik in omenjeni spisek podpišejo predsednik, zapisnikar in dva overitelja, ki ju izbere skupščina izmed navzočih zadružnikov.
(4)	Zapisnik in priloge mora upravni odbor hraniti in jih dati zadružnikom na vpogled najkasneje od petega pa do petnajstega dne po končatii skupščini v poslovalnici zadruge in ob rednem poslovnem času. Dan, ko se da zapisnik na vpogled, se zaznamuje na zapisniku.
(’) V 30 dneh po skupščini je upravni odbor dolžan poslati registrskemu sedišču in revizijski zvezi prepise zapisnika in prilog, overjene s podpisi po § 14., odst. 3.
§ 37.
C) Sklepe skupščine, s katerimi se spreminjajo ali dopolnjujejo pravila ali se odloča o prestanku ali spojitvi zadrug«' ali'se men ja jo člani upravnega odbora ali »e volijo ali menjajo likvidatorji, mora upravni odbor prijaviti v 30 dneh registrskemu sodišču radi vpisa v zadružni register. Prijavi se priloži prepis zapisnika. Prijavo perinkejo, prepis zapisnika in prilog pa kot pravilne potrdijo vsi člani upravnega odbora.
(s) Sprememba pravil postane pravnomočna šele z vpisom v zadružni register. Vpis objavi sodišče samo toliko, kolikor so bile spremenjene določbe, ki se vpisujejo v zadružni register (§ 9.).’
§ 38.
(’) Zoper sklep skupščine, ki ne ustreza predpisom lega zakona ali pravil glede sklica in dela skupščine ali ki krši prisilne določbe tega zakona ali spreminja pravila, pa ni bil sprejet na način, ki je za to predpisan z zakonom in pravili, sme razen revizijske zveze in upravnega odbora vložiti tožbo pri sodišču, v čigar zadružni legister je 'zadruga vpisana, tudi vsak zadružnik, ki je bil pri skupščini navzoč, je zoper sklep vložil ugovor in zahteval, naj se sprejme to v zapisnik.
(-) Tožba se mora vložiti v mesecu dni, računši od poteka roka, določenega v § 3,6., odst. 4., oziroma odst. 5. Če se zajiteva s tožbo razveljavitev sklepa, ki se vpisuje v zadružni ‘ register, mora sodišče zaznamovati tožbo v registru.
(:!) Tožba gre zoper zadrugo. Zadrugo zastopa upravni odbor, če toži ta ali kak njegov član, pa nadzorni odbor. Če tožita upravni in nadzorni odbor ali člani enega in drugega, določi zadrugi zastopnika registrsko sodišče.
(4)	Tožilcu sme sodjšče na predlog tožene zadruge naložiti, naj da zadrugi varnost za škodo, ki bi mogla nastati iz tožbe'. Višino in način varščine odredi sodišxe po svobodni oceni; glede roka z,a položitev varščine in posledic neopravljene varščine pa veljajo predpisi civilnega pravdnega postopnika o dajanju varščine za pravdne stroške. To se ne zahteva od revizijske zveze in od upravnega odbora, če vložita tožbo.
(') Sodišče sme na predlog tožilcev odrediti, da se sklep skupščine, zoper 'katerega je vložena tožba, začasno ne izvrši, če tožilci verjetno izkažejo, da bi imela zadruga z izvršitvijo nenadomestljivo škodo.
(°) Vsak zadružnik se sme ob svojih stroških pridružiti pravdi.
(7)	če je vloženih več tožb za razveljavitev istega sklepa, se razpravlja o njih in izreče sodba skupno.
(8)	Sodba, s katero se sklep razveljavlja, velja za vse zadružnike in proti vsem. Če je razveljavljeni sklep vpisan v zadružni register, ga sodišče izbriše po službeni dolžnosti in objavi ta izbris, če je bil vpis objavljen; če se pa izpodbijani sklep ne razveljavi, izbriše po službeni dolžnosti zaznambo iz odstavka 2.
(°) Za škodo, ki bi nastala zadrugi od tožbe zoper skupščinski sklep, so odgovorni zadrugi osebno in nerazdelno tisti tožitelji, ki so ravnali zlonamerno ali lahkomiselno.
(10) Če se mora sklep skupščine vpisati v zadružni register ali je že vpisan, sme tudi registrsko sodišče samo po službeni dolžnosti uvesti postopek, da se sklep razveljavi, in sicer, če je sklep že vpisan, najdalj v treh mesecih od dneva vpisa; če se pa nanaša sklep na katerega od predmetov iz § 9., odst. 1., točke 2., 3., 4., 5., 6. ali 7., ali na prestanek ali spojitev, sme sodišče uvesti postopek, ne da bi bilo časovno omejeno, oziroma dokler ni likvidacija končana ali se imovina spojenih zadrug upravlja ločeno. Sodišče pozove zadrugo, naj se izjavi v danem ji roku o ničnosti, uvedba postopka pa se mora zaznamovati v registru, če je sklep že vpisan, ni pa že zaznamovana tožba za razveljavitev iz istega razloga. Rok se sme enkrat podaljšati. Če zadruga ne odpravi prekršitve tega zakona ob roku, razveljavi sodišče skupščinski sklep s sklepom, ako zadruga v istem roku ne vloži ugovorov ali ako ti niso utemeljeni. Svoj sklep vroči sodišče zadrugi. Tudi proti potrdilnemu sklepu apelacij-skega sodišča je dopusten rekurz na kasacijsko sodišče; ta rekurz odloži izvršitev sodnega sklepa.
(n) Če so vložene tožbe na razveljavitev skupščinskega sklepa, a temelje na istih razlogih, zaradi katerih je sodišče po službeni dolžnosti uvedlo postopek, prekine pravdno sodišče pravdni postopek, nadaljuje ga pa samo, če se skupščinski sklep ne razveljavi v nepravdnem postopku. Če se skupščinski sklep razveljavi, zavrne tožbo in odloči o stroških dotedanjega pravdnega postopka.
(l2) Če se skupščinski sklep ne razveljavi, izbriše registrsko sodišče po službeni dolžnosti zaznambo postopka v zadružnem registru; če se pa razveljavi že vpisan skupščinski sklep, izbriše vpis.
IV.	POGLAVJE.
Pravno razmerje med zadružniki in zadrugo in med zadrugo in drugimi osebami.
1.	ODDELEK.
Pridobivanje članstva v zadrugi.
§ 39.
(‘) Kdor hoče postati zadružnik, mora datirati in podpisati pristopno izjavo, če je pa nepismen ali ne more pisati, mora postaviti svoj ročni znak, ki ga smeta overiti tudi dve osebi, upravičeni za podpisovanje zadružne tvrdke po § 14., odst. 3. Zadružnik more postati tudi oseba, ki ne razpolaga neomejeno s svojo imovino, vendar le po privolitvi zakonskega zastopnika in skrbstvenega oblastva.
(2)	Pristopna izjava mora biti brezpogojna. Poleg rodbinskega in rojstnega imena je treba v njej navesti poklic in prebivališče kakor tudi število vpisanih poslovnih deležev. Poleg tega mora predložitelj izjave potrditi, da so mu znana pravila, zlasti pa določbe o vrsti in obsegu jamstva.
(3) Pristopne izjave, podane pred vpisom zadruge v zadružni register, niso več obvezne, če se ne opravi ustanovna skupščina v treh mesecih po dnevu izjave.
(4) 0 pristopnih izjavah sklepa upravni odbor; sprejemati sme nove zadružnike izza ustanovne skupščine. Za dan pristopa v zadrugo velja dan sklepa upravnega odbora o sprejemu v članstvo, o čemer mora zadruga obvestiti sprejetega člana pismeno in z objavo v poslovalnici zadruge.
(5) Pristopne izjave, o katerih upravni odbor v mesecu dni ničesar ne sklene, izgube veljavo.
§ 40.
Kdor vstopi v zadrugo, ki je vpisana v zadružni register, jamči tudi za tiste obveznosti zadruge, ki so nastale pred njegovim vstopom v zadrugo. Nasprotni dogovor ne velja.
§ 41
(*) Znesek posameznega poslovnega deleža se mora določiti s pravili. V eni zadrugi ne more biti deležev različnih zneskov.
(2) S pravili se sme določiti, koliko deležev sme posamezen zadružnik vpisati več kot je zavezan po pravilih. Pri vpisu nadaljnjih poslovnih deležev mora podati novo pismeno izjavo z navedbo datuma in števila deležev.
(3) Dokler je zadružnik član zadruge, ne more zahtevati, naj se mu poslovni delež vrne. Po zakonu, pravilih in skupščinskem sklepu ima pravico samo do dela poslovnega prebitka.
(J) Zadruga sme od poslovnega prebitka, ki gre kakemu zadružniku, poračunati dospela vplačila njegovih deležev; zadružnik pa ne more opravljati vplačila s pobotom s svojo terjatvijo do zadruge.
(•>) Zadruga ne sme pridobivati niti jemati v zastavo poslovne deleže svojih zadružnikov, razen v izvršbi in v stečaju, če ostala imovina zadružnikov ne zadostuje, da bi se zadruga iz nje poplačala. S tako pridobljenimi deleži se ne sme izvrševati glasovalna pravica na skupščini. ne štejejo se pa tudi ne v število zadružnikov, ki morajo biti navzoči na skupščini, niti pri izračunu večine.
(°) Poslovni deleži se morajo vplačati v rokih in obrokih, ki se določijo v pravilih.
§ 42.
(4) Če skupščina odloči, da se poslovna zguba v celoti ali deloma poravnaj v breme poslovnih deležev, je treba obračunavati sorazmerno s številom vpisanih deležev.
(-’) Če pade celotni znesek vpisanih poslovnih deležev zaradi poslovne zgube pod polovico, mora skupščina, ki je sklepala o sklepnem računu za dotično leto, sprejeti tudi sklep o vnovičnem vplačilu deležev, če je to po pravilih določeno, kolikor ne sklene, da zadruga prestani ali da se podaj predlog za prisilno poravnavo izven stečaja ali za uvedbo stečaja (§ 75.).
§ 43.
(1) Zadružnik, ki jo vpisal in vplačal več poslovnih deležev kol jih je tul dolžan po pravilih vpisati (§ 41., odst. 2.), sme takšne deleže odpovedati v roku, določenem v pravilih, ali jih prenesti na drugega zadružnika ali na osebo, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev članstva v zadrugi.
(2) S pravnim poslom med živimi se more preuesti en poslovni delež samo na eno osebo.
§ 44.
U) Zasebni upnik zadružnika ne more zahtevati za svojo terjatev izvršbo ali zavarovanje na stvareh, terjatvah ali drugih pravicah, ki spadajo k imovini zadruge, ali na delih stvari, terjatev ali drugih pravic. Predmet izvršbe ali zavarovanja more biti samo tisto, kar more zadružnik po pravilih zahtevati kot dol poslovnega prebitka ali kar mu pripade kot njegov poslovni delež, če zadruga prestane ali če zadružniku prestane članstvo in jamstvo, kakor tudi tisto, kar sme zadružnik od zadruge zahtevati ne na podstavi svojega poslovnega deleža, temveč iz kakega drugega pravnega razmerja, zlasti za delo v zadrugi ali za občasne storitve (§ 5., odst. 5.), kolikor se delo ali storitve po pravilih posebej nagrajajo.
(2) Zasebni upnik, ki se z izvršbo ni mogel popolnoma poplačati iz ostale imovine zadružnika, sme zahtevati izvršbo na vse zadružnikove vplačane poslovne deleže, razen na tiste, ki jih zadružnik po pravilih mora vpisati. Ce mu sodišče to izvršbo dovoli, sme upnik v zadružnikovem imenu najkasneje mesec dni pred pretekom poslovnega leta odpovedati deleže, na katere mu je bila izvršba dovoljena.
2.	ODDELEK.
Prestanek članstva v zadrugi.
§ 45.
(‘) Zadružnik more izstopiti iz zadruge na ta način, da najmanj mesec dni pred koncem poslovnega leta pismeno prijavi upravnemu odboru svoj izstop iz članstva zadruge; v tem primeru prestane članstvo ob koncu tega poslovnega leta. Pravila smejo določiti tudi daljši odpovedni rok, vendar ne nad eno leto, morejo pa tudi popolnoma prepovedati odpoved članstva, vendar ne za več. ko tri leta od dne vpisa zadruge v zadružni register. Isto velja tudi za odpoved nadštevilno vpisanih deležev (§ 43., odst. 1.).
(-) Ce ima zadružnik obveznosti do zadruge, je dolžan poravnati te obveznosti v odpovednem roku; drugače mu prestane članstvo na koncu tistega poslovnega leta, v katerem je poravnal svoje obveznosti. Za ta čas izgubi aktivno in pasivno glasovalno pravico.
(3) Upravni odbor mora v mesecu dni po prejemu odpovedi obvestiti zadružnika pismeno, ali sprejema odpoved ali ne. Ce je ne sprejme, navede razloge iz zakona ali pravil; če jo pa sprejme, obvesti zadružnika, s katerim dnem in s kolikimi deleži prestane njegovo članstvo, doklej še traja njegovo jamstvo (§ 49.) in da 'sta njegov izstop oziroma odpoved nadštevilno vpisanih deležev ^ 43., odst. 1.) zaznamovana v spisku zadružnikov. Ce ne odgovori upravni odbor v roku, sme zadružnik odpovedati članstvo ali nadštevilno vpisane deleže tudi po registrskem sodišču.
(4) Ce prestane zadruga med letom, v katerem je zadružnik prijavil svoj izstop iz zadruge oziroma odpoved nadštevilno vpisanih deležev, takšna odpoved članstva oziroma deležev ne velja.
§ 46.
Ce zadružnik umre, prestane članstvo z dnem njegove smrti, za obveznosti iz članstva pa odgovarjajo dediči po predpisih dednega prava. Dediči smejo postati zadružniki, če jih upravni odbor sprejme v zadrugo.
§ 47.
C) Zadružnik se sme izključiti iz zadruge s sklepom upravnega odbora po določbah pravil. Članske pravice, izvzemši imovinske, prestanejo s tistim dnem, ko je bil zadružnik s priporočenim pismom obveščen o izključitvi. To obvestilo mora obsegati dan, s katerim prestane članstvo, dan, s katerim prestane jamstvo, določbo pravil, po kateri je izrečena izključitev, in potrdilo, da je izključitev vpisana v spisek članov. Zoper odločbo upravnega odbora sme izključeni zadružnik vložiti pritožbo na prvo prihodnjo skupščino v mesecu dni od dneva obvestitve, najkasneje pa osem dni pred skupščino.
(2) Če se zadružnik ne obvesti o izključitvi o pravem času, se sme zoper izključitev pismeno pritožiti neposredno pri skupščini sami; to pritožbo sme na skupščini predložiti vsak zadružnik,
(3) Pritožbe zadružnikov zoper izključitev iz zadruge se morajo predložiti in razpravljati na prvi prihodnji skupščini po vrsti, kakor jo določajo pravila.
(4) Mesee dni pred skupščino ne more upravni odbor zadružnika izključiti iz zadruge.
§ 48.
Bivši zadružniki, dediči umrlega zadružnika in upnik bivšega zadružnika imajo pravico samo na tolikšno denarno vrednost poslovnega deleža, kolikršna se pokaže iz odobrenih letnih sklepnih računov za tisto poslovno leto, konec katerega ali v katerem je članstvo prestalo, vendar največ do vplačanega zneska. Izplačilo deleža se more zahtevati šele, ko prestane jamstvo za obveznosti zadruge. To velja tudi tedaj, če odpove zadružnik enega ali več svojih poslovnih deležev, vplačanih nad dolžnost.
§ 49.
C)	Bivši zadružniki in dediči umrlega zadružnika jamčijo za obveznosti zadruge, ki so nastale do prestanka fljihovega članstva, še dve leti po končanem poslovnem letu, v katerem ali konec katerega so prestali biti zadružniki. Ta rok smejo podaljšati pravila do desetih let.
(-’) Če zadruga prestane (§ 6,1.), ni več mogoče izstopiti ali odpovedati članstvo, odpovedati, prenesti ali izplačati poslovni delež, tudi ne izključili zadružnika.
§ 50.
Sklepi skupščine, s katerimi se spreminjajo pravila zadrugd glede trajanja zadruge, povišanja poslovnih deležev, uvedbe ali povečanja postranskih občasnih nedenarnih storitev ali zvišanja jamstva, nimajo pravne moči za tiste zadružnike, ki na skupščini izjavijo na zapisnik ali, če niso bili na skupščini, v 15 dneh pismeno sporočijo zadrugi, da se ne strinjajo s sklepom skupščine. Takšna izjava ali sporočilo velja kot izjava za izstop iz zadruge.
3.	ODDELEK.
Spisek zadružnikov.
§ 51.
Upravni odbor je dolžan:
1.	da skrbno hrani vse pristopne izjave zadružnikov in da na vsaki označi, s koliko poslovnimi deleži je zadružnik sprejet v zadrugo in kateri dan volja za začetek članstva;
/
2.	da skrbno hrani vse izjave in druge listine, na podstavi katerih prestane članstvo in v katere se mora vpisovati, s koliko deleži in s katerim dnem je prestalo članstvo kakor tudi, kdaj prestane jamstvo.
§ 52.
j1) Po listinah, omenjenih v prednjem paragrafu, vodi upravni odbor v vezani knjigi spisek zadružnikov, v katerega vpiše vsakega zadružnika ob navedbi rodbinskega in rojstnega imena, poklica, prebivališča, števila vpisanih poslovnih deležev in dne pristopa.
(2) Dalje vpiše upravni odbor v spisek:
1. število nadaljnjih poslovnih deležev, ki jih je zadružnik vpisal, in dan, ko jih je vpisal;
2. pri prenosu poslovnih deležev število prenesenih deležev, dan prenosa, rodbinsko in rojstno ime, poklic in prebivališče tistega, na kogar so preneseni;
3. odpoved in število odpovedanih nadštevilnih poslovnih deležev; če je odpovedal delež upnik (§ 44.), njegovo ime kakor tudi dan in številko sodnega sklepa;
4. izstop iz zadruge in s katerim dnem in s koliko deleži prestane članstvo;
5. ob izključitvi zadružnika ali prestanku članstva po § 47. dan izključitve ali prestanka članstva in kdaj se je to zadružniku priobčilo;
6. smrt zadružnika ob navedbi dneva smrti in dediča.
(3) V primerih točk 2. do 6. prednjega odstavka se navede tudi dan, s katerim prestane jamstvo.
(4) Spisek zadružnikov sme med poslovnim časom pregledati vsak zadružnik kakor tudi vsaka druga oseba, ki verjetno izkaže, da ima interes do tega.
(*) Revizijska zveza more zadrugi z nad 500 člani dovoliti, da sme voditj spisek zadružnikov po načinu kartoteke; da se zagotovi točnost in kontrola take voditve spiska, pa sme predpisati tudi še posebne pogoje.
(6)	Upravni odbor je dolžan poslati konec vsakega^ polletja, najkasneje pa do 15. dne prihodnjega meseca, svoji revizijski zvezi izpisek iz spiska zadružnikov, podpisan po § 14., odst. 3., v katerem navede:
1. rodbinsko in rojstno ime in prebivališče novih zadružnikov in število njihovih vpisanih deležev;
2. rodbinsko in rojstno ime in prebivališče izstopiv-ših, umrlih in izključenih zadružnikov in njihovih deležev;
3. število nadaljnjih vpisanih deležev (§41., odst. 2.);
4. število odpovedanih in prenesenih nadštevilnih deležev (§ 43.);
5. skupno številčno stanje konec polletja preostalih zadružnikov in njihovih vpisanih deležev.
(T) Prednjemu izpisku priloži upravni odbor:
1. dvojnike pristopnih izjav novih zadružnikov, izpolnjene po določbi § 51., točki 1.;
2. dvojnike izjav zadružnikov o vpisu nadaljnjih deležev (§ 41., odst. 2.);
3. dvojnike izjav zadružnikov o odpovedi ali prenosu članstva, izpolnjene po določbi § 51., točki 2.
- (8) Vse Izjave, omenjene v prednjem odstavku, poda zadružnik v dveh primerkih, od katerih ostane eden pri zadrugi.
(8)	Določba odstavka 4. velja tudi za spisek zadružnikov pri revizijski zvezi.
4.	ODDELEK.
Pravna razmerja zadruge.
§ 53.
