245. številka Ljubljana, v sredo 23. oktobra. XXII. leto, 1889. SLOVENSKI BABI 1 shaja vsak dan ive«er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oge rak e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesce 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa ho po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravništvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenske knjige za učiteljišča. Kakor se je v Avstriji na šolskem polji v obče napredovalo, tako je še posebno glede učiteljišč velik napredek opaziti. V teku 20 let se je v tej zadevi kaj veliko storilo. Poprej neso bila učiteljišča samostalni zavodi, marveč le pritikline k takratnim normalnim šolam. Izobraženje učiteljskih kandidatov tudi ni bila glavna, ampak le stranska naloga takratnih učiteljev norumlk, ki so bile ob jednem učitelji preparandskib tečajev. Učna uprava je pa spoznala, da je poglavitna naloga na učiteljiščih izobraževanje bodočih učiteljev in učiteljic. Po tem načelu je ustanovila v naši državi lepo število dobro urejenih učiteljskih šol, ki so preskrbljene večinoma z lepimi novimi poslopji in mnogovrstnimi učili. Po imeniku, ki mi je na razpolaganje, šteje Češko 15 učiteljišč (6 čeških, 9 nemških), Dolenja Avstrija 6, Galicija O (6 poljskih 3 ru8insko-poljske), Moravsko G (8 češka, 3 nemška), Šlezko 4 (vmes 1 privatna). Ostale dežele imajo največ le po jedno učiteljišče za kandidate in kandidatinje. V Gradci imajo na pr. moško in žensko učiteljišče, v Mariboru in Celovci samo moško. Nas Slovence pač zanimajo ona učiteljišča, kjer se izobražujejo slovenski učiteljski pripravniki in pripravnice, ki bodo postali učitelji na slovenskih šolah. Tukaj opazimo najprvo moško učiteljišče v Kopru. To je še dokaj praktično uravnano, praktično z ozirom na narodnostne in druge razmere na Primorskem, kjer bivajo Slovenci, Hrvati in Italijani. Zato se po mogočnosti ozira v Šoli jedna-komerno na vse tri narodnosti V prvem tečaji so menda ločeni pripravniki popolnoma po materiuskih jezikih, v višjih se polagoma združujejo in v najvišjem (4. letniku) so popolnoma združeni. Združuje jih pa nemščina. Dokler in za katere predmete so ločeni, rabi jim materinščina kot učni jezik; potem se pa morajo pripravniki raznih uarodnoatij učiti, in to najtežjih predmetov, vzgoje- in ukoslovja v nemškem jeziku. S tem se dobro privadijo temu jeziku, Čegar morajo vešči postati v svojem lastnem interesu; zavodu pa prihranijo nekaj učiteljev; kajti naravno je, da za kacih 100 učiteljskih pripravnikov, če so tudi trojne narodnosti, ni mogoče državi 12 LISTEK Blodne duše. Roman. Češki upisni Vacslav Boneš - Tfebizsky, preložil I. Gornik. nDrTo.g-1 d.el. fDalje.) IV. Po poti vedoči iz okrajnega mesta v Podlesje pomikal se je počasi dvoprežen voz. Voznik zaha-ljen preko ušes v siv, omaščen kožuh, kričal je skoro vsako minuto .hi!" in jermen na biči imel je že do polovice razbit. Dvema dosti tolstima Vlahoma ni se hutelo naprej: povešala sta glavi, kakor v žleb in za vsakim korakom sta se spodtikala. Le kadar se jima je bič precej ostro ulegel na kožo, šlo je nekaj hitreje, a kmalu zopet v prejšujem, obotavljajočein se koraku. Zadej na dveh otepih ječmenove slame, ki sta bila že dobro razčobana, sedel je starec v temuem, nekoliko sivem habitu. Kapuco je imel potegnjeno preko glave, precej nizko na čelo. Pogledi njegovi upirali so se neodvratno k črnim borovcem, ki so razredov plačevati. Jednake razmere so na ženskem učiteljišči v Gorici, kjer se morajo pri pouku jed-nakomerno ozirati na tri deželne jezike in še na 4, t. j. na velevažni nemški jezik. Precej drugače so pa razmere na spodnjem Štajerskem in Kranjskem. V teh pokrajinah imamo pač skoro izključno slovenske šole. Zato bi bile tudi učiteljske šole lahko slovenske. V prejšnjih časih ne bi bilo mogoče, tem opravičenim željam ustreči, ko nesmo imeli šolskih knjig v slovenskem jeziku za učiteljišča. Tako n. pr. Hino rabili pred 20 leti le 2 knjigi za izobraženje v učiteljskem poklici, in še ti ste bili nemški. Od kar so se po novih ugodnejšib določbah učiteljišča preustrojila, upeljale so se učne knjige srednjih šol na pripravnicah, ali pa so se nove knjige za te šole spisale. V teku poslednjih 10 let smo tudi Slovenci dobili še za šolsko kategorijo svoje knjige. Za nekatere predmete smo vzprejeli slovenske šolske knjige srednjih šol, na pr. za veronauk, slovenščino, zemljopis, zgodovino, fiziko in prirodopis ; za druge predmete poslovenila sta profesorja Cele-stina in Lavtar obstoječe nemške izvirnike, namreč aritmetiko in geometrijo. Še celo za manj važne predmete imamo nekaj slovenskih in slovensko-nemških knjig in pomožnih navodov, ki se ali rabijo že ali bi se pa za rabo upeljati mogli, na pr. za godbo in petjo (Forstcr-jeve knjige za. petje in glasovir, Nedvedove, Stegnarjeve pesmarice), za ženska ročna dela (Stumpfi), za telovadbo (đbkol-ove knjižice, Scbmidtove, Zima). Izišlo je tudi nekaj meto-dišk ih navodov iz peresa ravnatelja Lapajneta (Prvi poduk, Praktična metodika). Vender je še manjkalo nekaj najvažnejših knjig za slovenska učiteljišča, namreč strokovnih navodov za vzgojo in u k. Do teh knjig smo prišli šele po trudapolnem