SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA AVSTRALSKI SLOVENSKI NI-ODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK 14-dncvnik, ccna S 2.00 — THE AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER HHBH^HI^HI^H^HHHHI 30.8.1995 ENGLISH PAGE FOR THE WHOLE FAMILY Page 11 SLOVENCI SE PREDSTAVILI NA POVORKI V BRISBANU OB PROSLAVITVI 50. OBLETNICE ZMAGE NA PACIFIKU BRISBANE. 15. avgust 1995 Na veliki povorki, ki so jo priredili ob 50. obletnici zmage na Pacifiku (VP-day) v Brisbanu so se med mnogimi drugimi etničnimi skupinami predstavili tudi zastopniki slovenske skupnosti. Na fotografiji zgoraj z leve: Suzane Vah (vnukinja Albine in Jožeta Vah), zastavo nosil Jože Vah, Anica Cuderman, znak Slovenije nosil Matthew Creevey, zraven njega Melissa Creevey (vnuk in vnukinja Marice Podobnik). Na fotografiji spodaj z leve: Pavla Pregelj, Melissa Creevey, Matthew Creevey, Suzane Vah in Jana Ceh. SLOVENSKI SESTANEK FORUM '95 Sydney, 13.avgust 1995 Sydneyski Slovenci vseh starosti so se zbrali na takoimenovanem Forumu '95. Nadvse zanimiv sestanek je vodila mladina, razpravljali pa so o pomembnih in perečih vprašanjih današnjega slovenstva v njihovem okolju. Več o Forumu '95 v naslednji številki. V TEJ ŠTEVILKI — Iz dnevnika urednice — Dr. Breda Žcrjal str. 2 — Pišejo nam str. 3 — To in ono iz Slovenije str. 4 — Slovenija, moja dežela str. 5 — Po svetu — Zapisali so še v... str. 6 — Kultura - Slovenija str. 7 — Poslovna Slovenija — Glasba str. 8 — Pa kaj nam je treba slovenske cerkve v Avstraliji? — Molitvena skupina Srca Jezusovega — Drobtinice str. 9 — Je balinanje res šport za starejše? — Fotoreportaža str. 10 Ko sem končala še zadnjo stran te številke, sem sedla pred računalnik: tako, zdaj pa bom počela to, kar me vedno najbolj veseli pri časniku -izbrala bom temo za uvod in se razpisala. Toda o čemu naj pišem tokrat? Politika1/ Ne! Žalost, bolezni, nesreče? Ne! O mojem psičku, ki sedi na expres kuverti v kateri so časopisi iz Slovenije, kakor da bi mi hotel reči ne, nikar, dolgočasiš me s tem večnim prebiranjem časopisov, kaj pa naj jaz počnem ta čas? Ne, tudi o njemu ne mislim tokrat pisati. IZ DNEVNIKA Stanke Gregorič UREDNICE Ob Slovenčevem naslovu Sveta Hildegarda zdravi, sem se spomnila moje stare mame Zerovc z Mlina na Bledu. Moj stari oče in njegov najstarejši sin - moj stric, sta fijakarila na Dunaj, znala sta seveda nemško in te "šprahe" se je "polomljeno" naučila tudi moja stara mama. Menda sta z Dunaja prinesla nekakšne papirčke, ne spomnim se ali so bili zapisi ali iztrgani listi iz knjige, toda moja stara mama je vedno kadar nas je kaj zabolelo, ko smo prišli iz Maribora na počitnice na Bled, poiskala te papirje in...ja, s Hildegardo nas je pozdravila po domače. V Slovencu berem, da je v juniju izšla knjiga Reinharda Schillerja Sveta Hildegarde zdravi -odkritje celostnih terapij iz 12. stoletja. Delo je bilo prvič prevedeno v slovenski jezik. Hildegarde (1098-1179) je bila zelo zanimiva osebnost. Izhajala je iz plemiške družine, postala pa je redovnica v benediktinskem samostanu. Velja za eno najbolj vplivnih in vsestranskih žensk srednjega velca ter za utemeljiteljico celostnega zdravljenja in naravne medicine sploh. Umrla je stara 81 let. Njeno zdravljenje je konkretno, praktično in preprosto, piše Saoina Nograšek v Slovencu. Marsikaj, kar je Hildegarde zapisala, drži še danes, z nekaterimi stvarmi pa se ne bi mogli več strinjati. Štirje stebri Hildegardinega zdravilstva so: dieta, puščanje krvi, zdravila in post. Opis knjige Nograškove o Hildegardinih zdravstvenih nasvetih je tako zelo zanimiv, da bi vam ga rada predstavila, pa je žal predolg. Zato se bom potrudila in vam ga posredovala drugič. Avtor knjige Reinhard Schiller je izkušen zdravilec in živi s svojo družino na Bavarskem zelo zdravo, ukvarja se z rejo ovac, za domačo uporabo goji zdravilna zelišča ter jih tudi sam preizkuša. V svoji zdravstveni praksi uporablja izključno Hildegardina zdravila ter predpisuje Hilaegardin način prehranjevanja. Scniller je ob veliki naklonjenosti do Hildegardinih nasvetov celoto oblikoval kot knjižno izdajo, ki nosi navdih zgodovinske preteklosti, hkrati pa je tudi pregleden in uporaben pripomoček za naš čas, zaključuje v Slovencu Sabina Nograšek. Da pa bi podrobneje spoznali številne dragocene navedke svete Hildegarde, si bomo morali knjigo nabaviti kar iz Slovenije. Vsa slovenska občila jo na veliko reklamirajo. Vaša Stanka TISKOVNI SKLAD $ 20.00 Jožica Gerden; $ 20.00 Stanko Prosenak. HVALA Na Bredinem, Jemejinem in Angeliainem pogrebu je darovano, namesto za cvetje, $ 1.418 za Dom počitka Matere Romane Kew - Melbourne Dr. Breda Žerjal, nečakinja Iva Lebra iz Melbouma je preživela svoje zadnje ure v Avstraliji - o tragediji sjno pisali v zadnjih dveh številkah. Toda kdo je bila pravzaprav Breda Žeijal berite v članku iz Dela, stran "Znanost". Na koncu je vedno enako nesmiselno vprašanje - zakaj prav ona? Toda saj se je temu vprašanju nemogoče izogniti, če usoden trenutek na cesti v daljni Avstraliji za vedno izbriše sijajno znanstvenico, profesorico, mentorico mladinskega raziskovalnega dela in ob tem še prisrčno osebnost - dr. Bredo Žerjal. docentko na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. V njenem kabinetu na fakulteti je na mizi ob računalniku in kupu pedantno urejenih zapiskov in pošte ostal tudi odprt rokovnik. V njem je za 11. julij zabeležen zagovor diplomanta, ki mu je bila mentorica, nato je 14. julija vpisala odhod v Avstralijo in za 26. avgusta napovedala vrnitev in po njej še številne dejavnosti tja do konca leta. Ta usmerjenost v prihodnost je bila značilna za dr. Žerjalovo - kolegi z njene prejšnje fakultete, pedagoške, so celo znali reči, da hiti živeti, kot da ima za vse premalo časa. Res ji je bil dan, ki ga je običajno prebila kar na fakulteti, velikokrat prekratek. Toda kljub temu ji je uspelo, da je ob raziskovalnem in pedagoškem delu na univerzi prevzela še zamudne obveznosti v okviru občinske pomoči mladim talentom, da je živela po urniku zapleteno, a skladno družinsko življenje, da si je ogledala tudi vse zanimive predstave v gledališču, da je našla čas za šport in predvsem smučanje, da je bila vedno zelo urejena in precej »neusklajena« z običajnimi predstavami o znanstvenicah. »Meni se je zdelo vedno zelo pomembno, da ustvarjalnost spodbudimo čim bolj zgodaj, na vsak način pa pred vstopom na univerzo. Na srečo nas je na univerzi kar veliko, ki smo pripravljeni tudi sami kaj narediti za to.