0) Z vpisom v zadružni register postane zadruga pravna oseba in trgovec po trgovinskem zakoniku. Zadruga ni da bi morala biti včlanjena v prisilnih združbah po zakonu o obrtih kakor tudi ne v trgovinskih, industrijskih, obrtnih in lekarniških zbornicah. Izjema od tega so obrtne proizvajalne zadruge, ki morajo biti včlanjene v pristojnih prisilnih združbah obrtnikov po zakonu o obrtih in biti članice pristojnih zbornic.
(2) Zadruga je odgovorna za škodo, ki jo napravijo osebe, katere poslujejo zanjo, z nedopustnim ali proti-pogodbenim dejanjem ali kako opustitvijo v opravljanju zadružnih poslov. Za tako dejanje ali opustitev je odgovorna tudi kazensko, kolikor je zapretena denarna kazen. S tem se ne izključuje osebna odgovornost storilca in pravica zadruge zahtevati od nijega povračilo.
(3) Glede odgovornosti je zadruga zlomiselna, če je katera od oseb, ki so kot po pravilih upravičeni predstavniki ali zastopniki poslovali za zadrugo, ravnala zlonamerno ali če je zlomiselno opustila opozoriti na pogrešek tistega, ki posluje za zadrugo. To velja smiselno tudi pri presoji vprašanja glede znanja, krivde in dobre vere zadruge.
§ 54.
f1) Po predpisih tega zakona ustanovljene zadruge ne spadajo pod določbe zakona o obrtih, razen pod določbe § 9., dalje § 33. z omejitvijo po § 90., odst 2., točki 2., tega zakona kakor tudi §§ 60. in 433. tega zakona; kljub predpisom § 61., odst. 5., istega zakona ni potrebna po § 60. tega zakona dovolitev kreditnim zadrugam in njihovim zvezam kakor tudi ne zadrugam in njihovim zvezam, ki dajejo hrano v zadružnih menzah ali zadružna prenočišča ali se bavijo s kmetijskim zavarovanjem, t. j. z zavarovanjem posevov in plodov za točo in škodljivce, kmetijskega orodja in plodov za ogenj kakor tudi z zavarovanjem živine za škodo od kužnih bolezni, bolezni in nezgod, če določijo v pravilih, da bodo predpisovale odškodnino šele po nastali škodi, ali pa če določijo poleg redne piemije tudi naknadni predpis odškodnine, kolikor bi se škoda ne mogla pokriti s premijami, a odobrujejo čisti prebitek po dotaciji skladov zadružnikom na račun prihodnjih premij.
(2) Kolikor s tem zakonom ni odrejeno drugače, veljajo tudii za gospodarske zadruge predpisi, ki jih postavljajo drugi zakoni in uredbe za izvrševanje določnih poslov.
(3) Minister za kmetijstvo predpiše sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo pogoje, po katerih se sme opravljati zadružno kmetijsko zavarovanje.
(*) Zadrugam ali zvezam, katerim je predmet pošlo" vanja zavarovanje, se na podstavi uredbe, ki jo izda minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministri za kmetijstvo, finance, pravosodje, socialno politiko in ljudsko zdravje, dado posebne olajšave:
1. če se bavijo s katero od tehle zavarovalnih panog: z zavarovanjem pomoči za bolezen in za pogrebne stroške, za požarno škodo stanovanjskih in gospodarskih zgradb, živine in perutnine, pokojnin ob invalidnosti in starosti in rent za vdove in sirote, zavarovalni načrt pa je človekoljubnega značaja;
2. Če je v zavarovalnem načrtu ustanovljena najvišja vsota posameznega zavarovanja za vsako navedenih panog;
-3. če- izključujejo pravila uporabo plačanih posredovalcev;
4.	če določajo pravila krog oseb, ki morejo biti zadružniki.
(3)	Zavarovalna vsota za bolezen ne sme presegati pristojbino, ki se plačuje v javnih bolnišnicah na sedežu zadruge ali v njenem krajevnem območju, vsota zavarovanih pogrebnih stroškov pa ne sme presegati povprečne stroške navadnega pogreba po običaju kraja, kjer je pogreb.
(°) Zavarovanje pokojnin in rent se dopušča samo tedaj, če je omejeno na določen krog oseb, in se sme združiti samo z zavarovanjem za bolezen in za pogrebne stroške. Ostale omenjene zavarovalne panoge se smejo združevati; toda za vsako zavarovalno panogo se mora določiti posebna uprava imovine in posebno računovodstvo in morajo pravila dolopati, kako naj se dele skupni dohodki med zavarovalne panoge.
§ 55.
(*) Ce sklene skupščina spremembo pravil, po kateri bi‘se znižalo jamstvo zadružnikov za obveznosti zadruge, t. j. če sklene, da se neomejeno jamstvo spremeni v omejeno jamstvo ali pa da se v zadrugah z omejenim jamstvom znižaj obseg jamstva ali število deležev, ki jih mora zadružnik vpisati, ali znesek deleža, mora upravni odbor to prijaviti sodišču zaradi zaznambe v zadružni register in trikrat objaviti v listih, v katerih se objavljajo vpisi v zadružni register, kakor'tudi na način, ki ga predpisujejo pravila za objavljanje skupščinskih sklepov in zadružnih priobčitev. V objavi je treba pripomniti, da bo zadruga svojim upnikom, ki bi ne privolili v to spremembo pravil, na njihovo zahtevo izplačala ali zavarovala vse njihove terjatve, ki obstoje na dan, ko ije bil tretjič objavljen sklep o znižanju jamstva, če prijavijo svoj zahtevek v treh mesecih po tem dnevu in da se bo glede upnikov, ki bi tega ne storili, vzelo, da privoljuijejo v spremembo pravil. Znane upnike mora zadruga obvestiti neposredno.
Po preteku trimesečnega roka sme vložiti upravni odbor prijavo za vpis spremembe pravil v zadružni register. Prijavo podpišejo vsi člani upravnega odbora in ji prilože dokaz, da se je opravila objava po odstavku 1.; dalje dokaz, da so upniki, ki so to zahtevali, poplačani ali zavarovani, kakor tudi izjavo, podpisano od vseh članov upravnega odbora, da so bili znani upniki obveščeni neposredno in da se drugi kot že poplačani ali zavarovani upniki v trimesečnem roku niso oglasili.
(3)	Ce so dokazi ali izjave neresnični ali nepopolni, so vsi člani upravnega odbora tistim upnikom, glede katerih dokazi ali izjave niso resnični ali popolni, osebno in nerazdelno odgovorni za škodo, ki bi jim iz tega nastala, in to do zneska, za katerega bi jih ne bilo moči poplačati iz zadružne imovine. Te odgovornosti je oproščen tisti član upravnega odbora, ki dokaže, da ni vedel za neresničnost, čeprav je ravnal s skrbnostjo in opreznostjo rednega poslovnega človeka.
(*) Ko postane vpis spremembe pravil v zadružni register pravnomočen, se sme izvršiti sklep skupščine o znižanju števila poslovnih deležev, ki jih mora zadružnik vpisati, kakor tudi o znižanju zneska deleža.
5.	ODDELEK.
Računovodstvo in skladi.
§ 56. •
(') Upravni odbor je dolžan redno voditi računske knjige, ki so zadrugi potrebne po predmetu in obsegu
poslovanja, in sicer tako, da se morejo iz njih vsak čas videti njeni posli in njih gibanje kakor tudi stanje imovine in obveznosti zadruge.
(3)	Knjige smejo voditi ob odgovornosti upravnega odbora tudi zadružni uslužbenci.
(3)	Knjige morajo biti pred začetkom vknjiževahja trdo zvezane, strani ali listi označeni z zaporednimi številkami, in na zadnji strani overjene po revizijski zvezi ob navedbi števila strani ali listov, sešite z zaščitno vrvico in zapečatene. Pomožne knjige sine zadruga z dovolitvijo revizijske zveze voditi tudi v obliki kartoteke, liste kartoteke pa mora overiti revizijska zveza.
(D Knjige se morajo voditi v državnem jeziku, kolikor ni po drugih zakonih ali mednarodnih pogodbah dopustna uporaba drugega jezika. Dopisovanje se lahko opravlja v katerem koli živem jeziku, z domačimi oblastvi pa samo v državnem jeziku. Računi se morajo voditi v domači valuti.
(5) Vknjiževati se mora po pravilih rednega knjigovodstva. Med vknjižbami se ne smejo puščati praznine na tistih mestih knjige, ki jih ije praviloma treba popisati. Iz knjige se ne smejo listi trgati niti novi dodajati. Kar je že vpisano, se ne sme popravljati niti brisati tako, da bi se ne dalo več brati. Prepovedana je sploh vsaka sprememba, zaradi katere bi bilo negotovo, ali je bila napravljena ob prvotni vknjižbi ali pozneje. To velja, izvzemši tretji stavek, tudi za kartoteko.
(6) Dopise, računske in druge knjige, kartotečne liste kakor tudi letne sklepne račune z računskimi dokazili mora zadruga hraniti najmanj deset let, in sicer knjige in kartotečne liste od dne, ko je bil vanje vpisan poslednji vpis.
§ 57.
(1) Upravni odbor mora v začetku zadružnega poslovanja napraviti popis (inventar), v katerem točno popiše vsa aktiva in pasiva. Na podstavi tega popisa napravi bilanco.
(2) Ce pravila ne določajo drugače, se sklada poslovno leto s koledarskim letom. Ce začne zadruga poslovati v drugi polovici poslovnega leta, se sme potovanje iz tega dela prvega leta združiti s poslovanjem prihodnjega poslovnega leta.
(3) Letni sklepni računi se morajo sestavljati po priznanih načelih rednega knjigovodstva izčrpno in pregledno, da se more po njih ugotoviti stanje zadruge.
(*) Glede knjigovodstva, ocenjevanja inventarnih predmetov, sestavljanja letnih sklepnih računov in razporeda njihove vsebine kakor tudi za sestavljanje letnega poročila upravnega in nadzornega odbora predpiše natančnejša navodila Glavna zadružna zveza,
§ 58.
(') Upravni odbor mora v treh mesecih pokončanem poslovnem letu sestavili in podpisati sklepne račune za minulo leto in jih v tem roku predložiti nadzornemu odboru.
(-') Letni sklepni računi morajo obsegati bilanco, t. j. spisek akliv in pasiv, nato račun dohodkov in izdatkov kakor tudi številčno stanje zadružnikov s stanjem vpisanih in vplačanih deležev.
(3)	Nadzorni odbor mora v nadaljnjem mesecu dni preskusiti točnost in pravilnost sklepnih računov, jih podpisati in vrniti upravnemu odboru, če so pravilni.
(’) Ce najde nadzorni odbor nepravilnosti, zahteva od upravnega odbora, naj jih popravi; če bi pa le-ta tega ne storil, obvesti nadzorni odbor o tem skupščino.
(6) Ko je nadzorni odbor letne sklepne račune preskusil, se morajo objaviti po predpisih pravdi, vrh tega pa se morajo razgrniti na vpogled zadružnikom in bivšim zadružnikom, katerih jamstvo še ni prestalo, v poslovalnici zadruge najmanj sedem dni pred skupščino.
(“) Upravni in nadzorni odbor morata obenem s sklepnimi računi predložiti skupščini tudi svoje pismeno poročilo o poslovanju in računih za minulo leto in predlagati, kako naj se razdeli poslovni prebitek ali popolni morebitna zguba; nadzorni odbor pa mora podati tudi še predlog o podelitvi razrešnice.
(7) En primerek sklepnih računov s poročilom upravnega in nadzornega odbora mora upravni odbor obenem z vabilom na skupščino poslati revizijski zvezi najmanj sedem dni pred dnem, ko se vrši skupščina.
(8) Vsak zadružnik in bivši zadružnik, čigar jamstvo še ni prestalo, sme zahtevati, naj mu izda upravni odbor ob njegovih stroških prepis letnih sklepnih računov in poročil upravnega in nadzornega odbora.
§ 59.
(7)	Letni sklepni računi in poročili upravnega in nadzornega odbora se morajo na skupščini prebrati, razen če skupščina soglasno sklene, da se ne preberejo.
(2) Skupščina sklepa posebej o odobritvi sklepnih računov, o razdelitvi poslovnega prebitka ali nadopolnitvi poslovne zgube in o razrešnici članom upravnega in nadzornega odbora.
(3) Ce upravni ali nadzorni odbor ugotovi, da se je imovinsko stanje zadruge od začetka prešlega leta do dne skupščine znatno poslabšalo, mora podati o tem skupščini posebno poročilo in predlagati, naj se ne razdeli med zadružnike poslovni prebitek, kolikor je potreben za pokritje zmanjšbe imovine.
§ 60.
0) Vsaka zadruga mora zbirati rezervni sklad, ki se sme uporabljati samo za pokritje letnih poslovnih zgub, in sicer na podstavi skupščinskega sklepa. V ta sklad se mora vlagati vsaj peti del vsakoletnega poslovnega prebitka, če ne določajo pravila večjega dela.
(-') Poleg tega sklada se smejo po pravilih ali po sklepih skupščine zbirati tudi še posebni skladi v določene namene (§ 5., odst. 1., točka 10.). Ti nameni morajo biti samo skupno pospeševanje gospodarstva zadružnikov in njihovo gospodarsko in zdravstveno izobraževanje kakor tudi ustanavljanje dobrodelnih ustanov za člane in uslužbence zadruge. Pravila ali sklep skupščine naj natančneje predpišejo, na kak način se zbirajo taki skladi, kako se upravljajo in kako se uporabljajo za trajanja zadruge in po njenem piestanku. Skladi za ustanavljanje dobrodelnih ustanov za zadružne uslužbence se ne smejo ukinjati in se jim tudi ne sme spreminjati namen.
(s) Poslovni prebitek se sme deliti (§ 1., odst. 3.) zadružnikom šele potem, ko so iz njega izločeni dopri-neski za sklade iz odstavkov 1. in 2. tega paragrafa.
V.	POGLAVJE.
Prestanek zadruge.
1.	ODDELEK.
Razlogi za prestanek.
§ 61.
Zadruga prestane:
1.	če preteče čas, za katerega je zadruga po pravilih ustanovljena, ako ne sklene skupščina pred tem rokom, da zadruga nadaljuj svoje poslovanje;
2. če skupščina sklene, da zadruga prestani;
3. če se spoji z drugo zadrugo;
4. če ostane število zadružnikov več kakor leto dni izpod deset;
5. če se nad zadrugo uvede stečaj;
6. če tako pravnomočno odloči registrsko sodišče.
§ 62.
Ce na skupščini, ki sklepa o prestanku zadruge, najmanj deset zadružnikov še pred sklepom izjavi željo, naj obstoji zadruga še nadalje, ne more skupščina skleniti, da zadruga prestani. Vendar je treba o predlogu za prestanek glasovati poimensko, pa za tiste zadružnike, ki bi glasovali za prestanek, velja, da so s tem podali izjavo za izstop iz zadruge.
§ 63.
(J) Registrsko sodišče sme s sklepom izreči, da zadruga prestani:
1. če se v istem poslovnem letu nadaljujejo kršitve tega zakona ali pravil ali nemarnost v poslovanju zadruge tudi še potem, ko so bile ponovno izrečene kazni, in so ogrožene koristi upnikov ali zadružnikov;
2. če skupščina znova voli za člane upravnega ali nadzornega odbora osebe, ki ne morejo biti člani teh odborov, čeprav je bilo registrsko sodišče že zavrnilo vpis člana upravnega odbora ali je že opozorilo zadrugo registrsko sodišče ali revizijska zveza, da ta oseba ne more biti član nadzornega odbora;
3. če zadruga za dve zaporedni leti .ne predloži skupščini letnih sklepnih računov in skupščina o njih ne sklepa;
4. v primeru § 99., odst. 4., § 114., odst. 4., in § 117., odst. 2.
(2) Ce ostane zadruga izven zveze dalj ko šest mesecev ali če ni sprejeta v zvezo (§ 89.), izreče sodišče, da zadruga prestani.
(3) Primer iz odstavka 1., točke 3., je revizijska zveza dolžna prijaviti registrskemu sodišču.
(4) Preden izreče prestanek, zasliši sodišče upravni in nadzorni odbor, pa tudi revizijsko zvezo če zveza ni prijavila sodišču razloga, zaradi katerega je uveden ;.o-stopek, da bi se izrekel prestanek. Sklep o prestanku se ne more preprečiti s tem, da se zaslišanje ni moglo opraviti, ker se oseba ni zglasila pri sodišču ali v danem roku ni podala pismene izjave.
§ 64.
D)	Ce prestane zadruga po § 61., točkah 1., ,2. in 4., mora poslednji upravni odbor v 15 dneh prijaviti prestanek registrskemu sodišču radi vpisa v zadružni register, in sicer v primeru iz § 61., točke 2., na podstavi skupščinskega zapisnika. Ce tega ne stori upravni odbor, stori to revizijska zveza, če pa bi tudi le-ta tega ne storila, sme sodišče samo, potem ko je ugotovilo razlog preslanim, po službeni dolžnosti odrediti vpis v register in o tem obvestiti revizijsko zvezo.
(2)	Prestanek zaradi uvedbe stečaja ali po sklepu registrskega sodišča vpiše sodišče v zadružni register po službeni dolžnosti.
2.	ODDELEK.
Likvidacija.
§ 65.
(') Če prestane zadruga iz razlogov, navedenih v § 61., točkah 1., 2., 4. in 6., je treba, da se opravi likvidacija.
(2) V primerih iz § 61., točk 1., 2. in 4., opravljajo likvidacijo člani upravnega odbora kot likvidatorji, Če ne izvoli skupščina za likvidatorje najmanj treh drugih oseb, ki morejo biti zadružniki ali nezadružniki.
(3) Na predlog revizijske zveze ali nadzornega odbora ali vsaj desetine zadružnikov ali upnikov, katerih terjatve znašajo vsaj četrtino vseh zadružnih dolgov, sme registrsko sodišče iz važnih razlogov poleg teh likvidatorjev ali namesto njih postaviti druge osebe za likvidatorje.
(4) V primerih iz § 61., točke 6., postavi likvidatorje registrsko sodišče.
(5) Likvidatorje iz odstavka 2. mora upravni odbor v 15 dneh prijaviti registrskemu sodišču radi vpisa v zadružni register in radi objave; likvidatorje, ki jih je postavilo sodišče, pa vpiše sodišče v zadružni register in otjavi vpis po	službeni	dolžnosti.
(“) Skupščina	sme ob	vsakem času	z nadpolovično
večino glasov menjati likvidatorje iz odstavka 2.; druge pa more menjati le sodišče na predlog skupščine, revizijske zveze, nadzornega odbora ali vsai desetine zadružnikov ali na predlog upnikov..
§ 66.
(') S prijavo	prvih likvidatorjev za	vpis \'	zadružni
register oziroma z vpisom	likvidatorjev,	ki jih	je posta-
vilo sodišče, prestane dolžnost upravnega odbora.
(2) Kolikor niso določbe prejšnjih poglavij spremenjene s posebnimi določbami tega oddelka ali s samim namenom likvidacije, se smiselno uporabljajo:
1. glede pravnih razmerij med zadružniki, med zadružniki in zadrugo, med zadrugo in drugimi osebami, dalje glede skupščine, nadzornega odbora in revizije iste določbe tega zakona, ki veljajo zanje tudi pred prestan-kom zadruge;
2. za likvidatorje, tudi če jih je postavilo sodišče, glede pravic, dolžnosti in odgovornosti določbe o upravnem odboru, le da podpisujejo zadružno firmo z dostavkom »v likvidaciji«.
(3) Predpisi o delitvi poslovnega prebitka in o prispevkih za rezervni sklad in za druge sklade ne veljajo v likvidaciji.
§ 67.
C) V 15 dneh po vpisu v zadružni register objavijo likvidatorji na način, ki je predpisan za objavljanje skupščinskih sklepov in zadružnih priobčitev, prestanek zadruge in pozovejo upnike zadruge, naj prijavijo v šestih mesecih svoje terjatve do zadruge. Ta poziv se mora vrh tega trikrat objaviti v uradnem listu banovine, v kateri ima zadruga svoj sedež, če takega lista ni, pa v listu, v katerem se objavljajo vpisi v zadružni register. Šestmesečni rok se šteje od dneva tretje objave. Poleg te objave pozovejo likvidatorji znane upnike tudi neposredno, naj se prijavijo.
