/tlllERI$K/t DOMOVIM AFRICAN IN SPIRIT ' JFOR€IGN IN LANGUAGG ONLY 1 - ." . ■- .s AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) " ~ , u T , SLOVGNIAN Serving tfflicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth Johet, San Francisco. MORNING N€WSPAP€R Vittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbrjdge, Winnipeg, Denver, inchahSpons, Florida, OHIO. FRIDAY MORNING ' I AY 25, 1979 Fly, Fueblo, Rock Springs, all Ohio LETO LXXXI — Vol. LXXXI Londonu se ne mudi s priznanjem Rodezije Njegov čili je zakonita neodvisnost za Rodezijo s “čim širšim mednarodnim priznanjem”. LONDON, Vel. Brit. — Nova britanska vlada se ne mara prehiteti v vprašanju Rodezije. Pravi, da je njen cilj doseči zakonito neodvisnost te afriške države ob najširšem možnem mednarodnem priznanju. Da bi ustregla skrajnim konservativcem, je vlada objavila, da bo poslala v Rodezijo starejšega diplomata, ki bo vzdrževal redne stike z novo vlado črne večine Abela Mu-zoreve. Poleg tega bo vlada, kot je izjavil zunanji minister Carrington, poslala v afriške države na razgovore visokega diplomata, ki bo skušal posredovati pri njihovih vladah v korist Rodezije, oziroma njene nove vlade črne večine. To bo vladi omogočilo, da bo odločitev o Rodeziji odložila preko časa konference britanske skupnosti narodov v Lu-saki.v Zambiji v začetku letošnjega avgusta. Vodniki držav Skupnosti so na pripravljalnem sestanku- obsodili volitve v Rodeziji in pritisnili na vlado Margarete Thatcher, naj se ne prehiti v vprašanju Rodezije. Bistveno vprašanje je poiskati sporazum med Muze ec wo ip„Pa-triotično fronto, ki jo vodita marksist Robert Mugabe in Joshua Nkomo. Za enkrat še ni nobena stran pripravljena deliti oblast v Rodeziji z drugo, vsaka hoče polno oblast za sebe. Zunanji minister Carrington je hvalil volitve v Rodeziji in izjavil, da bi bilo moralno zgrešeno iti mimo njih. “Sedaj je v Parlamentu afriška večina in skoraj bo afriška večina tudi v Vladi,” je dejal Carrington. Ameriški državni tajnik Vance, ki je prišel v začetku tedna sem na razgovor, je svaril Car-hingtona pred prenaglim sprejemom Muzorewe brez odobritve večjih afriških držav, ker bi to položaj poslabšalo in povzročilo nove nemire in razburjanje. Vance ni mogel povedati, kaj bodo storile ZDA, kjer je Senat pozval predsednika Carterja, da ukine sankcije proti Rodeziji, če smatra, da so bile Volitve tam res svobodne in poštene. Carter mora tp vprašanje odločiti do 15. junija, torej pre-Cej preje, kot nameravajo to v Londonu. S. La¥oslava »mrla Kralj Husein dolži Izrael oviranja miru AMAN, Jord. — Kralj Husein le zastopnikom Združenih narodov dejal, da izraelske “nezakonite naselbine” na zahodnem bregu Jordana predstavljajo Stavno oviro za dosego obsežnega miru na Srednjem vzhodu. Kralj je izjavil, da ne morebiti miru na Srednjem vzhodu b°kler re Izrael ne bo umakni’ z ozemelj, ki jih je zasedel junija 1967. VREME Pretežno oblačno z dežjem in z naj višjo temperaturo okoli (13 F) danes, jutri postopna razvedritev, z možnostjo krajevnih neviht tudi v nedeljo jn Ponedeljek, ko se bo postopno o-S’ &lo do 70 F. Sr. M. Lavoslava LEMONT, 111. — V Alvernia negovališču .je umrla pretekli ponedeljek, 21. maja sestra Lavoslava Turk v starosti 84 let. Čitateljem našega lista je bila znana po svojih dopisih iž Le-rpontskega grička, ki jih je pisala, dokler ji ni težka bolezen to preprečila. R.i.p.! Alžirija podražila olje Cena za sodček je bila povišana na $21 in je za 48.9% višja, kot je bila v lanskem decembru. NEW YORK, N.Y. — Alžirija je pozvala kupce svojega olja, naj sprejmejo povišanje cene tega za $2.45 pri sddčku. To bo dvignilo uradno ceno za sodček na $21. Kupci so bili iznenadeni in za-prepaščeni, pa jim po vsem sodeč ne ostaja drugega, kot povišanje sprejeti, če hočejo še dalje dobivati alžirsko olje, ki je znano po svoji kakovosti in ima sorazmerno malo žvepla. Uradna cena olja, določena lani, je $14.55 za sodček. Te . cene se drži sedaj edino Savdska A-rabija, največja izvoznica olja. Vse ostale izvoznice olja so ceno povišale s posebnimi dodatki.. Alžirska nova cena je za 48.9% višja, kot je bila v lanskem decembru. Število žensk z dvojno zaposlitvijo porastlo NEW YORK, N.Y. — Ameriški svet za življenjsko zavarovanje je objavil, da je število žensk z dvojno zaposlitvijo izven doma lani porastlo na 1.3 milijona, ko je bilo leta 1970 takih le 636,000. Moških z dvojno zaposlitvijo je bilo lani v vsej deželi 3.2 milijona, kakih 200,000 manj kot leta 1970. Bert Lance obložen Velilca zvezna porota je sprejela o b t o ž bo Berta L a n c e ja, bivšega direktorja urada za upravo in proračun v Carte r jevi vladi. ATLANTA, Ga. — Velika zvezna porota je preteklo sredo sprejela obtožbo Berta Lrfficeja, nekdanjega direktorja urada za upravo in proračun v Carterjevi vladi in pred tem predsednika banke v Atlanti. Lance naj bi bil z napačnimi izjavami in potrdili zavedel vladne nadzorne organe in dobil na ta način 20 milij onov dolar j ev v posoj ilih za svojo osebno korist od kakih 40 bank v letih 1970-1978. Obtožba obsega 33 kršitev Lanceja in njegovih ožjih sodelavcev. Ta naj bi bil s tem nezakonitim delom nadaljeval tudi še potem, ko je bil v Carterjevi vladi. Obtožba je prišla po 20 mesecih preiskave. Ce bo Bert Lance spoznan krivim vseh obtožb, u-tegne biti kaznovan s skupno do 95 let zapora in do $115,000 denarne kazni. -----o----- Saharin še naprodaj WASHINGTON, D.C. — Odložitev prepovedi proste prodaje saharina je preteklo sredo potekla, toda saharin je ostal še dalje v prosti prodaji in pravijo, da bo verjetno vsaj še do konca junija. Zvezni urad za hrano in droge je lani prepovedal prodajo , saharina, ker da njegovo uživanje povzroča raka. Prepoved so po sklepu Kongresa začasno ukinili, sedaj pa, ko je odložitev potekla, pa izgleda, da jo ne bodo takoj izvajali. Novi grobovi Louis Godec ‘ JV; Preteklo sredo zvečer je v Murvmount bolnišnici umrl 72 iet stari Louis Godec, vdovec po ženi Sylviji. roj. Klukan, oče Louise Brindza in Shirley Kacz-marezyk, 3-krat stari oče, brat Sophie Mauer, Jean Herdman Anthonyja, pok. Anne Rogel in Aibie. Pogreb bo v soboto ob 9: iž Fortunovega pAgrebneg? zavoda na 63! 6 Fleet Avenue na Kalvarijo. , . Anna Vakos Pretekli torek* je umrla v Thousand Oak, Kalif., ,78 let stara AnnaAfaikos, rojena Gorjance v Ceimelicil na Hrvaškem, id koder • je prišla v ZDA leta 1921, do leta 1970 živeča na 15417 LuckhoiV A ve., y Clevelandu kjer je s pok. možem vodila Frank’s Cafe na E, 159 St. skozi 22 let (do 1. 1957), mati Ray-nlonda Franka (pri katerem je stira ] Pfojn M2, S S0VJETIJA IN KITAJSKA NA POTI K RAZGOVOROM Zahodni proučevalci odnosa med njima dvomijo v mož nost kakega večjega sporazuma in medsebojne po miritve. HONG KONG. — Ljudska republika Kitajska in Sovjetska zveza se po vsem sodeč previdno bližata novim neposrednim razgovorom, ki naj bi izboljšali; napete odnose med njima. Zdi se, da so se v Pekingu in v Mo-‘ skvi odločili, da je potrebno u-stvarit nekaj stalnejši nov odnos, ko je Peking 3. aprila 1979; objavil, da ne bo obnovil 30-let-; ne prijateljske pogodbe z Moskvo, ki bo prihodnje leto potekla. Peking je tedaj izjavil, da se je pripravljen pogajati s Sovjetsko zvezo o vseh spornih vprašanjih. Ta je na to ponudbo odgovorila ugodno in Kitajci so iz- in 3-krat ročili 5. maja sovjetskemu po-na je bilg slaniku dodatno spomenico, da SŽZ št. 10 računajo na; pogajanja. V teh živela), 3-krat prastara mati. P. Ranica sMPJ Šf. in W.o.W. No. 110. Pogreb bo iz notah in spomenicah ni bilo o-Ž.eletovfega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutrig v soboto, ob 3.15, v cerkev Marije Vnebov-. zete ob 9., nato n|t pokopališče Vernih duš. Toni Smole Preteklo soboto, 19. maja- je japonskemu obiskovalcu: Mi bo- Senat izglasoval Turčiji 50 milijonov dolarjev pomoči WASHINGTON, D.C. — Senat je ustregel predsedniku Carterju in izglasoval Turčiji 5Q milijonov dolarjev za. nakup-o-rožja in