« Teh nekaj besed sem prepisala iz pogovora z njo, ker se mi zdijo tako značilne za njeno do kraja iskreno in nesebično delo z mladimi, nadarjenimi ljudmi - takšnimi, kot je bila pred četrt stoletja tudi sama kot ambiciozna dijakinja Srednje kemijske šole v Rušah. Kakor je rada pripovedovala, je imela takrat nanjo velik vpliv mlada in nenavadna profesorica kemije, Magda Tovornik, poznejša mariborska županja. Breda je verjela, da lahko dober učitelj ali mentor odločilno pripomore, da se mladi ljudje ne zadovoljijo s cilji, ki so pod njihovimi sposobnostmi - v znanosti ali drugem intelektualnem delu, v športu, v odnosih z drugimi ljudmi. Tudi letos je bila Žerjalova srce akcije Mladi za napredek Maribora in njen vselej veder obraz je bil med mladimi raziskovalci videti skoraj tako mlad kot obraz njene 15-letne hčerke Jerneje, osmošolke. Komaj nekaj dni zatem je obema hkrati zastalo srce. Ostaja spomin na življenje, ki bi lahko bilo mladim vzor, čeprav ni iz športnega ali drugega medijsko izpostavljenega sveta. Saj navsezadnje ni nič lažje slediti poti bistre in navihane deklice, ki se je zelo zgodaj zagledala v kemijo. Prehodila je vse študijske stopničke in se uspešno posvetila raziskovanju polimernih materialov - predvsem emba-jaže vsakdanjih potrošnih izdelkov. Ob tem pa je bila dosledno zvesta svojim visoko postavljenim delovnim in moralnim načelom. Izguba dr. Žerjalove bo še večja, če mariborska univerza in občina ne bosta primerno nadaljevali njenega dela - njeno ime bi denimo lahko nosil sklad pomoči najmlajšim raziskovalcem. PIŠEJO NAM Pismo uredništvu Slovenci smo sprejeli sporočilo, da bo papež obiskal Slovenijo 19. maja 1996; pri pripravljalnem odboru pravijo, da bo to "dogodek stoletja". Zelja organizatorjev je vključiti v ta izjemni obisk tudi slovenske izseljence, zato osebno razmišljam kako pritegniti tudi čim več avstralskih Slovencev - ne samo duhovno, tudi fizično. K dodatnemu razmišljanju in k posredovanju me sili mnenje nekaterih, da bi naša mladina v svoji mladosti morala vsaj dvakrat obiskati dom svojih prednikov. Prav zato skušam ob tej priliki organizirati obisk domovine in pridobiti čim več mladine. Pripravljen sem prevzeti odgovornost za organizacijo takšnega obiska in se zato obračam na Vas, gospa Stanka in tudi na gospoda patra Bazilija, in seveda potom glasil, ki jih urejata, na vso slovensko skupnost v Avstraliji. Prvotno sem razmišljal o "charter" poletu pa sem kmalu ugotovil, da to ne bi bilo primerno, saj bi moralo letalo leteti dvakrat prazno - ko potnike odpelje in pripelje nazaj. Rešitev pa je v priglasitvi vseh zainteresiranih in če bi bilo število teh zadovoljivo, bi lahko računali na popust. Razdelili bi se lahko v več skupin, ki bi potovale kadar bi želele. Še večja ugodnost je v tem, da si vrnitev vsakdo lahko uredi po svoji želji. O ceni vozne karte je zaenkrat težko govoriti, jasno pa je, da bi bilo večje število potnikov ugodno pri pogajanju. Najpretbo potrebno ugotoviti koliko ljudi te zainteresiranih. Ce lahko dobimo prijave v naslednjih nekaj tednih, bomo takoj vedeli kako ukrepati. Prijava za zdaj ne bi bila obvezna, verjetno si bo kdo premislil, nekaj pa jih bo pristopilo pozneje. Druga prijava bi verjetno morala biti resnejša in s kakšnim majhnim denarnim pologom (kavcijo), tretja pa potem že obvezujoča. Potovalni program: od Sydney a oziroma Melbourna do Ljubljane in nazaj. Tudi v Sloveniji vidim različne potrebe, zato bi morali ločiti potnike po njihovi zahtevi. Večina ljudi ima sorodnike in ti verjetno ne bi potrebovali niti stanovanja, niti oskrbe, vendar pa bodo za časa papeževega obiska v Sloveniji hoteli polni in zato bo treba poskrbeti za take, ki bližnjih sorodnikov nimajo. To bi bila druga skupina, ki bi morala plačati za te usluge posebej. Morda bi bila namestitev pri "kmečkem turizmu" cenejša kot hoteli. Pripravljen sem poskrbeti tudi za takšne slučaje. Za dneve papeževega obiska verjetno lahko preskrbimo prenočišče v bližnjih župnijah, če bi se izkazala za to potreba. Končno pa bi bilo treba izkoristiti obisk še za ogled prelepe Slovenije in možnosti za izlete so čudovite. Za pot na Triglav bo verjetno še prezgodaj, saj bo tam še sneg in led, vendar pa bomo sestavili nekaj različnih potovalnih paketov, ki bodo na voljo različnim okusom. V dužbo bomo povabili tudi zanimive Slovence od Janeza Janše do Kamniških kolednikov in še koga; o tem kasneje. Vse rojake prosim, da o mojih načrtih obvestijo tudi svoje sorodnike, prijatelje in znance. O poteku priprav bom sproti poročal. Lepo se Vam zahvaljujem za sodelovanje in Vas in vse rojake lepo pozdravljam. Cvetko Falež. Canberra P.S.: Prijave pošljite čim prej na naslov: Cvetko Falez 427 Bugden Avenue, Fadden, A;C.T. 2904 Telefon: (06) 291 8426 Fax: (06) 292 8211 Ali na uredništvo Glasu Slovenije SBS RADIO praznuje 20. obletnico svojega obstoja Vabimo vas, da se vključite v slovenski program, ki je na sporedu vsako nedeljo in torek, od 8 do 9 ure zjutraj na SBS Radiu 1 Sydney 1107 AM SBS Radiu 1 Melbourne 1224 AM in na narodnem omrežju SBS National Network ob torkih med 9 in 10 uro zjutraj: Adelaide 1063 FM Brisbane 93.3 FM Darwin 100.9 FM Newcastle 1584 AM Perth 96.9 FM Wollongong 1485 AM Program v Adelaidi je na sporedu pol ure pred ostalimi Mariza Ličan 3vení Telefon: Urednica slovenskega programa Sydney Telefon: 02 - 728 3387 Elica Rizmal Urednica slovenskega programa Melbourne Telefon: 03 - 9685 2543 EMBARGO NA UVOZ OROŽJA IN SLOVENIJA Novica, da bo OZN ukinila prepoved nakupa orožja Ruandi, je Slovenijo vnovič neprijetno spomnila na geostrateški položaj in mednarodno težo Slovenije. Triletna prizadevanja slovenske diplomacije še niso rodila sadov na tem področju, četudi uvoz orožja ne ovira modernizacije Slovenske vojske, »re za simbolni pomen prepovedi, ki Slovenijo uvršča med krizne države, saj jo enači z