delu „Pedagogiškega društva" v Krškem, ki je izdalo v teku 3—4 let knjige, ki so za slovenske učiteljske pripravnike in slovenske učitelje sploh eminentne važnosti. To so poleg 3 letnikov tega društva iz njih ponatisneni izvodi: 1 „Vzgoje-slovje", 2. „Ukoslo v j e", 3. „Dušoslo vj e", knjige, ki se bodo v prvi vrsti rabile na učiteljiščih pri nas, kakor hitro nam bode visoka vlada dovolila, da se smejo ti predmeti v našem jeziku učiti. Tako se smemo namreč Slovenci ponašati, da obrobljali v širokem polukrogu zapadno obzorje in ob jednem mejili Podlesje. Usta starćeva sklepala so se tesno, bilo jih ni tako rekoč niti videti radi bele dolge čez pas segajoče brade, v katero je včasih zapihal januvarski vetrec hoteč jo podražiti ali morebiti zdramiti starca in njegovo oko odvrniti od gozdov, za katerimi so se sicer tihe, mirne vasice spremenile, da jih ni bilo spoznati . . . Voznik bil je iz Srbča, konja tudi iz Srbča in starec — otec Jarolim iz puščavnice, ki je bila nekdaj nad Srbčem. Pripeljali so ga predvčeranjim k Zabradkovim polu v nesvesti, položili ga v tople pernice in mu dali okladke na glavo, a jedva se je zavedel, dvignil se je, ozrl se okrog sebe z izbuljenimi očmi in potem se globoko oddahnil. „Kam ste me pripeljali?" „K dobrim ljudem, oče Jarolim!" „K dobrim — ali ne dobrim, zdaj se vsak lopov hvali, da je dober . . ." „Ali nas ne poznate, oče Jarolim? — Zahrad-kovka sem !" „Zahradkovka! — In vaš mož je šel ž njim, s tem —u Otec Jarolim stisnil je pesti. „Prodal bo vse, uničil vse, v Podlesji bo to- imamo tudi za učiteljišča že vse svoje knjige. Nedostaje nam jedino le še jedne knjižice, namreč metodiškega navoda za risanje še nimamo. A tudi temu se bode odpomoglo. Z bodočim 4. letnikom namerava izdati „Pedagogiško društvo" na Krškem pod vodstvom vrlega svojega predsednika, gosp. GabrŠka še metodiški navod za risanje, katerega je v rokopisu že zgotovil odličen član tega društva, g. nadzornik Bez laj. — Te vrstice smo zato napisali, da še jedenkrat opozorujemo na plodov i to delovanje „Pedagogiškega društva" slovensko učiteljstvo, pa tudi druge merodajne faktorje, slavno vlado in visoki deželni zbor kranjski, ki naj bi bila neumorno delujočemu slovstvenemu zavodu blagohotna in naklonjena. —e. Deželni zbor kranjski. (V. seja, dne 2 2. oktobra 1 889. 1.) (Dalje.) Poslanec Šuklje naglasa, kolike važnosti je vinarstvo za našo državo, kako znamenito za narodno gospodarstvo. V naši tostranski državi iznaša areal vinogradov po zadnjem statističnem pregledu 213.804 hektarov, na katerih se pridela 3,247.291 hektolitrov vina, od teh spada na kranjske vinorodne kraje 10.600 hektarov, na katerih se povprečno pridela 181.000 hektolitrov vina, ki se proda po 8 gld. hektoliter, kar vrže 1 448.456 gld. Sedaj pa je vse to ozemlje v veliki nevarnosti, da bo le popolnoma uničeno, kajti polovica vinogradnega ozemlja je že okužena. Govornik pravi, da je letos o počitnicah spremljal vodjo Grmske šole g. Dolenca na Bizeljsko in videl, kako žalostne razmere je tamkaj napravila trtna uš. Vse je uničeno in v goricah, ki so slule po svoji izvrstni vinski kapljici ni dobiti niti kozarca domačega pridelka. To nevarnost odpraviti je nalog merodajnih faktorjev, države in dežele. A stori se veliko premalo. Dočirn Cislajtanije iznaša vinski pridelek do 40 milijon, gld., je v državnem proračunu za uničevauje trtne uši ustavljenih borih 36.000 gld., prej pa celo samo 23.000 gld. Na Francoskem se je dajalo za nasade ameriških trt doslej 1,336.000 frankov, to je svota, s katero se more kaj uspešnega storiti, pri nas v liko vdov kolikor streh in sirot na tisoče! Ti-le tvoji otroci bodo vsi — reveži! — Ia če hočeš, da se ti vrne mož, da bi ne bila vdova, da bi se tem otrokom vrnil otec, da bi ne postali sirote, daj upreči, hitro, škoda je vsake minute, moram v mesto. — Ali me razumeš, seljakinja?" Zahradkovka stala je pred starcem, kakor bi bila odrevenela. V ušesih zvenele so ji besede pu-Ščavnikove: V Podlesji bo vdov kolikor streh in sirot na tisoče! — Ti le tvoji otroci bodo vsi . . . reveži!" — kakor kadar z vsemi zvonovi pozvanjajo v tukajšnjem zvoniku k pogrebu. „Tvoje konje hočem, moram v mesto, še je čas — ali slišiš?" »Kdo pa vas bo, oče Jarolim, peljal? Možki so proč . . . Morebiti nikogar ni v vasi, kdor bi znal ravnati s konji razven Koblihe. A ta ima včasih čudne navade. Pravijo o njem, da je malo zmešan. „Nuj, seljakinja nuj! Do večera moram biti nazaj! — Kakor bi bili brezglavi in brezumni." In v Četrt ure zaropotal je voz od Zahrad-kovib, in že na dvorišči čul se je »bi!" Koblihov. „Pazite!" kričala je kmetica na pragu. „0 ne skrbite, mati! Ne vozim prvič!" Avstriji, pozobljejo komisijski stroški in dijete polovico dovoljene svote. Na Kranjskem sploh ni izbirati sredstev, ne preostaje druzega, nego nasaditi okužene vinograde z ameriškimi trtami. 