vojaške opreme,- Prvotna je bilo to predvideno kot posojilo, na Carterjev predlog pa je Senat to spremenil v darilo. Manj naročil v tovarnah WASHINGTON, D.C. — Naročila za trajne izdelke so pretekli mesec padla za 8.7% . To je največji padec takih naročil tekom zadnjih 11 let in naj bi kazal resnb na zastajanje rasti gospodarstva. umrl na svojem domu po dolgi in težki bolezni Toni Smole V starosti- 68 let s 401 Miner Road, Highland Heights,, rojen v Preserju pri Ljubljani v'Sloveniji. njim žalujejo žena Margie, pastorek Clarence ž družino, brat Frank z družino ih' sestra Julka tu, v Avstraliji dva brata z družinami, v Sloveniji pa tri sestre z družinami. Pogreb je bil- 22. maja iz Brickmanovega zavoda na Euclid Avenue, v corkeb sv. Pelieite in nato na pokopališče Vernih duš. Johu I’avey fir. V Slovenskem staroštnem domu je preteklo sredo po daljši bolezni umrl John Puvey Sr., rojen v Hardingsburgu, Ind., od koder je prišel v Cleveland leta 1936 in živel na 1125 E. 174 St. menjenih nobenih datumov začetek razgovorov in tudi nobene podrobnosti glede njihove vsebine. Pretekli teden je podpredsednik vlade v Pekingu Deng Xiaoping (Teng Hsiao-ping) dejal mo razpravljali in se pogajali. Pri tem je povedal, da ne pričakuje nobenega resničnega izboljšanja v odnosih z Moskvo, razen “če se Rusija odreče hegemonizmu in socialističnemu imperializmu”. Proučevalci položaja in odnosov med Pekingom in Moskvo v Hong Kongu sodijo, da ima Peking več razlogov za pogajanja z Moskvo. V prvi vrsti bi Kitajci radi zmanjšali napetost na meji s Sovjetsko zvezo, ko se prizadevajo, da bi pospešili modernizacijo svojega gospodarstva. Kitajci so v skrbeh tudi zaradi vesti, da je Vietnam dai Sovjetski zvezi vojaška oporišča na svojih tleh. To pomeni obkolitev LR Kitajske, ki se po-počuti že tako prilično negotovo. Sovjetske podmornice so vi- skozi 38 let, zaposlen kot nad—deli y Cam Ranh Bayju, sovjet- zorriik v veteranski upravi 15 let . ska izvidniška letala TU-95 ope do svoje upokojitve leta 1961 Zapustil je ženo Eleanor, roj Čeme in sina Johna Jr. (St. Louis, Mo.), bil brat pok. Granta. Bil je član ADZ št. 40. Pogreb je danes iz Želetovega pogreb. zavoda na E. 152 St. Družina bo hvaležna za darove Slovenskemu domu za ostarele v pokojnikov spomin. rirajo z letališč Da Nang in Ho Či Minh (Saigon). Sovjeti naj bi namestili elektronske naprave v Cam Ranh Bayju za nadziranje letalskega in pomorskega prometa v jugovzhodni Aziji. Vse to sili Peking k poskusu ureditvi svojih odnosov z Moskvo ne mirnejši osnovi, kot so bili ti v zadnjih 10 letih. NOVA KANADSKA VLADA JOSEPHA CLARKA PRED TEŽAVNIMI NALOGAMI OTTAWA, Kan. — Po 16 letih liberalne vlade bo Kanada te dni dobila novo progresivno konservativno vlado Josepha Clarka. Ta je pri volitvah v parlament pretekli torek dobil 136 poslancev od 282, manjka mu jih torej 6 do absolutne večine. Liberalna stranka P. E. Trudeauja je dobila 114 poslancev, Neva demokratska 26 in Social Credit, ki je nastopila samo v pokrajini Quebec, 6. Progresivna konservativna stranka je dobila z izjemo dveh poslancev v Quebecu vse v angleško govorečem delu Kanade, liberalno pa skoraj izključno poslance v francosko povorečem Quebecu in v drugih predelih, kjer pre- vladuje francosko govoreče prebivalstvo. V pokrajinah zahodno od Ontaria je liberalna stranka dobila le dva poslanca, od teh enega v predmestju Winnipega v Manito-bi, kjer prevladujejo francosko govoreči. Volitve so tako stvarno razklale Kanado v angleško govorečo, ki je izkazala svoje zaupanje progresivni konservativni stranki, in v franco- . sko govorečo, ki je skoraj • iz-' ključno glasovala za liberal-;, no stranko. , Joseph Clark je spoznal nevarnost tega razkola in je izjavil, da bo v svojo vlad6 sprejel sprazmerno zastopstvo iz Quebeca. Vprašanj« Que- beca in njegovega obstanka v kanadski skupnosti bo eno najtežavnejših vprašanj, ki jih bo morala nova vlada reševati. Predsednik pokrajinske vlade Quebeca. Rene Lavesque bo v bližnji bodočnosti objavil čaš ljudskega glasovanja, ki naj pokaže, ali prebivalstvo Quebeca resnično želi neodvisnost in ločitev od o-stale Kanade ali se je pripravljeno zadovoljiti s pove-čeno samoupravo, ki jo je tekom volivnega boja omenjal Joseph Clark. ; Težavne so gospodarske razmere z divjajočo inflacijo in veliko brezposelnostjo. Joseph Clark bo moral biti zalo skr- ben pri izdelavi programa svoje vlade tako v pogledu odnosov med angleškim in francoskim delom dežele, kot v pogledu reševanja gospodarskih vprašanj. Ker nova vlada ne bo imela v parlamentu večine, bo morala temu predložiti tak delovni program, da bo sprejemljiv tudi nevladnim strankam. Clark je v tej zvezi izjavil: “Pričakujem, da bodo opožicionalne stranke vse pripravljene dati novi vladi dobro priložnost predložiti parlamentu svoj delovni program in te«a spraviti skozi parlament... V najboljšem interesu drugih strank bo podpirati smiselne ukrene, ki jih bomo mi predložili.” Zahodni diplomati so smatrali, da bosta Peking in Moskvr pa Maovi smrti 1. 1976 iskak medsebojno pomiritev. Sedaj st pripravljajo na medsebojna po gajanja, o katerih pa nihče nt pričakuje, da bi vodila do res ničnega novega zbližan j a, ker sc nasprotstva in sovražnosti zasidrana pregloboko. Kitajska ir Sovjetska zveza si ne nasprotu jeta in se treta le na državn ravni, kjer je najtrše vprašanje spor o meji, ampak tudi na partijski ravni, kjer bi Moskva rada izolirala Peking. Da sta Kitajska in Sovjetske zveza pripravljeni vsaj nekaj izboljšati svoje odnose, kaže po večanje medsebojne trgovine, ki je lani dosegla vrednost 516 milijonov dolarjev, ko je bila lete 1970 na ravni letne izmenjave v vrednosti 41.9 milijonov dolarjev. Zadnje vesti CLEVELAND, O. — Standard Oil Co. (Ohio) je včeraj urad no opustila načrt za gradnj oljevoda iz Kalifornije v Tek sas, od koder bi olje teklo da Ije na sever in severovzhod Druzbino vodstvo je prišlo do zaključka, da načrt ni več gospodarsko utemljen in ren tabilen. DENVER, Colo. — United Airlines so objavile, da bo do sedaj, ko so mehaniki odobrili novo triletno delovno pogodbo, začele v ponedeljek, 28. maja obnavljati redni letalski promet. Njihovi uradi bodo danes že redno odprti. SAN CLEMENTE, Kalif.—Bivši predsednik R. Nixon je prodal svoj dom tu in se bo preselil v manjšega nekaj dalje proč na Cypress Shores. LOS ANGELES, Kalif. — Znani filmski igralec John Wayne bo jutri obhajal svoj 72. rojstni dan, za darilo bo dobil posebno zlato kongresno medaljo. Po operaciji 2. maja, ki je odkrila raka na črevesju, se je John Wayne toliko okrepil, da more na kratek sprehod po hodniku bolnišnice. WASHINGTON, D.C. — ZDA in Sovjetska zveza so se dogovorile o programu sestanka predsednika Carterja in predsednika Brežnjeva na Dunaju v dneh od 15. do 18. junija. V teku dveh dni in pol se bosta Cartel in Brežnjev sestala na 5 razgovorov, se udeležila predstave v operi in več družabnih sestankov. Program kaže, da se je moralo zdravje Brežnjeva utrditi. BEOGRAD, SFRJ. — Črnogorsko primorje, ki je doživelo na Veliko noč zjutraj uničujoč potres jačine 7.2 na Richterjevi lestvici, je včeraj zadel nov potresni sunek jačine .62. Kakih 50 oseb je bilo njenih, od tega 10 hujše. BEJRUT, Lib. — Izraelska vojna letala so drugi dan zapored napadla palestinska gverilska oporišča daleč v notranjosti Libanona. Kakih 35 oseb naj bi bilo pri tem mrtvih, okoli SO pa ranjenih. UL ARISH. Sinaj. — Danes soj tu spustili izraelsko zastavo in zopei dvignili egiptsko pr-j Iz Clevelanda in okolice jrad zaprt— Urad Ameriške Domovine bo .aprt od danes ob 4.30 popoldne [o torka, 29 maja, ob 8.30 zju-raj zaradi praznovanja Spomin-ikega dne. Graduacija— Thomas J. Spech, sin znanega idravnika dr. Anthonyja F. Specha in njegove žene Frances ;e pretekli torek, 22. maja, gra-duiral “summa eum laude” na Case Western Reserve University in bil sprejet v Phi Beta Kappa akademsko družbo. Iskrene čestitke! Visoka starost— Rojakinja Anna Berkopec na E. 