(2)	Likvidatorji morajo neutegoma napraviti popis zadružne imovine in njenih obveznosti. Na podstavi popisa sestavijo bilanco, pri čemer je dele imovine privzeti po verjetni vrednosti vnovčitve; zneska vrednosti poslovnih deležev, rezervnega sklada in drugih skladov pa ne uvrstijo med pasiva, izvzemši sklade, ki so ustanovljeni v dobrodelne namene za uslužbence zadruge in po določbah pravil ali skupščinskega sklepa ne prestanejo s prestankom zadruge.
(3) Bilanco predložijo skupščini v odobritev; skupščina pa sklepa istočasno tudi o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru.
(4) Odobreno bilanco pošljejo likvidatorji skupaj z zapisnikom o skupščini sodišču in revizijski zvezi in jo enkrat objavijo na način, omenjen v odstavku 1.
§ 68.
(‘) Likvidatorji morajo dokončati tekoče posle, izterjati terjatve, spraviti v denar ostalo imovino in spolniti obveznosti zadruge. V imenu zadruge smejo sklepati poravnave in opravljati tudi nove posle, kolikor je potrebno radi dovršitve nerešenih poslov.
(2) Nepremičnine smejo prodati samo na javni dražbi, če jih ne pooblasti skupščina za kak drug način vnovčitve; vso imovino zadruge kot celoto pa smejo vnovčiti samo na podstavi skupščinskega sklepa.
(3) Kolikor je potrebno za poplačilo upnikov in izločenih zadružnikov, katerim je jamstvo prestalo, smejo likvidatorji izterjati od zadružnikov tudi še ne vplačane dele njihovih poslovnih deležev v znesku, ki je potreben za pokritje zgube ob času prestanka zadruge; nevplačani deli poslovnih deležev veljajo za dospele, čeprav jim še ni dospel rok plačila. Ko zadruga prestane, se ne morejo terjati vnovična vplačila deležev (§ 42., odst. 2.).
§ 69
(4) Iz imovine prestale zadruge se najprej poravnajo prijavljene terjatve upnikov. Zneski, ki so potrebni za poplačilo znanih, toda ne prijavljenih terjatev kakor tudi za poplačilo še ne dospelih ali spornih ali pogojnih terjatev, se izločijo in se polože pri registrskem, sodišču.
(2) Iz preostale imovine se poplačajo terjatve izločenih zadružnikov na podstavi njihovih poslovnih deležev po obračunu z zadrugo.
(3) Iz ostanka se izplača vrednost poslovnih deležev zadružnikov na podstavi prve bilance v likvidaciji. Če se ne more izplačati vsa vrednost, se opravi izplačilo sorazmerno, kolikor ne predpisujejo pravila drugačne porazdelitve.
(4) Kolikor bi zneskov, izterjanih po § 68., odst. 3., ne bilo treba porabiti v omenjeni namen, jih je vrniti sorazmerno zadružnikom, ki so jih vplačali.
(5) Zneski, ki bi se ne vzeli do konca likvidacije, se polože pri registrskem sodišču, ki jih izroči, če se ne vzamejo v dveh letih od dne, ko so bili izročeni sodišču, revizijski zvezi, če je zadruga likvidirala iz razloga po § 89., odst. 9., pa Glavni zadružni zvezi, da jih hranita in porabita po določbi § 70.
(“) Rezervni sklad se sme porabiti samo za plačilo terjatev iz odstavka 1.; njegov morebitni presežek pa se izroči revizijski zvezi, v kateri je bila zadruga včlanjena, ali pa Glavni zadružni zvezi po odstavku o., da ga hranita in porabita po določbi § 70.
(7) Drugi skladi iz § 60., odst. 2., izvzemši tiste, ki so določeni v dobrodelne namene za uslužbence zadruge in ne prestanejo s prestankom zadruge same (§ 67., odst. 2.), se morajo, če ne zadostuje ostala i mo vina za poravnavo obveznosti iz odstavkov 1., 2. in 3., porabiti v ta namen. Z njihovim presežkom se postopa po določbi odstavka 6.
(8) Likvidatorji morajo konec vsakega polletja poročati revizijski zvezi o svojem poslovanju.
(') Po dokončani likvidaciji izroče likvidatorji preostalo imovino revizijski zvezi, v kateri je bila zadruga ob času prestanka včlanjena, ali pa Glavni zadružni zvezi v primeru § 89., odst. 9. Zveza jo mora hraniti pet let odtlej, ko je bila zadružna firma izbrisana iz zadružnega registra. Če se ustanovi v tem času na sedežu bivše zadruge ali v sodnem okraju, v katerem je sedež bivše zadruge, po tem zakonu druga zadruga z enakim predmetom poslovanja, se izroči preostala imovina tej, če se včlani pri isti revizijski zvezi; če se pa ne ustanovi, porabi zveza imovino za pokritje revizijskih stroškov.
(s) Določbe prednjega odstavka veljajo tudi za imovino, položeno pri sodišču, če se ne vzame preden terjatev zastara.
§ 71.
(*) Po dokončani likvidaciji morajo podati likvidatorji pri registrskem sodišču predlog, naj se zadruga izbriše iz zadružnega registra, in obenem priložiti overjen prepis zapisnika poslednje skupščine, iz katerega se vidi, da so sklepni računi odobreni in da je njim in nadzornemu odboru dana razrešnica, in morajo o tem obvestiti revizijsko zvezo. Če tudi na drugi skupščini ni navzočih dovolj zadružnikov, da bi se moglo sklepati, velja, da so sklepni računi odobreni in da je razrešnica dana.
(2) Če ne vlože likvidatorji prijave za izbris zadruge niti na poziv registrskega sodišča, izbriše sodišče zadrugo po službeni dolžnosti, če nadzorni odbor ali revizijska zveza v njima danem roku ne dokažeta, da likvidacija še ni končana.
(3) Knjige, račune, računska dokazila, dopise in spise izroče likvidatorji revizijski zvezi, v primeru § 89., odst. 9., pa Glavni zadružni zvezi. Računske in druge knjige, dopisi in spisi se morajo hraniti deset let, bivši zadružniki, upniki bivše zadruge in njihovi pravni nasledniki pa jih smejo o vsakem času vpogledati.
(4) Če se naknadno pokaže kakšna imovina zadruge, pozove registrsko sodišče na interesentov predlog znova likvidatorje ali postavi nove, da postopajo po določbah tega zakona.
(5) Skladi, ki so določeni v dobrodelne namene za uslužbence zadruge, se po izbrisu zadruge v zadružnem registru izpremene v ustanovo, ki ima enak namen. Če še ni določen statut le ustanove, velja statut, ki ga za takšne primere predpiše revizijska zveza.
3.	ODDELEK.
Spajanje (fuzija).
§ 72.
(') Zadruge se smejo spajati tako, da se prenese imovina zadruge kot celote (sprejeta zadruga) v drugo zadrugo (sprejemajoča zadruga) za poslovne deleže v sprejemajoči zadrugi, ki jih da le-tii zadružnikom sprejete zadruge. Spajati se morejo samo zadruge, ki imajo enako vrsto jamstva.
(2)	V ta namen'sprejmejo skupščine spajajočih se zadrug sklepe, ki natančno določajo pogoje spojitve. Zlasti je treba s sklepi določiti:
1. katera zadruga sprejme s spojitvijo ostale zadruge, katera zadruga pa s spojitvijo prestane;
2. kolikšen bo obseg jamstva;
3. kolikšni bodo poslovni deleži in kako se bodo obračunavali ali doplačevali)
4.	če so v kateri zadrugi obveznosti iz § 5., odst. 3., kako se urede te obveznosti po spojitvi;
o.	do katerega roka se mora spojitev izvesti v zadružnem registru.
(®) Obseg jamstva, višina poslovnih deležev in način, kako se vplačujejo, morajo biti v sprejemajoči zadrugi enaki za vse zadružnike.
(4)	Določbe § 50. glede skupščinskega sklepa veljajo tudi pri spajanju.
§ 73.
(*) Upravni odbori zadrug, ki se spajajo, predlože skupno, od vseh članov vseh upravnih odborov podpisano prijavo skupščinskih sklepov za vpis v zadružni register tistemu registrskemu sodišču, v čigar območju ima sedež tista zadruga, ki sprejema ostale. To sodišče obvesti ostala registrska sodišča, ki so pristojna za zadruge, ki naj s spojitvijo prestanejo, in če ostala sodišča izjavijo, da po njihovem registrskem stanju ni zadržka, izvrši vpis in obvesti o tem ostala sodišča, ki izbrišejo nato v svojih registrih tiste zadruge, ki prestanejo.
(-) Ko se vpiše sklep o spojitvi v zadružni register tistega sodišča, v čigar območju je sedež, sprejemajoče zadruge, je spojitev izvršena in preidejo imovina in obveznosti sprejetih zadrug v celoti na sprejemajočo zadrugo, njihovi zadružniki pa postanejo zadružniki sprejemajoče zadruge z vsemi pravicami in obveznostmi po pravilih te zadruge.
(3)	Prenos stvarnih in drugih pravic, ki so vpisane v zemljiških in drugih knjigah in registrih, se izvrši na zahtevo sprejemajoče zadruge, in sicer na podstavi pravnomočnega sodnega sklepa o vpisu spojitve v zadružni register.
§ 74.
(‘) Ob spojitvi ni likvidacije sprejetih zadrug.
(2) Upravni odbor sprejemajoče zadruge pozove upnike vseh spojenih zadrug, naj v treh mesecih prijavijo svoje terjatve, ki obstoje v trenutku, ko se objavi vpis spojitve v zadružni register. Glede objave veljajo smiselno določbe § 07., odst. 1., drugega, tretjega in četrtega stavka. Glede učinka poziva in prijave veljajo predpisi § 55., odst. 1.
(3) Dokler ne izteče omenjeni rok in se ne plačajo ali zavarujejo prijavljene terjatve, se upravlja imovina vsake spojene zadruge ločeno. Člani upravnega in nadzornega odbora sprejemajoče zadruge so odgovorni upnikom spojenih zadrug osebno in nerazdelno za škodo, ki bi jim nastala, če bi se prezgodaj združila imovina.
4.	ODDELEK.
Stečaj.
§ 75.
(‘) Določbe stečajnega zakona in zakona o prisilni poravnavi izven stečaja veljajo tudi za zadruge, kolikor ne odreja ta zakon drugače.
(2) Upravni odbor in tudi likvidatorji, če se uvede stečaj med likvidacijo, izvršujejo pravice in dolžnosti, ki jih ima po zakonih o stečaju in o prisilni poravnavi izven stečaja dolžnik.
(3) V stečaju zadruge je dopustna prisilna poravnava. Za stečaj zadruge ne veljajo predpisi o skrajšanem stečajnem postopku.
(4) Prisilna poravnava izven stečaja ni dopustna pri zadrugi, ki je y likvidaciji.
(5)	Terjatve iz zadruge izbrisanih zadružnikov iz njihovih poslovnih deležev se ne morejo uveljavljati v stečaju zadruge kot stečajne terjatve.
(“) Stečajni upniki ne morejo neposredno od zadružnikov terjati doprineske, ki jih le-ti dolgujejo stečajni masi na podstavi članstva v zadrugi.
(7)	Predlog za uvedbo stečaja se sme zaradi nezadostne imovine za pokritje stroškov stečajnega postopka zavrniti le takrat, če se niti glede na obveznosti zadružnikov iz jamstva ne more pričakovati, da bi se pokrili ti stroški. To velja tudi za predlog, da se stečaj zaradi omenjenega razloga odpravi.
§ 76.
(1) Če se pokaže, da obveznosti zadruge presegajo njeno imovino, vendar pa se more z zadostnimi razlogi pričakovati, da se da prezadolženost odpraviti z ukrepi, ki jih lahko sklene skupščina, skliče upravni odbor takoj in opravi v desetih dneh skupščino, če bi pa le-ta ne bila zadostno obiskana, še drugo. Upravni odbor pojasni skupščini stanje zadruge in predlaga, kako bi se odpravila prezadolženost. O sklepih skupščine obvesti upravni odbor registrsko sodišče in revizijsko zvezo.
(2) Ko se izračunava prezadolženost zadruge, ne veljajo za dolgove znesek poslovnih deležev zadružnikov, rezervni sklad in drugi skladi, izvzemši tiste, ki so napravljeni v dobrodelne namene za uslužbence zadruge in ki ne prestanejo s prestankom zadruge. Za imovino veljajo tudi terjatve zadruge do zadružnikov zaradi nepopolnega vplačila njihovih poslovnih deležev in že sklenjenih vnovičnih vplačil (§ 42., odst. 2.), kolikor je verjetno, da bodo plačane; ne veljajo pa za imovino obveznosti zadružnikov iz jamstva.
(3) Skupščina se ne skliče, če presega znesek prezadolženosti četrti del verjetne vrednosti obveznosti iz jamstva vseh zadružnikov.
§ 77.
j1) Če skupščina ničesar ne sklene o ukrepih, s katerimi bi se mogla odpraviti prezadolženost, dalje v primeru § 76., odst. 3., kakor tudi tedaj, ko je zadruga nesposobna za plačilo, zlasti pa če je zadruga ustavila plačila, mora upravni odbor t^koj predlagati sodišču, naj uvede postopek za prisilno poravnavo izven stečaja ali stečaj.
(s) Če tega ne predlagajo vsi člani upravnega odbora, zasliši sodišče o predlogu ostale in če se le-ti ne strinjajo ali če bi brez zavlačevanja ne bilo mogoče vseh zaslišati, uvede stečaj le, če se razlogi za predlog verjetno izkažejo.
§ 78.
0) če se med likvidacijo pokaže, da je zadruga prezadolžena, morajo likvidatorji takoj obvestiti registrsko sodišče in revizijsko zvezo.
(*) Za izračunanje prezadolženosti zadruge velja določba § 76., odst. 2., vendar ne morejo veljati za imovino terjatve zadruge do zadružnikov glede že sklenjenih vnovičnih vplačil (§ 42., odst. 2.).
(3)	Če presega znesek prezadolženosti polovico verjetne vrednosti obveznosti iz jamstva vseh sedanjih in tistih bivših zadružnikov, katerim jamstvo še ni prestalo, ali če je treba tudi drugače vzeti, da imovina zadruge skupaj z zneskom, ki ga bo verjetno moči izterjati iz naslova jamstva, ne bo zadostovala za pokritje obveznosti
zadruge in stroškov likvidacije, morajo likvidatorji takoj podati registrskemu sodišču predlog za uvedbo stečaja. Določbe § 76., odst. 2., veljajo tudi tukaj.
§ 79.
(’) Upravni odbor ali likvidatorji morajo uvedbo stečaja takoj javiti revizijski zvezi in takoj sklicati in v desetih dneh opraviti skupščino, ki sklene, ali naj ostanejo •dotedanji člani upravnega odbora (likvidatorji) in nadzornega odbora še dalje na dolžnosti. Kolikor bi ne ostali, izvoli skupščina takoj druge, čeprav volitev ni na dnevnem redu.
(2) Med stečajem sme skupščino sklicati tudi upravitelj stečajne mase, če pritrdi stečajni sodnik. Upravitelj ima pravico podajati na skupščini predloge in dajati pojasnila; glasovalno pravico pa ima le, če je zadružnik.
§ 80.
Po naroku za preskušanje terjatev, prijavljenih v stečaju, izračuna upravitelj stečajne mase, kateri znesek bi morali zadružniki in bivši zadružniki, katerih jamstvo ob času uvedbe stečaja še obstoji, na podstavi vpisanih, pa še ne vplačanih poslovnih deležev in na podstavi svojega jamstva plačati za pokritje dolgov zadruge in verjetnih stroškov stečajnega postopka.
§ 81.
(0 Primanjkljaj se pokrije v prvi vrsti z izterjavo nevplačanih deležev.
(2) Če ti zneski ne zadostujejo, se pokrije primanjkljaj z doprineski iz jamstva, in sicer, če ni po pravilih drugače določeno, pri zadrugah z neomejenim jamstvom po številu zadružnikov, pri zadrugah z omejenim jamstvom pa po številu vpisanih poslovnih deležev. Pri poslovnih deležih, ki jih je zadružnik prenesel, je dolžan plačati doprinesek le toliko, kolikor bi se ne dal dopri-nesek izterjati od zadružnika, na katerega je delež prenesen.
(3) Pred izračunanjem odloči upravitelj stečajne mase, zaslišavši upniški odbor, o tem, če in koliko je .jemati v poštev zadružnike, ki očitno niso zmožni, da bi plačali ves prispevek ali del prispevka. Kolikor se izpuste od izterjave, za toliko se povečajo prispevki ostalih zadružnikov.
(4) V preračunu prispevkov se navedejo posamezni zadružniki z rodbinskim in rojstnim imenom in prebivališčem in s prispevkom, ki ga dolgujejo. Vrh tega se navedejo tudi imena tistih zadružnikov, ki so popolnoma ali deloma oproščeni plačila, s kratko obrazložitvijo, zakaj so oproščeni.
§ 82.
(') Preračun prispevkov predloži upravitelj stečajne mase stečajnemu sodišču, ki ga, če je treba, računsko popravi in zadružnike in stečajne upnike opozori z objavo, da ga morejo v 15 dneh pri stečajnem sodišču in pri upravitelju stečajne mase pregledati in v tem roku podati stečajnemu sodišču svoje pripombe. V objavi se odredi tudi narok za razpravo o pripombah.
(2) Izključene so pripombe, s katerimi bi zadružniki zahtevali, naj se popolnoma izločijo iz preračuna prispevkov ali pa naj se vanj postavijo z manjšimi prispevki, češ da ne zmorejo plačila vsega ali delnega prispevka.
(3) Razen na način, ki ga predpisujejo pravila za objavljanje skupščinskih sklepov in zadružnih priobčitev, se objava razglasi tudi na sodni oglasni deski; po izpre-
vidnosti stečajnega sodnika se sme objava razglasiti tudi še na drug način. Upravnemu in nadzornemu odboru (likvidatorjem), upravitelju stečajne mase, članom upniškega odbora in tistim zadružnikom, ki morajo plačati prispevke, se vroči objava tudi neposredno.
(4)	Pravni učinek zadobi oglas, ko se objavi na sodni deski.
§ 83.	.
0) Stečajno sodišče odobri preračun prispevkov, če-ne dvoiiii, da je pravilen in če ni proti njemu pripomb ali če se pripombe na naroku umaknejo. V ostalih primerih odloči stečajno sodišče, ko je opravilo potrebne poizvedbe in popravilo preračun prispevkov ali upravitelju stečajne mase naložilo, naj ga popravi.
(2) Sodišče vroči po en primerek odobrenega preračuna prispevkov upravitelju stečajne mase in upravnemu odboru (likvidatorjem), en primerek pa ostane sodišču.
(3) Sodna odobritev se objavi po določbah § 82., odst. 3. V objavi se opozore zadružniki in stečajni upniki, da si morejo odobreni preračun prispevkov pregledati pri sodišču, pri upravitelju stečajne mase in pri upravnem odboru (likvidatorjih).
(4) Odobreni preračun prispevkov postane pravnomočen po 15 dneh od dne, ko je , bil razglašen na sodni deski.
§ 84.
Zadružniki smejo izpodbijati preračun prispevkov z rekurzom, če so najkasneje pri naroku izjavili razloge izpodbijanja ali jih brez svoje krivde niso mogli pravočasno izjaviti. Rekurz se mora vložiti pri stečajnem sodišču v 15 dneh. Stečajno sodišče sme na podstavi vloženega rekurza na predlog odložiti izvršbo.
§ 85. S
Na podstavi izvršnega preračuna prispevkov izterja upravitelj stečajne mase prispevke, zadrži pa zneske, glede katerih je vložen rekurz, dokler se o njem pravnomočno ne odloči.
§ 86.
(*) Če se pokaže, da ni pokrit primanjkljaj na podstavi preračuna prispevkov, sestavi upravitelj stečajne mase dodatni preračun prispevkov, za katerega veljajo predpisi §§ 80. do 85., če pa je potrebno, se sestavi še drugi dodatni preračun prispevkov.
(2)	Če pobrani prispevki primanjkljaj presegajo, je s tem presežkom poplačati najprej celoma ali sorazmerno tiste zadružnike, ki so za ta presežek prispevali sorazmerno več kot ostali, ostanek pa se sorazmerno razdeli ined vse zadružnike, ki so prispevali.
§ 87.