100 000 rezanic bode pa vsekako premalo in torej naj bi vladna Kostanjeviška ameriška trtnica, ki prodaje 1000 rezanic po 10 gld., jih dajala ceneje ali zastonj, kajti letošnja slaba letina ne dopušča revnim kmetovalcem še kupovati trt Sploh pa naj bi se, kakor na Bizeljskem, v vsacem okrajnem glavarstvu vinogradnega okraja, napravil izgleden vinograd z ameriškimi trtami, kajti posebno dolenjski kmet je konservativen, malo čita, še manj verjame, le kar vidi, če je koristno, posnema. Poslanec Lavrenčič podpira predloge gospodarskega odseka in izreka gorko željo, naj bi se vipavskim vinorejcem kolikor mogočno v velikem številu delile brezplačno rezauice ameriških trt, kajti na Vipavskem stane novo opravljanje vinogradov jako mnogo troškov. Poročevalec Povše poudarja, da so druge države dosti več storile za uničenje trtne uši ko Avstrija. Tako je razen Že naglašune Francoske vsako leto dala nemška država tudi dva milijona mark. Upa pa poročevalec, da bode častiti zastopnik v državni komisiji zoper filoksero, deželni odbornik dr. Vošnjak storil, vse, kar mu je mogoče, da se bodo ameriške rezanice delile brezplačno revnim vinogradnikom, saj je ravno vinogradni pridelek najbolj z davkom obložen. Pri glasovanji vsprejmo se nasveti upravnega odseka soglasno. Poslanec Kavčič poroča v imenu npravnega odseka o prošnji Borovniške in Vrhniške občine in okrajnega cestnega odbora Vrhniškega za uvrstitev okrajne ceste z Vrhnike do Borovniške postaje mej deželne ceste. Uzroki so jako tehtni, cesto rabijo drugi kraji, njeno uzdržavanje je jako drago. A ker se cestna postava, na katero se ta prošnja opira, ni začela še izvrševati in ker bode treba vprašati še prej c. kr. vlado in vojaštvo, nasvetuje, da se izroči prošnja deželnemu odboru v podrobno preiskovanje. Poslanec Murnik poroča v imenu upravnega in gospodarskega odseka o prošnji županstva Kostel, da se občina razdeli v občini Fara in Banjaloka in nasvetuje, da se prošnja izroči deželnemu odboru, da v prihodnjem zasedanji predlog stavi. Poslanec dr. vitez B 1 e i w e i s poroča v imenu finančnega odseka ?o proračunih bolniškega, blazni-škega, porodniškega in najdeniškega zaklada za leto 1890. Poročevalec pravi, da ostanejo proračuni neznatno nespremenjeni, le oskrbniku in kontrolorju deželne bolnice dovoli se naj vsakemu 75 gld. personalne letne priklade, da bi ne imela manjših dohodkov. Tudi pravi poročevalec naj bi dnevni stroški za jednega bolnika ne presegli 28 kr. in želi, naj bi se na kirurgični oddelek nastavil še jeden sekundarij, ker je ondu posla preveč. Poročevalec deželnega odbora dr. Vošnjak odgovarja, da je deželni odbor v dopisu do ravnateljstva pač odredil, naj bi stroški za jednega bolnika ne presegali v deželni bolnici nad 28 kr., a to ni storil deželni odbor iz svoje inicijative nego zgolj po nasvetu vodstva. Ni pa misliti, da bi deželni odbor hotel, da bi bolniki, katerim prija bolj obilneja tečna brana, iste ne dobili, a opomniti je, da nekateri bolniki, ki dobivajo vsled bolezni, ker ne In Kobliha poskušal je še v vasi tri lehti dolgi bič. Iu predno so prišli do mesta, ponavljal je Kobliha najmanj dvajsetkrat, ko se je voz nagnil s ceste na stran, da je to zadnjikrat. Otec Jarolim pozdravil je ustopivši v pisarno kakor krščan, ki je dolgo vrsto let prebil v puščavi s premišljevanjem o Bogu in o ljudeb, slabih njegovih stvorih; pisarji ozrli so se od svojih miz, pogledali drug drugega, odprli suba usta in se začeli smejati, da je otcu Jarolimu zastala sapa v prsih. Iz sobe, v katero so vodile steklene dveri, prihitel je visok mož v obnošeni suknji in zapazivši pušča v-nika, pokazal je z desnico na mostovž in zakričal nad njim, da je po stari glavi otca Jaroliina za-šumelo. „Nimamo časa opraviti s takimi požeruhi! — Sicer me prav miče, da bi te pustil, kosmata kuta, doli v vratarjevi sobi da bi ne sovražil zaman ljudi j. Ne veš, da patent ostro ukazuje, kdor od nekdanjih puščavnikov se prikaže v kuti, naj se prime in pošlje z odgonom v svoj rodni kraj ? — Da mi takoj izgineš izpred oči!" (Duijo prib.) smejo veliko jesti, samo juho ali pa kake druge cene stvari, potrebujejo komaj 10 do 15 kr. na dan in se preostanek lahko prišteje onim bolnikom, ki trebajo tečneje hrane, in tako dobe lahko hrano po 50 do 55 kr. na dan, da se preje ozdravijo. Kar se tiče želje, da bi se nastavil še jeden sekundarij na kirurgičnem oddelku, tega pač ni treba. Saj ima primarij na kirurgičnem oddelku pridodeljeno pomoč od strani sekundarija druzega oddelka, a ta nema skoraj nikakega posla, kajti primarij (dr. Fux op. por.) hoče vse operacije sam izvršiti in tako se zgodi, da bolnik dolgo tednov leži na kirurgičnem oddelku deželne bolnice, ne da bi bil operiran in tako rajši neozdravljen izstopi. Druzega sekundarija pa se govorniku po teh razjasnilih ne zdi treba. Potem se vsprejmo proračuni dotičnih navedenih zakladov za malo sto goldinarjev različna od nasvetov deželnega odbora, ker nam neso na razpolaganje dotična poročila, proračun poročevalčev pa nam ni bil razumljiv, jih podajamo po nasvetih deželnega odbora. Tedaj ima bolniški zaklad skupne potrebščine 61.306 gld. 65 kr, skupne zaklade 12.138 gl. 74 kr. Torej primankljaja 49.167 gold. 91 kr. Blazniški zaklad, potrebščine: 56.328 gld. 5 kr., zaklade 9703 gld. 51 kr., primankljaja, kakor je poročevalec po ponovljeno popravljenih številkah rekel, me^to 46.624 gld. 54 kr. vsled manjših izdatkov le 46.143 gld, 54 kr. Porodniški zaklad ima skupne potrebščine: 5676 gld. 5 kr., zaklade