72 St. je dopolnila 94 let in ie vedno z zanimanjem sledi ži-zijenju v svoji okolici. Cestita-no in ji želimo še veliko zdravja in zadovoljstva! Diplomirala je— Ga. Julijana Gorenšek iz Wickliffa je na Case Western Reserve University prejela danes Master’s Degree iz knjižničarstva. K čestitkam družine sorodnikov se pridružuje tudi AD. Slovesna umestitev novega župnika pri Sv. Vidu, č. g. Božnarja— Cerkev sv. Vida je bila sinoči za umestitev novega župnika č. g. Jožeta Božnarja polna kot za polnočnico ali za vstajenjsko sv. mašo na Veliko nedeljo. Precej ljudi je moralo Stati. Med udeleženci sta bila nekdanja župnika Sv. Vida, msgr. L. A. Baznik in č. g. E. Pevec. Vsa množica je šla po sv. maši v farno dvorano na osebno, srečanje z novim župnikom. Iz bolnišnice— Ga. Marija Kokalj se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za molitve, obiske, pozdrave in darila, posebej zlasti za obiske in molitve č. g. V. Tomcu, župniku pri Mariji Vnebovzeti, in č. g. Lojzetu Tomcu. Sedaj še zdravi doma in so obiski dobrodošli! Sestanek— Misijonska znamkarska akcija vabi v torek, 29. maja, ob pol osmih zvečer na sestanek pod staro cerkvijo pri Mariji Vnebovzeti. Odprtje Slovenske pristave— Slovenska pristava bo v nedeljo, 27. maja, odprta za letošnjo sezono z domačo zabavo in odprtjem plavalnega bazena. — Članstvo je lepo prošeno, da pride v ponedeljek, 28. maja, k čiščenju Pristave. Narodne noše— Vsi, ki imaio slovensko narodno nošo, moški in ženske, so vabljeni, da se v nji udeležijo v nedeljo. 27. maja, za Slovenski Spominski dan, ob 11.30 dopoldne sv. maše pri Lurški kapeli ha Providence Heights na Char-don Rd. vič po juniju 1967. Izrael se je danes umaknil iz tega mesta in ga v okviru mirovne pogodbe vrnil Egiptu. V nedeljo se bosta tam sestala predsednik Egipta Sadat in predsednik izraelske vlade Begin. Danes so se začeli v Beršebi v Izraelu razgovori o samoupravi zahodnega brega Jordana in Gaze v okviru naporov za iskanje splošne pomiritve med Arabci in Izraelom. J: 'AMERIŠKA DOMOVINA,- MAY 25, 1373 -Mja!«« .im-- j,,, ____________ r-^ ; ,., Ameriška Domovi f f? K-/I V—<;o XII - «1X7 ST. CLAIR A VE. — 431-0628 -- Cleveland, Ohio 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher PuMisiieci Aloa., Wed., Fri., except holidays and 1st two weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav; $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries; $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months FRIDAYS ONLY: $10.00 per year;—Canada and Foreign: $15.00 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 62 Friday, May 25, 1979 Spominski dan 1979 Prihodnji ponedeljek bodo po vsej naši deželi krasili grobove, se spominjali vseh onih, ki so padli v vojnah do ma in po vseh delih sveta, kjer so se borili za svojo domo vino v obrambi svobode. Zastave bodo plapolale na po slopjih in v sprevodih, s katerimi bodo mladi in stari iz pričevali svoje, domoljubje, ljubezen in vdanost svoji do rnovini in posebej vsem onim, ki so za njo dali svoja živ 1 jenja. _ _ _ > A mislih bomo podoživljali vse vojne, od vojne za svobodo in neodvisnost, vojne z Veliko Britanijo, krvave državljanske vojne v letih 1861-1865, mehiške vojne, obeh svetovnih vojn, korejske in vietnamske vojne. Spominski dan je posebej vezan na državljansko voj no, saj je prav v zvezi z njo nastal. Žene in dekleta so južnih državah krasile grobove v tej vojni padlih svojih mož, zaročencev, bratov, sinov. Ko so žalovale za svojimi ljubljenimi, so spoznale, da žalujejo za svojimi Ijubljeni-mi tudi žene, dekleta, matere in sestre onih, ki so padli v boju z njihovimi. To spoznanje in razumevanje bolečine bližnjega je te žalostne žene vodilo do tega, da so začele poleg grobov svojih lastnih padlih krasiti tudi grobove onih, ki so se borili proti njim in v tem boju izgubili živ i.jenje prav tako kot njihovi lastni možje, zaročenci, bratje, sinovi... To je bilo plemenito spoznanje, plemenito dejanje, k je še vedno lahko v ponos vsej naši deželi! V bolečini je bilo sovraštvo utopljeno, pokopano, na domestilo ga je razumevajoče sočutje z enako trpečimi. * * _ Kot naša mogočna dežela v letih 1861-1865 je bila v letih 1941-1945 v krvavi medsebojni, bratomorni boj zapletena naša rojstna domovina Slovenija. V Ameriki so plemenite žene na Jugu začele krasiti poleg grobov svojih dragih tudi grobove onih, ki so tem prinesli smrt, že v prvih letih po končani državljanski vojni v kateri je Jug podlegel močnejšemu Severu. V Sloveniji krasijo grobove onih, ki so padli za .zmago komunizma, vladajoči in njihove organizacije. Postavili so jim nešteto spomenikov, saj ti stoje že skoraj po vseh vaseh v SR Sloveniji, na drobno popisujejo njihovo delo, njihova junaštva, njihove žrtve ... Grobove svojih nasprotnikov, zlasti še onih, ki so jih pomorili razorože-ne, zvezane po zmagi, izživljajoč se v divjem sovraštvu, še vedno ohranjajo v tajnosti, še vedno ne sme do njih nihče izven ozkega kroga vladajočih. Doslej se niso opogumili niti toliko, da bi te grobove priznali, da bi priznali avoja nečloveška dejanja, sklonili svoje glave v prizna n ju, da so storili to v trenutku, ko so se predali želii po maščevanju ... Edini Kocbek, nekdaj vodilni “katoličan v OF”, je pozval svoje nekdanje tovariše še v OF, naj to priznajo, ker sicer narodno očiščenje ni mogoče, ker bo brez tega imdotlej to ležalo kot težka mora na vsem narodu. Odgovor na ta poziv je bil nov izliv sovraštva ... Ko vladajoči ne kažejo nobenega razumevanja, nobene človeške misli, nobenega toplega jmstva do svojih soljudi, ko jim ne dovolijo, da bi poiskali preostale kosti svojih dragih in jih položili v blagoslovljeno zemljo, moremo upati, da verni slovenski ljudje doma molijo za svoje pokojne drage, pa tudi za padle sovražnike, ki so njihovim dragim končali življenja, saj je krščansko ljubiti svoje sovražnike. Prijatelje ljubijo tudi oni, ki Boga ne poznajo... Molimo, ko se spominjamo svojih, za nje tudi mi! Bili smo v boju, borili smo se v trdni veri, da izpolnjujemo svojo dolžnost do Boga, domovine in rodu. Vero v pravičnost te borbe smo ohranili, spominjamo se vseh, ki so se z nami borili za iste cilje. Spominjamo se jih vedno. nrav posebno pa v teh dneh. N Kakšen pa je naš odnos do onih, ki so se borili na drugi strani, ki so bili predani drugim ciljem, drugi veri in se borili zm nie z enako predanostjo in z enakim prepričanjem, da delajo prav. da vršilo svojo dolžnost? Smo se kdaj ustavili ob misli na nje? Smo kdaj skušali razumeti vso trači k o državljanske vojne v Sloveniji v onih tegobnih, težkih letih 1941-1945? Smo skušali poiskati resnico? Vso resnico? Ona doba se je odmaknila od nas. minilo je že toliko Časa, da so posamezne države že odprle dele svojih arhivov, da je mogoče pregledati dokumente v njih. ki razkrivam stvari, katerih tedaj nismo vedeli in zato delali napačne zaključke, gojili prazna upanja. Prišel ie čas. ko moramo mirno, trezno ,in stvarno nreuledati dokumente one dobe, preiskati vzroke razvoju in dop-odkom. razčleniti in razsvetliti vse, da bomo prišli do polne resnice za nas same. za vse žrtve revolucije in Doma tega ne morejo storiti, vladajoči še vedno ne dovolijo resnici na dan, še vedno ponavljajo gesla in propagando, ki niso bila prepričljiva niti pred 34 leti. Zato je na nas, da pomagamo resnici do zmage med nami in pred v$em svetom. Če mi tega ne bomo storili, bomo no sili za to opustitev težko odgovornost pred samim seboj pred sedanjim in pred bodočimi slovenskimi rodovi, ki želijo spoznati resnico in imajo vso pravico do tega. Enako nosimo odgovornost tudi pred svetom, resnica o vzrokih, ozadju in poteku komunistične revolucije in državljanske vojne namreč utegne biti koristno svarilo drugim narodom. Z objavo stvarnega, po načelih zgodovinske znanosti pripravljenega dela o tem'razdobju slovenske narodne preteklosti bomo najlepše okrasili grobove žrtev komunistične revolucije in državljanske vojne ter jim