(*) Prispevek na podstavi prispevnega preračuna sme zadružnik pobotati s svojo terjatvijo do zadruge, toda samo do zneska, ki je za njegovo terjatev priznan s pravnomočnim osnutkom za delitev stečajne mase.
(2)	Zadružnik nima regresne pravice zoper druge zadružnike za prispevek, ki ga je plačal na podstavi prispevnega preračuna.
§ 88.
Določbe §§ 79. do 87. se smiselno uporabljajo tudi tedaj, ko se stečaj ne uvede ali že uvedeni odpravi, ker je samo en upnik ali ker stečajna masa ne zadostuje za pokritje stroškov stečajuega postopka. .V. teh primerih
opravljajo upravni odbor ali likvidatorji dolžnosti, ki so naložene upravitelju stečajne mase; registrsko sodišče pa sme na predlog kakega interesenta ali po službeni dolžnosti postaviti za opravljanje teh dolžnosti na njih mesto tudi druge osebe.
VI.	POGLAVJE.
Zadružne zveze.
§ 89.
(') Vsaka zadruga mora biti članica zveze. Če ta zveza ne opravlja revizij, se mora zadruga včlaniti tudi v tisto revizijsko zvezo, v kateri je včlanjena njena poslovna zveza.
(-’) Pravico za revizijo svojih zadrug morejo imeti samo tiste kreditne zveze in zveze nabavljalno-potrošnih zadrug, ki imajo v svojem članstvu najmanj 300 zadrug in zvez, in zveze proizvajalnih zadrug ene ali več vrst kakor tudi zveze zavarovalnih zadrug, ki imajo najmanj 100 zadrug in zvez.
(3) Zveza, ki nima tega števila zadrug, mora tudi biti članica revizijske zveze.
(4) Določba prednjega odstavka velja tudi za zvezo, ki ima v odstavku 2. določeno število zadrug, toda noče biti revizijska zveza.
("') Zveza, ki ustreza določbi odstavka 2. in hoče biti revizijska, mora sklep svoje skupščine o tem prijaviti sodišču radi zaznambe v zadružnem registru. Če zgubi zveza pogoj iz odstavka 2. za revizijsko pravico, mora to prijaviti svojemu registrskemu sodišču kakor tudi sodiščem, pristojnim za posamezne zadruge in zveze, ki so spadale pod njeno revizijo. Zveza in zadruge se morajo v tem primeru včlaniti v drugo revizijsko zvezo irl to prijaviti sodišču v rokih, določenih v odstavkih 9. in 10. tega paragrafa.
(“) Več zvez sme ustanoviti eno osrednjo ali glavno ali deželno zvezo, ki more biti revizijska zveza za vse zadruge, ki so članice teh zvez, če imajo te zveze skupaj toliko zadrug, kolikor je določeno v odstavku 2.
(7) V kreditnih zvezah morejo biti članice kreditne zadruge kakor tudi zadruge in zveze drugih zadružnih vrst, kakor smejo tudi kreditne zveze bitj Članice zvez drugih zadružnih vrst. Glavna zadružna zveza predpiše pogoje, po katerih bodo mogle kreditne zveze kreditirati zveze drugih vrst zadrug.
(8) Zveza sprejme po svoji svobodni oceni v članstvo zadrugo, ki se ji javi in je že vpisana v zadružni register. Prav tako zveza po svoji svobodni oceni tudi izključuje zadruge.
(n) Upravni odbor zadruge je dolžan v treh mesecih od dne vpisa zadruge v zadružni register prijaviti zadrugo v zvezo, v nadaljnjih šestih mesecih pa prijaviti sodišču, v kateri zvezi je včlanjena, in priložiti prijavi potrdilo zveze, da je zadruga njena članica. Če upravni odbor opusti prijavo zadruge v zvezo ali če ne predloži zadruga v prednjem roku sodišču potrdila, da je sprejeta v članstvo zveze, izreče sodišče njen prestanek (§ 63., odst. 2.).
("’) Upravni odbor zveze, ki nima revizijske pravice ali noče uporabljati te pravice, je dolžan v treh mesecih od dne vpisa zveze v zadružni register prijaviti zvezo v revizijsko zvezo po odstavku 2., v nadaljnjih šestih mesecih pa prijaviti sodišču, v kateri revizijski zvezi je včlanjena. Če upravni odbor opusti pravočasno prijgvo zveze v revizijsko zvezo ali če ne predloži zveza v pred-
njem roku potrdila, da je sprejeta v članstvo revizijske zveze, izreče sodišče njen prestanek (§'63., odst. 2.).
(u)	Registrskemu sodišču, pristojnemu za včlanjeno zadrugo oziroma za včlanjeno zvezo, ki nima revizijske pravice, je revizijska zveza dolžna prijaviti radi zaznambe v zadružni register, da je zadruga oziroma zveza sprejeta v njeno članstvo, prav tako pa tudi, kadar prestane biti njena članica. Takšno prijavo mora revizijska zveza podati tudi za tiste zadruge, ki niso njene članice, so pa članice zveze, ki nima revizijske pravice, in je le-ta članica te revizijske zveze.
§ 90.
(') Naloga zvez je:
1. da za včlanjene zadruge .in njihove člane opravljajo vse tiste posle, ki jih smejo zadruge po svojih pravilih opravljati za svoje člane, kolikor smejo te zveze po svojih pravilih opravljati takšne posle; s pravili zvez se smejo določiti tudi druge naloge v mejah zakona;
2. da podpirajo ustanavljanje novih zadrug;
* 3. da skrbe za pravilno poslovanje in napredek svojih članov;
4. da skrbe za zadružni pouk in zadružno propagando;
5. da opravljajo tudi druge dolžnosti, ki so jim predpisane s tem zakonom;
6. da predstavljajo in branijo splošne koristi svojih članic nasproti državnim in samoupravnim oblastvom, javnim ustanovam in korporacijam;
7. da izdajajo za svoje zadruge enotna pravila, poslovne knjige, časopise i. dr., kar je potrebno za pravilno poslovanje zadrug, kakor tudi za zadružni pouk in propagando;
8. da od včlanjenih zadrug zbirajo in urejajo podatke za zadružno statistiko.
(2)	Revizijske zveze imajo poleg nalog iz odstavka 1. še tele naloge:
1. da opravljajo revizijo zadrug in zvez svojih članic;
2. da poleg pristojnih zbornic podajajo pristojnim oblastvom svoje mnenje, kadar se ustanavljajo industrijski obrati v smislu § 33. zakona o obrtih.
§ 91.
(') Za ustanovitev kreditnih zvez in zvez nabavljalno-potrošnih zadrug je treba 300 zadrug, za ustanovitev zveze proizvajalnih zadrug, ene ali več vrst, kakor tudi zavarovalnih zadrug je treba 100 zadrug. Glavna zadružna zveza more dovoliti ustanavljanje zvez nekaterih vrst zadrug tudi z manjšim številom zadrug.
(-’) Člani zvez smejo poleg zadrug biti tudi fizične osebe, vendar le toliko, kolikor je to potrebno za sestavo upravnega in nadzornega odbora.
(•’) Pravila zvez morajo obsegati tudi natančnejše predpise o tem. kako in po katerih pogojih se pridobi in zgubi članstvo, kakor tudi o vzrokih z:: izključitev, pri revizijskih pa tudi predpise o nastavljanju in odpuščanju revizorjev.
(J) Pristopne izjave zadrijg, o katerih upravni odbor zveze, ki je naprošena za sprejem v njeno članstvo, ne sklene ničesar v dveh mesecih, zgube veljavo. To velja tudi za pristopne izjave zvez, ki nimajo revizijske pravice, kadar zahtevajo, da bi bile sprejete v revizijsko zvezo.
§ 92.
Za zveze veljajo smiselno določbe o zadrugah, kolikor ni s tem zakonom odrejeno drugače.
§ 93.
(*) Člane upravnega in nadzornega odbora zveze voli skupščina zveze izmed zadružnikov njihovih zadrug-članic in izmed fizičnih oseb po § 91., odst. 2., vendar tako, da mora biti število zadružnih članov v teh odborih večje od polovice. Od uslužbencev zveze sme biti samo en vodilni uslužbenec član upravnega odbora, če ni to po pravilih izrečno prepovedano.
(2) Člani upravnega in nadzornega odbora kakor tudi uslužbenci zveze se ne smejo zavezovati nasproti zvezi ne kot dolžniki ne kot poroki.
(3) Skupščino zveze sestavljajo predstavniki (delegati) zadrug, ki jih določajo zadruge po določbah svojih pravil in ki smejo skupščini zveze prisostvovati samo s pismenim pooblastilom zadrug, katere zastopajo.
(4) Pravila zveze določajo, koliko deležev naj podpišejo njeni člani in kako naj jih plačajo, na skupščini zveze pa imajo njihovi predstavniki po en glas; vendar smejo pravila zvez določati, da imajo zadruge glasov sorazmerno številu vplačanih deležev ali sorazmerno obsegu poslovanja zadrug z zvezo ali sorazmerno številu članov zadrug.
(5) Zveze morajo na podstavi članskega spiska konec vsakega trimesečja prijaviti registrskemu sodišču, ki je zanje pristojno, nove člane in število njihovih vpisanih deležev kakor tudi člane, katerih članstvo je prestalo in število njihovih vpisanih deležev.
(6) Rok iz § 31., odst. 5., se podaljšuje za skupščine zvez na 15 dni.
(7) Določba § 33., odst. 5., velja tako, da se rok za sklic in opravo nove skupščine določi s pravili zveze; določba § 36., odst. 4., velja tako, da morajo zveze skupščinski zapisnik v dveh mesecih od dneva skupščine priobčiti v svojem listu ali v prepisu dostaviti vsakemu svojemu članu.
(s) Računske knjige revizijskih zvez overja pred začetkom vknjiževanja registrsko sodišče skladno s § 56., odst. 3.
(n) Določba § 61., točke 4., velja za zveze, če pade število zadrug, njihovih članic, za dalj ko dve leti pod število, določeno v § 91., odst. 1.
§ 94.
Vsaka revizijska zveza mora biti članica Glavne zadružne zveze, ki je ena za vso državo. Glavna zadružna zveza jo mora sprejeti v članstvo, potem ko je vpisana v zadružni register, kolikor ustreza pogojem pravil Glavne zadružne zveze, če odkloni Glavna zadružna zveza sprejem kake revizijske zveze, mora za to navesti razloge, zveza pa ima pravico pritožbe na ministra za kmetijstvo v mesecu dni. Zoper odločbo ministra za kmetijstvo ima vsaka stranka pravico tožbe na državni svet.
Naloga Glavne zadružne zveze je:
1. pregledovati poslovanje in stanje vseh revizijskih zvez in vsaj vsako drugo leto pregledati njihovo poslovanje in stanje in po svojem odposlancu podajati o opravljenih pregledih (revizijah) poročila na skupščinah do-tičnih zvez;
2. poleg revizijskih zvez opravljati tudi revizijo poslovnih zvez in zadrug, če se za to pokaže potreba v smislu § 105., odst. 2., ali če to zaprosi revizijska zveza, v kateri so včlanjene, in podajati poročila o tem po svojem odposlancu skupščinam poslovnih zvez ali zadrug;
3. predstavljati, braniti in pospeševati koristi celokupnega zadružništva;
4. skrbeti, da se širi zadružna misel in da se spopol-njuje zadružna tehnika kakor tudi gojiti in podpirati zadružni pouk;
5. podajati državnim in samoupravnim oblastvom mnenja in predloge o vseh vprašanjih, ki zanimajo zadružništvo, in o predmetih, ki ga morejo pospeševati;
6. zbirati in priobčevati statistiko o celokupnem zadružništvu;
7. predstavljati celokupno zadružništvo v kraljevini nasproti inozemstvu in biti v stikih z mednarodnim zadružništvom.
§ 96.
(1) Za Glavno zadružno zvezo veljajo smiselno določbe tega zakona o zadrugah in zvezah, razen določbe o najmanjšem številu članov.
(2) Če so člani upravnega in nadzornega odbora zadruge in poslovne zveze člani upravnega in nadzornega odbora revizijske zveze, ne smejo biti navzoči pri sejah upravnega in nadzornega odbora revizijske zveze, v kateri je včlanjena njihova zadruga oziroma poslovna zveza, kadar koli se rešuje kar koli o zadrugi ali o poslovni zvezi, v kateri so člani upravnega in nadzornega odbora.
(3) Prednja določba velja smiselno tudi za člane upravnega in nadzornega odbora revizijske zveze, če so člani upravnega in nadzornega odbora Glavne zadružne zveze.
(*) Pred vpisom Glavne zadružne zveze v zadružni register mora njena pravila odobriti minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo, ministrom za finance in ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje. To velja tudi za spremembe in dopolnitve teh pravil.
VII.	POGLAVJE.
Revizija.
§ 97.
P) Vsaka zadruga in vsaka zadružna zveza mora ob vsakem času sprejeti revizijo vsega svojega poslovanja in vse svoje imovine, zlasti blagajne, računskih in ostalih knjig, računov iti računskih dokazil, dopisov, blaga in naprav.
(8)	Revizijo opravljajo strokovni revizorji pristojne revizijske zveze. Kvalifikacijo, pravice in dolžnosti revizorjev glede opravljanja revizij predpiše Glavna zadružna zveza s pravilnikom, po § 103.; revizijska zveza pa prijavi vsakega svojega revizorja registrskemu sodišču.
p) Občinska in občna upravna oblastva prve stopnje morajo na vloge zadružnih revizorjev ukreniti vse, česar je treba, da se zagotovi hiter in pravilen pregled.
(4) Revizor mora vršiti svojo dolžnost s skrbnostjo in opreznostjo rednega poslovnega človeka po predpisih tega zakona in pravilnika, ki ga izda Glavna zadružna zveza o opravljanju revizije.
(5) Člani upravnega in nadzornega odbora kakor tudi uslužbenci zadruge in zveze morajo dajati revizorju resnična, točna in popolna pojasnila o vsem, kar je potrebno, da se opravi revizija pravilno in kar najhitreje. Revizor sme ob času revizije sklicevati seje upravnega in nadzornega odbora za razpravljanje predmetov, ki so v zvezi z revizijo.
§ 98.
j1) 0 vsaki opravljeni reviziji mora revizor sestaviti pismeno poročilo, v katerem zlasti navede, ali je našel kršitve zakona ali pravil in katere, ali so v redu spisek članov in listine, na katere se opira, in ali so izvršena navodila in odredbe, ki jih je dala revizijska zveza ob prejšnji reviziji.
(2) Revizor izroči poročilo upravnemu odboru revizijske zveze, ki ga s svojimi pripombami, navodili in odredbami dostavi upravnemu odboru zadruge; le-ta pa priobči revizorjevo' poročilo in rešitev revizijske zveze neutego-ma nadzornemu odboru.
(3) Upravni odbor zadruge mora v roku, ki mu je določen v rešitvi revizijske zveze, v mejah svoje pristojnosti izvršiti odredbe revizijske zveze. Vrh tega mora postaviti upravni odtor na dnevni red prve prihodnje skupščine branje revizorjevega poročila in rešitve revizijske zveze kakor tudi vse predloge, kako naj se ustreže tistim odredbam, katerih izvršitev spada v področje skupščine. Kakršne so pač razmere, skliče upravni ali nadzorni odbor neutegoma izredno skupščino.
(4) Revizorjevo poročilo in rešitev revizijske zveze se morata na skupščini v celoti prebrati, prebere pa ju eden izmed overiteljev zapisnika. Revizijsko poročilo in rešitev revizijske zveze se morata prebrati, preden se glasuje o odobritvi letnih sklepnih računoV, preden se podeli razrešnica in preden se volijo člani upravnega odbora, če so ti predmeti na dnevnem redu.
§ 99.
(4)	Če upravni odbor po zaslišanju nadzornega odbora spozna, da bi bila izvršitev kake odredbe revizijske zveze škodljiva za zadrugo, mora predložiti stvar skupščini, na kateri se predložita revizorjevo poročilo in rešitev revizijske zveze.
če skupščina ne odobri stališča upravnega odbora, mora upravni odbor odredbo revizijske zveze izvršiti, razen če bi se s tem kršil zakon ali pravila.
(3) V prednjem primeru kakor tudi tedaj, če odobri skupščina stališče upravnega odbora, sporoči lfe-td odločbo skupščine s svojimi pripombami revizijski zvezi.
(4) Revizijska zveza sme v prednjih primerih (odstavka 2. in 3.) predložiti stvar registrskemu sodišču, ki je pristojno za včlanjeno zadrugo. Sodišče opravi potreb* ne poizvedbe in odstavi, če spozna, da ima revizijska zveza prav, tiste člane upravnega in nadzornega odbora, ki se upirajo izvršitvi odredbe revizijske zveze, in odredi volitev novih; če se pa skupščina ali novi člani upravnega odbora upirajo izvršitvi iste odredbe revizijske zveze, more sodišče izreči prestanek zadruge.
(5) Zadruga ne sme izstopiti iz revizijske zveze, dokler ne izvrši njenih odredb ali dokler sodišče ne izreče, da ni primorana izvršiti te odredbe.
§ 100.
Če bi revizijska zveza izključila iz svojega članstva zadrugo, ker se upira izvršiti njene odredbe, se sme zadruga pritožiti na Glavno zadružno zvezo, katere odločba je dokončna.
§ 101.
(‘) Stroške redne revizije (§ 90.) trpe zadruge, kolikor jih ne poravna revizijska zveza, v kateri so včlanjene, stroške izredne revizije pa tisti, ki so jo izzvali, če ugotovi revizija njihovo krivdo.
(2) Če se zadruga in revizijska zveza ne moreta zediniti o višini stroškov ali v vprašanju, kdo naj trpi stroške izredne revizije, odloči o tem dokončno Glavna zadružna zveza
§ 102.
G) Revizijska zveza obvesti v mesecu dni o vsaki reviziji tisto registrsko sodišče, v čigar zadružnem registru je pregledana zadruga vpisana.
(2) Revizijske zveze morajo konec vsakega meseca obvestiti tudi Glavno zadružno zvezo, katere zadruge so bile v tem mesecu pregledane.
(3) Revizijska zveza mora dostaviti prepis poročila o reviziji zadruge njeni poslovni zvezi.
§ 10S.
. Za opravljanje revizije zadrug in zadružnih zvez kakor tudi za sestavljanje poročila o reviziji predpiše Glavna zadružna zveza pravilnik, ki ga odobri minister za kmetijstvo.
§ 104.
Revizorji in člani upravnega in nadzornega odbora revizijskih zvez in njihovo osebje morajo varovati tajnost o poslovnih razmerah in posameznih poslih pregledanih zadrug in zvez, kolikor jih zvejo ob reviziji ali na drug način v izvrševanju svojih dolžnosti. Te dolžnosti ni na sproti Glavni zadružni zvezi in tudi ne nasproti sodiščem v civilnih in kazenskih stvareh, ki se tičejo pregledane zadruge ali zveze ali članov njihovega upravnega in nadzornega odbora, kakor tudi ne nasproti pristojnim oblastveni v primerih § 54.
VIII.	POGLAVJE.
Nadzorstvo.
§ 105.
P) Minister za kmetijstvo ima pravico do nadzorstva nad poslovanjem Glavne zadružne zveze in pravico do vrhovnega nadzorstva nad poslovanjem kmetijskih zadrug in njihovih zvez. Nad poslovanjem obrtniških, trgovskih, industrijskih in zavarovalnih zadrug in njihovih zvez, izvzemši tiste, ki se bavijo s kmetijskim zavarovanjem (§ 54., odst. 1.) in njihove zveze, kakor tudi nad poslovanjem zadrug in zvez zasebnih nameščencev in meščanov izvršuje vrhovno nadzorstvo minister za trgovino in industrijo, nad poslovanjem zdravstvenih, zdravniških, lekarniških in delavskih zadrug in njihovih zvez minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, nad poslovanjem zveze in zadrug državnih uslužbencev pa minister za finance.
(2)	Izvrševaje nadzorstvo v smislu odstavka 1. sme nadzorstveno oblastvo naročiti Glavni zadružni zvezi, naj opravi ali splošno ali delno izredno revizijo posamezne zadruge ali zveze in naj predloži en primerek revizijskega poročila temu oblastvu. Če se ugotovi, da se je prekršil zakon ali pravila, prijavi nadzorstveno oblastvo to pristojnemu sodišču. V vsakem primeru mora Glavna zadružna zveza poročati nadzorstvenemu oblastvu, ali in kako so se odpravile najdene prekršitve tega zakona ali pravil kakor tudi drugi nedostatki v poslovanju, oziroma kaj se je ukrenilo, da se odpravijo; zlasti pa mora poročati, kaj je sklenila skupščina, na kateri je bilo prebrano omenjeno revizijsko poročilo.