Bosno in Hercegovino, Hrvaško ter Srbijo - sinonim za balkansko krizo. /Republika/ JELKO KACIN - OBRAMBNI MINISTER RS LETUJE NA HRVAŠKEM MORJU Miran Lesjak komentira, da se je slovenski obrambni minister Jelko Kacin s počitnic na Hvaru podal v Split, kjer^se ie srečal s hrvaškim kolegom Šuškom. Avtor članka meni, daje bila to zelo netaktna poteza, saj je postal to pri sosedih 'prvovrstni politični dogodek,' in hrvaški tisk je objavil z velikimi naslovi "'Hrvaško morje je varno''; mora že biti če tam letuje obrambni minister sosedne države. Ministra sta se tudi pogovarjala o možnih razpletih na področju Dubrovnika. Jelko Kacine je izjavil: 'Po našem mnenju ie napad na Dubrovnik poseben vandalizem, saj mesto kot zgodovinski in kulturni spomenik ne pripada samo Hrvaški, temveč celotnemu Sredozemlju. Zato želimo, da se tudi na tem koncu Jadrana vzpostavi mir..." Lesjaku je zoprno vprašanje zakaj so slovenski funkcionarji po hrvaški "Nevihti" hiteli Hrvaški čestitati (to je naredil v Splitu tudi Kacin), ne da bi počakali na razplet, zdaj pa slovenski diplomati izražajo hrvaškim nezadovoljstvo zaradi dogajanj v osvobojeni Krajini. Drugo vprašanje pa je zakaj pošilja Slovenija z vladno odobritvijo v Beograd človekoljubno pomoč za srbske begunce v času, ko Kacin kaže v Splitu prijazen obraz. /Dnevnik/ NIZKE CENE ZA DENACIONALIZIRANO PREMOŽENJE Ob nastajanju zakona o denacionalizaciji najbrž nihče ni pomislil, da bodo nekdanji razlaščenci vrnjeno premoženje hoteli prodati in da ga bo država kupovala nazaj. Vrnjeno premoženie je večkrat veliko breme, ki se ga nekdanji razlaščenci želijo čim prej znebiti, zlasti kadar gre za razpadajoče stavbe, katerih obnova terja veliko denaija. Marsikateri novi lastnik pa tudi ne ve. kaj stroriti z vrnjenimi pozdovi in kmetijskimi zemljišči. Kupcev marsikdaj ni, država pa nuai nizke cene. Tako je mogoče govoriti o pravcati razprodaji vrnjenega premoženja, piše Zora Kuzet./Večer/ REPORTAŽA O ZAPOSLENOST Ob povečanju brezposelnosti in hkrati naraščanju števila tujih delavcev ( 41.000) gre očitno za to, da Slovenci nočejo opravljati fizičnih del. V Savinjski dolini, kjer se bo kmalu začelo obiranje letošnje hmeljske letine, si brez tujih sezonskih delavcev, ki so mimogrede cenejši od domačih, pa še manj obdavčeni, spravila pridelka pravzaprav ne znajo predstavljati. Ob lepem številu brezposelnih Slovencev z usrezno (nizko) izobrazbo je podobno v komunali in gradbeništvu, saj Slovenci očitno ne maramo težkega dela. /TV Slovenija, prenaša STA/ SLABA SKRB ZA ŠTUDENTE V Sloveniji so letos še posebej poskrbeli za nenavadno stresne primere: tako ob razglasitvi rezultatov letošnje mature, z večno kolobocijo okrog učbenikov ter z zaslužkarstvom z najrazličnejšimi storitvami na račun otrok in njihovih staršev in ne nazadnje ostaja eden od glavnih problemov nastanitev študentov v zasebnih sobah po oderuških cenah. Predlog Študentske organizacije, naj bi država takšnim študentom regresirala stanarino, bo najbrž naletel na gluha ušesa, češ da denarja ni. In res ga najbrž ni. piše Martin Tvanič: "Če seštejemo stroške posodobitve garlamentarne menze, Skolčeve prhe, uplove pisarne ter funkcionarskih dodatkov v republiki in vsaki občini posebej...Dokler bo v tej državi pomembnješa parlamentarna menza, prha predsednika državnega zbora ali keramika v poslanskih straniščih od pogojev za šolanje mlade generacije, nomo pač zapisani evropski provinci." /Dnevnik/ OSEBNOST JULIJA JANEZ JANŠA V tradicionalni anketi Dela je osebnost, ki je najbolj zaznamovala slovensko politično prizorišče julija, postal prvak: Socialdemokratov Janez Janša. Posrečilo se mu je, daje Zorana Thaleija, slovenskega zunanjega ministra, ki je bil letos rekorder s petimi naslovi osebnosti meseca, zrmil na drugo mesto. Drnovšek je na tretjem, Kučan pa na četrtem mestu. /Delo/ VEZI S SVETOM V Ljubljani je 33 diplomatskih predstavništev, častnih konzulatov in nunciatura Svetega sedeža iz Vatikana. Večina veleposlaništev ima v najemu hiše, za kar plačujejo po 4000 do 8000 mark na mesec in s tem prispevajo v blagajno lástnikov nepremičnin od 48.000 do 96.000 mark na leto. Na drugi strani ima Slovenija 40 diplomatsko konzularnih predstavništev po svetu, najeti prostori stanejo na leto 2,1 milijona dolarjev. /Delo/ RDEČI JKRIZ SLOVENIJE ZBIRA POMOČ ZA PRIZADETE V NEURJU Rdeči križ Slovenije se je vključil v akcijo pomoči prizadetim zaradi zadnjega rieuija na območju občine Velenje, Šoštanj in Slovenj Gradec. Informativna služna Rdečega križa obvešča vse, ki se želijo vključiti v akcijo pomoči prizadetim, da lahko finančna sredstva nakažejo na žiroračun: 50101-678-51579 pod šifro 6003, s pripisom "za prizadete ob neuiju". /Slovenec/ DRUGI SLOVENSKI FESTIVAL ZNANOSTI Slovenska znanstvena fundacija bo letos zopet organizirala osrednjo promocijsko prireditev pod naslovom 2. slovenski festival znanosti. Trajal bo tri dni, od 4. do 6. oktobra in bo potekal v prostorih Gea Collegea in Svetovnega trgovinskega centra v Ljubljani. To je posebna oblika informiranja širše javnosti o znanstveno-raziskovalni dejavnosti v Sloveniji. /Slovenec/ OVEMBRA POLNOPRAVNO LANSTVO V EUROCONTROLU Eurocontrol, organizacijo za varnost zračne plovbe, Je pred 35 leti ustanovilo sedem držav, zdaj ima 17 članic, Slovenija pa bo v začetku novembra postala njena osemnajsta olnopravna članica. Kot polnopravna lanica bo morala Slovenija plačevati letno članarino, prvo leto 130 tisoč ekujev, medtem pa bo za vsak prelet preko Slovenije dobila 68 ekujev, petino več kot sosedna Avstrija. S tem denarjem bo lahko vzdrževala in posodabljala opremo domače kontrole letenja, za katero je bilo treba odšteti 70 milijonov mark. Eurocontrol ima v Luxembourgu izobraževalni center, v katerem so se šolali slovenski nadzorniki zračnega prometa. /Delo/ SEPTEMBRA BO ŠE VROČE Parlamentarne počitnice se bodo končale 10 septembra in poslanci bodo morali obdelati nekaj zelo zahtevnih aktov z dnevnega reda julijske seje. /Delo/ VEUK USPEH MARATONCA DUŠANA MRAVLJETA V AMERIKI Ultramaratonec Dušan Mravlje je zmagal na letošnjem transameriskem teku od zahodne do vzhodne obale ZDA. Tek je bil dolg kar 4. 