postavili lepši in trajnejši spomenik, kot so spomeniki “na osvobodilno vojno” iz kamna in brona po vaseh Sociali-i stične republike Slovenije. ‘ Vili Sedaj sta doma..» ; CLEVELAND, O. — Ko sem pregledoval stara pisma naše rajnke mame, sem našel med njimi pesem, ki jo je moja teta Ivanka Okorn v New Yorku napisala prvo leto v novi domovini. Spodaj je bilo napisano: “Brooklyn, 16. aprila, na dan 5-letnice tragične smrti mojega ljubega bratca.” Ona sama je sedaj že pri njem, moj ata Peter Cerar, domobranski poveljnik v Domžalah, je bil umorjen mesec dni pred našim odhodom od doma. Ker obhajamo prav sedaj spominske dneve, naj bo ta pesem posvečena še drugim padlim domobrancem, ki se jih spominjamo, obenem pa še nji sami, ki je sVoj dom tako ljubila. * PRI NAS DOMA Pri nas doma je pomlad! Že čutim vonj cvetja, ki Vesna nastlala ga je po vrtovih, in ptičkov zbor petja. Lastovičke spet gnezda pleto po osamelih domovih, pesem pojo neizpeto, vsak dan znova začeto; da, tam nam mladost je minila, tam sreča je zlata utonilar... Čujte! Pri nas doma je pomlad! Jaz pa zastonj tu na oknu slonim in čakam ... čakam, da po mestu stroji zaspe, da se nad oblaki zvezde zbude in plakam ... Kaj te ne bo v tujino? Oj, vrni nam spet domovino! Frank Cerar znanega organista pri Mariji Vnebovzeti J. Riglerja. Ob .uri slovesa nas tolaži upanje, da v nebesih enkrat vsi veseli na veke srečni bomo peli. Merela Milka Vse je odvisno od orientacije Izpolnjena želja državllanske ske rodove. vojne, za ves sedanji in za bodoče sloven-; . * .t :.iif* CLEVELAND, O. — Dne 28. aprila 1979 smo stopili na ameriška tla Merela Milka, Grilj Alojz in Helena Grilj iz Velike vasi pri Moravčah. Prišli smo, da obiščemo naše drage' sorodnike in da vidimo Ameriko, katera že dolga desetletja sprejema naše ljudi, od katerih smo dobivali pomoč v najtežjih letih po zadnji svetov-vojni. Srečni in hvaležni smo uživali gostoljubje pri naših sorodnikih, prijateljih in znancih. Veseli smo, da ste ohranili vero, materino besedo, da se zbirate, da prepevate lepe slovenske cerkvene in narodne pesmi. Ne moremo se pismeno zahvaliti vsem, katerim smo dolžni zahvalo. Vsem skupaj se zahvaljujemo v vašem časopisu Ameriška Domovina. Toplo se zahvaljujemo za prisrčno srečanje pri poslovilnem skupnem obedu. Pripravili so ga sorodniki in prijatelji v dvorani SDD na Recher Avenue. Zahvaljujemo se za dobro kosilo,’za vsa darila,'za poskočne domače viže in za navdušeno slovensko petje, med katerim je EUCLID, 0.7— če je kako čudo v naravi, ki more prevzeti človeka, je čut za orientacijo, ki ga imajo živali. S čudovito, nagonsko silo hite preko vseh'zaprek in nevarnosti proti mestu, kamor jih vleče. Jurij Blond v svoji knjigi “La granda aventu-ra des migranturs” takole predstavlja ta čudovita romanja: Podnevi, ko mi delamo, in ponoči, ko spimo ali sanjamo, od začetka leta in v času, ko citate te vrstice se brez prestanka odvije čudovit pojav planetarnega značaja, v glavnem tajinstven, ki mu le malo ljudi posveča pozornost. Milijone živih bitij potuje na zemlji po zraku in v morskih globinah. Že stotisoče let te vrste bitij pletejo okoli našega planeta mreže svojih poti, med katerimi so nekatere dolge tudi po deset tisoč kilometrov in več. Živali potnice oziroma selivke kažejo na svoji poti z ozirom na svojo velikost in prirodne zmožnosti čudovito energijo. Zmagujejo težave in ovire, .ki jih človek s pomočjo najboljših strojev ne more premagati. Nimajo kompasa ne zemljepisnih kart ne instrumentov za opazovanje, pa se vendar gibljejo podnevi in ponoči v lepem in slabem vremenu z vso gotovostjo in brez pogreškov proti svojemu cilju. Vsa bitja, ki potujejo, imajo smisel za orientacijo (pravimo usmerjanje), le človek, ta stalni popotnik, naj bi jo ne in\el? Tudi človek ima čut za orientacijo. More pa ta čut v sebi kdaj zanemariti, ali s svojo nevestnostjo pokvariti. Vem, čemu služi to ali drugo orodje? Ali pa vem, zakaj živim? To moram dobro premisliti. Od pravilne orientacije je vse odvisno. Kdo naj razjasni to vprašanje? Znanost? — Znanost mi o namenu življenja ne more dati nobenega odgovora, ker to ne spada v njeno področje. Razum? — Z velikim naporom uma moremo spoznati le o-orise poti. Razum, sam obdan s skrivnostmi, ne more priti tako daleč, če se ne posluži raznih hipotez ali razodetja, s katerim hoče Bog sam razsvetliti našo pot. Tako je vsak človek prisiljen, da izbere neki Credo (vero), to je skupino resnic, ki jih ne more opravičiti s samim razumom, a še manj z znanostjo. Danes so na svčtu tri glavne veroizpovedi: veku, ki je prišel iz nič, usojeno, da se vrne v nič. Verujem, da ne na zemlji in ne drugod ni ničesar razumljivega, ničesar stalnega in vrednega spoštovanja. Verujem v absolutno svobodo človeka in ne morem opustiti, da bi bilo neko višje bitje, Bog ali nadčlovek, kateremu bi bilo treba dajati račun o svojem življenju in .obnašanju. Verujem, da je človek velik le tedaj, ako pristane na to, da živi svoje nesmiselno življenje. Verujem, da je pekel, in to je moj najbližnji, ta prekleti bližnji, ki me nesramno opazuje in sodi Verujem, da more človeku prinesti veselje le sedanji trenutek in da se je potreba, pokoriti le enemu samemu zakonu: Sledi svojim, trenutnim nagonom in željam. Amen. — Tako je. 2. Veroizpoved materialista. Verujem v edino in večno materijo, ki je izvor vseh stvari in s tem zanikam obstoj Boga, ki bi bil različen od nje. Verujem v dinamiko te materije, katera je v svojem naj višjem vzponu proizvedla duha. Verujem v človeka, vrhovnega vladarja vesoljstva, zemlje in neba, in v tehniko, ki je proizvod njegovega genija. Verujem v en sam greh, izkoriščanje človeka po človeku in zanikam s tem zanikam obstoj drugih grehov. Verujem v vstajenje novega človeka, ki ga ne bosta več mu-, čila bolezen in smrt. Verujem, da mora biti raj samo na zemlji in da ga bo človek tudi ostvaril s silo svojega napredka. S tem pa zanikam obstoj življenja onstran groba.. A-men. Tako bo! 3. Veroizpoved kristjana. Verujem v Boga, večnega Duha, ki je različen od sveta, ki je ljubezen in je vse ustvaril iz ljubezni. Verujem, da so v Bogu tri o-sebe: Oče, Sin in Sveti Duh. Verujem, da nas je Oče ustvaril, da bi z Njim sodelovali pri izpopolnjevanju sveta, pri osre-čevanju bližnjega in si s tem tako zagotoviti'Njegovo večno pri jateljstvo. Verujem, da človek greši, kadar zavrača božje prijateljstvo in to v nesrečo sebi ter bližnjemu. Verujem, da nam je Oče izkazal največjo ljubezen s tem, da je poslal svojega Sina, da bi nas rešil greha. Hoče nam pomagati, da se rešimo sebičnosti in se vrnemo k Njemu. Verujem, da je Sin božji u-mrl na križu, vstal od mrtvih sel v nebesa, in bo ob koncu svet prišel sodit vse ljudi. Verujem, da je On hotel zbrati učence v dinamično družbo Cerkev1, katere naloga je, da vodi ljudi na njihovi poti k Bogu in jim pomaga ljubiti se. Verujem v Sv. Duha, ljubezen, ki zedinjuje Očeta in Sina in bedi nad sveto Cerkvijo. Verujem v večno življenje, ki mi ga bo dal Bog, če bom v tem življenju dejansko ljubil bližnjega. Amen. Tako je in tako bo! Kdor ima zdrav razum in vsaj malo dobre volje, se mu ne bo težko orientirati in ugotoviti, katera veroizpoved je v resnici prava in človeka vredna. Ivostš naročnik se la vedno poslovil SAMSULA, I la. — V petek, 9. marca 1979, je po dolgi bolezni umrl na svojem domu v Sam-suli Joe Ceglar, rojen v Ivančni gorici liri Stični na' Dolenjskem 27. aprila 1396. V Ameriko je prišel 11. maja 1912 in živel dolgo let v Clevelandu, Genevi, Perry ju in Madi-sonu v Okiu. Leta 1948 se j e zaradi bolezni presojil v Samsulo y Floridi. Po poklicu je bil mizar,. sedaj že dalj časa v pokoju. . ' ’ : - V S '- • • . L Pokojni je bil zvest naročnik Ameriške Domovine in jo je vedno nestrpno pričakoval ter čital novice. Bila mu je zvesta tovarišica in ohranjevalka vezi z rojaki in rojakinjami v krajih, kjer je preje živel, prinašala pa mu je tudi vsakovrstne 'novice. Užaloščeni ženi tem vsem drugim pokojnikovim naše sožalje, njemu pa večni mir! . 