(3)	Revizijska zveza mora pristojnemu nadzorstvenemu oblastvu na zahtevo dati prepis revizijskega poročila o vsakem opravljenem pregledu zadruge ali zveze kakor tudi druge podatke o poslovanju zadruge ali zveze.
(*) Minister za kmetijstvo sme postaviti svoje stalne odposlance pri Glavni zadružni zvezi in pri zadružni banki (§ 108.), minister za finance pa pri Zvezi zadrug državnih uslužbencev. Vrh tega moreta odrediti, naj strokovnjaki pregledajo poslovanje in stanje teh ustanov.
IX.	POGLAVJE Ugodnosti.
§ 106.
Revizorji revizijskih zvez. ki so prijavljeni pristojnim registrskim sodiščem, imajo pravico do brezplačne vožnje na državnih železnicah in ladjah kakor tudi na železnicah in ladjah v državni eksploataciji. Pravilnik o tem predpiše minister za promet sporazumno z ministrom za kmetijstvo.	,
§ 107.
(') Državna hipotekarna banka in Poštna hranilnica dajeta vsako leto 2%, državna razredna loterija pa 10% svojega letnega čistega prebitka skladu za podpiranje zadružništva, ki se naloži pri Privilegirani agrarni banki oziroma pri zadružni banki, ko se le-ta ustanovi, in iz katerega bo opravljala banka izplačila po nalogih ministrstva za kmetijstvo.
(-') Privilegirana agrarna banka izplača vsako leto po opravljenem občnem zboru delničarjev v dobro sklada za podpiranje zadružništva dividendo na svoje delnice, ki so v rokah države ali razredne loterije, začenši z letom, ki po členu 32., odst. 6., uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1936 pride za letom, v katerem se izvrši popoln odpis zgub v računu posebnega sklada za ureditev kmetskih dolgov.
(3)	Minister za kmetijstvo odobruje na predlog Glavne zadružne zveze iz tega sklada zadružnim zvezam podporo za revizijske stroške, za zadružni pouk in statistiko, za pospeševanje proizvajalnih zadrug kakor tudi za ojačitev rezervnega sklada zadružne banke (§ 108.1. O porabi sredstev tega sklada p, edpiše minister za kmetijstvo pravilnik po zaslišanju Glavne zadružne zveze.
§ 108.
(') Zveze in zadruge smejo ustanoviti na deleže ali na delnice zadružno banko za vso kraljevino, ki bo kreditirala zadruge in zveze.
(2)	Pravila te banke odobri pred vpisom pri sodišču minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za kmetijstvo in ministrom za finance na predlog Glavne zadružne zveze.
§ 109.
Zadružne ustanove smejo svoje denarne presežke nalagati tudi pri zadružni banki v smislu § 1., odst, 8., in veljajo zanjo ugodnosti, ki jih uživajo zadruge, če v svojih pravilih določi, da ne bo izplačevala na deleže ali delnice večje dividende kot znaša najvišja eskomptna mera Narodne banke v tistem letu in da bo po dotaciji rezervnega sklada in drugih skladov odka/ovala ostanek letnega poslovnega prebitka skladu za podpiranje zadružništva.
X.	POGLAVJE.
Kazni.
§ 110.
Kolikor ni določena za dejanje strožja kazen po predpisih kazenskega zakonika, se kaznuje z zaporom do dveh mesecev ali v denarju do 6.000 dinarjev:
1. kdor kot član upravnega ali nadzornega odbora ali kot likvidator naklepoma zakrivi, da se, s prekršitvijo zakona ali pravil, ne skliče o pravem času redna letna skupščina in se ji ne predlože sklepni računi ali bi se ji predložili neresnični sklepni računi in stanje članov in deležev;
‘2. kdor kot član upravnega ali nadzornega odbora ali kot likvidator s tem, da ne spolni svojih, z zakonom ali s pravili predpisanih dolžnosti, naklepoma prizadene zadrugi škodo ali spravi njeno imovino v nevarnost;
3. kdor kot član upravnega ali nadzornega odbora ali kot likvidator naklepoma prepreči ali onemogoči opravo revizije (§ 97., odst. 1., in § 105.);
4. kdor kot član upravnega odbora ali kot likvidator ati kot predsednik skupščine, kršeč zakon ali pravila, naklepoma dopusti, da izvršujejo na skupščini članske pravice take osebe, ki do tega niso upravičene, ali prepreči zadružniku, da bi izvrševal svoje članske pravice na skupščini, ali na kakršen koli način potvori izid glasovanja ali stori, da se v skupščinski zapisnik ali v spisek navzočih ali zastopanih zadružnikov vpišejo neresnični podatki in činjenice;
5. kdor kot predsednik upravnega ali nadzornega odbora ali kot likvidator naklepoma stori isto (točka 4.) glede sej teh organov in glede zapisnikov o teh sejah;
6. kdor prekrši predpise § 118., odst. 7. in 8., in § 119., odst. 1.
§ UL
(>) Kolikor ni določena za dejanje strožja kazen po predpisih kazenskega zakonika, se kaznuje z zaporom do meseca dni ali v denarju do 3.000 dinarjev:
I.	kdor kot član upravnega ali nadzornega odbora ali kot likvidator naklepoma:
1. stori, da se, s prekršitvijo zakona, pravil ali skupščinskega sklepa, opravi kakršno koli izplačilo zadružnikom ali da se ne izterjajo od zadružnikov dolgovi, ki izvirajo iz njihovega članstvg, ali na kakšen drug način prekrši predpise zakona, s čimer bi mogli bili oškodovani upniki zadruge;
2. ob reviziji revizorju da ali zakrivi, da se mu da napačno pojasnilo o takih stvareh, za katere ima revizor pravico zahtevati pojasnilo;
II. kdor v vlogah na registrsko sodišče ali na revizijsko zvezo ali v poročilih za skupščino ali v prilogah vlog ali poročil naklepoma navede neresnične činjenice;
III. kdor naklepoma prekrši določbe § 1., odst. 6. do 8.;
IV. kdor kot uslužbenec ali pooblaščenec zadruge naklepoma slori dejanje po točki I.
('-) Prav tako se kaznuje tudi tisti član upravnega ali nadzornega odbora, likvidator, uslužbenec ali pooblaščenec, ki naklepoma ne prepreči kakega dejanja iz odstavka L, kolikor bi bil kaznovan, če bi ga storil sam.
§ 112.
(i)	Kolikor ni določena za dejanje strožja kazen po predpisih kazenskega zakonika ali po §§ 110. ali 111., se kazuuje zaradi nereda v denarju:
I. do 1.000 dinarjev:
1. kdor kot član upravnega ali nadzornega odbora ali kot likvidator naklepoma prestopi področje, ki je zadrugi predpisano z zakonom ali s pravili;
2. kdor kot član upravnega ali nadzornega odbora ali kot likvidator naklepoma prekrši predpise tega zakona in pravil o omejitvah v §§ 10., 21., 26., odst. 3., in § 66., odst. 2., točke 2., in o načinu, kako se sklepajo pravni posli z zadrugo (§ 14., odst. 1., in § 26.);
3. kdor stori, da se glede revizorjevega poročila in rešitve revizijske zveze ne postopa po § 98. ali da se ne izvrše odredbe revizijske zveze, ne da bi se dobila odobritev po § 99.;
4. kdor stori, da se zoper določbo § 74. ne upravlja ločeno imovina spojenih zadrug;
5. kdor kot član nadzornega odbora stori, da se ne pregledajo o pravem času letni sklepni računi, predlogi in poročila upravnega odbora ali likvidatorjev;
6. kdor prekrši predpise tega zakona in pravil o izplačilu deležev v primerih, ko prestane članstvo v zadrugi;
7. kdor zlorablja firmo zadruge;
II. do 500 dinarjev:
1. kdor stori iz malomarnosti dejanje po § 110., točkah 1., 3., 4. in 5., in § 111., odst. 1., I., točki 2., II. in IV., kolikor se to nanaša na I., točko 2.;	/
2. kdor stori, da se kdo sprejme v zadrugo zoper zakon ali pravila ali da se ne izbriše iz zadruge tisti, čigar odpoved bi se po zakonu ali pravilih morala sprejeti, ali pa da se izključi zadružnik brez vzrokov, določenih z zakonom ali s pravili;
3. kdor stori, da se ne vodijo in hranijo po zakonu in po pravilih zadružne knjige, dopisi, popisi, sklepni računi, spisek zadružnikov in listine, na katerih temelje vpisi v ta spisek, zapisniki skupščin in zapisniki sej upravnega in nadzornega odbora ali likvidatorjev;
4. kdor izvrši kak posel, za katerega je po zakonu ali po pravilih pristojna skupščina, ali izvršuje kakšne posle zadruge, katerih bi ne smel;
5. kdor stori, da se ne dado po predpisih zadružnikom na vpogled in v prepis pravila zadruge ali letni .-klepni računi ali poročila upravnega ali nadzornega odbora ali likvidatorjev ali dnevni red skupščine, kakor Uidi, da se jim ne dado prepisi sklepnih računov ali [>oročii;
6. kdor ne podpisuje zadružne firme tako, kakor predpisujejo ta zakon in pravila zadruge;
7. kdor opusti skrbeti za to ali ovira, da bi se pravočasno popolnila izpraznjena mesta članov upravnega ali nadzornega odbora ali likvidatorjev;
III. kdor se naklepoma pregreši zoper kakršen koli predpis tega zakona ali pravil, dejanje pa ni določeno v tem in v prednjih paragrafih, se kaznuje v denarju do 1000 dinarjev, če se pa stori dejanje iz malomarnosti, do 500 dinarjev.
(2) Če se dejanja pod točkami L, II. in lil. ponavljajo, se morejo kazni zvišati do dvojnega zneska.
(3) Kaznivost dejanj iz tega paragrafa pod I., točkami 3., 4. in 5., in pod II., točki 1., — kolikor se nanaša točka 1. na dejanja iz § 110., točk 1. in 3., in na dejanja iz § 111., odst. 1., I., točke 2., a so ta dejanja v tem, da se ne izterjajo dolgovi od zadružnikov, ki izvirajo iz njihovega članstva, kakor tudi na dejanja iz § 111., II. in IV., kolikor se nanaša točka IV. na omenjena dejanja iz § 111., odst. 1., I., točke 2., in II., potem pod II., točkami 2., 3. in 7. tega paragrafa — zastara v mesecu dni po
tem, ko je popravljeno nezakonito stanje, povzročeno s temi dejanji, najdalj pa v treh mesecih odtlej, ko je dejanje storjeno. Kaznivost ostalih dejanj iz tega paragrafa zastara v treh mesecih odtlej, ko je dejanje storjeno.
§ H3.
(‘) Revizorji in člani upravnega ali nadzornega odbora revizijske zveze kakor tudi njeni uslužbenci, ki naklepoma prekršijo določbe § 104, se kaznujejo, kolikor bi za dejanje ne bila določena strožja kazen po drugih zakonih, v denarju do ‘2.000 dinarjev, ob ponovitvi pa tudi še z zaporom do meseca dni. Poleg prednje kazni more sodišče z obsodbo izreči, da revizor dve ieti ne sme opravljati revizije, ob ponovitvi pa sme so.dišče poleg kazni izreči, da ne sme revizor nikoli več opravljati revizije.
(2)	Če je dejanje storjeno iz malomarnosti, se kaznuje zaradi nerednosti v denarju do 1.000 dinarjev, ob ponovitvi pa do 2.000 dinarjev. Ob ponovitvi sme sodišče izreči, da revizor za čas do leta dni ne sme opravljati revizije. Kaznivost zastara v treh mesecih odtlej, ko je dejanje storjeno.
§ 114.
j1) Kazni za dejanja iz § 112. in iz § 113., odst. 2., izreka registrsko sodišče v nepravdnem postopku; vendar jih pa ne more izreči, dokler ni bila obdolžencu dana prilika, da se brani.
(2) Izterjane kazni odpošlje sodišče neutegoma skladu za podpiranje zadružništva pri Privilegirani agrarni banki oziroma pri zadružni banki, ko se le-ta ustanovi.
(3) Če denarnih kazni ni moči izterjati, se nadomestijo z zaporom, in sicer po en dan za vsakih 100 dinarjev; kazni pod 100 dinarji se pa nadomeste z enim dnem zapora.
(‘) Če se v poročilu o opravljenem pregledu poslovanja ugotovi, da poslovanje obrtniške ali zavarovalne zadruge in poslovnih zvez omenjenih zadrug, izvzemši tiste zadruge, ki se bavijo s kmetijskim zavarovanjem, in njihove zveze (§ 54., odst. 1.), nasprotuje določbam, tega zakona, drugih uredb, pravilnikov ali navodil, ki jih predpiše minister za trgovino in industrijo, in če je bil upravni in nadzorni odbor katere od prednjih ustanov v zadnjih petih letih dvakrat ali večkrat kaznovan, predlaga minister za trgovino in industrijo pristojnemu sodišču, naj izreče prestanek dotične ustanove.
§ 115.
Kazni za dejanja iz §§ 110. in 111. in iz § 113., odst. 1., izreka po predpisih zakona o sodnem kazenskem postopku pristojno kazensko sodišče in velja za ta dejanja
občni dol kazenskega zakonika.
XI.	POGLAVJE.
Prehodne določbe.
§ 116.
j1) Za voditev zadružnega registra kakor tudi glede pravice vpogleda vanj, v spise in priloge se uporabljajo predpisi, ki veljajo sedaj v posameznih pravnih območjih. V tistih pravnih območjih kraljevine, kjer ni trgovinskega registra, se opravljajo objave o vpisih v zadružni register po predpisih, ki veljajo za objave o vpisih zadrug na dan, ko dobi ta zakon moč.
(2) Minister za pravosodje se pooblašča, da nadomesti razne sedaj veljavne predpise o voditvi zadružnega registra in vpogledu vanj, v spise in priloge z uredbo, ki bo veljala za vso kraljevino, kakor tudi da predpiše s to uredbo postopek glede prenosa vpisov iz sedanjih registrov v nove registre.
§ 117.
(*) Od dne, ko se razglasi ta zakon, se smejo nove gospodarske zadruge ustanavljati samo po predpisih tega zakona.
(2) Zadruge in zveze, ki so ustanovljene po dosedanjih zakonih in obstoje na dan, ko dobi ta zakon moč, ali so po obliki in vsebini redno prijavljene sodišču radi vpisa, morajo, kolikor po § 118., odst. 1., niso dopustne izjeme, spraviti v dveh letih svoja pravila in svoje poslovanje v sklad s tem zakonom, drugače izreče pristojno sodišče njih prestanek. Ta priravnava pravil in poslovanja ni zavezana nobenim taksam.
(3) Za spremembo pravil v prednjih primerih zadostuje nadpolovična večina glasov ne glede na predpise pravil o številu zadružnikov, ki mora biti navzoče ali zastopano na skupščini, in o potrebni večini glasov. Na enak način smejo zadruge skleniti spremembo pravil o pretvoritvi omejenega jamstva v neomejeno.
(») Dokler se pravila v prednjem roku ne spravijo v sklad s tem zakonom, veljajo predpisi prejšnjih zakonov. Sprememba dotedanjih pravil je mogoča tudi v tistih točkah, za katere ni potrebna sprememba po odstavku 2., toda le skupno s to spremembo. Nova pravila veljajo od dne vpisa v zadružni register.
§ 118.
(2) Zadruge, ki so ustanovljene po dosedanjih zakonih in obstoje na dan, ko dobi ta zakon moč, ali so po obliki in vsebini redno prijavljene sodišču radi vpisa, smejo najdalj deset let od dne, ko se razglasi ta zakon, obdržati predpise svojih pravil, po katerih je višina poslovnih deležev različna, dalje predpise o sprejemanju hranilnih vlog kakor tudi tiste predpise svojih pravil, po katerih gre posameznemu zadružniku na skupščini več glasov; vendar ne morejo tega števila glasov zvišati.
(2) Zadruge, ki bi glede na svoje dosedanje poslovanje ne mogle spraviti svojih pravil v sklad s predpisi tega zakona, morejo izvesti likvidacijo v treh letih od dne, ko dobi ta zakon moč, oziroma se smejo v istem roku spremeniti v združbe drugačne oblike, oboje brez plačila taks.
(3) Zadružne zveze, ki so na dan, ko dobi ta zakon moč, po svojih pravilih opravljale revizijo včlanjenih zadrug, smejo ostati kot revizijske zveze po tem zakonu, dokler imajo najmanj 50 včlanjenih zadrug.
(4) Kreditne zadruge, ki so na dan, ko dobi ta zakon moč, opravljale zavarovanje svojih zadružnikov, smejo kljub predpisu. § 1., odst. 7., tudi nadalje opravljati to zavarovanje, vendar najdalj še deset let.
(6)	Na odpovedi in izključitve, ki so bile redno opravljene preden se vpiše v zadružni register sprememba pravil po tem zakonu, se upodabljajo določbe prejšnjih zakonov po pravnem območju, v katerem ima zadruga svoj sedež. Tako se po prejšnjih zakonih presojajo tudi pravice in obveznosti zadružnikov, ki so bili izbrisani iz zadruge, ali za katere je nastopil vzrok izključitve iz zadruge preden se vpiše sprememba pravil.
(6) Za kazniva dejanja, ki so bila storjena preden se vpiše sprememba pravil v zadružni register, veljajo predpisi prejšnjih zakonov, kolikor so pa za ista dejanja določene s tem zakonom milejše kazni, predpisi tega zakona.
(7) Društva in družbe, ki imajo v svoji firmi ali v svojem nazivu besedo »zadruga« ali drug izraz, ki izvira iz te besede, pa ne spadajo pod ta zakon, ne smejo po preteku enega leta od dne, ko dobi ta zakon moč, imeti v firmi ali v nazivu dostavek »z neomejenim jamstvom«* ali »z omejenim jamstvom«** niti kratice teh dostavkov.
(8) Po dnevu, ko dobi ta zakon m&č, ne smejo drušfva in družbe, izvzemši vodne zadruge in častniške zadruge v Beogradu, v svojo firmo ali naziv privzeti besedo »zadruga« niti kak drug izraz, ki izvira iz te besede, če se ne ustanove po tem zakonu.
§ 119.
(*) Zadruge, ki obstoje po trgovinskih zakonih, pa se ne spravijo v sklad s tem zakonom, morajo v dveh letih poleg besede »zadruga« vpisati v firmo še dostavek »po trgovinskem zakonu« ali skrajšano »po trg. zak.«. Tega ni treba storiti družbam, ki imajq poleg besede »zadruga« v firmi označbo družbe druge oblike (a. d. — d. d. — k. d. — d. z o. j.***).
(2)	Pomožne blagajne, ustanovljene po zakonu bivše Avstrije o registriranih pomožnih blagajnah z dne 16. julija 1892, drž. zak. št. 202, se pretvorijo v štirih letih brez likvidacije v družbo kakšne druge oblike; če se pa pretvorijo v zadruge po tem zakonu, ne plačajo za to pre-tvoritev nobene takse.
XII.	POGLAVJE.
Končne določbe.
§ 120.
(0 Ko dobi ta zakon moč, prestanejo veljati, kolikor ni s tem zakonom odrejeno drugače:
1. zakon bivše kraljevine Srbije o kmetijskih in obrtnih zadrugah z dne 3. decembra 1898;
2. zakon bivše kraljevine Srbije o oprostitvi kmetijskih zadrug od plačevanja poštnih pristojbin z dne
4.	oktobra 1899;
3. zakon bivše kraljevine Srbije o podpiranju kmetijskih zadrug z dne 26. januarja 1900;
4. zakon bivše Avstrije z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70, o pridobitnih in gospodarskih zadrugah;
5. zakon bivše Avstrije z dne 21. maja 1873, drž. zak. št. 87, o olajšavah za zadruge in zakon z dne 27. decembra 1880, drž. zak. št. 1 iz 1. 1881., s katerim se razširjajo olajšave iz zakona z dne 21. maja 1873 tudi na druge zadruge;
6. zakon bivše Avstrije z dne 1. junija 1889, drž. zak. št. 91, o pristojbinskih olajšavah za kreditna in predjem-na društva;
7. zakon bivše Avstrije z dne 10. junija 1903, drž. zak. št. 133,o reviziji pridobitnih in gospodarskih zadrug in drugih društev;
8. zakon o izpremembah in dopolnitvah v zadružnih zakonih z dne 4. junija 1931 (»Službene novine« št. 151 z dne 17. julija	1931)	j1
* Smiselno	tudi:	»z	neomejeno zavezo«.	—	Op. ur.