pa 880 gld. 60 kr., primankljaja: 4795 gld. 45 kr. Naj d en iS ki zaklad ima potrebščine 3595 gld. 45 kr., zaklade skupne pa 313 gld. 20 kr., torej primankljaja 3282 gld. 20 kr. Vsi pri man kija ji teh zakladov imajo se pokriti iz deželnega 'zaklada. Zbor nasvete finančnega odseka brez razprave odobri. Poročevalec dr. vitez Blei-vveis-Trsten iški navaja še sledeče poročila iz poročila deželnega odbora: Po naročilu si. deželnega zbora v V. seji dne 25. septembra 1888, da mora deželni odbor delati na to, da režijni donesek v blaznici na Studenci potem, ko bodo v stari blaznici v Ljubljani oskrbovani umobolni premeščeni na Studenec, znesek 22 kr. za jednega bolnika III. razreda na dan ne preseže, naznanil je deželni odbor to naročilo redu. S poročilom z dne 1. februvarja 1889. leta se je red izjavil, da je pripravljen znižati režijni znesek za blazne na Studenci na 22 kr. pričenši od one dobe, ko bodo vsi blazni tam oskrbovani. Zahteval pa je, da se sestram napravijo večja in boljša stanovanja in da se ognjišče povekša. Zastran stanovanj za sestre je bil ogled na lici mesta, a deželni odbor zaradi različnih mnenj reda, primanja blaz-nice in stavbinega urada ni prišel do sklepa. Ognjišče pa je sklenil deželni odbor novo postaviti, da bode zadostovalo za večje število bolnih. Sklep si. deželnega zbora, da naj se oskrbovalni stroški za hirajoče umobolne v hiralnici pri sv. Jožefu znižajo od 45 na 40 kr. za osobo in dan, naznanil je deželni odbor redu z dostavkom, da je tudi v drugih hiralnicah, na pr. v Kainbachu, kjer usmiljeni bratje take bolnike oskrbujejo, oskrbnina le po 40 kr. na dan. Red je izrekel, da je pripravljen znižati oskrbnino na 43Va kr., ako se redu vrnejo pogrebni stroški po 7 gld. 90 kr. za mrliča in je vsaj 50 bolnikov oskrbovanih. Znižal bi pa oskrbnino na 40 kr. na dan, ko bi mesto sedaj veljavnega jedilnega lista smel u peljati takšen jedilni list, kakor je v blaznici v Stenjevci. Ker se je primarij dr. vitez Bleivveis izrekel proti skrajšanju sedanje hrane, sklenil je deželni odbor, da se vsprejme ponudba reda, po kateri jo znižana oskrbnina na 48Vi kr« Za hiralce, kateri se oskrbujejo v hiralnici pri sv. Jožefu, zahteva red po 50 kr. na dan. Vsled sklepa dež. zbora se je deželni odbor obrnil do reda, da naj zniža to oskrbnino, ki je pretirano visoka. Red je odgovoril, da je pripravljen znižati oskrbnino na 45 kr., ako občine prevzamejo pogrebne stroške za hiralce, ki bi umrli v hiralnici. Ta poročila vzemo se na znanje in odobre. I(Dalje prib.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 23. oktobra. Enketa za reformo Juridičuili Mtudij, katerej predseduje minister Gauč; zborovala bode ves teden. Posvetovanja se udeležujejo: tajni svetnik in senatni predsednik dr. baron Lemaver, sek-ci jaki nečelniki grof Erzenberg, baron Erb, dr. vitez AVittek, vitez Rinaldini, dr. Chiari, generalni pro kurator vitez Cramer, predsednik statističnej cen-tralnej komisiji,] dvorni svetnik dr. pl. Inama Ster-negg, sekcijski svetnik dr. Kaserer, ravnatelj tere-zijanske in orijentske akademije vladni svetnik dr. baron Pidoll, predsednika namestnik doleuje-avstrijske odvetniške zbornice, vitez Feistmantel, dvorni in sodni odvetnik dr Hasenbhrl, vseučiliščni profesorji dvorni svetnik dr. Sigel (Dunaj), dvorni svetnik dr. Maassen (Dunaj), dr. Exoer (Dunaj), dr. Kari Menger (Dunaj), dr. pl. Miaskovsk* (Dunaj), dvorni svetnik dr. vitez Czvhlarz (Praga), dr. Ott (Praga), dr. Pražak (Praga), dr. Strahal (Gradec), dr Laramarsch (Dunaj), vladni svetnik dr. Zoll (Kra-kovo), dr. Dargu8s (Krakovo), dr. Pillat (Levov) in vladni svetnik dr. Kleinvvachter, ministerski svetniki dr. vitez David in dr. Rttner, sekcijski svetnik baron "VVerner in ministerski podtajnik dr. Burk-hardt. Zaradi bolezni se posvetovanj ne morejo udeleževati sekcijski načelnik dr. Steinbach, dvorni svetuik prof. dr. Randa (Praga), predsednik dolenje-avstrijske notarske zbornice dr Roncali. Ko je hrvatski deželni zbor rešil novo finančno nagodbo z Ogersko, se je sedaj predložila državnemu zboru ogerskemu, kateri jo bode pač tudi nespremenjeno vsprejel. VnaiUe države. Prestolni govor s katerim so je v nedeljo slovesno otvorila skupščina srh* It a, omenja sprememb, ki so se dogodile, odkar je zadnji pot zborovala skupščina. Kralj Milan je dal deželi svoboduo ustavo, potem se pa odpovedal prestolu ter je zašel prestol sin njegov Aleksander prvi Za mladoletnosti kraljeve, bode na podlagi ustave izvrševalo regenstvo kraljevo oblast, kar s prestnlnim govorom naznanja zastopnikom naroda. Te spremembe, ki so se vršile strogo po ustavi, je narod z veseljem pozdravil kot začetek boljše dobe in dne 20. junija je bil novi kralj maziljen v Ziči. Narod je tedaj pokazal udanost rodovini Obrenovičev, pa tudi evropske velevlasti so tem povodom izrazile svojo naklonjenost, in jim se v prestolnem govoru izreka zahvala za častitke. Regentstvo bode vedno strogo postopalo po ustavi. Regentstvo in vlada sta prevzeli težavni nalogi. Finance bo bile v največjem neredu, ko sta prevzeli krmilo v roke. Treba je torej varčno postopati in gledati, kako da naj se povišajo državni dohodki. Zaradi tega je vlada takoj prevzela