600 km in je trajal 64 dni. Tekači so vsak dan pretekli 70 ali več kilometrov, brez dneva počitka, dvanajst dni po puščavi, kjer je bila temperatura 45 stopinj cefzija ali več, se povzpeli na 3.600 m visok gorski prelaz, dvanajst dni pa so tekli po neskončnih ravninah, med koruznimi polji. Mravlje je izboljšal dosedanji rekord za 64 ur. /Radio SBS, slovenska oddaja/ ALI STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO NA GLAS SLOVENIJE ? Datum do kdaj je naročnina plačana je na kuverti v kateri vam pošiljamo časnik MARIBOR Priprave na papežev obisk — trenutno potekajo dela pri obnovi mariborske stolnice, kjer naj bi papež opravil molitev na Slomškovem grobu. V škofijski restavratorski delavnici bodo najprej obnovili apostole iz prezbiterija, sledila pa bo prenova glavnega oltaija, kornih klopi in znamenitih gotskih sedilij. Prenovili bodo tudi celotno notranjščino cerkve in povečali pevski kor ter ga prilagodili obstoječi gotski arhitekturi. BELTINCI Na Otoku ljubezni je bila pred kratkim osrednja prireditev buraških dni in v Ižakovcih seje kar trlo ljudi. Vse je potekalo v znamenju starin opravil, tradicionalne predelave lanu in konoplje. Tudi predsednik RS Milan Kučan seje odzval na povabilo in postal častni biiraš. BREZJE, PTUJSKA GORA, SVETA GORA Na praznik Marijinega vnebovzetja so številni verniki obiskali osrednja Marijina romarska svetišča, kjer so slovenski škofje in duhovniki vodili slovesno somaševanje ob tretji obletnici posvetitve slovenskega naroda Mariji. Več kot 10.000 romarjev se je zbralo pri maši v baziliki na Brezjah, maševanje je vodil slovenski metropojit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, somaševal pa je tudi Franz H. Schwarzenbock iz Miinchna. Tisoče grl se je združilo v pesmi in molitvi za slovenske družine, mladino, Cerkev na Slovenskem in številne rojake po svetu. Slovesno je bilo tudi na Ptujski gori, kjer je maševal mariborski škof dr. Franc Kramberger. Verniki s Primorske so se množično zbrali na Sveto gori, kjer je praznično bogoslužje vodil koprski skot' rrvsgr. mag. Metod Pirih. LJUTOMER Vinska akademija Veritas napoveduje: Dobili bomo vinsko kraljico! To vest je v poletni številki objavil mesečnik Veritas kot prvi projekt novembra lani ustanovljene Slovenske vinske akademije. VREMSKI BRITOF Pred dnevi so množično zaznamovali 600. letnico obstoja vremske župnije. Vremska cerkev sv. Marije stoji na dokaj nenavadnem kraju, na nekakšnem polotoku, ki ga tu dela reka Reka. Zgradili sojo v 14. stoletju, posvetili leta 1395 in od takrat je oožjepotna cerkev za vso okolico. RIBNICA Turistično društvo bo v septembru praznovalo 90-letnico, tradicionalni sejem suhe robe in lončarstva pa svojo 20-letnico. Letos bodo sejem nekoliko poživili. V prostorih Miklove niše bodo predstavili idrijske čipke in belokrajnske pisanice. Znani ribniški obrazi iz preteklega časa skozi objektiv pokojnega fotografa Franceta Modica bodo prav tako na ogled. Predstavili se bodo kinologi, razstavo bodo imeli gobarji, rejci malih živali in čebelarji. LJUTOMER Pred dnevi so sejem sklenili z letošnjim praznovanjem ob 39. občinskem prazniku in 730-letnici obstoja mesta Ljutomer. Celodnevni sejem so obogatili še z veselico, na sejmu pa so sodelovali številni prodajalci, kulturniki, turistični delavci in drugi. Še posebno je bil zanimiv prikaz žetve in kmečkih opravil ob žetvi. Gotovo pa je bil nekaj posebnega Prleški val, domač radio , ki ga je bilo mogoče slišati po vsej Prlekiji, Ljutomer namreč postaja spet središče Prlekije. Prireditev je bila zanimiva tudi zato, ker je pred 90 leti takratno sejemsko prireditev gosnel na filmski trak domačin dr. arel Grosman. Ta posnetek predstavlja prvi slovenski film. KREDARICA Pred kratkim so v Sloveniji praznovali 100. obletnico postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. Na Kredarici • pa stoji še en spomin na zavednega duhovnika Jakoba Aljaža, kapelica Marije Snežne, ki se večkrat pojavlja . tudi v pesmih naših slovenskih pesnikov. Pa si na kratko poglejmo zgodovino te kapelice: Kapela Triglavske Matere Božje -Marije Snežne - je bila blagoslovljena 19. avgusta 1992 in nadomešča kapelo, porušeno leta 1952. Leta 1896 jo je zgradil dovški župnik Jakob Aljaž (takrat je bila zgrajena tudi koča na Kredarici). Načrt za novo gorsko svetišče je naredil Jože Marinko, pri gradnji pa so sodelovali ljubitelji gora in verniki iz vse Slovenije. Cerkvica je zidana iz kraškega kamna, krita s pločevino in ima tri zvonove. Razen podob Matere Božje, apostola Jakoba, Aljaževega zavetnika in zavetnika popotnikov, sv. Jožefa, sv. Bernarda Mentonskega, zavetnika alpinistov in gornikov, in sv. Prančiška Asiškega, zavetnika okolja, je kapela zdaj že končana. > o o..o VELIKI BADIN Veliki Badin se nahaja na Koprskem in predstavlja nekaj posebnega v evropskem prostoru. Kako so nastali globoki spodmoli in pravokotno na steno štrleči kapniki Velikega Badna, si geologi in raziskovalci kraških pojavov še niso docela na jasnem. Domačini so skalne tvorbe na meji med slovensko in hrvaško Istro, nad Movraško valo, zaselkom Mlini, ob cesti Sočerga-Buzet. imenovali Ušesa Istre. Slikoviti prelomi, lepi razgledi, globoki spodmoli in nenavadni zvoki, ki v njih nastajajo, so nekaj posebnega. Obiskovalci si lahko ogledujejo šest metrov dolg in samo dober meter tanek kamnit naravni most, prislonjen na steno in od nje ločen s špranjo, več redkih toploljubnih rastlin in redkih in ogroženih vrst ptic. Aljažev stolp kmalu po postavitvi. Značilno belo barvo in črno streho mu je leto pozneje določil vojaški geometer j Ludwig Guttmann. , rdeče pa so ga i pobarvali čez pol stoletja KRANJ Vitomir Gros, kranjski župan, je na Glavnem trgu odkril nov kamniti vodnjak. Vodnjak je na tem trgu stal že leta 1837, leta 1883 so ga odstranili in nadomestili z litoželeznim. leta 1919 pa je Kranj ostal tudi brez tega vodnjaka. "Novi vodnjak naj postane prostor, kjer se bodo Kranjčani radi zbirali, v prihodnje pa bi lahko oživili tudi vodnjaka pri Vodovodnem stolpu in pred osnovno šolo Simona Jenka," je dejal Gros. Stanislav Zidar, kranjski dekan, je vodnjak blagoslovil in simbolično popil nekaj požirkov vode, ki ie pritekala iz vodnjaka. Pri odkritju