** Smiselno	tudi:	»z	omejeno zavezo«.	—	On.	ur.
*** Smiselno	tudi:	d.	z o. z. — Op. ur.
1 »Službeni	list«	št.	251/41 iz 1. 1931.
9. zakon o ustanavljanju delniških družb na ozemlju Hrvatske, Slavonije, Banata, Bačke in Baranje z dne 30. marca 1922 z izpremembami po členih 141. in 142. finančnega zakona za 1. 1924/25.,2 kolikor se nanaša na zadruge po tem zakonu;
10. zakon o kmetijskem kreditu z dne 12. junija 1925, izpremenjen z uredbo št. 77.762/V z dne .21. decembra 19323;
11. pravilnika za izvrševanje zakona o kmetijskem kreditu z dne 12. junija 1925, spravljenega v sk'ad z uredbo z dne 21. decembra 1932, in to št. 17.610/V z dne 21. marca 1933 in št. 33.691/V z dne 29. maja 1933*, kakor tudi pravilnik o uporabljanju fonda za podpiranje zadružništva in zniževanje obrestne mere, ki je pri Privilegirani agrarni banki, z dne 21. decembra 1932, št. 77.762/V5;
12. zakon z dne 20. maja 1922 o ustanavljanju agrarnih zajednic oziroma izpremembe in dopolnitve tega zakona z dne 30. marca 1928, št. 11.600, izdane na podstavi pooblastitve, dane ministru za agrarno reformo v tretjem odstavku člena 289. finančnega zakona za proračunsko leto 1927/28.«;
13. zakon o zadrugah državnih uslužbencev z dne
3.	novembra 1931 (»Službene novine« z dne 10 novembra 1931) — obenem z uredbama z dne 5. decembra 1920 in dne 12. maja 1928 (»Službene novine« z dne 30. decembra 1920 in dne 12. maja 1928)7 — vendar tako. da ostanejo njegove določbe v členili 14. (zadnjem odstavku),
56.,	57., 70., 73., 82. in 83. v veljavi še pet let od dne. ko dobi ta zakon moč, le da ostane za izplačevanje kapitala pobranega po čl. 70., odst. 1., točki 4., v veljavi odstavek 2. člena 70.;
14. zakon bivše Avstrije o registriranih pomožnih blagajnah z dne 16. julija 1892. drž. zak. št. 202, vzorni pravilniki, odredbe in naredbe, izdane na podstavi tega zakona;
15. zakonski člen XXXIII: 1898 bivšega ogrsko-hrvat-skega skupnega sabora o kreditnih in obrtnih zadrugah.
(2)	V odstavku 1. § 37. zakona o naseljevanju južnih krajin z dne 11. junija 1931. z izpremembami in dopolnitvami z dne 5. decembra 1931 in dne 23. junija 1933,* se namesto zakona o kmetijskih in obrtnih zadrugah z dne 3. decembra 1898 razumeva ta zakon od dne, ko de i moč, razveljavita se pa odstavka 5. in 6. istega paragraia.
(a) Predpisi drugih zakonov, uredb, naredb in pravilnikov, ki že po odstavku 1 ne prestanejo, se pa nanašajo na zadruge, prestanejo veljati, kolikor nasprotujejo določbam tega zakona: kjer se pa sklicuje kak drug zakon, uredba ali naredba ali pravilnik na določbe, ki prestanejo veljati po odstavku 1., se razumevajo določbe tega zakona.
2~ »Uradni list« št. 140/43 iz 1. 1924.
3 »Uradni list« št. 214/66 iz 1. 1925. in »Službeni list« št. 110/15 iz 1. 1933.
* »Službeni list« št. 260/40 in št. 338/54 iz 1. 1933,
" »Službeni list« št. 111/15 iz 1. 1933.
* »Uradni list« št. 56/8 iz 1. 1923., št. 108/35 iz 1. 1928. in št. 184/45 iz 1. 1927.
7 »Uradni list« št. 29/9 iz 1. 1921. in št. 178/53 iz 1. 1928., »Službeni list« št. 566/75 iz 1. 1931. (zakon v urejeni izdaji gl. »Službeni list« št. 160/13 iz 1. 1932.).
* »Službeni list« št. 301/48 in št. 665/85 iz 1- 1931., »Službeni lisi« št. 385/59 iz 1. 1933.
(4)	Zakon o zdravstvenih zadrugah z dne 19. decembra 1930* ostane še dalje v veljavi tako, da sme Zveza zdravstvenih zadrug v Beogradu ustanavljati tudi pokrajinske zveze zdravstvenih zadrug z istim poslovnim in revizijskim področjem; toda te zveze morajo biti njene članice.
§ 121.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 11. septembra 1937.
Pavle s. r.
R. Stankovič s. r.
Dr. I. Perovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. Sl. Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.)
Minister za pravosodje dr. N. Subotič s. r.
Videl
in pritisnil državni pečal varuh državnega pečata, minister za pravosodje dr. N. Subotič s. r.
Banove uredbe.
520.
Izpremembe v stalpžu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Odlok kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 17. septembra 1937, 1. št. 10221/1, s katerim je bil C o v n i k Franc, upravni pisarniški uradnik VIII. skupine pri sreskem načelstvu v Mariboru-levi breg, premeščen k sreskemu načelstvu v Slov. Konjicah, se izpreminja v tem smislu, da se imenovani po službeni potrebi premesti k sreskemu načelstvu v Mari-boru-desni breg.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. septembra 1937, I. št. 10453/1, je bil Smrekar Josip, upravni pisarniški uradnik VIII. skupine pri sreskem načelstvu v Mariboru-desni breg, premeščen po potrebi k sreskemu načelstvu v Slovenskih Konjicah.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 6. oktobra 1937, I. št. 10746/1, je bil Klemenčič Fran, policijski agent I. razreda-zvaničnik I skupine pri upravi policije v Ljubljani, premeščen po potrebi službe h komisariatu železniške in obmejne policije v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. septembra 1937, I. št. 10395/1, je bil na osnovi § 104., točka 16., zakona o uradnikih odpuščen iz državne službe Potočar Karol, policijski stražnik-pripravnik III. skupine zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
" »Službeni list« št. 139/27 iz 1. 1931,
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 6. oktobra 1937, I. št. 10154/2, je bil Rigler Feliks, policijski agent III. razreda-zvaničnik III. skupine pri upravi policije v Ljubljani, premeščen na lastno prošnjo h komisariatu železniške in obmejne policije v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. septembra 1937, I. št. 9901/2, je bila Tinta Terezija, zvaničnica II. skupine pri pred-stojništvu mestne policije v Mariboru, premeščena na lastno prošnjo k upravi policije v Ljubljani.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske .uprave dravske banovine z dne 25. septembra 1937, I. št. 9744/1, je bil postavljen dr. Aleksič Sava, sekundarij VIII. položajne skupine banovinske bolnice v Celju, za asistenta VIL položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. septembra 1937, I. št. 2782/2, je Grobelšek Ivan, administrativni uradnik VIL položajne skupine s 1. periodičnim poviškom banovinske bolnice v Celju, napredoval v VI. položajno skupino.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. septembra 1937, I. št. 10521/1, je bila Sprejeta ostavka na banovinsko službo, ki jo je podala Jelenc-Bižal Ana, banovinska sestra pomočnica X. položajne skupine zdravstvenega doma v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine od 30. septembra 1937, I. št. 10089/2, je razveljavljen odlok kraljevske banske uprave od 14. septembra 1937, št. 1—10089/1, s katerim je bil premeščen Košir Ivan, tajnik sreskega cestnega odbora Šmarje pri Jelšah, za tajnika sreskega cestnega odbora Ljutomer.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. septembra 1937, I. št. 9246/2, je bila Kovač M arij a, banovinska arhivska uradnica X. skupine pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, postavljena za banovinsko arhivsko uradnico IX. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 25. septembra 1937, I. št. 8031/2, je bil postavljen Kunstelj V i n k o za banovinskega uradniškega pripravnika pri ravnateljstvu banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 17. septembra 1937, I. št. 9752/2, je bil postavljen dr. Munda Josip, zdravnik združene zdravstvene občine Rogaška Slatina in banovinski uradniški pripravnik, na dosedanjem službenem mestu v VIII. položajno skupino.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine od 30. septembra 1937, št. I. 1009,0/2, je razveljavljen odlok kraljevske banske uprave od 14. septembra 1937, št. I. 10090/1, s katerim je bil premeščen Rupnik Rudolf, tajnik sreskega cestnega odbora Ljutomer, za tajnika sreskega cestnega odbora Šmarje pri Jelšah.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. septembra 1937, L št. 9620/1, je bil premeščen na prošnjo dr. Stierl Karlo, zdravnik združene zdravstvene občine Fara pri Kostelu in banovinski uradnik VIII. položajne skupine, v isti lastnosti in položajni skupini v združeno zdravstveno občino Sodražica.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. septembra 1937, I. št. 9522/1, je bil postavljen dr. Strnad Stane, vršilec dolžnosti šefa kirurgičnega oddelka banovinske bolnice v Slovenjem Gradcu, za asistenta VII. položajne skupine.
521.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Številka 170 z dne 30. julija 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. junija 1937 so bili postavljeni iz območja direkcije drž. železnic v Ljubljani; Brandner Franc, višji kontrolor VI. položajne skupine postaje Videm-Krško, za višjega kontrolorja iste položajne skupine postaje Laze; Ramor Maksimilijan, kontrolor VIL položajne skupine postaje Laze, za kontrolorja iste položajne skupine postaje Videm-Krško; Mikoš Martin, kontrolor
VII.	položajne skupine postaje Dravograd-Meža, za kontrolorja iste položajne skupine postaje Maribor-glavni kolodvor, vsi na prošnjo; Poljanec Ivan, kontrolor
VII.	položajne skupine postaje Pragersko, za kontrolorja iste položajnb skupine postaje Hoče, po službeni potrebi.
Z odločbo ministra za promet z dne 20. julija 1937 je bil upokojen iz območja direkcije drž. železnic v Ljubljani Škrobar Anton, prometnik VIII. položajne skupine s 3. periodičnim poviškom.
Številka 171 z dne 31. julija 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. junija 1937 je bil odlikovan na predlog ministra za prosveto Levar Ivan, član drame Narodnega gledališča y Ljubljani, z redom Sv. Save IV. stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. junija 1937 so bili premeščeni na prošnjo: Terpin Josip, učitelj VI. položajne skupine s 1. periodičnim poviškom ljudske šole v Bevkah, na ljudsko šolo v Ljubljani; Drekonja Ciril, učitelj VIL položajne skupine ljudske šole v Turnišču, na ljudsko šolo v Jarenini; Janežič Franc, učitelj VI. položajne skupine s
1.	periodičnim poviškom ljudske šole v Polici, srez litijski, na ljudsko šolo v Ljubljani; Janežič T erezija, učiteljica VI. položajne skupine s 1. periodičnim poviškom ljudske šole v Polici, na ljudsko šolo v Ljubljani; Keržin Franja, učiteljica VII. položajne skupine ljudske šole v Zg. Pirničah, na ljudsko šolo v Dev. Mariji v Polju; Cok Albert, učitelj VI. položajne skupine ljudske šole v Zagorju, srez šmarski, na ljudsko šolo v Selnici ob Dravi; Čok Klara, učiteljica VII. položajne skupine s 1. periodičnim poviškom ljudske šole v Zagorju, na ljudsko šolo v Selnici ob Dravi; Azarov-Bahovec Mihaela, učiteljica VI. položajne skupine na Trati pri Škofji Loki, na ljudsko šolo v Retečah; Bušen Marta, učiteljica VII. položajne skupine ljudske šole pri Sv. Križu, srez Maribor-levi breg, na ljudsko šolo v Murski Soboti; Korman Alojzija, učiteljica .VIL položajne skupine s 1. periodičnim poviškom ljudske
šole v Vuhredu, na ljudsko šolo v Podvelki; Grilc Dragica, učiteljica VI. položajne skupine s 3. periodičnim poviškom ljudske šole v Trbovljah-Vodah, na ljudsko šolo v Mostah pri Ljubljani; Nanut Anton, učitelj VI. položajne skupine s 1. periodičnim poviškom ljudske šole v Svibnem, srez krški, na ljudsko šolo v Stopičah; Hofbek. Edmund, učitelj VII. položajne skupine s 1. periodičnim poviškom ljudske šole v Senovem, na ljudsko šolo v Dolnji Nemški vasi; Hofbek Marija, učiteljica VI. položajne skupine s 1. periodičnim poviškom ljudske šole v Senovem, na ljudsko šolo v Dolnji Nemški vasi; Rak-Plevelj Zora, učiteljica VI. položajne skupine ljudske šole v Murski Soboti, na ljudsko šolo na Viču pri Ljubljani, in Sancin Josip, učitelj VI. položajne skupine ljudske šole v Vodicah, na ljudsko šolo v Št. Vidu pri Ljubljani.
Številka 172 z dne 2. avgusta 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. julija 1937 so bili premeščeni: k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 7: čonč Albert, višji kontrolor VI položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Poljčane, na prošnjo; k pošti, telegrafu in telefonu Maribor 2: šuma n Franc, kontrolor VIL položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1, na prošnjo; k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 3: Porenta Marija, kontrolor VII. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 4, po službeni potrebi.
Z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon z dne
16.	junija 1937, štev. 55245, so bili postavljeni: za prometnika VIII. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Slovenj Gradec T o p 1 i č Berta, p. t. t. manipulant IX. položajne skupine iste ustanove; za manipulanta IX. položajne skupine pošte, telegvafa in telefona Ljubljana 1 Črn u'g elj Josipina, pomožni manipulant X. položajne skupine iste ustanove; za pomo>na manipulanta X. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1 Grintal Franc in Smoga v ec Stanislav, uradniška pripravnika po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih istih ustanov,
Z odločbo ministra za promet z dne 20. julija 1937 so bili upokojeni iz območja direkcije državnih železnic v Ljubljani: Kopač Ignacij, prometnik VIII. položajne skupine z 2. periodičnim poviškom, Lapa ni Viljem, prometnik IX. položajne skupine s
3.	periodičnim poviškom, Fekonja Rudolf, oficial VIII. položajne skupine s 3. periodičnim poviškom, Senčar Alojz, skladiščnik IX. položajne skupine, Supančič Matija, strojevodja VIII. položajne skupine s 3. periodičnim poviškom, Majcen Franc, oficial VIII. položajne skupine s 3. periodičnim poviškom, Krajnc Jakob, skladiščnik VIII. položajne skupine, Novak Josip, prometnik VIII. položajne skupine z
2.	periodičnim poviškom, in ŠlibarJernej, prometnik VIII. položajne skupine s 3. periodičnim poviškom.
Številka 173 z dne 3. avgusta 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. julija 1937, Pov. štev. 1166/111, je bil premeščen po službeni potrebi za davčnega višjega inšpektorja V. položajne skupine davčne uprave v Novem mestu Š m a j -dek Martin, davčni višji inšpektor iste položajne skupine davčne uprave v Bosanskem Petrovcu.
Izdaja kraljevska banska oprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga tiskarna Merkur d, d, ? Ljubljanij njen predstavnik: Otmar Mihalok v. Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 81. kosu VIII. letnika z dne 9. oktobra 1937.
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII.	No. 2556/5.	2914-2-1
Kranjske deželne elektrarne, uporabna odobritev elektro-voda in transform. postaj od Velenja do Mežice.
Razglas.
Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani so dogradile s tukajšnjo odločbo
VIII.	No. 2556/3 z dne 4. junija t- 1. odobreno napravo elektrovoda visoke napetosti iz transform. postaj od Velenja do Mežice oziroma Žerjava. Ker se je iZvedoa naprav deloma spremenila proti odobrenemu projektu — podrobnosti so označene v predloženih izvršilnih načrtih in tehničnem opisu — so KDE zaprosile za uporabno odobritev po tem spremenjenem načrtu.
O tem se na podstavi §§ 113. in 122. ob. zak., § 84., odst. 2., § 89., odst. 3., gradb zak., § 1. zakona o sprem. min. uredbe o zaščiti javnih cest in § 73. i. sl. z. u. p. razpisujeta komisijski ogled na kraju samem in obravnava
za soboto 16. oktobra t. 1. s sestankom komisije ob 7. uri dopoldne pri elektrarni v Velenju.
Interesenti se obveščajo, da so izvršilni načrti naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri sreskih načelstvih v Slovenjem Gradcu in Dravogradu na vpogled in se pozivajo^ da morebitne ugovore vlože do 14. oktobra t. 1. pri kralj, banski upravi, na dan obravnave pa jih izroče vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo v stvari odločalo ne glede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 6. oktobra 1937.
•je
,V. No. 238/7.	2893	3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za zgradnjo železobetonskega mostu preko Temenice pri Ivanji vasi v tiru banovinske ceste 11/321 IMuska—Do-berniče—Mirna peč
1 javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. oktobra 1937, ob 11. uri ilop.
v sobi št. 217 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gajeva ul. 5/11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene odobrenega uradnega proračuna, ki znaša din 841.099'25._ Predpisana kuvcija znaša 35 tisoč dinarjev.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8/11,
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 5. oktobra 1937.
*
V-No. 218/73-1937.	2852 3-2
Razglas
o I. javni pismeni ponudbeni licitaciji za gradnjo mostu čez Rinžo v Dolgi vasi v km 55'7885 drž. ceste št. 52, ki se bo vršila
dne 28. oktobra 1937 ob 11. uri dopoldne
v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Ljubljani, Vrazov trg 4.
Proračunska vsota je din 244.576'11.
Kavcija v znesku din 25.000'— za jugoslovanske državljane se polaga pri davčni upravi Ljubljana (mesto) najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na oglasnih deskah kraljevske banske uprave in tehničnih razdelkov.
Načrti, proračun in pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Ljubljani, kjer se tudi lahko dobe vsi ponudBeni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov.
Zapečatene ponudbe, kolkovane z 200 din, in predpisane dokumente je izročiti licitacijski komisiji na dan licitacije med 10. in 11. uro dopoldne. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 1. oktobra 1937.
V-No. 209/39-1937.	2853 3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za spra-meksiranje drž. ceste št. 2 od km 648.675 do 660 (Naklo—Brezje)
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 29. oktobra 1937 ob 11. uri dop. pri XII. sekciji za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri XII. sekciji za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 2,202.625'—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter tehničnih razdelkov in XII. sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani.
Vsak ponudnik mora pri licitaciji poleg predpisane izvršitve ponuditi še izvršitev posla z bitumensko emulzijo in navesti opis tega dela.
Kralj, banska uprava dravske bnnovine v Ljubljani, dne 1. oktobra 1937.
K V. No. 7684/34.	2819	■	3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo in postavitev parnega kotla v kotlovnici obče drž. bolnice v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 6. novembra 1937 ob 11. uri dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani, Stari trg št. 34/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehn. odd. Gledališka ul. 8/II.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 313.500'—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. septembra 1937.
*
V. No. 273/141.	2772	3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem ključavničarskih in parketarskih del pri gradnji nadzorovalnega oddelka za moške v državni bolnici za duševne bolezni na Studencu novo
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. oktobra 1937 ob 11. uri dop.
v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega proračuna, ki znaša:
1. za ključavničarska dela dinarjev 117.322'30,
2. za purketarska dela din 66.801'84.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
•dne 23. septembra 1937.
$
V.	No. 8831/41.	2827	3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradnje carinske stražarnice v Gornji Radgoni in Gornjem Cmurcku
III.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. oktobra 1937 ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega proračuna, ki znaša:
1. za carinsko stražarnico v Gornji Radgoni din 72.446'83,
2. za carinsko stražarnico v Gornjem Cmureku din 60.145’52.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. septembra 1937.
III.	No. 6111/1.	2843
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju dravske banovine
po stanju dne 25. septembra 1937.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad:
Maribor-desni breg: Poljčane (Hoš-nica 1 dv.).
Steklina:
Lendava: Odranci (Melinci 1 dv.), Beltinci (Dokležovje 1 dv.).