tabačni monopol in železnice v upravo države. V poslednjej zadevi je posredovala vlada francoska, da se je z družbo doseglo sporazumlje-nje. Skupščini bodo vlada predložila načrt zakona o urejenji cerkvenih razmer. Uvela so bode zopet milica, da se pomanjšajo troški za vojsko, samo kadri stalne vojske se bodo obdržali. Skupščina bode imela rešiti budget, skleniti organičue zakone, s katerimi se bode popolnem oživela ustava. Rešiti bode morala zakon, s katerim se vso sodnijske zadeve izroče rednim sodiščem in tako omeji delokrog policije, zakon o organizaciji okrožnih, okrajnih i u občinskih uprav, poslovni red skupščine, volilni zakon, občinski zakon in zakon o občinskih žitnicah. Koncem se naglašajo dobri odnošaji z vsemi državami in pa da žele z vsemi balkanskimi narodi živeti v miru ter pospeševati samostojni njih razvoj. Prestolni govor Nrbski je napravil v JBol-tfsiriji najboljši utis. Pregnal je strah, da Srbija le gleda, kdaj se jej ponudi priložnost, da napade Bolgare. Po poročilih iz Peterburga se je car ruski jako zadovoljen vrnil v Rusijo. Pohod v Berolinu ga1 je preveril, da Nemčija nikakor ni tako nasprotna Rusom. Ruski listi aedaj nič več tako sovražno ne pišejo o Nemčiji in tudi v potovanji cesarja Viljema v Carigrad ne vidijo nikake intrige proti Rusiji. Turški geueralni guverner na Kreti je bil odredil preiskavo, če so res vojaki grdo ravnali s kristijani. Preiskava je pa pokazala, da so vse vesti o grozovitostih po listih izmišljene. Seveda izidu te preiskave se ne sme pripisovati preveč važnosti, ker se je gotovo kaj pristranski vršila. Na virteiiioerSkcga kraljeviča naslednika streljal je sedlarski pomočnik Klaiber. Govori se, da je napadovalec bil blazen. Židovski listi pa stvar tako zasukavajo, da je hotel princa ustreliti iz verskega fanatizma, da bi potem prišla katoliška panoga "VViirtemberžanov na prestol. Dopisi. las Ljubljansko okolico 18. oktobra. (Nekoliko o zboljšanji učiteljskih plač v odgovor g. posl. Dragošu). Jako neljubo dirnolo nas je poročilo si. dež. zbora III. skupne seje od 16. t m., v kojem se je tako protivU proti prošnjam učiteljev za zboljšanje plač poslanec g. Dragoš, češ, da beda mej kmetovalci je velika in dežela ne more za učitelje več storiti, kakor sedaj i. t. d. Učitelji pričakovali smo vsi brez izjeme, da se bode prvi proti zboljšanju materijelnega stanja našega oglasil preje omenjeni g. poslanec. Da, komaj je pričako- val trenotka, da bi dal duška svojemu srdu do stanu, ki mu je dal izobrazbo, da sedi v deželnem zboru. Sicer je navada, da se prošnje brez debate izroče temu ali onemu odseku, a gospod poslanec bil bi prošnje stanu, ki reprezentuje poleg duhovščine največjo inteligencijo po vaseh, trgih in mestih, rad takoj zavrgel. Uzrokov tega koraka ne bodem našteval, ker je itak znano, da je njemu pri volitvah za deželni zbor stal nasproti — učitelj, za kojega so tudi njegovi kolegi delovali. In sedaj to maščevanje! Nekako s strahom pričakuje učiteljstvo kranjske dežele dne razprave o vitalnih interesih tega stanu. Pošiljale so se prošnje leto za letom in po-jdednjič bode imel si. dež. zbor nalogo izreči svoje mišljenje o tej prevažni zadevi. Znano nam je, vsaj Kar se čuje za kulisami, da bodeta vis. šol. svet ni si. dež. odbor predložila načrt o prihodnjih učiteljskih plačah. Upamo, da ta predlog ne bo našel gluhih ušes, in da se nam naposled izpolni želja in olajša naše slabo materijelno stanje. Imel sem priliko z mnogimi duhovniki in neduhovniki o tej zadevi govoriti — in vsi so jednih mislij, da je ta stan v resnici preslabo plačan. Pri vseh Btanovih so se plače v teku zadnjih let zboljšale, tako pri častnikih, dežel, uradnikih, mestnih uradnikih in celo pri Ljubljanskih učiteljih — le pri nas naj bi ostalo pri starem. O britkostih, težavah, skrbeh in žalosti tega stanu bi se dalo mnogo govoriti. Mislim, da mars'kateri oče-učitelj s kopico otrok — ne vede\ kaj bode iž njih, kojih vsled svoje pičle plačo na more pustiti izbraževati stanu primerno, svoj kruh s solzami je. Gospodje poslanci bodo gotovo premislili, da slednjič se vender mora Btvar rešiti v prid šoli, učiteljstvu in narodu. Biti učitelj, a nebi ti materijelno samostojen mož, to so pojmi, koji se izkjueujejo. Ako bi pa prošnje zopet ne bile uslišane ugodno za vse učiteljstvo — ker bi učiteljice tudi s tem izhajale, ker nemajo družine — tedaj naj bi se vsaj za prvi trenutek učiteljem na večrazrednih šolah, kojih je mnogo brez stanovanja (in ti so prave parije mej učitelji) dala kaka personalna doklada do prihodnjega leta, in v teku prihodnjega leta naj bi si. dež. zbor sklical enketo, kakor jo je bil češki dež. zbor pred dvema letoma, v kateri naj bi so izrekla, kako naj bi se učiteljem plače uravnale, ne da bi tega finančno stanje dežele preveč občutilo. Najbolj bi nas veselilo, ko bi predlog vis. dež. šol. sveta našel krepkih zagovornikov z dostavkom, da tudi učiteljem brez stanovanja, kojih bo kacih 30—40 moških, privolili vsaj 40 gld., na leto doklade. To so popolnoma opravičene želje teh prošenj, o kojih g. poslanec Dra-goš nič vedeti noče. Pričakujemo, da bode on malo ali nič vrstnikov štel pri glasovanji, da bodejo sinovi dežele