'AD la cerkev sv. Avguština v Strugah 1. Veroizpoved . brezverca. ■ Verujem, da je vsako bitje odmeval glas daleč na okrog plod čistega slučaja in da je čio- t Na neki sončni uri alpske cerkve so zapisane te besede: Bolj pozno je, kakor si mislite!” Še je čas, da se odlbčimo za Kristusa. Morda je zadnji čas. Resnična žalost je le to, da nismo sveti. Vato proč z deli teme! Kakor podnevi hodimo, ne v pijanosti in nemoralnosti. . ampak z dobrimi deli odkupujmo čas, da nas Gospod ne najde nepripravljene. (Povzeto po knjigi “O čem ste se po poti menili”.) M. T. , LAKE PANASOFFKE, Fla. — Dragi struški rojaki! V Floridi je sedem mesecev vroče podnebje. Za svoj god sem dobil od g. župnika Mirka Hrena kratko pisemce. Kar je mene in bo tudi vas zanimalo, je povedal v nekaj kratkih stavkih. Piše: V cerkvi že štiri tedne delamo električno napeljavo. Mislimo imeti luč pod. zvonikom, pri uri in pri zvonovih. Pripravili smo že tudi vse, da pride kamnosek postavit stranske nove oltarje in oltar proti ljudstvu. Stari krstilnik smo dali obnoviti. Sedaj dela mizar na koru nove sedeže. Čakamo še kamnoseka, pasarja in priključitev elektrike. Sedaj smo samo na svečah. Tako pismo. Župnik nič ne pove, kje bodo dobili visoke vsote denarja za kritje stroškov. Župnik tudi ne prosi. Je silno skromen in ponižen. Ne mara nikogar nadlegovati. Pa me je g. Frank Brodnik iz Clevelanda, ki ima svojo ženo iz Podtabra, neki večer klical po telefonu in me prosil, naj nekaj napišem za AD in opozorim Stružance in njih prijatelje, da naj kaj darujejo za struško cerkev Tudi sam osebno vas ne prosim za pomoč. Kdor še čuti v srcu domovinsko ljubezen in se zaveda, kaj mu je dala struška župna cerkev, bo rad napravil malo večjo finančno žrtev in jo poslal v obliki primerno velikega čeka na naslov: Mr. Frank Brodnik, 20350 Trebeč Ave., Euclid, Ohio 44119. Sam sem že pisal Ljubljanski banki, da bodo -v Ljubljani to zadevo takoj ugodno rešili, nakar bom.začel pošiljati svoje prihranke na ta devizni konto. Tako bo imel struški župnik kapital naložen kar doma. Kadar bo potreboval denar za kritje velikih računov, bo pisal v Ljubljano na banko, ki mu bo takoj izplačala potreben denar v doiar-jih ali dinarjih. Rojaki, hitro se odločite in pošljite darove z veselim srcem g. Brodniku, ki bo prav tako pošiljal nabrani denar na devizni konto v Ljubljano. Ali pa bo da-iove osebno nesel v Struge, ker misli iti v juliju v svojo ženo na obisk v Struge. Le veselega darovalca ima Bog rad. Stružan- d, vi dobro poznate svojo župnijo, da je ena najbolj siromašnih v škofiji. Šteje nekaj nad 400 Ijudj, starih ljudi in nekaj o-trok. Nobene industrije. Vse Stružance ,in njih prijatelje širom Združenih držav in Kanade bratsko pozdravlja vdani zdomec Jože Ferkulj /Z NAŠIH VRST i Valley, Wash. — Pošiljam naročnino' za Ameriško Domovino. Oprostite, da sem pozna. Težko se mi zdi, ko ste list tako omejili. Pred nekaj leti je bilo na teden pet številk, sedaj so le še tri. Škoda, velika škoda! Vem, da draginja'tare vse, l.u-di.naš list. ..Bojim, se le, da bo prišlo do ‘poloma in bomo nekega dne: ostali brez lista. Vsaka stvar ima res enkrat svoj konec, toda skušajmo ta konec potisniti čim dalje mogoče v bodočnost. . Težko berem, saj sem stara 86 ičt, pa hvala Bogu, kar pri dobrem, zdravju. List mi je všeč in ga zato rada berem. V njem so novice iz Slovenije, pa tudi lepe povesti. Tudi dopise rada berem, me zanima, kaj se godi v raznih krajih med našimi ljudmi. Posebno težko čakam šolanje rev. Alojzija Breznika v mariborskem ‘ semenišču. Me prav zanima, kako je tam bilo. Lepe pozdrave vsem pri AD, prav tako vsem njenim čita-teljem. .Posebno pozdravljam rev. Breznika in Gorjanskega Toneta, ki je doma iz Gori j pri Bledu kot jaz. Mary Omejc, roj. Torkar * p • ! 4 * . r * V * Evanston, lil. — Spoštovani g. upravnik! Priloženo pošiljam ■denarno nakaznico za $16, izmed katerih- je $14 za naročnino na list v prihodnjem pol letu, ostalo pa je skromen prispe-vek v tiskovni sklad lista. Vas lepo pozdravljam Stanko Masic Willard, Wis. -— Spoštovani urednik! Pišem v imenu naročnice Mary Gregorich, Ona j c 18. aprila 1979 dopolnila 95 let in so ji oči opešale, da ne more več čitati Vašega lista, katerega je ljubila. Mislim, da je edina naročnica na Willardu, kjer je nekdaj bilo veliko naših rojakov, Jaz sem njena naj bližja soseda, pa sem vzela list, katerega imam rada zaradi novic iz vseh krajev in sem ji marsikaj prebrala iz njega. V maju ji naročnina poteče in jo ne bo več obnovila, ker ne more čitati. Namesto nje pošiljam naročnino jaz, da nadaljujete. Lahko pošiljate na moje ime, lahko pa tudi kar na njeno, dokler bom še soseda, ker jaz sem 19. aprila letos dopolnila 86 let in ne vem, kako dolgo je še odločeno eni in drugi. Lep pozdrav uredništvu in vsem čitateljem! Anna' Valovsek Cleveland, O. — Spoštovani urednik! Lepa hvala za obvestilo, prilagam vam naročnino za nadaljnje leto in $2 v tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna in Vam želim veliko uspeha tudi v bodoče. Vsem zdrav! pri listu prav lep po- Pauline Lourence Hamilton, Ont. — Spoštovani! Pošiljam naročnino za pol leta-Če se prav spominjam, mi poteče maja. Ameriško Domovino imam rada. Zelo me zanimajo Vesti iz Slovenije, Jugoslavije in od drugod po svetu, škoda, da se večkrat kaka številka izgubi. Sedaj imamo itak samo po tri številk*? na teden, pa še v teh je pol angleškega. Mi, ki nismo hodili v kanadske šole, imamo zelo malo slovenskega čtiva. Pa naj bo, samo, da še kaj slovenskega in obenem katoliškega dobimo v roke. Vedno bodimo ponosni na s voj materinski jezik, čeprav je slovenski narod tako majhen. Ostajam s prisrčnim pozdravom Vaša dolgoletna naročnica Bariča Sobočan ' j-" , ‘ , ' V - ' -■ v > t 'J" ■ f t = J -■ VT V/. •’. , V; - i. ;?j • A f J f! :?u AMERI&KA DOMOVINA, MAY 25, 1979 Misijomica srečanja In pomestkl 439. “Vode nismo imeli 6 tednov. Mestne črpalke za vodo so se pokvarile. Bili smo v suhi dobi. Nobenega dežja od oktobra. Vse je bilo strašno suho. Mestna uprava nam je zelo pomagala. Vsake tri dni so nam poslali tovornjak z vodo. Tako smo vsaj nekaj mogli narediti. Brez njihove pomoči pa bi morali bolnico zapreti. Hvala Bogu. ta kriza je sedaj za nami. Zašli smo pa v drugo: državno in denarno. Čutimo božjo navzočnost. Vse gre po božjih načrtih _ in Bog dobro ve, kaj in zakaj dela. Med nami imamo več tednov našo afriško predstojnico. Je Amerikanka, a po rodu irskega pokolenja. Z njo imamo sestanke in workshops. Pripravljamo se na glavni kapitelj, ki bo v oktobru in novembru 1979. Naša ustanoviteljica M. Den-gel je ohromela. Že tri leta samo leži. Zelo si želi, da bi jo Gospod poklical, vendar vdano prenaša to trpljenje. S. Agnes, naša Janja, odhaja na 5-mesečni dopust v začetku aprila. Bo šla v Anglijo, tam je njena materina hiša. Etiopija je postala komunistična d ež e 1 a, vendar me bomo tam ostale, dokler bo mogoče. Vse pakete MZA sem prejela tu v bolnici. Ostali so samo naj-večji, ki so šli z ladjo. So že v pristanišču v Gani in čez nekaj tednov jih bomo dobile. Vse to je bilo kupljeno z denarjem na-, ših ameriških Slovencev. Te novice bodo gotovo veseli. Sr. Te-. ezija je v Jemenu vesela in zadovoljna. Pa bodimo še naprej povezani v molitvi vsak dan, kot preje. Ta nikoli ne odpove. Iskrene pozdrave od v Kristusu hvaležne sestre Silve žužek.” (18. marca) 26. aprila s. Silva pošilja vabila dveh podpiranih bogoslovcev na novo mašo in dodaja: “Se enkrat se iz vsega srca zahvalim našim rojakom v ZDA in seveda najbolj MZA za vso dobroto, ljubeznjivost, p r i p r a vljenost, navdušenost — in za denarno pomoč. Sestre so se tu šalile: ‘Vam bomo spet kmalu dale dopust, da nam boste spet toliko koristnega, lepega in dobrega poslali.’ V lekarni imamo sedaj 3 nove ‘portable presto canners’, ki jih dnevno rabimo za sterilizifanje naših ‘intravenous fluids’ in dru- Tiskovni sklad A.D. “Družini” v pogovoru podal svoje misli o delu o. Hugota in p. Evgena v Togu. Gradita vodnjake, kar je za domačine velikanskega pomena ža obstanek, kjer živijo. Obljubil je, da bo v jeseni odšel v misijone njima pomagat p. Milan Kadunc, ki deluje sedaj med oo. frančiškani na Viču. Sestra Cecilija Rode piše 20. aprila tajnici MZA gdč. Ferjanovi iz Irana in se zahvaljuje za dar MZA, ki ga je v redu prejela. Poroča o negotovosti, eksekucijah, nezanimanju za gobavce, ki so po mohamedanskem koranu ‘nečisti’; o odhodu Amerikancev, ki so postali v novem režimu v deželi zelo nezaželjeni. Same živijo v negotovosti, delajo, kot da bi za vedno ostale, a so pripravljene na vse, če nastane potreba po odhodu. Omenja, da si dopisuje z go. Mary Celestinovo, ki je njena sošolka, čeprav sedaj bolj poredko, ko ima tudi ona veliko dela in skrbi. Vsem dobrotnikom se lepo zahvaljuje in za vse stalno moli ter se v molitev sama priporoča. Misijonar Ivan Bajec iz Slonokoščene obale v Afriki piše 1. maja, da je prejel hvaležno pismo in lep ček MZA, ki ga je razdelil In dal delež s. Štefaniji, ki deluje na isti fari, in bratu Pavlu, ki je na sosednji župniji Divo. Ker imajo dopust v njegovi škofiji vsaka tri leta, upa, da bo mogel v maju sam letos na obisk domovine. Pošilja vsem dobrotnikom topel afriški pozdrav. Sestra dr. Agnes žužek je v enomesečnem bivanju v Londonu srečala enkrat Sloven ce in odletela 11. maja v Argentino k bolni mami. Dobila je v dar ‘Jerusalem Bible’ in si želi sedaj ‘bible markers’, ki se menda v Kanadi dobijo in jih bomo skušali zanjo najti. Njen naslov te mesece je: Bolivar, 1969, Ra-mqs Mejia, F.C.N.D.F.S., prov. Buenos Aires, Argentina. Želimo ji mnogo prijetnih dni ob dobri mami, a tudi lepih srečanj z misijonskimi prijatelji, ki jih je doli mnogo. Obe sestri Štehovi, s. Terezija Alojzija in Benigna Šteh, pozdravljati iz Južne Afrike in o- gih injekcij. Sedaj imam dobro menjata, da so prilike vedno zalogo tudi nadomestnih delov.; te^je v nemirni državi. V Tiskovni sklad zadnjič darovali: AD so od Eri nas se kaj takega sploh ne kupi, tudi za drag denar ne. Bog Vam plačaj!” Neimenovana dobrotnica iz Chicaga je ponovno darovala večjo Vsoto denarja za naše misijonarje in je predsednica MZA ga. Gizella Hozian odposlala $250, z dodatkom njenih $50, v čeku za tri stotake, s. Mariji Sreš v Indijo. Imdrugih $250 g. Janko-tu Slabetu na Madagaskar. Ga. Hozian gre med 1. majem In 22. junijem s skupino v Sveto deželo, v Rim in v Slovenijo. Želimo ji veliko milostne rasti in veselja na vseh poteh. O. Tomažin je bil v začetku •^aja na obisku v Sloveniji in omenil je uredniku ‘Družine’, da pričakujejo letos nazaj v Zambijo o. Jožeta Grošlja in za njjm §'• Janeza Mujdrico. Qba se zato Pripravljata v Kanadi. V Kanadi je o. Tomažin hitro odletel. Tiste dneve je bilo več predava-ioljev med rojaki, da niti'sestanka ni bilo mogoče pripraviti. Sam sem upal, da se bova srečala pri predavanju g. Lenčka v fari Brezmadežne, pa ga tja ni bilo. Res je, da je bilo predavajo g. Lenčka dovolj dolgo za on večer, vendar bi se mogel ysaj srečati z misijonskimi prijatelji, ki jih je bilo kar precej v dvorani. O. Tomažin je zgradil že 8 cerkva. v Provincial slovenskih frančiškanov p. Polikarp Brolih je v Iz Tajske se je 6. maja oglasila z lepim pismom s. Marija Frančiška Novak, ki se je mesec preje vrnila z obiska v domovini. Lepo pozdravlja vse dobrotnike v zaledju, posebno vse v MZA in tajnico Ferjanovo, ki jo je dvakrat lani srečala v domovini. C. Janez Mujdriča bo v Beltincih zapel 1. julija novo mašo, nakar se vrne v Kanado še zadnje- leto bogoslovnih študijev. Iskrene čestitke in obilje božjega žegna nad novim misijonarjem iz vrst mladih jezuitov. Inž. Jože Zelle in njegova sestra Sophie pošiljata ček za $400 za sv. maše za rajno mater Jennie. Iskrena zahvala! Molimo za dušo rajne velike misijonske dobrotnice, ki smo se je spomnili v MISP 427 koncem januarja. Rev. Charles A. Wolbang, C.M. 131 Birchmount Road Scarborough, Ont. Canada MIN 3.17 ISKRICE ❖ Moški do petindvajsetih let in oni nad štiridesetim verjamejo vse, kar jim rečejo ženske. M. Simon m Uspeha nikar ne zajemaj s preveliko žlico, ker se ti lahko zaleti. E. Pluhar 2.00 2.00 2,00 2.00 2.00 Rev. Joseph Ferkulj, ....$28.00 Lake Panasoffke, Fla. Rev. Joseph Vovk, ...... 2.00 - L^ke Panasoffkee, Fla. Rev. Francis Jerasa, ..... 2.00 Fowler, Kans. Joe Perpar, .............. 2.00 Cleveland, O. Matt Susel, ............. 12.00 Cleveland, O. Gabriella Djokich, ..... 2.00 Cleveland, O. Mrs. J. Čebulj, .......... 5.00 Euclid, O. Agnes K. Bradek, ..... 2.00 Mentor, O. Ernest Majhenič, ......... 5.00 Milwaukee, Wis. Frank Rupnik, ............ 2.00 Richmond Hts., O. Antonia Tolwinski, .... Cleveland, O. St. Vitus #25 KSKJ Cleveland, O. Mrs. Anna Lacijan, .... Cicero, 111. Louis Burjes, ......... Wickliffe, O. Mary Rogelj, .......... Cleveland, O. Agnes Kužnik, ............ 2.00 Bedford Hts., O. Angela Platnar, .......... 2.00 Toronto, Ont. John in Anna Hočevar, .. 2.00 Cleveland, O. Josef Mursec, ............ 2.50 Milwaukee, Wis. Victor Domines, .......... 2.00 Cleveland, O. Mrs. Josephine Jakopič, .. 2.00 Wickliffe, O. Mrs. Pepca Zalar, ........ 3.00 Islington, Ont. Mrs. Anna Savnik, ........ 1.00 Cleveland, O. Odbor za Slovensko središče v Parizu ............. 10.00 Rose Klemenčič, '......... 2.50 Cleveland, O. Julia Petek, ............. 2.00 Willoughby Hills, O. Rose Bavec, .............. 2.00 Cleveland, O. Mrs. Joseph Knaus, ....... 2.00 Cleveland, O. Ivana Dolenc, .......... 2.00 Euclid, O. Maria Sturm, ............. 2.00 Ridgewood, N.Y. Pauline Laurence, ...... 2.00 Cleveland, O. Vsem prisrčna hvala! ® I .N .Us-- Sli . S 1. O V E l%l Počitniški tečaj v Oelovou NEW YORK, N.Y. — Liga Slovenskih Amerikancev, Inc., v New Yorku objavlja sledeče: Msgr. dr. Janez Hornboeck, predsednik Mohorjeve družbe v Celovcu je sporočil, da bodo za letošnji dijaški tečaj nastavili polni učiteljski zbor (fakulteto). Poleg lanskega vodje tečaja prof. Ludvika Karničarja bodo nastavili za ves čas tečaja pet slovenskih diplomiranih učiteljev. Poleg tega bosta redno angažirana učitelj glasbe in petja in športni inštruktor. Izleti bodo organizirani tako, da bo dovolj časa za ogled Trsta, Bleda. Bohinjskega jezera in drugih krajev, ki bodo na programu. Tudi bo rezerviran čas za obisk sorodnikov. V glavnem bo pouk slovenskega jezika, zgodovine in literature dopoldan, popoldnevi pa bodo izpolnjeni z lokalnimi ekskurzijami, kopanjem na Vrbskem jezeru in športom; večeri pa z igrami, domačo zabavo v Slomškovem domu, slovenskimi kulturnimi filmi itd. Program bo organiziran tako, da bodo študentje zaposleni vsako uro in to v slovenskem okolju. Ker se pričakuje, da bodo letalske cene dvignjene, je nujno, da dobi Liga vse prijave čim-prej. Liga bo te dni poslala na-daljne informacije in navodila vsem, ki so se že prijavili. Da se olajša in skrajša postopek ža nadaljne prijave, so naslednji požrtvovalni rojaki pristali, da bodo prevzeli lokalno , Kulturni spomenik na Kozjanskem s podrto steno opozoril na obnovo Redko kje je na tako majhnem prostoru, kot je Kozjansko, zbranih: toliko vrednot kulturne dediščine nekega naroda. Poleg privlačnosti pa pomeni to predvsem veliko finančno obremenitev, saj je znano, da že vzdrževanje starih grajskih poslopij terja ogromno denarja, da na večja obnovitvena dela sploh ne bi mislili. S temi težavami se že vseskozi srečujejo tudi prebivalci male in nerazvite krajevne skupnosti Podčetrtek, na območju katere stojijo impozanten grad iz prve polovice 16. stoletja, nekaj starejša graščina v Olimju z eno naj starejših lekarn v Evropi in preko 300 let stara cerkev Marijinega Vnebovzetja, ki prav tako sodi med najpomembnejše kulturne spomenike Posotelja. Verjetno bi bilo sedanje stanje omenjenih kulturnih zakladov dosti boljše, če jih ne bi močneje prizadel potres pred petimi leti. Grad nad Podčetrtkom so domačini, večji del s prostovoljnim