Maribor - levi breg: Sv. Lenart (Lor-manje 1 dv.).
Garje:
Litija: Stična (Metnaj 1 dv.).
Manbor-desni breg: Sv. Lovrenc na Pohorju (Kumen 1 dv.).
Tuberkuloza:
Murska Sobota: Murska Sobota (Murska Sobota 1 dv.).
Svinjska kuga:
Brežice: Čatež (Kamence 3 dv., Sobe-nja vas 4 dv.), Dobova (Gabrje 2 dv., Mihalovec 1 dv., Vel. Obrež 3 dv.), Vel. Dc'ina (Obrežje 1 dv.).
Celje: Petrovče (Dobriša vas 1 dv.), Žalec (Žalec 1 dv.).
Črnomelj: Črnomelj-mesto (Črnomelj
1 dv.).
Dravograd: Dravograd (Vič 3 dv.), Marenberg (Marenberg 4 dv., Sp. Vižin-ga 1 dv.), Muta (Sv. Primož 1 dv.), Vuhred (Vuhred 5 dv.).
Gornji grad: Gornji grad-okolica (Ti-rosek 3 dv.), Ljubno (Sv. Primož 1 dv.), Solčava (Sv. Duh 2 dv.), Šmaftno ob Paki (Skorno 1 dv.).
Kamnik: Kamnik (Kamnik 1 dv., Perovo 1 dv.), Kamniška Bistrica (Županje njive 1 dv.), Mengeš (Vel. Mengeš 1 dv.).
Krško: Cerklje (Zupeča vas 6 dv.), St. Jernej (Drama 3 dv., Gomila 1 dv., Št. Jernej 5 dv., Mihovca 1 dv., Šmalčja vas 2 dv.). Sv. Križ (Dol. Pirošiča 1 d v., Kalce 2 d v., Sv. Križ 2 dv.), Škocjan (Čučja mlaka 2 dv., Dobrava 1 dv.).
Litija: Stična (Stranska vas 1 dv.), Št. Vid (Št. Vid 1 dv., Vel. Pece 2 dv.), Vel. Gaber (Zagorica 1 dv.).
Ljubljana: Brezovica (Notranje gorice
2 dv., Pleševica 1 dv.), Dobrunje (Sostro 1 dv., Zavoglje 1 dv.), Medvode (Goričane 1 dv.), Polje (Zg. Kašelj 5 dv., Studenec 1 dv.), Rudnik (Daljna vas 1 dv.).
Ljutomer: Apače (Drobtinci 2 dv., Stogovci 1 dv.).
Maribor-desni breg: Hoče (Sv. Miklavž 1 dv.), Limbuš (Pekre 1 dv.), Pobrežje (Dev. Marija v Brezju 1 dv.), Poljčane (Kočno 1 dv.), Rače (Prepolje 1 dv.), Slov. Bistrica-mesto (Slovenska Bistrica 6 dv., Zg. Bistrica 2 dv.), Slovenska Bi-strica-okolica (Cigonca 2 dv., Planina, Sv. Urh po 1 dv.).
Maribof-levi breg: Duplek (Sp. Duplek 4 dv.), Jarenina (Jelenče 1 dv.), Korena (Korena 1 dv., Vel. Zimica 1 dv., Žikarce 7 dv.), Zg. Sv. Kungota (Plintovec 2 dv.), Sveta Marjeta ob Pesnici (Ložane 1 dv., Dragučeva 1 dv., Vukov-je 2 dv.), Selnica ob Dravi (Vurmat 1 dv., Slemen 2 dv.), Velka (Zg. Cmurek 1 dv., Svečane 2 dv.).
Ptuj: Dornava (Sp. Vilovljak 3 dv.), Hum (Pušenci 1 dv.), Ormož (Hardek 1 dv., Ormož 3 dv.), Svetinje (Ivanjkovci 1 dv.), Sv. Lovrenc v Slov. gor. (Gaber-nik 2 dv.), Vel. Nedelja (Ključarovci 1 dv.).
Slovenj Gradec: Šoštanj (Šoštanj 1 dv.), Topolščica (Topolščica 1 dv.).
Šmarje pri Jelšah: Pristava (Sv. Vid 3 dv.).
Ljubljana-mesto: Ljubljana (Vič 1 dv., Sv. Peter 1 dv.).
Svinjska rdečica:
Brežice: Brežice-okol. (Zakot 2 dv.).
Črnomelj: Gradac (Dobravice 1 dv.), Metlika-mesto (Metlika 1 dv.), Metlika-okolica (Dol. Suhor 1 dv., Rosalnice 1 dv.), Vinica (Drenovec 1 dv., Jakovini 1 dv., Preloka 2 dv., Vinica 3 dv.).
Dravograd: Dravograd (Gorče 1 dv.), Marenberg (Sp. Vižinga 1 dv.).
Kamnik: Mengeš (Loka pri Mengšu 1 dv.).
Krško: Št. Jernej (Mihovca 1 dv.), Radeče (Vrhovo 1 dv.), Št. Rupert (Rakovnik 2 dv.. Št. Rupert 1 dv.).
Litija: Krka (Krška vas 1 dv.), Sv. Križ (Sv. Križ 1 dv.), Št. Vid (Št. Pavel 1 dv.), Višnja gora (Kamen brdo 2dv.).
Ljubljana: ■ Borovnica (Borovnica 4 dv.), Dobrunje (Sostro 1 d v., Zagradišče 1 dv., Zadvor 1 dv.), Ig (Staje 1 dv., Iška vas 1 dv., Matena 1 dv.), Medvode (Stu-denčica 1 dv.). Polje (Snebrje 1 dv., Studenec 1 dv., Zg. Kašelj 2 dv.), Preserje (Podpeč 3 dv.), Šmartno (Tacen 1 dv., Verje 1 dv.), Št. Vid (Podutik 1 dv.), Tomišelj (Jezero 1 dv.).
Ljutomer: Sv. Jurij ob Ščavnici (Brezje I dv.), Štrigova (Vrbovira 1 dv.).
Maribor-desni breg: Podvelka (Rdeči breg 1 dv.), Poljčane (Vrhole 1 dv.), Radvanje (Radvanje 1 dv.), Slivnica (Skoke 1 dv.). Slov. Bistrica-jnesto (Zg. Bistrica 1 dv.).
Maribor-levi breg: Korena (Vel. Zimica 1 dv.).
Murska Sobota: Prosenjakovci (Cikeč-ka vas 1 dv.).
Novo mesto: Mirna (Dobrava 1 dv.), Šmihel-Stopiče (Mala Cikava 1 dv.).
Ptuj: Hum (Loperšice 1 dv.), Kog (Go-deminci 1 dv.), Svetinje (Ivanjkovci 1 dvorec).
Radovljica: Kranjska gora (Srednji vrh 1 dv.).
Slovenj Gradec: Mislinja (Mala Mislinja 1 dv., Sv. .Vid 1 dv., Završe 1 dv.),
Podgorje (Sp. Podgorje 1 dv., Zg. Podgorje 2 dv.).
Ljubljana-mesto:	Ljubljana	(Glince
1 dv.).
Kuga čebelne zalege:
Lendava:-Turnišče (Gomilica 1 dv,).
Ljutomer: Apače (Lutverci 2 dv.), Ce-zanjevci (Kameuščak 4 dv., Vogričevci 1 dv.), Gornja Radgona (Podgrad 1 dv., Lomanoši 1 dv.), Križevci (Logarovci 1 dv.), Ljutomer-okolica (Mota 1 dv. Pristava 4 dv.), Mala Nedelja (Kuršenci 1 dv., Moravci 1 dv.), Štrigova (Jalšo-vec in Veščica po 1 dv.), Veržej (Veržej 1 dv.).
Murska Sobota: Murska Sobota-okolica (Rakičan 3 dv.).
Ptuj: Grajena (Grajena 1 dv.), Polen-šak (Bratislavci 1 dv.), Rogoznica (Podvinci 2 dv.), Sv. Marko (Sv. Marko 1 dv.), Sv. Tomaž pri Ormožu (Sejanci 1 dv.), Sv. Urban (Janežovski. vrh 1 dv., Levanjci 1 dv.).
Perutninska kolera:
Maribor - desni breg: Pobrežje (Pobrežje 1 dv.).
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani.
dne 25. septembra 1937.
Razfflasi sodišč in sodnih oblastev
Og 61/37—2.	2904
Uvedba postopka za razvezo zakona.
Osolnik Luka, rojen 17. oktobra 1889 na Količevem št. 18, pristojen na Vir, okraj Kamnik, poročen z Mihelčič Valentino dne 27. februarja 1911 po rim. kat. obredu v župni cerkvi Sv. Martina v Moravčah, je bil s tus. sklepom T 144/20 proglašen za mrtvega.
Po predlogu njegove žene Osolnik Valentine v Sp. Hudinji št. 52 se uvaja postopek za razvezo zakona. Za branilca zakonske vezi se postavlja Senčar Bogomil, sodni pripravnik v Ljubljani.
Vsakdo se pozivlje, da sporoči teinu sodišču ali branilcu vse, kar ve o pogrešanem
Po 15. oktobru 1938 se bo po vnovični prošnji razsodilo o predlogu na razvezo zakona.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 30. septembra 1937.
•1»
Su 315-13/37-12.	2911
Razglas.
Okrožno sodišče v Celju poziva vse one, ki imajo na kavciji Ponebška Alojzija, bivšega notarskega namestnika v Šmarju pri Jelšah, zastavno pravico (S 17., odst. 1., 1.1. in 2. zakona o javnih notarjih) ali vObče pravico do izravnave iz kavcije, naj v roku dveh mesc-rev prijavijo svoje zahtevke, ker bo po preteku lega roka sodišče ne glede na njih zahtevke izreklo, da je položena imovina prenehala služiti za kavcijo.
Okrožno sodišče v Celju, dne 5. oktobra 1937.
P I 139/30.
2885
Objava.
Delni preklic nad Stigerjem Gustavom, veletrgovcem v Celju, ki je bil izrečen s sklepom okrajnega sodišča v Celju z dne 11. XII. 1930, opr. štev. L I 10/30—7, zaradi zapravljivosti, je ukinjen s pravnomočnim sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 23. februarja 1937, opr. št. I R 142/37.
Okrajno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 23. septembra 1937.
P 388/37-2.
Oklic.
2906
Tožeča stranka Park-hotel družba z
o.	z. na Bledu, ki jo zastopa dr. Šmajd Albin, odvetnik v Radovljici, je vložila proti toženi stranki Feingoldu Fricu, zasebniku, Wien, radi din 636'— s pri-padki k opr. št. P 388/36—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 11. novembra 1937 ob osmih dopoldne pred tem sodiščem v sobi št. 26.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. dr. Omladič Franjo,
izprašani sodni pripravnik tega sodišča, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Radovljici, odd. I., dne 4. oktobra 1937.
*
2588
I 4131/35-20.
Dražbeni oklic.
Dne 10. n o v e m b r a 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Košnica vi. št. 110.
Uvedba postopanja v dokaz smrti.
2805
Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. zak. z dne 31. marca 1918, drž. zak. št. 128, o pogrešanki, označeni z *, pa po § 24. o. d. z. domnevati, da so umrli. Pogrešance pozivlje navedeno sodišče, naj se, ako še žive, zglase pri njem, ali naj mu dajo to kako drugače na znanje. — Po preteku spodaj označenega roka in po sprejemu dokazov bo sodišče razsodilo o dokazu smrti.
Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem koli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali skrbniku.
Ime, rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešanca	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Uvedbo postopanja predlaga	Ime in bivališče skrbnika	Dan in opr. štev. oklica	Oklicni rok poteče dne
Sojar Franc, roj. 4. VI. 1887 v Trstu, sluga, pristojen na Vič, sedaj Ljubljana.	Odšel ob izbruhu svetovne vojne s 15. p. p. na fronto. Leta 1917 je bit ranjen in od tedaj dalje ni nobenega gla6u več o njem.	Državno pravobranilstvo v Ljubljani.	Dolinar Franc, mestni uradnik v Ljubljani, Ambrožev trg 7/1.	5. VI. 1937 Og 37/37	15. VII. 1938
Kranjec Ivan. roj. 5. I. 1880 v Mostah, čuvajnica št. 337, pristojen Moste-Ljubljana.	Odšel leta 1915. k vojakom. Kmalu nato je odrinil na tirolsko fronto; neki Beguš je s fronte pisal, da je Kranjec dne 18. VI. 1915 v boju padel. Od tedaj dalje ni nobenega glasu več o njem.	Hčerka Korošec Leopoldi-na, del. žena na Jesenicah, Ilirska št. 3.	Korošec Leopoldi-na, del. žena na Jesenicah, Ilirska št. 3.	18. VI. 1937 Og 35/37	25. VII. 1938
Škerlj Ignac, roj. 2. VII. 1895 v Klečah št. 27, obč. Ježica.	Odšel v začetku leta 1919. kot vojak v Prekmurje, kjer se je udeležil bojev proti Madžarom in kjer je neznano kam izginil in ni od navedenega časa dalje nobenega glasu več o njem.	Brat Škerlj Jernej, tesar iz Kleč št. 27.	Ušlakar Ivan, javni notar v Ljubljani.	26 VIII. 193? Og 42/37	1. IX. 1938
* Pečar Frančiška, roj. 9. septembra 1888 v Zg. Kašlju, pristojna v Polje, okraj Ljubljana.	Odšla v letu 1901. v Maribor, od tam pa v Nemčijo Wiesenthal pri iiaduu; od leta 1906. ni več glasu o njej.	Sestra Kokalj Marija, roj. Pečar, žena rudarja v Holandiji.	Pečar Feliks, tov. del. v Dev. Mar. v Polju št. 13.	16. IX. 1937 Og 53/37	15. X. 1938
Petač Lovrenc, roj. 31. julija 1870 v Sp. Pirničah št. 25, pos. v Sp. Pirničah št 25, obč. Smlednik, tja pristojen.	Odšel leta 1912. v Ameriko. Iz Amerike je navedeni pisal samo enkrat v letu 1919., od tedaj ni o njem nobenega glasu več.	Sestra Arhar Marjana, pos. v Vižmarjih št. 30.	Šipec Franc, kolar v Vižmarjih, p. Št. Vid nad Ljubljano.	22. IX. 1937 Og 51/37	1. XII. 1938
Erjavc Jakob, roj. 5. VII. 1891 na Studencu št. 83, občina Ig-Studcnec, tja pristojen, stez Ljubljana-okolica, ključavničarjev sin.	Odšel v začetku vojne leta 1914. kot vojak 17. p. p. na rusko bojišče in je služil pri 6. voj. kompaniji 17. p. p. Zadujič je pisal domov 24. VIII. 1914, od tedaj ni o njem nobenega glasu več.	Sestra Erjavc Antonija, zas. na Studencu št. 83.	Dr. Krapež Josip, odv. v Ljubljani.	22 IX. 1937 Og 54/37	1. XII. 1938
Ponikvar Janez, roj. 4. julija v Stajah št. 5, pos. brat iz Staje št. 5, pristojen v obč. Ig, srez Ljubljana-oko-lica.	Odšel v začetku svetovne vojne s 17. p. p. na gališko fronto, od koder se ni več vrnil in tudi ni bilo nobenega glasu več o njem.	Brat Ponikvar Valentin, pos. iz Staje št. 5.	UŠlakar Ivan, javni notar v Ljubljani.	23. IX. 1937 Og 55/37	1. XI. 1938
Obreza Franc. roj. 23. V. 1881 v Setžčku št. 20, krščen v Begunjah pri Cerknici, pos. v Selščku št. 20.	Odšel v letu 1914. k vojakom. Nazadnje se je boril na italijanski fronti, kjer je dne 7. XII. 1917 za-dobljeni poškodbi podlegel. Od tedaj ni bilo več glasu o njem.	Sin Obreza Franc, pos. sin v Selščku št. 20.	Obreza Franc, pos. sin v Selščku št. 20.	19. IX. 1937 Og 56/37	15. X. 1938
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. septembra 1937.
Cenilna vrednost: din 178.048'—.
Najmanjši ponudek: din 170.000'—.
Pravice, ki bi ue pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI,,
dne 18. avgusta 1937.
•j;
I 2112/36—15.	2777
Dražbeni oklic.
D n e 12. nove m bra 1937 ob de-v e t i li bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Pletovarje vi. št. 69.
Cenilna vrednost: din 43.859'25.
Najmanjši ponudek: din 29.240'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 26. julija 1937.
*
I 318/33.	2626
Dražbeni oklic.
Dne 15. novembra 1937 o p o 1 i devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemlj. knjiga Bezuljak vi. št. 131, 497, 678.
Cenilna Vrednost: din 19.600'—.
Najmanjši ponudek: din 9.800'—.
Varščina: din 1.960'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, kr je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici, dne 31. avgusta 1937.
H*
I 186/37-11.	2875
Dražbeni oklic.
Dne 12. nove m bra 1937 o p o 1 i devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Bojanci vi. št. 102, t. j. 24 zemlj. parcel, cen. vr. din 5.415'56, najmanjši ponud. din 3.610'64, varščina din 542'—;
k. o. Vinica 'A vi. št. 315, gozd, cenil, vred. din 4.146'36, najmanjši ponud. din 2.764'24, varščina din 415'—;
k. o. Bojanci vi. št. 69, vrt, cenil. vred. din 564'50, najmanjši ponud. din 376'34, varščina din 57'—;
k. o. Bojanci vi. št. 93, travnik, cenil, vred. din 72'—, najmanjši ponud. dinarjev 48'—, varščina din 8'—;
k. o. Bojanci vi. št. 168, travnik, cenil.
vred. din 59'80, najmanjši ponud. dinarjev 39'86, varščina din 10'—;
k. o. Bojanci vi. št. 197, njiva, cenil, vred din 74'10, najmanjši ponud. dinarjev 49'40, varščina din 8'—;
k. o. Bojanci vi. št. s/3 20, hiša in stavbe, cenil. vred. din 10.930'80, najmanjši ponud. din 7.287'24, varščina din 1.094'—.
Vrednost priteklin: din 5.010'—.
Prodaj se bo vsak vložek zase.
Varščino je do začetka dražbe položiti v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.,
Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. II.,
dne 1. oktobra 1937.
I 594/37—7.	2835
Dražbeni oklic.
Drie 11. novembra 1937 ob devet i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Mengeš vi. št. 860.
Cenilna vrednost: din 33.082'—.
Najmanjši ponudek: din 22.055'—.
Varščina: din 3.310'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, dne 21. septembra 1937.
.j.
I 804/37—7.	2837
Dražbeni oklic.
Dne 11. novembra 1937 dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: 1. k. o. Šmarca vi. št. 392,
2.	k. o. Volčji potok vi. št. 247.
Cenilna vrednost: ad 1. din 131.878'—, ad 2. din 1.000'—.
Vrednost priteklin: ad 1. din 2.548'—.
Najmanjši ponudek: ad 1. din 76.830, ad 2. din 667'—.
Varščina: ad 1. din 13.500'—, ad 2. din 1.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, dne 21. septembra 1937.
I 913/37-5.	2836
Dražbeni oklic.
Dne 16. novembra 1937 ob o s m i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4
dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Vodice vi. št. 234.
Cenilna vrednost: din 18.596'—.
Najmanjši ponudek: din 12.397'34.
Varščina: din 1.860'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku.
dne 27. septembra 1937.
Jj5
I 578/37—5.	2730
Dražbeni oklic.
Dne 12. novembra 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kočevje vi. št. 868.
Cenilna vrednost: din 3.442'50.
Najmanjši ponudek: din 2.295'—.-
Varščina: din 345'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 20. septembra 1937.
H*
I 312/37-14.	->790
Dražbeni oklic.
Dne 15. novembra 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Buče vi. št. 36.
Cenilna vrednost: din 9.410'—.
Vrednost pritekline: din 250'—.
Najmanjši ponudek: din 6.273'50.
Varščina: din 941'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri d raž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Kozjem,
dne 20. septembra 1937.
-g-
I 89/37-14.	2890
Dražbeni oklic.
Dne 10. novembra 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi ši. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Senuše vi. št. 188.
Cenilna vrednost: din 134.372'—.
Vrednost priteklin: din 10.625'—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 89.581'33.
Varščina: din 13.437'20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. III.,
dne ‘29. septembra 1937.
Va I 124/37-6.
*
2879
Dražbeni oklic.