kranjske pričali, da jim je mar vzgoja in pouk, in da hočejo, da naj bodo učitelji slovenskega naroda stanu primerno plačani. Mi bodemo potem spoznali kdo je naš prijatelj in kdo ne, „što je vjera — što nevjera" ! K. Pisma iz Pariza. (Piše A. Bez en Se k.) XXIV. 26. avgusta. (Palača strojev.) (Konec.) Poglejmo si sedaj površno po dvorani. Teško se je priučiti temu šumnemu gibanju in vrtenju. To gre kakor v peklenskej kovačnici. Visoka ko lesa, cilindri, pistoni delajo, kakor železni robje vsak na svojem mestu. Ako se primerjaš s temi stroji, vidi se človek mal in uičeven. Ti ciklopi imajo mišice od jekla in železa, a mi smo le od krvi in mesa. Ko bi prišel kdo njim v pesti, sme-Ijejo mu ono betvico kosti na drobno kot moko, a kri in meso jim še nij dosta, da bi si zob obelili. Strašni so ti orjaki, pa vender vlada ž njimi človeški um, on si jih podjarmi, ter jim da opredeljeno službo. Delajo dokler jih delati pusti, a tacaš izpolnjujejo svojo zadačo točno in metodično. Brez človeškega uma, kateri vodi in upravlja te stroje, bil bi tukaj kaos, bila bi res prava peklenska kovačnica; a tako je tukaj hram uma, svetišče novodobnega genija, palača napredka. Če se obraemo na desno stran, najdemo stroje za šivanje in za razne domače potrebe; ogledujemo si stroje za tkanje, za obdelovanje pohištva, potem kemične in farmacevtične oprave ; vidimo orodje in stroje za arhitekte, inženerje itd. Na levej strani je orodje zemljedeljsko vsakega vida in razni stroji, ako ravno je še več takega v zemljedeljskej razstavi na Orsayevem nabrežji. Stroji za kopanje rudnikov, za obdelovanje kož, za barvanje platna; tiskarski, kamenotiskarski in slovo-livni stroji so tukaj iz vseh slovitih tovarn, posebno francoskih (Marinoni) itd. itd. Po galerijah je tudi še vse polno strojev od navedenih strok in drugih. Mej ostalimi še moram posebno naglasiti stroje za železnice in vagone ter električne stroje. Za poslednje je opredeljeno mesto od 1700 □metrov. Ta oddelek spada mej najzanimiveje v razstavi, ne samo ker je tukaj dosta novih iznajdb, nego tudi zaradi znatnega izboljšanja do zdaj znanih strojev. Telefonstvo, brzojavstvo in električna razsvetljava so jako dobro napredovale. Zanimiv in čisto nov aparat je „stenotelegraf", s katerim je mogoče pri brzojavljenji prihraniti dosta časa in posla dotičnemu uradniku; a s tem ob jednem pridobi tudi cel brzojaven urad, in vse občinstvo, ker je mogoče telegrame mnogo brže predavati in prijemati, kakor pa po dozdajnej sistemi. Okolu vseh teh aparatov, kateri imajo brez sumnje še veliko prihodnjost, je zmirom vse polno radovednega občinstva. Ravno tako se tudi za pisalne stroje vsakdo zanima, kdor ima posla s pisavo. In v današnjem veku, kdo bi bil izvzet? Remingtonov pisalni stroj je pač za zdaj najbolji. Hammond in Calligraf sta tudi precej ugodna za rabo, pa vender še vsem manjka dosta, dokler bodo popolni in dokler se bodo mogli obče rabiti. Zdaj je še tudi cena od 400 do 550 frankov še prevelika, da bi si ga mogel vsakdo omisliti, kdor bi imel voljo na njem praktikovati. Videl sem pisati, ali kakor se pravi „tipati", dosta brzo, po 40 do 50 besed v minuti; ženski gibčni prsti so za to svrho posebno pripravni. Na železničnej razstavi so prav za prav videti vagoni, kakeršni bi mogli in morali biti in ka keršni bodo brž ko ne v bližnej prihodnosti na vseh železnicah. A takih neudobnih kakeršni so sedaj, posebno pri nekaterih železnicah, opisanih v prvem pismu, na razstavi ni videti. Le mej starinami tam, kjer stoji tudi Stefensonov parostroj, so nekateri vagoni podobni onim, kakor se še zdaj rabijo na postranskih progah južne železnice, na nekaterih madjarskih železnicah in pa pri baron Hirschovej vztočnej žehznici. To je muka, voziti se v takih kurnjakih, posebno tam, kjer se puši slab duhan in pa kjer je nadležnih potujočih židovskih komijev, kateri vsakega povprašujejo: s kako robo potujete ? Židovska arogantnost se šopiri po vseh železuicah madjarskih v velikem razmeru ; tako je tudi na Poljskem, na Nemškem in v Cislaj-tauiji je že nekaj bolje, a na Francoskem skoro čisto prestaje. Zato so se mi jako dopali oni vagoni, kjer ima vsak popotnik svojo sobico s posteljo, mizico, umivalnikom; po francoski se lepo reče takej uredbi „une petite hotellerie ambulante". Tako se zamore potovati dan iu noč, ne da bi se naveličal zmirom se menjajočega društva in ne da bi se kdo nadlegoval z neslanimi dovtipi. Ako pa kdo čuti potrebo razgovoriti se, naj gre v salonski voz, kjer se lahko obeduje, čita, igra in razgovarja. Američani imajo najpraktičneje vozove, isto tako imajo Rusi precej udobne, a začenjajo jih uvajati tudi Francozi na nekaterih železnicah, na pr. na Lyon-skej; za zdaj vrvijo tako imenovani „wagons lita" istoiraenega društva samo pri bliskovlaku Pariz Dunaj-Pešto-Belgrad-Sofijo Plovdiv-Carigrad. S ča-Bom se bode tudi drugod zboljšalo; ostaja upanje, da se nam bode taka udobnost na stara leta še bolj prilegala. Razen Francozov so v palači strojev najlepše zastopani Američani, Angleži, Švicarji in Belgijci. Francoski tehniki so predstavili velikansk načrt, kako bi se mogel Pariz zjediniti z morjem ter postati pristanišče. To so velike