vodnjaka sta nastopila tudi Pihalni orkester občine Kranj in Kranjski kvintet, dobro uro pred tem paje Vitomir Gros v galeriji Prešernove hiše odprl razstavo z naslovom Trije kranjski vodnjaki. PLITVICE Saborskemu poslancu liberalne stranke Hrvaške Mateju Meštroviču je pred dnevi zatrepetalo srce, ko seje približal družinskemu mavzoleju v Otavicah na drniškem območju. Opotekel seje in skoraj zgrudil - pred mavzolejem manjka več kipov, najhuje pa je sina največjega hrvaškega kiparja priza del o, ko je zagledal razbito očetovo krsto, brez posmrtnih ostankov. Je ta zločin zagrešil novoveški begunec ali pregnanec, ki zdaj pod Meštrovičevimi kariatidami na Avali preklinja svojo usodo? Kakšno slepo sovraštvo je moglo voditi človeka, ki je razdejal grob svetovno znanega, znamenitega kiparja Ivana Mestroviča? sprašuje v Delu novinar Peter Potočnik. PARIZ -MONTPARNASSE Slovenec Janez Zorko je prišel v Montparnasse pred enaintridesetimi leti, nastanil se je v ateljeju kiparja Brancusija in tam tudi ostal. Devet let je bil avtomeha -nik in večerni študent slikarstva in nato kiparstva. Leta 1973 pa se je odločil, da bo postal kipar, naredil je razstavo, na katero so prišli tudi profesorji iz Sorbone in Zorko je postal profesor kiparske tehnolo -gije na Sorboni. Od slovenskih likovnih umetnikov v Parizu — Mušiča, Ciuhe in v neki meri Počivavška — je Zorko edini, ki je postal kipar v Parizu, ostali so prišli že oblikovani. Zorko to poletje zopet razstavlja v srcu Montparnassa, v kavarni La Coupole. Pravijo, da je poslednji pravi Montparna -ssovec. GORICA Goriška pokrajina je najrevnejša v deželi. Povprečno pride na prebivalca 33 milijonov lir raznih vlog. So Gončani najmanj varčni alt najmanj bogati v okviru Furlanije -Julijske krajine? Če je upoštevati študije italijanskega bančnega združenja ABI, kaže, da so po skupni vrednosti prihrankov prav na repu lestvice, daleč, daleč za Tržačani in kar precej za prebivalci videmske in pordenonske pokrajine. To velja tudi za tri goriške občine, v katerih je večina prebivalstva slovenske narodnosti. NABREŽINA Letos poteka dvestoletnica cerkve sv. Roka v Nabrežini. Kot vsako leto prireja tamkajšnja župnija vrsto prireditev. Letos so praznovanja trajala štiri dni, začela pa so se 16. avgusta. Nekaj zanimivh točk programa: razstava znamenitosti župnije, ženski trio Noster amor, diapozitivi, govori Martelanca, blagoslov nove zastave sv. Roka in novega oltarja, tradicionalna procesija, nastop nabrežinske godbe ter gostovanje folklorne skupine iz Pirana. OPČINE PRI TRSTU Draga mladih bo letos potekala od 31. av°usta do 2. septembra v duhu vpliva lavnih občil na človeKa. Srečanje se navezuje na tradicionalne študijske dneve, ki potekajo v istem času in na istem kraju, kjer se bodo srečali mladi iz zamejstva, izseljeništva in matične domovine. Draga mladih bo potekala pod naslovom Vpliv javnih občil na človeka. Sociolog France Trček bo govoril o občilih prihodnosti (računalniške mreže), zadnji dan pa bo na okrogli mizi (sodelovali bodo Danilo Slivnik, Vida Petrovčič in dr. Drago Legiša) potekal pogovor o vprašanjih etike in pluralizma v javnih občilih. SLOVENEC V sobotni prilogi Slovenca, 5. avgusta 1995 Florijan Bevec na 25. strani časnika pesimistično razmišlja o razprodaji Slovenije pod naslovom "Z gospodarsko vojno nad Slovenijo"(objavimo lahko žal le krajše izvlečke). Je črnogled ali ne? To bo pokazal čas, vendar bo takrat v primeru, da je imel prav, že prepozno. Bevec svoje razmišljanje razdeli v pet faz, v uvodnem delu članka pa med drugim navaja: ...Hrvaški gospodarski ataše je imel predavanje v VVashingtonu o katastrofalnih posledicah tujih 'naložb' na Hrvaškem in v Sloveniji...Hrvatje so odkrili, da so povzročili največjo ekonomsko katastrofo, ko so spustili tujce pod tujimi pogoji na svoj trg. Slovensko vodstvo, z doktorati iz ekonomije, še ni prišlo do kritičnega spoznanja..Zahodna ekonomska vojna proti Slovencem se neizprosno nadaljuje! Vladni 'strokovnjaki' nič ne vidijo! Slovenski vladni in vodilni komunisti so prodali svojo svobodo, svojo prihodnost, svoje otroke v sužnost!.., ...Jugoslovanski dolgovi so prva stopnja samouničenja Slovenije...Ni še znano kako in kdo bo plačal Miloševičeva posojila, ki jih je dobival za uničevanje jugoslovanskih narodov od napada na Slovenijo do embarga, in to več kot milijardo dolarjev na mesec. Ta posojila so skoraj tako visoka kot Titova! Posojila za razdejanje so Miloševiču dale republikanska vlada Amerike, Britanija, Francjja, Italija in manjše vsote druge zahodnoevropske države. Te države bi morale plačati vojno odškodnino Slovencem, Hrvatom in Bosancem. Srbi so krivi za razdejanja...- ... Druga stopnja: Vse bogastvo jugoslovanskih podjetij v tujini je bilo last naroda! Ni težko ugotoviti, kdo ga je uničil, si prisvojil in ga razdal med tujce...Jugoslovanska podjetja v tujini so bila kupljena v glavnem s slovenskim denarjem. Tudi vodili so jih predvsem Slovenci...Z izropanjem tega premoženja se torej konča druga stopnja uničevanja narodov nekdanje Jugoslavije... ...S slovensko samostojnostjo je nastopila tretja stopnja osvajanja narodnega premoženja. Slovenski vodilni gospodarstveniki in politični voditelji so ropali samo Slovenijo. Pri tretji stopnji ni več Jugoslavije...tretje faze, ta je še v procesu, ne moremo dokončno oceniti, izvršujejo pa jo pod varstvom vlade, poslancev, državnih ustanov, kot sta policija in pravni sistem, saj nihče ne ukrene ničesar proti njim! Slovenci so podržavili svoia podjetja ob samostojnosti, na napačni način, bila je to temeljna, usodna napaka! Izropali so podjetja v domovini do golih sten...V tej fazi so vodilni komunisti odnašali v tujino, sposobni in pošteni so se razbežali, podjetja so spravili v bankrot, ustvarili so zadolžitve ter poslali zaposlene med brezposelne... ...Prodaja naroda v sužnost je četrta stopnja, ta je že kritični udarec slovenski svobodi in narodnemu obstanku. Hrvatje so tp opazili, Slovenci "izvedenci", pa se katastrofe ne zavedajo. Četrta stopnja ni samo ropanje, je že uničevanje naroda...Vodilni komunisti so pod okriljem vlade v tej fazi začeli "prodajati" največja podjetja tujcem...razdajali so jih pod