delom, sicer očistili in precej lepo uredili tudi okolico, toda za kaj več je zmanjkalo denarja. Lepi načrti za prihodnje dni, ko naj bi v njem uredili muzej, gostišče in še kaj, pa so se pred dnevi precej oddaljili. Del severovzhodne stene ni več vzdržal in v steni je zazijala luknja, široka štiri, pet metrov in visoka vse do grajske strehe.. Popravilo bo sedaj prav gotovo precej dražje in vprašanje je, kdaj bo grad sploh popravljen. Nekoliko na boljšem so morda v Olimju, kjer je posebna skupina delavcev zavoda za spomeniško varstvo z; močnimi jeklenimi vezmi pred nedavnim opasala in utrdila razpokan stolp ob graščini, v katerem je tudi evropsko znana lekarna. Slovensko pomorstvo v težavah Edino sloven sko ladjarsko podjetje Splošna plovba je imela lani 2,11 milijonov dinarjev izgube. Zašla je v težave, ki so globlje narave in tudi ne od včeraj, kot je zapisal v ljubljanskem “Delu” njegov poročevalec Gustav Guzelj. Družba zaostaja v posodobljanju svojega ladjevja in zato težko tekmuje s tujimi ladjarskimi podjetji. Zaradi finančnih težav ne more izvajati svojega programa o nakupu in prenovi svojih ladij. Gradnja ladij doma je za 30% dražja kot nakup enakovrednih novih ladij na tujem. Za v tujini kupljene ladje je treba plačati 22% carine, kar njihovo ceno organizacijsko delo, sprejemali prrave in bodo na razpolago za ■nf. ,-r CLEVELAND: Mr. Frank Gorensek (216) 481-3768 Mrs. Marica Lavriša (216) 944-5922 CHICAGO: Mrs. Corinne Leskovar (312) 847-6679 Mr. Andrej Remec (312) 968-6093 TORONTO: Mr. Frank Osredkar (416) 255-2928 Mr. Frank Cerar (416) 251-2041 WASHINGTON, D.C.: Mr. Ciril Mejač (30S> 585-7405. Direktne prijave pošljite na sledeči naslov: League of Slovenian Americans, Inc. P.O. Box 604 Farmingdale, N.Y, 11735 približuje ceni doma grajenih. V Kopru so prišli do zaključka, da je potrebno sodelovanje vse Slovenije, celotnega slovenskega gospodarstva pri reševanju težav, v katerih se je znašlo slovensko pomorstvo. Reševanje mora biti temeljito in dolgoročno, ne le krpanje, ki ne odstranjuje vzrokov. V Sloveniji so umrli: 28. aprila V Sadinji vasi: Franc Habič; v ;Ljubljani: Janko Valjavec. Lojzka Gorupič, Erna Šturm, roj. Kocjančič, Ivan Svetičič, Stane Kočevar; v Novem mestu: Jože Mrzlak; v Bizoviku: Franci Pleško; v Nestini: Francka Peterlin; v Domžalah: Franc Vidmar st.; v Kopru: Jože Košiček; na Jesenicah: Alojz Benčina. 30. aprila V Litiji: Franc Zapušek; v Planini pri Sevnici: Ludvik Vouk; v Kopru: Katarina Vehar, Jože Košiček; v Prezrenju pri Podnartu: Ivan Benedičič; v Ljubljani: Jože Hrovatič, Gabrijel Treul, Francka Kramar, Martina Pogačar, roj. Balda-sin, Vekoslava Potza, roj. Klinar; v Slov. Konjicah: Jože Zdovc; v Polju: Tone Levičnik; v Selu: Angela Sršen. 3. maja V Črnomlju: Ivan Štrumbelj; v Ljubljani: Janez Soline, Marija Nered, Veleska Veter, roj. Lileg, Frančiška Blatnik, roj. Razdrih, Jože škerlec, Jože Hrovatič, Fric Weissbacher, Stanislava Dornik; v Polju: Marija Grebenc, Franc Bplt/b......, v Kopru: Zofija Babič; v Trebnjem: Franc Maraž; v Litiji: Frahc Zapušek; v Straži pri Cerknem: Martin Razpet;1 v Zadvoru: Janez Moškrič; v Bizoviku: Franc Selan. 4. maja V Ljubljani: Minka Jelen, Oskar Gleščič, Franc Bukovec, Hilda Repovž, Olga Čefarin; v Polju: Marija Peterca (Goren-čeva mama); v Škocjanu: Ivan Globevnik; v Cerkljah: Miroslav Hudnik; v Kranju: Pavla Bauman; na Raki pri Krškem: Marija Gorenc, roj. Kralj; v Zagorju ob Savi: Ivanka Hace, roj. Serak; v Sp. Pirnačah: Martin Rozman, ml.; v Šempetru pri Gorici: Jože Kralj; na Brezovici: Lado Samsa; v Kamniku: Karel Jereb; v Mariboru: Franjo Marks; v Lescah: Leopold Vipotnik. 5. maja V Ljubljani: Rafael Hojak, Franc Benje, Frančiška Jerman, roj. Kožuh, Tomo Novosel, Ivan Špoljar, Justina O-bid, roj. Pavšič, Marija Škrbec, roj. Drašler, Jožefa Pe-čevar; na Utiku: Stanka Jelovšek; v Šoštanju: Angela Ritovšek; v Novi Gorici: Drago Nardin. MALI OGLASI HOUSE FOR SALE Single Brick Bungalow — 4 bedrooms, dining room, living room and kitchen on E. 62 St. Call— 8 a.m. to 8 p.m. 486-3838 after 8 p.m. 361-4632. (62-66) Hiša naprodaj Enostanovanj ska zidana hiša (bungalov) s 4 spalnicami, jedilnico, dnevno sobo in kuhinjo je naprodaj na E. 62 St. Kličite od 8. zj. do 8. zv. 486-3838, po 8. zv. pa 361-4632. CLEVELAND, O. MALI OGLASI Popravilo hiš Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 881-0683 po 5:30 zvečer. ! (x) 1 House for Sale Fuclid off Chardon. Custom Brick Ranch. 3 bedrooms, two baths, living room, formal dining room, family room with woodburning fireplace, dinette, utility on 1st floor, basement, hot water heat, thermal windows and extras. 481-7212. Sobe oddajo Pet sob spodaj na 1203 E. 176 St. Kličite po 6. zv. 871-7518. (X) V ponedeljek, 28. maja, od opoldne do 6. zvečer in v torek, 29. maja, od 4. popoldne do 8. zvečer bodo prodajali na 1060 E. 61 St. stare stvari. ODPRTO V NEDELJO 2-5 15910 MIDLAND - AVE. N.E. (E. 159 ST. PRI HOLMES) Prikupna zidana hiša z 2 stanovanji, 5-5, vsa podkletena z več posebnostmi blizu Slovenskega doma, cerkve Marije Vne-bovzete, šol. Cena močno znižana za naglo prodajo. Izredna priložnost za dohodek. W. G. BARNES REALTY 731-4333 For Rent 3 unfurnished rooms & bath on E. 71 St. off St. Claif. Adults. No pets. Garage available. CalJ 361-0989 after 5 p.m. (56-65) Na Grovewoodu Prodaja lastnik hišo za 2 družini. Tel. 531-3976. (59-62) VARILCI, NAMEŠČEVALCI, IZDELOVALCI Skušeni, poln delovni čas, plačani prazniki, počitnice i. dr stalno delo. Prijavire se pri: GRADER METAL WORMS INC. 9664 Akins Rd., N. Royalton, O (57-64) Kitchen Help Needed 10 a.m. to 2 p.m. $2.95 per hour. 881-5033. (X) Waitress Wanted 10 a.m. to 2 p.m. $2.95 per hour. 881-5033. (X) Wanted A lady for general house cleaning. Once a week. $25.00 a day. 382-1700. (61-63) Lastnik prodaja Zidan ranč s 3 spalnicami v Nottingham okolici, ograjen vrt, garaža za 2 in pol avta. Zgrajena razvedrilnica. Visokih 70. Kličite 486-2426. (61-64) Split Level by Owner 3 Bedrooms, dining room, family, room with fireplace, large enclosed porch with gas grill. On Cul-de-sac street. Surf Side in Eastlake. Principals only. $78,900. Call 951-3962. (61-63) JOSEPH L FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. 641-0046 Moderni pogrebni zavod Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI For Rent John Peirie 782 E. 185 Odprto v torek, četrtek in petek od 8. do 6. ure, v sredo od 8. do 1. ure, v soboto od 8. do 4. ure. Zaprto v ponedeljek 481-3435 ZAKRAJŠEK FUNERAL ROME C0. Tel: 361-3113 6016 St. Clair Ave. IZ SLOVENIJE Grafofonske plošče • Knjige • Radenska voda • Zdravilni čaj Spominčki • Časopisje • Vagina kilograme • Semena • Strojčki za valjenje in rezanje testa TIVOLI ENTERPRISES INC. 6419 St. Clair Ave., Clevland, O 431-5296 Čebelni — panji naprodaj tipa Žnidaršič kličite 851-2599 (May 18-25, June 1-8) na 6-sobna enostanovanj ska Bonna $7,500 3-stanovanjska, 6-4-4, na Norwood $15,700 2-stanovanjska, 5-5, modernizirana, $22,090 2-stanovanjska, zidana, 7 garaž, $23,500 1234 E. 59 — prodana 1361 E. 43 — prodana 1096 E. 72 — prodana 7710 Donald — prodana A. M. D. REALTY 6311 St. Clair Ave. 432-1322 • (xF) Kadar kupujete ali prodajate nepremičnine, kličite: Anton Matic, 531-6787 ali CAMEO REALTY, 261-3900 in vprašajte za Antona Krasna, moderna kolonial hiša s 4 spalnicami na Glen Drive, vzhodno od Rt. 91. Udoben, zidan ranč, 3 spalnice, jedilnica, družinska soba, velika razvedrilnica, na lepi cesti blizu Richmond Mali. Zidana, 4-5 spalnic pri Lake Shore. .Bungalov v Euclidu, zemljišča v Willoughby Hills in Kirtlandu. Hrvatski dom na St. Cair Ave. poslopje, bar, dvorana, D5 in D3 licence. (Fx) Lastnik prodaja na Cleveland Heights Krasna velika kolonial hiša, ne potrebuje vzdrževanja, 2% garaža, šole, knjižnica, trgovine v bližini, RTA. Zenljišče na oglu 4 partly furnished rooms, gar- 80x225 za posel ali poklic. V age. Clean. Near St. Lawrence področju za večvrstna stanova-church. 