sanje o prihodnjosti; pa mej drugimi realnimi predmeti, nič ne škoduje, ako se nahaja jeden načrt, kateri je še daleč od realnosti. Tedaj pač precej vidimo, da še nismo vsega dosegli, česar bi si želeli, da človeški duh nikdar ne miruje, do se ne zadovoljuje z nobenim Še tako sijajnim uspehom; on leti naprej in naprej, dokler se ne izgubi — v sinjih višavah. Domače stvari. — (Nadvojvoda Ivan) umaknil se bode popolnoma v zasobno življenje. Zadnja imenovanja visoLiih vojaških poveljnikov so ga menda poučila, da odločilni krogi neso premenili svojih nazorov. Nadvojvoda Ivan je nekda formalno predložil prošnjo za dovoljenje, da sme odložiti vse svoje naslove in dostojanstva S tem se je odrekel tudi dosedanji apanaži, iznašajoči 12.000 gld. Pretresa se upra-šanje, kako se bode nadvojvoda pisal, ako res odloži vse svoje naslove in dostojanstva, ker tacega slučaja še ni bilo. Nadvojvoda Ivan ima malo premoženja in bode nekda pri neki inozemski državi ustopil kot pomorski kapitan, za katero službo je nedavno na Reki napravil izpit z izvrstnim uspehom. — (Iz Vipavo) se nam piše, da je včeraj preiskovalni sodnik z obilno žandarmerijsko asistenco (13 mož) prišel v Poddrago, kjer se je vršilo zaslišavanje in hišna preiskava. Žandarmi odpeljali so g. Ivana Božiča, posestnika v Poddragi, v Vipavo. — (Na vseučilišči v G r a d c i) bil je pred par dnevi doktorjem teologije imenovan g. Karol vitez Baubela iz Ville Vicentine na Goriškem. — (Iz kluba stranke prava) izstopil je tudi poslanec M. Lončare v ić in se pridružil dr. E B a r či ču. — („Nova Pesmarica".) Na večstranska vprašanja odgovarjamo, da je „Pesmarica" že gotova in se bode v kratkem začela razpošiljati. — (Naznanilo in vabilo.) Odbor narodne čitalnice Ljubljanske naznanja, da priredi čitalnica letos pred adventom sledeče zabavne večere: V nedeljo 27. oktobra: besedo s plesom, v soboto 9 novembra: plesno vajo, v soboto 16. uovembra : plesno vajo, v soboto 23. novembra : plesno vajo. Začetek besedi s plesom ob polosini, plesnim vajam ob osmi uri na večer. Pri vseh zabavnih večerih igrala bo vojaška godba c. kr. domačega pešpolka baron Kbun št. 17. — (Program) besedi s plesom 27. oktobra v čitalnici Ljubljanski: 1. Strauss : Ouver-tura iz operete „Noč v Benetkah" ; igra vojaška godba. 2. Nedved: „Planinsko dekle"; moški zbor s tenor-samospevom g. Pfibila. 8. Jos. Stritar: »Sreča, poezija in Preširen" : deklamuje gospica K. Pod k r a j š ek o v a. 4. A. Hajdrich: „Sirota"; možki zbor z mezzo sopran samospevom gospe M. G er biće ve. 5. Iv. pl. Zaje: „IztoČna zora"; kantata za moški zbor, bariton-samospev (g. Puci h ar) in orkester. Orkestralni del igra vojaška godba. G. Bayer: Odlomek iz baleta „Vila čeč" ; igra vojaška godba. 7. Ples. — (Preddvorom na Gorenjskem) bil je mnogoletni župan, graščak Edvard UrbanČiČ zopet županom izvoljen, odborniki pa so posestniki J, Za-plotnik, A. Perine, J. Roblek in J. Polajnar, — (Prvo hrv. akad. lit. zab. družtvo „Hrvatska" v Gradci.) V seji dne 19. t. m. bili so izbrani v odbor za zimsko polletje: Za predsednika g Julij Rogina, stud. med.; za podpredsednika gosp. Josip Kindl, stud. med.; za tajnika g. Lav Vrbanić, stud. med.; za blagajnika gospod Josip Mladinov, stud. med.; za knjižničarja g. Mijo Cettolo, stud. med.; za revizorja gg. Drag. Barlovič, stud. med. in Evgen pl. Barac, stud. med. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Zader 22. oktobra. Lloyclovemu par-nikti „Ferdinand Maxtt, plovečemu iz Dubrovnika v „Punto d' Ostro" se je pohabil stroj in hudi jug gnal ga je v odprto morje. Lloy-dova parnika „Junou in „Progresso" odplula sta iz Kotora iskat ga. Parnik „Jtino" se je kmalu vrnil, ne da bi bil parnik „Ferdinand Max" našel. Parnik „Progresso" ga še išče. Na parobrodu je mej drugimi potovalci tudi princ Peter Karadjodjevič. Berolin 22. oktobra. Prestolni govor, ki ga je Botticher v dvorci v beli dvorani čital, bil je zlasti pri besedah ob ohranitvi miru s ponavljajočim se odobravanjem vsprejet. Ko je bil govor prebran, zaklical je poslanec Levetzov cesarju „hoch!", vsi prisotni pa so temu klicu naudušeno pritrdili. Atene 22. oktobra. Pri včerajšnjem slavnostnem obedu ruskemu carjeviču na čast, napil je kralj na carja in carico rusko in na cesarsko obitelj. Ruski prestolonaslednik odgovoril je z napitnico na grškega kralja, kraljico in kraljevo obitelj. Zader 23. oktobra. Llovdov parnik „Ferdinand Max" je pri Lastovskcm predgorji (Punta Lastovska) na otoku Mlet. Dva parnika odplula sta tjakaj, da prevzameta potovalce, pošto in blago. Inomost 23. oktobra. Vsled močnega juga in zopetnega, dolgo trajajočega dežja sta Adiža s stranskimi potoki in Eisack močno narasli ter razdejali začasne varnostne zgradbe pri Predazziji, ki je deloma pod vodo. Več hiš v nevarnosti. a*1 **-veninehea IIunfl-Worterbucli" lepe, trpežne, pol clingriiiove m po 50 Ur., s pošto 10 Ur. več. nJem vred SO br. (890—2) Janez Bonač, knj Z veza< igovez. Franjo Majdič diplomovani živinozdravnik, stanuje (895—1) v Dolenjem Logatci pri g. Arko-tu, vulgo Mesar-ji. 1 4 4 i gostilna ■e da v najem na lepem kraji pri cesti zraven rudokopa na Kranjskem. Za prevzetje blAga je potreba 800 do 1C00 gld. — Več so izve pri gosp. Antonu Čop«nt Loke pri Zagorjl za Savo. (894—2) ti 11111 il 1111 ll 11111111111 Nagrobne križe ; lepo in bogato s pristnim zlatom pozlačene, s kamnom in brez istega, po najnižjih cenah in v velikem izboru priporoča Andrej Druškovič trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg h. št. 10. IMt* Xa zahtevanje pošljejo se ilnatrovnut ceniki. 