tujimi pogoji...Narod je ze prodan! Preorali bodo državo!... ...Slovenija je majhna, kakor hitro prodaš podjetje, sj prodal industrijo...Slovenska vlada utemeljuje pot v sužnost z varstvom Atlantskega pakta in EZ pred Balkanci. Ne vidijo v Bosni Atlantskega pakta, ZN. EZ v "obrambi' naroda... Nastopa peta faza — zadnja faza uničenja naroda in države. Vlada bo spremenila ustavo, da bo nenasitna rimska volkulja preorala zemljo slovenske Kartagine. Slovenec, bežal boš^ po svetu, kot so tvoji primorski bratje, ko so jim jemali domačije, jemali so jim imena, govorico, spreminjali naslove. Rod slovenski — krvnikom ni oilo dovoli, da so te pomorili pred petdesetimi leti — danes so te prodali v sužnost, vzeli ti oodo rodni kraj, šel boš po svetu, da boš pozabil svojo pesem, svoje ime, svojo domovino, svojo govorico — že praznuješ 'triumf'. Hrvatje vedo, zakaj gre! Slovenska vlada taji, laže, ropa v imenu rimske volkulje, ki jo imenuje Evropa! KRAŠKI NAVDIHI RADKA OKETIČA - slika V galeriji Stolp na Vratih v Štanjelu so odprli razstavo sežanskega umetnika Radka Oketiča, ki se je tokrat predstavil z motivi iz slikovitega kraškega naselja Štanjel in okolice. Razstava bo na ogled do 10. septembra. NA PTUJU BO SPET ZAŽIVELO POKLICNO GLEDALIŠČE Po treh letih plodnega delovanja se ptujsko ljubiteljsko gledališče ZATO želi z začetkom prihodnjega leta spet profesionalizirati. Tako naj bi se na Ptuj vrnila poklicna gledališka ustvarjalnost. Temu cilju pa se pridružuje še eden, gre za obnovo pročelja ptujskega oledališkega poslopja v slogu, zanj značilnem do začetka druge svetovne , vojne. Nemci so takrat gledališče zaprli in okrasje ter stebre odpeljali neznano kam. Ptuj ima vsaj dvestoletno gledališko tradicijo, vrhunec v sezoni 1939/40. Nekdanji videz ptujskega gledališča po načrtih arhitekta Klotza EVANGELIJ ŽIVLJENJA V SLOVENŠČINI Pri Družini je pravkar izšel slovenski prevod okrožnice papeža Janeza Pavla IT. Evangelij življenja. Eno najpomembnješih listin i^ekajočega se 20. stoletja lahko naročite na upravi DRUZINfi, Cankarjevo nabrežje 3,1. Izvod stane 840 SIT. 43. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL 7.7. do 31.8. Križanke Poletni festival je trajal o 7.7. do 31.8. Obsegal je koncertne in operne, baletne ter gledališke predstave priznanih slovenskih in tujih umetnikov. Rdeča nit festivala pa je ostala glasba v izvedbi solistov in največjih filharmoničnih orkestrov svetovnega slovesa. B 21. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE 16.6. do 30.9. Galerija Tivoli, Moderna galerija, Cankarjev dom. Razstavišče Rihard Jakopič, Galerija Smelt. Mednarodni grafični oienale je prvovrsten kulturni dogodek v Sloveniji in ena največjih tovrstnih razstav na svetu. Od leta 1955, ko je bil organiziran prvič, ostaja zvest svoji temeljni usmeritvi: predstaviti sodobno svetovno reproduktivno umetniško grafiko vseh tehnik, šol in smeri. GOTIKA V SLOVENIJI _25.5. do 1.10._ Razstava namerava prikazati, kako se je gotika, kot eden prvih velikih slogov, ki se je na Slovenskem uveljavil na široko in za dolgo obdobje (njegovo izzvenevanje sledimo še v 17. stoletju), manifestirala na predmetih za vsakdanjo rabo. Gotski slog je postal moda najprej v okviru cerkve in družbenih elit, sčasoma pa sta ga prevzela tudi manj imovito meščanstvo in podeželje. Predstavljeni so izdelki zlatarske, lončarske in pečarske, steklarske, mizarske, kositrarske, zvonarske, kovaške, knjigoveške obrti in veziljstva. Razstava prikazuje vse razseznosti patrimonija te umetnostne dobe v Sloveniji in njegovo mesto v širšem geografskem in kulturnozgodovinskem prostoru, kajti gotika v Sloveniji je le zemljepisni in s političnim terminom definiran del širšega dogajanja v Evropi srednjega veka. TEČAJNA LISTA - slov. tolaijev (SIT) Avgust 1995 DRŽAVA VAIAJTA NAKUPNI PRODAJNI Avstralija 1 AUD 86.5239 87.0447 Nemčija 1 DEM 81.2507 81.7397 ZDA 1 USD 116.4893 117.1903 Srednji tečaj hrvaške kune: 2250. 2885 SIT za 100 kun VARČEVANJE SLOVENSKIH DRŽAVLJANOV v bankah je še vedno odvisno predvsem od ukrepov monetarne politike, ta pa je že dve leti naravnana k zniževanju inflacije, obrestnih mer in zadrževanju apreciacije tolarja. V letošnjem letu so tolarski prihranki naraščali mnogo hitreje kot devizni, v zadnjem mesecu pa so devizni spet pospešili tempo. K temu je prispevala tudi zamenjava starih nemških bankovcev. Državljansko varčevanje za banke še nekaj časa ne bo stabilen, kakovosten finančni vir - vsaj tako dolgo ne, dokler bo tako zelo občutljivo in ranljivo, da že povečan devizni minimum v bankah sproži reakcijo domin. USPEŠNA ABANKA Pred petimi leti so pred osamosvojitvijo Slovenije znašale devizne vloge fizičnih oseb v Abanki 181.2 milijona mark, od tega je bilo na računih v tujini 4.7 milijona mark. 176.6 milijona mark pa je bilo deponiranih pri Narodni banki Jugoslavije. Takrat je imela banka približno 102.000 deviznih varčevalcev. Da so ti ostali Abanki zvesti, dokazuje podatek, da ima banka ob koncu letošnjega julija skoraj 106.000 deviznih varčevalcev, kar je vec kot kdajkoli prej in imajo naloženih za skoraj 232 milijonov mark novih deviznih sredstev, kar 51 odstotkov vseh sredstev pa je vloženih v obliki vezanih depozitov. LEDENI ČAJ IZ BREŽIC Schweppes je razglasil brežiško Vino za svojo najboljšo polnilnico v Evropi. Odkar je brežiško podjetje Vino pred štirimi leti na sosednjem Hrvaškem izgubilo kar 80 odstotkov trga, je med drugim našlo rešitev v boljši kakovosti, prodaji doma in ekskluzivni proizvodnji Schvveppsovih pijač. V teh vročih dneh so ponudili kupcem še štiri nove brezalkoholne napitke. Hit letošnjega leta sta negazirani brezalkoholni pijači Fit pomaranča in Fit coctail. katerih osnova je sadna baza. poleg tega pa še hit doma in na tujem — ledena čaja Fit z okusom breskve in limone, obogatena z vitaminom C. CELJSKI OBRTNI SEJEM Mednarodni obrtni sejem v Celju se vse bolj uveljavlja tudi zunaj slovenskih meja. Že 28. mednarodni obrtni sejem zapored, ki bo letos od 8. do 17. septembra, se je, po mnenju direktorja Celjskih sejmov Franca Pangerla, razvil v največji sejem za promocijo obrti in podjetništva v Sloveniji. Da je zanimanje res veliko kaže podatek, da