341-7345. -r.ja. 381-5713 ali 731-1454. (62-63) (F-X) Wanted U.S. Silver Coins, 1964 or older. Will pay 500% on face value. Will pay $6.00 and up for silver dollars. Call 531-0809. (F-X) Open House Sat. & Sun. 1 to 5 18208 Hiller Ave., 3 bedroom Colonial, 2% baths, formal dining room, family room, large kitchen with nook. Walk to There will be a rummage sale parochial schools, stores, church ‘ at 1060 E. 61 St., on May, 28 from and RTA. 531-4478. (62-66) 12—6 and May 29 from 4—8. j (62-64) SMIRtšKA DSMOVtNA MAY 23, im fm=^- | Vaclav Beneš-Trebizsky: KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN “Govim L torej!” , .Med ljudstvom'je postalo še Očo Dobrogost je, pristopil po- Ipolj tiho; izmed moških se ni polno h križu... j nihče niti ganil. Videti je bilo, “Kaj nam imaš povedati? .— 'da vsi nestrpno pričakujejo, kaj Tujec nisi; to poznamo že po je- j jim še pove ta tujec, ki je rekel, da jim je po krvi tako soroden kakor brat bratu. “Trenutek, ko bi mogel spre- ziku,” Oče Dobrogost si je oddahnil; a vendar se je pripravil sak slučaj. Razburjeno ljudstvo je vedno podobno morju, katerega sleherni val prinaša pogubo, “Ali veste, dobri ljudje, kaj delate, ko pokončujete ta križ?” .“Oproščamo se suženjstva.” j “Tujemu jarmu se odtegujemo!” “Povejte mi, dobri ljudje, iz česa je ta križ?” “Iz železa!” “Je-li po teh krajih več takih križev?” “V vsaki vasi — vasici!” “In veste, kaj napravijo iz teh uničenih križev? — Iz njih vam skujejo verige, s katerimi bo na večne čase zadrgnjen vaš vrat, vrat vaših sinov, vaših hčera -— vnukov že ne imenujem, ker ni-kakih ne bo... Vi starešine, ali razumete moje besede?' — Ali so vam moje besede popolnoma jasne?” ; ; S V množici se hi nihče oglasil, le pesti plbških so trdneje stiskale 'kladiva; njihovi obrazTko potemneli, toda zaničljiv smehljaj okoli ust jim je izginil in oči so imeli uprte na tujca pod križem. . “Iz rodu sem, ki vam je po krvi tako soroden kakor brat bratu. Kdor izmed vas mi je najbližji, naj udari, če hoče, s kladivom, ki je v njegovi desnici, najprej po moji glavi in potem po tem križu!” na , govoriti z vami, je bil najbolj zaželjeni cilj mojega življenja,” “In o čem hočeš z nami govoriti?” “O križu — vendar ne o križu železnem, — 'tudi ne o križu, kakršnega vam oznanjajo Nemci, ampak o križu, ki je dal narodu, katerega sin sem jaz, novo življenje, ki je postal mojim rojakom ščit, ob katerem se odbijajo vsi navali pohlepnih sosedov, vaših in naših sovraž-■ P Vj nikov, kakor lahko perje ob ti-v najmanjši sečletnih skalah .. . Ali me hočete poslušati, dobri, dragi ljudje?” ; Stare, sive glave so se polago-rjna sklanjale k zemlji, oče Dobrogost je govoril s tako prijetnim glasom, s tako prepričevalnimi besedami.. .< Ljudje so zadrževali dih, umolknili so tudi dojenci v materinih naročjih, Ijlas očeta Dobrogosta je donel veličastneje, kakor če se oglasijo v njegovi domovini znonovi db naj radostnejših praznkih .,; Glave starih mož so bile; še vedno sklonjene, roke, ki so stiskale kladiva in palice kaj najtrdnejše so mogle, so polagoma odje-njavale, težko orodje je padalo na tla. Da morejo biti pod tem križem vsi ravnopravni? — Ne- 1N LOVING MEMORY OF THE THIRD ANNIVERSARY OF THE DEATH OF OUR LOVING HUSBAND, FATHER AND GRANDFATHER mogoče —• popolnoma nemogoče. ■ ; Izkušeni možje so naenkrat zopet dvignili glave, njihove oči so se uprle na govornika še o-streje, kakor če bi hoteli preiskati celo njegovo dušo. “To je bil križ — križ — križ ki je poravnal prepad med gospodom. in sužnjem ...” “In pri nas ga je izkopal, nas je vkoval v okove...” Star mož je zarohnel, kakor bi zadonel grom. “Križ?” “Kaj drugega kot križ?” “Grozno se motite, dobri, dragi ljudje ... Nikakor križ, ampak oni, kateri so ga oznanjali med vami, oni, ki so vam ga vsi-ili, oni, ki so ga postavili po vaših vasicah. Moji pradedje ga tudi niso poznali, tudi so se mu upirali, ko so ga jim prinesli z Bavarskega; toda prišli so možje, ki so. razvili pred njihovirpi očmi v njihovem domačem jeziku najkrasnejše slike, kakršne se kopičijo okoli tega križa, ko mu zrahlja zemljo ljubezen, ko jo zaliva hvaležnost, ko jo pokriva z najrazkošnejšimi cvetovi zaupanje, združeno z odkritosrčnostjo ...” Trde poteze na moških obličjih so se mehčale pri vsaki besedi, katero je spregovoril Dobrogost ... Tako jim še nikdar ni nikdo govoril o križu, in vendar ga pomnijo v svoji, vasi — po vseh vaseh že izza mladosti. Na drugi strani se je naenkrat oglasilo rezgetanje konj in predno so se ljudje ozrli, je bilo tu že polno jezdecev, ki so z naj večjo silo planili po množici. Jezdečem se je v roki posvetilo Jeklo, na pol pobarvano z ljudsko krvjo . .. “Vitez Guncelin!” In pri teh dveh besedah 50 se vnovič oglasila deteta na materinih prsih. “Vitez Guncelin s Hagena je'se vas niti ne dotakne, ne skrivi Manje ... bil razglašen po teh krajih za poosebljenega hudobnega duha in njegovo vojaštvo za najne- Grozni vitez ie obstal s ko- vam niti lasu na glavi.. “In kdo si ti?” . Grozni vitez je obstal brzdanejšo ... G u n c e linovega njem pred očetom Dobrogo- imena so se -tukaj bali bolj kakor samega Črnoboga. Ta vitez je imel po celi dolgini in širini svojega oklepa vzbočen križ in okrog križa napis ob napisu. Guncelinova družina je pričela brez usmiljenja sekati in suvati med ljudstvo. Vitez je bežal s svojimi' ljudmi pred množicami, katere sta vedla Ni-, klot in Starosta;.GnjevoŠ na meji saskega vojvodstva. “Ti kristjan — jaz kristjan -V-to znamenje moje in tvoje vere je že od nekdaj pribežališče preganjanih. — Sem k meni, dobri ljudje! — če je veren kristjan, stom. “Služabnik svojega in tvojega Boga!” . . , “Lep služabnik,- ko razburjaš ljudstvo... Če si veren služabnik tega križa, zakaj govoriš in ščuvaš proti duhovnom, kateri so ga postavili na tem kraju ... “Ker so nevredneži, ker so se-hičneži...” ( Kri je brizgnila očetu Dobro-gostu iz obraza. Vitez Guncelin ga je s ploščino svojega meča u-daril po licu. V tem trenutku so se zadele, selske palice ob jeklo vitezove; družine, in nastalo je grozno; ZA KONEC TEGA TEDNA SE NAM PRIDRUŽITE V OCfckNk »»9 samo za zaiiavo! Z akri vodnih bazenov, obsežnimi pikniškimi prostori, tremi zavestišči, barom s prigrizki, športnimi in drugimi igrišči, prostorom za sprostitev in uživanje toplega vremena ter svežega zraka je Oceana park idealno zamišljen ter urfejen za zdravo poletno veselje v prirodi. > aM-1161 Music Street, Newbury, Ohio, samo 20 minut od !K52-?75» vzhodnih predmestij Clevelanda nedaleč V' od ceste 87. TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING ;* v Telephone 944-8436 Pomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje. .Nameščamo nove žlebove. ANDREW ZAKRAJŠEK passed away May 20, 1076 A million times we’ve needed you, A million times we’ve cried If love alone could have saved you, You never would have died. In life we’ve loved you dearly In'death we love you still In our hearts you hold a place That, no one else can fill It broke our hearts to lose you But vou did not go alone For part cf us went w!lb you The day God book y-u home Sadly missed by; Wife Daughtei Sons -Sianiey — Fa ane Fran Spech Andy F. and R. Zakrajšek Kadar je treba delati, Osh Kosh jc redna oprema 20% popysfo Osh Kosih so oblačila, ki delajo prav tako trdo kot vi. In May Company je prostor, kjer jih dobite. Trdna, zanesljiva v mešanici poliestra z bombažem nudijo vedno gotovost. Fridite, poiščite svoje: srajce s posebno dolgo hrbtno stranjo v modri, olivni in olivno zeleni barvi; 14!4 - 17. 11,98 Hlače v olivno zeleni in olivni moške (100) - v mestu, vse prodajalne, v modri 32-46, 12.99 Budžet za barvi, velikosti. 32-42; i > iugnter-in-law — Joann,, and Grandchildren Cleveland, O., May 25, 1979. Kmetje so sicer zmagali; toda vitez je s kakimi petimi slugami vendar odvedel očeta Dobro- gosta in ga z debelim konopcehl privezal za rep svojega konja,: (Dalje prihodnjič) Z J > ; s ; * G 1 % ■ l < > J ► j J j J j I c