1 I 1 I I I I I 1 I 1 I I 1 1 1 I w rJT ii J o 1 z 22 oktobra. Pri Slonu : Kallman, Su hanek in Hummel z Dunaja. — Skvarča iz Budanje. — Hofman, Thomitz iz Kočovja. — "VVeiBS iz Veliko KaniŽe. — Moravec iz Beljaka. — Za-marin iz Gradca. Pri MmIIčI : Wilvonseder, Pri vat, Weiss, Marjan ka z Dunaja. Pri Jušu«m kolodvoru: Lusina iz Trate. — Majdič iz Kranja. Umrli so v LJubljani: 21. oktobra : Iteza Sličar, trgovčeva hči, l»/t mes. st., Dunajska cesta št. 13, za kit tarom v želodci iti šrevih. it vzajemno zavarovalno društvo na človeško življenje (ustanovljena 1. 1860.). Ravnateljstvo: 11» I>iinaJI, I., Nvliotteiirliig *t. S9 v lasti ni hiši. Zavaruje Hit Človeško Življenje v vseh kombinacijah po najnižjih tarifah. T:i It«- li<> m t)i ii Ji <• i j «' SO » zavarovane svote kot letno pokojnino; njegovim dedičem pa še ostalo svoto, ako je zavarovanec poprej umrl, predno je celo zavarovano svoto kot letno pokojnino prejel. 6. Zavarovana svota izplača sc otroku, kadar določeno starost doseže, ako bi pa otrok poprej umrl, povrne se uptačana premija s 5°/0 obrestnimi obrestmi. 7. Zavarovana svota izplača so otroku za doto, kadar določeno starost doseže, ne da bi bil še kdo zavezan premije plačevati, ako bi plačnik premije poprej umrl. Uplačane premije povrnejo se, ako otrok pred določeno starostjo umrje. 8. Razen navedenih kombinacij vsprejema „Av-Btrija se zavarovanje pokojnin in rent. 1. Zavarovana svota izplača se po smrti zavarovančevi, kadarkoli so ta pripeti. Za vojake tudi, ko bi v vojski padli. 2. Zavarovana svota izplača se po smrti zavarovančevi, ali pa poprej njemu samemu, kadar doseže do'očeno starost. 3. Zavarovana svota izplača bo po smrti prvo umrlega na preživečega. — (Nasprotno zavarovanje mej zakonskimi.) 4. Zavarovana svota izplača se, kadar zavarovanec določeno s arost doseže, njemu samemu, po njegovi Bmrti pa So jedenkrat njegovim dedičem. 5. Zavarovana svota izplača se dedičem, ako zavarovanec pred 60. letom umrje, ako pa doživi 60. leto, izplačuje se mu do smrti vsako leto lO°/0 I.eta isss. i/.plji« iiln je ,,AvHtri|u"......Kl«l. :i7«.\i:t I-1 I 7.h Mvojegu obstanka (1. 1HHO.) pa je izplneula . „ <;,<;<;<>.<><><►• — Društvene reierve znašajo koncem 1. 1888. ... 2.587.984*51 Društveno premoženje koueem 1. 1888.....2,6iS3.:M2*S8 Ponudbe za zavarovanja vetprejeiua, pojasnilu, preglede in tarife brezplačno «laje iiu I j. > n i: Ignacij Valentinčič. Pisarna: Stt- Petra« cesta. 3a.. št. 73 (nova). (896—1) 99 AZIENDA avstro-francosko zavarovalno društvo zoper elementarne škode in nezgode na ZDunaJl. Glavni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradci. P. D. Usojamo se naznanjati, da smo zvezo z našim glavnim zastopnikom gospodom Josipom Prosenc-em vsled sklenjenih transakcij prijaznim potom izrušili ter poslovanji; glavnemu zastopniku ces. kralj. priv. zavarovalnega društva ..Avstrijski Pb6nix" gospodu Josipu Perliauc-u izročili. Vsa uplučila Daj se kakor do sednj pri zastopu v Šelenburgovih ulicah št. 3 odrajtujejo in ravno tu bodo se dajala radovoljno vsa na zavarovanja sloneča pojasnila. Z odličnim spoštovanjem Glavni zastop v Gradci za Štajersko, Koroško in Kranjsko avstro-francoskega zavarovalnega društva zoper elementarne škode in nezgode. Ces. kralj. priv. zavarovalno društvo »Avstrijski PhSnix" 11sL I >UIlZLJi. Ces. kralj. priv. zavarovalno društvo »Avstrijski Ph5nix" za življenje na Dunaji. Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradci. P. n. Usojamo se naznanjati, da smo izvršenje onih pri izvanrednem zborovanji naših delničarjev in delničarjev „AZIENDE", avstro-francoskega zavarovalnega društva zoper elementarne škode in nezgode, sklenjene transakcije v Ljubljani glavni zastop osnovali in našim glavnim zastopnikom gospoda Josipa Perhauc-a imenovali. Pisarna nahaja se v Ljubljani, v Šelenburgovih ulicah št. 3, kjer se bodo vsa u plačila odrajtovala, zavarovalne ponudbe vsprejemale in na zavarovanja sloneča pojasnila radovoljno dajala. Z odličnim spoštovanjem Generalni zastop v Gradci za Si iijei-sKo, Koroško in lirmiJNko ces. kralj. priv. zavarovalnega društva ^Avstrijski Phonix" na Dunaji in ces. kralj. priv. zavarovalnega društva ^Avstrijski Phdnix" za življenje na Dunaji. Pojasnilo. Tem potom javljam, da sem zvezo z „Aziendo" vsled sklenjenih transakcij resnično po prijaznosti razrušil, ter prosim v imenovani zavod oziroma v „Feniksa" neomejeno tisto zaupanje staviti, katerega zasluži in katerega je p. t. občinstvo imelo za Časa mojega poslovanja. Z odličnim spoštovanjem C8") Jok. Prosenc. Ljubljana, dne 23. oktobra 1889. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Slavnemu občinstvu in p. n. trgovcem se uljudno + zahvaljujem za izkazano mi zaupanje ter bo jim še ♦ v bodoče naj topleje priporočam. X Ob jednem naznanjam, da sem bvojo