Dne U. novembra 1937 ob tri četrt na enajst bo pri podpisanem sodišču v sobi št.-16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Trnovsko predmestje vi. št. 279.
Cenilna vrednost: din 285.654'50-—.
Najmanjši ponudek: din 150.000'—.
Varščina: din 28.566'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benetn naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 22. septembra 1937.
Va I 2750/37—8.
*
2880
Dražbeni oklic.
Dne 11. novembra 1937 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi St. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Vižmarje vi. št. 567.
Cenilna vrednost: din 113.100'—.
Najmanjši ponudek: din 75.400'—.
Varščina: din 11.310'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic. Ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va.,
dne 25. septembra 1937.
*
Va 1 2104/37-5.	2881
Dražbeni oklic.
Dne 11. novembra 1937 ob tri četrt na deset bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Zadobrova vi. št. 504.
Cenilna vrednost: din 9.313'—. Najmanjši ponudek: diu 9.000-—. Varščina: din 932'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri draž-nenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Blede nepremičnin v škodo zdražitelja, si je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni “klic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
^krajno sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 22. septembra 1937.
V I 2770/37-7.	2755
Dražbeni oklic.
Dne 12. novembra 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kašelj vi. št. 1343 (hiša št. 72 v Vevčah s priteklinami in vrt v izmeri 644 m2).
Cenilna vrednost: din 55.720'—.
Vrednost pritekline: din 500'—, ki je vsebovana že v cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: din 37.146'66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 16. septembra 1937.
*
IX I 2659/37-4.	2745
Dražbeni oklic.
Dne 15. novembra 1937 ob e n a j-s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba zavezancu lastne polovice nepremičnin zemljiška knjiga Vukovski dol polov. vi. št. ad a) 28, ad b) 27, ad c) 36.
Cenilna vrednost: ad a) din 3.138'50, ad b; din 759\60, ad c) din 1.497'15.
Vrednost priteklin: din 700'—, ki je upoštevana že v cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 3.596'83.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 13. septembra 1937.
I 632/37-9.	2817
Dražbeni oklic.
Dne 16. novembra 1937 o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Črmoš-njice Stopiče vi. Št. 127, Vinja vas vi. št. 569, Cerovec vi. št. 648 in 1282.
Cenilna vrednost: din 77.25775.
Najmanjši ponudek: din 51.505'16.
Vrednost priteklin: din 650'—.
Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe znesek din 7.72577 v gotovini kot vadij.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II. a, dne 17. septembra 1937.
I 512/37-21.
2886
Dražbeni oklic.
Dne 16. novembra 1937 o p o 1 i devetih bo pri tem sodišču v sobi št. 35, I. nadstropje, dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Daljni vrh vi. št. 135 in 462, Prečna vi. št. 708, Crešnjica vi. št. 547, Golobinjek vi. št. 1091.
Cenilna vrednost: din 44.051'17.
Najmanjši ponudek: din 29.367'40.
Vrednost pritekline: din 1.240'— in din 665'—.
Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe znesek din 4.405'12 v gotovini kot vadij ali pa v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za nalaganje novcev varovancev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II. a.
dne 5. oktobra 1937.
I 271/37-7.
*
2796
Dražbeni oklic.
Dne 11. novembra 1937 ob e n a j -stih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Gorenja vas vi. št. 310.
Cenilna vrednost: din 65.000'—.
Najmanjši ponudek: din 32.500'—.
Vadij: din 6.500'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ribnici,
dne 22. septembra 1937.
I 219/37-9.
*
2731
Dražbeni oklic.
Dne 15. novembra 1937 o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Retje vi. št. 541.
Cenilna vrednost: din 2.000'—.
Najmanjši ponudek: din 1.000'—.
Varščina: din 200'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pii uiaž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več. uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ribnici,
dne 20. septembra 1937.
1 136/37-21.	2861
Dražbeni oklic.
Dne 13/ novembra 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 8 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sevnica vi. št. 282, 285.
Cenilna vrednost: din 334.735'50.
Vrednost pritekline: din 820'—.
Najmanjši ponudek: din 119.770'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici, odd. II.,
dne 28. septembra 1937.
*
I 1057/36—16.	2854
Dražbeni oklic.
Dne 10. novembra 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 ponovna dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kot vi. št. 204, 207.
Cenilna vrednost: din 6.773'98.
Vrednost priteklin: din 1.505'—.
Najmanjši ponudek: din 4.517'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sl. Konjicah,
dne 18. septembra 1937.
H?
I 565/37-15.	2855
Dražbeni oklic.
Dne 10. novembra 1937 o poli devetilh bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vitanje vi. št. 178 in Vi 168.
Ceniina vrednost: din 194.136'—.
Vrednost priteklin: din 2.750'—.
Najmanjši ponudek: din 129.425'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sl. Konjicah,
dne 18. septembra 1937.
$
I 341/37.	2896
Dražbeni oklic.
Dne 12. novembra 1937 dopoldne o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10'dražba nepremičnin zemljiška knjiga Cagona vi. št. 106.
Cenilna vrednost: din 18.528'10.
Vrednost pritekline: din 1.190'—.
Najmanjši ponudek: din 13.146'—
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II.,
dne 24. septembra 1937.
-j-
I 347/37.	2746
Dražbeni oklic.
Dne 12. novembra 1937 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Drvanja vi. št. 54.
Cenilna vrednost: din 56.740'60.
Vrednost pritekline: din 4.710'—.
Najmanjši ponudek: din 39.433'—.
Posestvo se bo dražilo v dveh skupinah.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benetn naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati -glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II.,
dne 17. septembra 1937.
*
I 388/37.	2813
Dražbeni oklic.
Dne 12. novembra 1937 o p o 1 i desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Benedikt vi. št. 66.
Cenilna vrednost: din 25.032'50.
Najmanjši ponudek: din 16.688'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II.,
dne 22. septembra 1937.
jj.
1 465/37.	*	2814
Dražbeni oklic.
Dne 12. nove m bral 937 o p o 1 i devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zg. Verjane vi. št. 22 in 50. Cenilna vrednost: din 90.275'80. Vrednost pritekline: din 7.340'—. Najmanjši ponudek: din 76.411'—. Posestvo se bo dražilo v treh skupinah. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II.,
dne 22. septembra 1937.
I 182/37-6.	2674
Dražbeni oklic.
Dne 10. novembra 1937 dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Turjak vi. št. 276.
Cenilna vrednost: din 18/694'50.
Najmanjši ponudek: din 12.463'— (s prip.).
Varščina: din 1.869'45.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit np uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Vel. Laščah, dne 9. septembra 1937.
jj-
I 40/37—18.	2762
Dražbeni oklic.
Dne 11. novembra 1937 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Temenica vi. štev. 1,-15 in 148.
Cenilna vrednost: din 109.500'—.
Vrednost pritekline: din 7.450'—.
Najmanjši ponudek: din 77.966'70.
Vadij: din 11.695'—. Položiti ga je v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori, dne 21, septembra 1937.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisali sta se nastopni firmi:
826.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 23. septembra 1937.
Besedilo: Harker in drug, družba z o. z-
Obratni predmet: Izdelava, prodaja in nakup galanterijskega blaga vsake vrste.
Družbena pogodba z dne 18. septembra 1937, posl. št. 218.
Visokost osnovne glavnice: dinarjev 100.000'—.
Na to vplačani zneski v gotovinB din 100.000'—.
Poslovodja: dr. Cazafura Krištof, in* dustrialec v Mariboru, Kralja Petra trt? št. 4.
Za namestovanje je upravičen poslovodja.
Podpis firme: Firmo podpisuje poslovodja na ta način, da na kakršen koli
način napravljenemu imenu tvrdke pristavi svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 23. septembra 1937.
Fi 39/37 — Rg C III 13/2.
*
827.
Sedež: Št. Vid pri Ljubljani.
Dan vpisa: 13. septembra 1937.
Besedilo: »Pajk in Božič, livarna kovin«.
Obratni predmet: Izvrševanje livarske obrti.
Družbena oblika: Javna trgovska družba od 4. septembra 1937, ustanovljena za nedoločen čas.
Družbenika: Pajk Nande, livarski mojster v Ljubljani, Komenskega ulica št. 14 in Božič Anton mlajši, trgovski zastopnik v Novi vasi št. 8, obč. Lesce.
Družbo zastopa vsak družbenik samostojno in podpisuje njeno firmo vsak družbenik samostojno na ta način, da v smislu § 88. trg. zak. zapiše besedilo firme.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 11. septembra 1937.
Fi 50/37 - Rg A VII 208/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
828.
Sedež: Jelšingrad, okraj Šmarje pri Jelšah.
Dan vpisa: 28. septembra 1937. Besedilo: »Jelšingrad« za gradjevinska preduzeda, industrija drva i ruda.
Obratni predmet: Gradjevinski poslovi, industrija drva i rudarski poslovi. Vpiše se kolektivna prokura: l..Kosu Hubertu, direktorju v Banjaluki;
2. Jokiču Mladenu, inženirju v Tren-
kovem;
3. Caisu Viktorju mlajšemu, zasebniku v Šmarju pri Jelšah, ki bodo kolektivno po dveh prokuristih družbo zastopali in družbeno tvrdko podpisovali tako, da bodeta podpisujoča prokurista pod natisnjenim, s štampiljko odtisnjenim ali |K> komer koli napisanim besedilom družbene tvrdke pristavila s pristavkom »pp.< svoj lastnoročni podpis v latinici ali cirilici.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 28. septembra 1937.
Rg C I 94—29.
*
829.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. septembra 1937. Besedilo: Donava—Savu—Jadransko Jnorje železniška družba (preje Južna železni* a), reprezentanca za kraljevino Jugoslavijo.
Na obenem zboru delničarjev dno
VI.	1937 je bilo sklenjeno, da se dosedanja temeljna glavnica 21,800.000 blatih frankov zniža z odplačilom 5.000 'x prostih rok nakupljenih delnic na
21.000.000-— zlatih frankov.
Zaradi tega so bila na istem občnem *boru spremenjena pravila v čl. 5. Delniška glavnica znaša torej sedaj
21.000.000 zlatih frankov, razdeljenih
v 540.000 na imetnika glasečih se delnic po 40'— zlatih frankov.
Izbriše se član upravnega sveta dr. Moscheni Alberto.
Vpiše se član načelstva Caravale Erasmo v Rimu.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 20. septembra 1937.
Rg B III 10/22.
*
830.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 27. septembra 1937. Besedilo: Pavel Giirtler.
Vpiše se prokurist Hans Giirtler, \Vien I, Stoss im Himmel 1, ki bo podpisoval tvrdko tako, da bo k besedilu tvrdke pripisal' svoje krstno in rodbinsko ime s pristavkom, ki označuje pro-kuro.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. IIL,
dne 27. septembra 1937 Rg A VII 157/2.
Konkurzni razglasi
831.	2898
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Markovičem Slavkom, trgovcem s kovinskimi izdelki v Mariboru, Gosposka ulica 40, in njegovimi unniki pri poravnalnem naroku dne 27. septembra 1937 sklenjena prisilna poravnava se potrja.
Okrcžno sodišče v Mariboru odd. III., dne 30. septembra 1937.
Por 11/37-69.
Razglasi raznih uradov in oblastev
P. S. No. 16/36.	2818	3-2
Razpis.
Predstojništvo mestne policije v Mariboru razpisuje nabavo 24 zimskih plaščev, 21 dežnih plaščev, 24 zimskih bluz, 24 dolgih hlač, 24 jahalnih hlač, 24 suk-nenih kap, 18 letnih bluz, 18 letnih kap.
Javna ustna licitacija bo dne 5. novembra 1937 ob 11. uri v pisarni poveljnika policijske straže.
Pogoji za to dobavo se dobe pri podpisanem predstojništvu — poveljniku policijske straže.
Predstojništvo mestne policije v Mariboru — policijska straža,
dne 28. septembra 1937.
&
Ad št. 550/37.	2828	3-3
Razpis dobave.
Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani razpisuje zn dobavo mesa, mesnih izdelkov in slanine za čas od
1.	novembra 1937 do 31. marca 1938 po
nalogu ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje O. Br. 13.754 z dne 25. septembra 1937 v skrajšanem roku desetih dni drugo javno ofertno licitacijo, ki se bo vršila po določilih zakona
o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje dne 18. oktobra 1937 ob 11. uri dopoldne v pisarni tukajšnje bolnice.
Pogoji kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije se dobijo med uradnimi ,urami pri upravi bolnice.
Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani,
dne 29. septembra 1937 *
Narodna banka 2892 kraljevine Jugoslavije
Stanje 30. septembra 1937. Aktiva.	dinarjev
Podloga . . . 1.704,197.423-61 (+ 9,974.304.84)
Devize ki ni-
so v podlogi 712,332.150-33 (-13,907.991-87) Kovani novec 349,486.059-— (—25,767.348.50) Posojila . . . 1.589,485.370-15 (+16,209.315-25) Vrednostni
papirji . . . 199,823.053-70
Prejšnji
predjemi
državi . j . 1.652.010.637-14(+	211.030-40)
Začasni predjemi gl.
drž. blagajni 600,000.000"—
V rednosti re-
zervn. fonda	153,395.428'66 (+	80.394*75)
Vrednosti ostalih fondov ............ 28,441.132-—
Nepremičnine ........... 162,766.397-96	(+	316.592-16)
Razna aktiva 1.784.050.353-64 1+35,645.947-85)
8.935.988.006.19
Pasiva.	dinarjev
Kapital . . .	180,000.000-—
Rezervni fond ....	169,937.444-73
Ostali fondi .	31,951.100'30
Novčanice v
obtoku . . .5.842,598.800--(+104,719.300*-) Obveze na
pokaz 2.356,667.167-38 (— 63,115.510-38) Obveze z rokom ....	50,000.000-—
Razna pasiva 304,833.493-78 (—18,841.544*75)
8.935.988.006.19
Obtok in obveze .... 8.199,265.967-38 Celotno kritje	... 26 70 V,
Kritje v zlatu	. . . 26*22°/,
Obrestna mera:
po eskomptu................• • ■ • . b%
po zastavah:
□a zlato in varante ••••••• 5%
na vrednostne papirle ...... 6%
H*
Br. 44.549/37.	2894
Oglas.
Rok natečaja za idejni projekat novogradnje uredske zgrade Okružnog ureda za osiguranje rudnika u Sarajevu produljuje se od 11. oktobra na 8. novembra o. g.
Središnji ured za osiguranje raduika u Zagrebu,
6.	oklobra 1937.
Broj: 43.147-1937	2873	3-2
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika održati če u prostori jama Okružnog ureda za osiguranje radnika u Osijeku
na tla n 20. oktobra 1937 u 11 sati drugu javnu pisnieuu of er talim licitaciju za iz-davanje keramičarskih i peearskih ra-dova za novogradnju uredske zgrade Okružuog ureda za osiguranje radnika u Osijeku.
Ponude se imadu predati najkasnije do tog roka u zapečaeenom omotu sa oznakam: Ponuda keramiearskih i pe-čarskih radova za novogradnju Okruž-nog ureda za osiguranje radnika u Osijeku
Zajedno sa ponudom imade se položiti kaucija prema odredbama usiova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili ne-propisuo sastavljene ponude neče se uzeti u obzir.
Podloge za sastavljanje ponude mogu se dobiti dnevno kod Tehničkog otseka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3/1 V, soba br. 416, ili kod Gradjevne uprave Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Osijeku, Nodilov trg 4 za vreme ure-dovnih sati ur naplatu od Din 15'—. Središnji uied za osiguranje radnika.
U Zagrebu, 5. oktobra 1937.
Stev. 1480/37.	2909
Objava.
Po 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod Cvetko Franjo z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Mariboru, Sodna ulica 9/II.
.V Ljubljani, dne 4. oktobra 1937.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani,
predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
2SS4
Objava.
Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 31. maja 1037, št. 53.024/V, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo:
1. odlog plačil za 6 let od 31. inaja 1937 dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale pred 1. avgustom 1934;
2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2%, računajoč od 1. avgusta 1931 dalje.
Prevalje, dne 3. septembra 1937. Hranilnica in posojilnica pri 1). M. na Jezeru v Prevaljah, r. z. z o. z.
2864 3-2
Poziv upnikom.
Upniki Zadruge za rejo toplokrvnih konj v ‘Brežicah v likvidaciji, se pozivajo, naj priglase po S 40. z. z. morebitne terjatve podpisanemu likvidatorju do
1.	novembra 1937.	1
Brežice, dne 25. septembra 1937.
Jos. Pečnik s. r.
2910
Objava.
Izgubil sem orožni list, izdan od sre-skega načelstva v Laškem dne 24. novembra 1934 pod štev. 5/153/1 štev. registra 747 in ga proglašam za neveljavnega.
Berger Josip s. r.,
gostilničar v Trbovljah.
*	2891
Objava.
Izgubil sem potni list št. 1534 z dne 27. junija 1937. Proglašam ga za neveljavnega.
Ljubljana, dne 6. oktobra 1937.
Dr. A. Brilej s. r.
*
2895
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo štev. 5322, izdano leta 1937. od sre-skega načelstva Maribor-levi breg ter jo proglašam za neveljavno.
Četrtek Štefan s. r., Počehova št. 84 pri Mariboru.
*
2912
Objava.
Izgubil 3em evid. tablico št. 67.239 za kolo ter jo proglašam za neveljavno.
Jutriša Mihael s. r.,
Pečica 26 p. Podplat.
*	2913
Objava.
Izgubil sem odpustnico ljudske šole v Razvanju na ime Kokolj Alojz. Proglašam jo za neveljavno.
Kokolj Alojz s. r.. Hoško Pohorje 1Q.
*
2915
Objava.
Izgubila sem izpričevalo II. razreda meščanske šole v Zg. Šiški pri Ljubljani iz 1. 1934/35. in ga proglašam za neveljavno.
Križnar Cirilu s. r.
*	2900
Objava.
Izgubil sem indeks tehnične fakultete, kemični odd., univerze v Ljubljani, ter ga proglašam za neveljavuega.
Mravlag Gerhard s. r.
*	2883
Objava.
Izgubil sem šolsko izpričevalo, izdano
25.	junija 1917 ter ga proglašam za neveljavno.
llija F. Musa s. r., kaplar; žand. stanica Polhov Gradec
pri Ljubljani.
2899
Objava.
Izgubila sem šolsko izpričevalo L razreda meščanske šole v Žalcu iz leta 1919/20. in ga proglašam za neveljavno.
Peternel Minka s. r., Celje, Glavni trg 8.
*
Objava.
Izgubil sem odpustnico enorazredne osnovne šole na St. Urški gori z dne 30. aprila 1914, št. 9 in jo proglašam za neveljavno.
Podgoršek Franc s. r. *
2917
Objava.
Izgubil sem odpustnico enorazredne mešane osnovne šole v Žalni z dne 30. marca 1905, na ime: Podlogar Anton iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno.
Podlogar Anton s. r. *
2905
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 130 575 za kolo in jo proglašam za neveljavno Ropret Nikolaj s. r., Adergaz 8, p. Cerklje.
*
2887
»Petovia«. usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju.
Bilanca za leto 1936.
Aktiva: gotovina v.blagajni in banki din 66.956'25, vrednostni papirji dinarjev 10.500'—, dolžniki din 819.120'02, stroji in inventar din 1,084.488'67, stavbe in posestva din 1,223.000'—, zaloga (surovine, polproizvodi, izdelano blago) din 4,523.199'83, izguba: prenos iz leta 1935. din 148.92494, v letu 1936. dinarjev 544.870'23, skupaj din 693.795'l7, aktiva skupaj: din 8,421.059'94. Pasiva: delniška glavnica din 1,500.000'—, upniki din 6,921.059'94, skupaj: dinarjev 8,421.059'94.
Račun izgube in dobička za leto 1936.
Izguba: davki in takse din 140.945'80, obresti din 266.454'06, plače in mezde din 1,909.935'50, upravni stroški dinarjev 1,162.647'23, odpis dubioz dinarjev 19.010'03, prenos izgube iz leta 1935. din 148.924'94.
Dobiček: kosmati dobiček dinarjev 2,954.122'39, izguba: prenos iz letu 1935« din 148.924'94, v letu 1936. din 544.870'23, skupaj din 693.795'17, skupaj dobiček din 3,647.917'56.
Upravni svet.
Izdaja kraljevaka banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga Tiskarna Merkur t Ljubljani, njen predstavnik: 0. Mihalek » Ljubljani.