je letos na čakalni listi kar 208 razstavljalcev. Sejma se bo udeležilo 1753 razstavljalcev, 944 direktnih in 809 zastopanih podjetij. Med razstavljalci bodo tudi obrtniki in podjetniki iz Avstralije. Obiskovalci si lahko sejem ogledajo na 55 tisoč kvadratnih metrih. CENE V SLOVENIJI Julija so cene na drobno v primerjavi z junijem zrasle za 0.3 odstotka. Končno so se pocenile vrtnine, sadje, jajca in ribe. Močno pa so se podražile storitve družbenega varstva in stanovanjske storitve. Kaj pa gostilne? V zadnjem mesecu so se gostinske usluge podražile za slab odstotek. Alkohol je v krčmah dražji za 1.6 odstotka, brezalkoholni napitki pa za o.l odstotka. Elektrika bo od 1. septembra dražja za 20 odstotkov. Poleg zimske in poletne tarife uvajajo se srednjo tarifo ( marec, april, september in oktober). ■BH^SjyB ¡jfc-rjl BSSipi mÊm Ženska pevska skupina Katicc so posnele prvo kaseto pesmi, ki jih danes le še težko slišimo, saj so večinoma vzete iz glasbenih arhivov. Gre za stare ljudske napeve iz praktično vseh slovenskih pokrajin. Vokalno zasedbo Katice sestavlja dvanajst deklet. Po vzoru angleškega glasbenika Eltona Johna je v Sloveniji te dni Oto Pestner izdal zbirko svojih pesmi (kaseta in laserska plošča). Gre za duete z znanimi slovenskimi pevkami. Tako naslovno pesem Oda ljubezni poje z Ireno Vrčovnik. t Izšla je nova kaseta Lojzeta Slaka Čebelar, katere glasbeni urednik je Slavko Avsenik mlajši. Med posnetimi skladbami je tudi pesem Vračam se spet v deželo, ki govori o večnem hrepenenju ljudi, ki jih je zivljenska pot vodila v neživljenska mesta in večno hrepenenje po rodni grudi. Sicer pa je na kaseti štirinjast krasnih novih viž". Molitvena skupina, v ozadju desno organizatorka Danica Petrič z drugimi sodelavkami skrajnostima. Če je Slovenec bolan, star, osamljen ali potreben tolažbe, bo naš duhovnik verjetno edini, ki bo vedno pripravljen takega človeka obiskati in mu pomagati, pri tem pa mora najprej vedeti, če je njegov obisk zaželjen. Sama nisem posebno navdušena obiskovalka cerkve, lahko pa rečem, da v vseh letih, kar poznam našega patra, še enkrat nisem slišala od njega niti besede očitka, niti mi ni v vseh letih poskušal vsiliti svoje mnenje ali nasvet - kar ne bi mogla vedno reči za druge ljudi. Po drugi strani pa vem, da ce bom kdaj rabila nasvet ali pomoč pri stvareh, pri katerih mi pater lahko pomaga, da mi bo pomagal in da me pri tem ne bo vprašal, če sem bila prejšnjo nedeljo pri maši. MOLITVENA SKUPINA SRCA JEZUSOVEGA Molitvena skupina Srca Jezusovega iz Merrylandsa je proslavila ta mesec šesto obletnico delovanja. Ustanovljena je bila na pobudo Danice Petrič in sestre Pavle m se je začela kot majhna skupina Slovenk, ki so se shajale k molitvi vsak četrtek dopoldne v cerkvi v Merrylandsu. Skupina se je kmalu povečala, saj ima skupna molitev v jeziku, v katerem te je učila moliti tvoja mati, poseben čar in privlačnost. name pa je napravila gostoljubnost in prisrčen sprejem, ki ga je vsak deležen. Veliko ljudi noče priti k molitvi in družabnosti, ker mislijo, da ne spadajo mednje in mislijo, da jih bo kdo po strani gledal. Naj vam še enkrat zagotovim: Vsi smo dobrodošli in še nikoli nisem slišala vprašanja "Kaj pa ta dela tukaj?", kot sem ga včasih slišala v enem ali drugem od naših klubov. Vrnimo se k naslovnemu vprašanju "Kaj nam je treba slovenske cerkve v Avstraliji?' Verjemite mi, zelo jo je la, ,da nas krstijo, poročajo, pokopavajo in na treba, tudi poleg običajnega dela, jokopav splošno"skrbijo za duševne potrebe tistih Slovencev, ki jim to dovolijo. Verski center napravi še veliko drugega dela in ni slučajno, da ima ravno on največje število aktivne slovenske mladine med vsemi slovenskimi organizacijami. Poleg tega pa je to edina slovenska organizacija, ki se še vedno nepretrgano ukvarja s kulturo in jo podpira (dramska skupina, pevski zbor in slovenska osnovna šola). Lepo bi bilo, če bi se ljudje končno znebili predsodkov in bi delo Verskega centra v Merrylandsu vsestransko podprli. PA KAJ NAM JE TREBA SLOVENSKE CERKVE V AVSTRALIJI!? MOLITVENA SKUPINA SRCA JEZUSOVEGA Piie Martha Magajna iz Sydney a Pa kaj nam je treba slovenske cerkve v Avstraliji!? Tako mi je rekel nekdo pred kratkim in nadaljeval: "Če hoče kdo moliti, gre lahko v svojo farno -avstralsko cerkev!" Če človek premisli, imamo v Avstraliji kar precej Slovencev, ki tako mislijo. Vmes lahko štejemo vse tiste Slovence, ki se iz principa ne bodo udeležili kulturnih prireditev ali proslav, če bodo izvedene v dvorani ali pod okriljem verskih centrov. Če hočemo biti natančni, ,bi lahko to misel izvajali še dalje: Če hočemo plesati, zakaj bi morali v slovenski klub? In, če hočemo na večeijo, zakaj ne v eno od restavracij sto različnih drugih narodov, ki živijo v Avstraliji? Ali se naši ljudje ne zavedajo, kako dragoceno za obstoj našega naroda je vse, kar je slovenskega v tujini? Kako nujno je za naš obstoj, da pozdravimo in podpremo vsako aktivnost, še toliko bolj nujno pa to postaja zato, ker se vsi mi - milsim na prvo generacijo slovenskih priseljencev - staramo. Staranje v večini primerov pomeni večjo osamljenost. Pred dvajsetimi leti smo bili vedno pripravljeni skočiti v avto in se odpeljati uro daleč do našega kluba ali na obisk k prijateljem, dan?s pa je to težje. Starost nas ovira! Če se lahko vozinio, pa nas mučijo zdravstveni problemi ali dru^i razlogi in vsi vemo, kako hitro se človek privadi na to, da sedi doma in se ne premakne več iz hiše. Če pa se že odloči, da bo šel iz hiše, kam bo šel? V Sydneyu imamo dva kluba in Verski center. Oba kluba sta lepo urejena in lepo sprejmeta vse obiskovalce, vendar nimata v svojem programu ničesar, kar bi posebno pritegnilo starajoče se člane naše skupnosti - razen mogoče enkrat na leto, ko se pripravi posebna večeija za upokojence, ki pa si morajo sami Priskrbeti prevoz ao kluba, erski center v Merrylandsu je na tem področju napravil precej več, žal pa se mora tudi pri tem spet srečevati s predsodki. Mnogi Slovenci si ob besedi "cerkev" in "župnik" še vedno predstavljajo nekakšno vaško tiranijo, Ici jo je v svojih delih opisal Ivan Cankar, podobo, ki ie v današnjih dneh zelo zastarela. Zaradi te predstave je verjetno zelo težko za slovenskega dunovnika ali sestro hoditi po nekakšni liniji med dvema Kmalu pa seje delo molitvene skupine razširilo tudi na širše delo, posebno na organiziranje in pomoč ostarelim. Članice Molitvene skupine so najprej pričele zbirati ostarele Slovence k molitvi in jim po molitvi postregle s kavo ali čaiem in prigrizkom. Nato so začele približno enkrat na dva meseca prirejati kosila za upokojence in njihove svojce, ki so jih pripeljali k molitvi' in kosilu. Ta kosila so se razvila v redna družabna srečanja, ki so postala zelo popularna. Pogosto je bilo treba organizirati tudi prevoz za ljudi, ki se drugače srečanj ne bi mogli udeležiti, poleg tega pa molitvena skupina organizira tudi obiske bolnikov in osamljenih, izlete in romanja. Tako so pridne članice in nekaj članov skupine omogočili mnogim starejšim Slovencem redna srečanja s starimi prijatelji, nekaj prijetnih ur, preživetih v skupni molitvi, pogovoru, petju in smehu. Delo pri kuhanju in postrežbi si delijo članice Molitvene skupine in drugi prostovoljci, ki darujejo svoj čas in trud za dober namen. Največji vtis DROBTINICE... ...Pater Janez Tretjak iz Adelaide je te dni proslavil svoj 50. življenski jubilej. Vse najboljše in na mnoga leta!... ..Znani in v preteklosti aktivni Slovenec iz Melbourna Lubi Pirnat odhaja s svojo soprogo, s katero sta se združila pred kratkim, za vedno v Slovenijo. Na mnoga skupna leta v domovini!... ...Ivanka Škof, članica Slovenskega društva Jadran v Melbournu in učiteljica slovenske dopolnilne šole je preživela po izlitju krvi v možgane in ^o operaciji glave nekaj kritičnih dni. Ipamo, da bo hitro okrevala, tako kot je vedno do sedaj in da se bo njen smeh ponovno razlegal po prostorih društva in učilnici. Za njeno zdravje so zaskrbljeni vsi njeni prijatelji in znanci - po vsej Avstraliji... ...Letošnji Mladinski koncert v organizaciji slovenskih verskih središč v Avstraliji bo 30. septembra v prostorih Verskega in kulturnega središča Merrylands v Sydneyu... JE BALINANJE RES ŠPORT ZA STAREJŠE? Piše Danica Petrič FOTOREPORTAŽA s predstavitve treh knjig sydneyskih Slovencev Ljenka Urbančiča, Jožeta Zoharja in Pavle Grudnove Sydney, 6. avgusta 1995 Z leve: Barbara, Antony in Tanja Častni konzul RS Alfred Brežnik reže slovenski trak na knjigah avtorjev, v ozadju Ljenko Urbančič Ljubitelje športa bo prav gotovo razveselila vest, da imamo med balinarji tudi dva mlgda Avstralca slovenskega rodu, to sta 17-letni Mark Cerne, ki živi v Canberri in 16-letni študent St. Patrick College-a v Strathfieldu Robert Mikuletič. aranžiranimi knjigami Srečanja, portreti, dejanja I.II.II.; Veku bukev in Snubljenje duha Robert iMikuletič najvišji v sredini, Marko Cerne tretji z desne Lani sta se Marko in Robert udeležila 7. svetovnega : prvenstva mladih balinarjev, ki je potekalo v Italiji. V i tej avstralski ekipi '94 so bili trije mladi balinarji: j Slovenca Marko in Robert ter Italijan Robert Vigolo iz Pertha. Domov so ponosno prinesli pokai narodov. Obiskala sem Mikuletičevo družino v Merrylandsu in Robert mi je ponosno pripovedoval, kako je bilo na letošnjem 8. svetovnem prvenstvu, ki je potekalo na Hrvaškem, v lepem obmorskem mestu Reka. V moštvenem tekmovanju za prvo mesto je Hrvaška j premagala Francijo s 5:4. Končni vrstni red med 14. ; udeleženimi ekipami iz celega sveta je bil sledeč: 1. j Hrvaška, 2. Francija, 3. Italija, 4. Alžirija, 5. Slovenija, ; 6. Avstralija. "Letošnje tekmovanje na Reki je potekalo od 18. do 23. julija. V naši ekipi smo letos bili samo trije, jaz in še dva mlada Avstralca italijanskega rodu iz Viktorije. Pogrešal sem prijatelja Marka Cerneta, ki se v izbor za svetovno prvenstvo letos ni uvrstil. Najboljši balinar iz Slovenije je bil letos Damijan Sofronievski iz Škofje Loke, ki je skupaj s Tunizijcem Sallemom osvojil bronasto kolajno. Jaz pa sem tudi bil izredno vesel uspeha, ko sem v zbijanju v kroge premagal Slovenca Oprešnika z 20:17," je povedal Robert Mikuletič. Na vprašanje, kako je v šoli, pa je Robert povedal: "Nimam problemov! Kar zamudim, ko sem na tekmovanjih hitro nadoknadim. Pri učenju mi rada priskoči na pomoč sestra Lilijana, ki hodi na univerzo." "In harmoniko tudi tudi rad včasih vzame v roko," mi je prišepnila mama Angelca, "pa golf rad igra in tudi pri Slovenskem društvu včasih 'kelnarita' naša otroka," je dodala. Robert je po končanem tekmovanju na Reki obiskal tudi teto v Ljubljani in ostale sorodnike v Šempetru in Ilirski Bistrici. Vsem je rad pokazal svojo avstralsko majico in tudi tisto s slovenskim grbom, ki si jo je zamenjal s tekmovalcem iz Slovenije. Tako torej mladi povezujejo Avstralijo z domovino svojih staršev - z našo lepo Slovenijo, kjer je Robert vsakič, ko jo je po tekmovanjih obiskal, doživel mnogo lepega. Robertova želja je, da bi se kot balinar udeležil olimpijskih iaer v Svdnevu in mislim, da mu vsi k sedanjim uspehom lahko iskreno čestitamo in želimo še veliko nadaljnjih. In ali je balinanje res samo za starejše? Odgovor je enostaven: Poizkusite! Balinanje je lep šport, ki ga lahko igrate v dvorani ali na prostem — pa veliko sreče želim, posebej Robertu in Marku. NEWS FROM SLOVENIA A first Chinese health delegation arrived on Tuesday, 22. August to Slovenia. The delegation visited some Slovene spas, pharmaceutic factories Krka, Lek and other health institutions and there is possibility that Chinese will open medical consulting rooms of traditional Chinese medicine in Slovenia. The Slovene Police arrested three skinheads - two Slovene and one German citizen - suspected to have attacked on 10 August a group of foreign members of the Amnesty International's Congress which took place in Ljubljana. The half-year results show the increase of Slovene foreign trade; still the coverage of the imports by the exports has decreased, and one has to notice Slovene enterprises just cannot cover longer distances. For most Slovene enterprises our planet ends on German borders, and this leads into a foreign trade dependence. Three fourths of Slovene exports go to Germany, Italy, Croatia, France and Austria, which proves the great attachment of Slovene economy to certain areas. An Italian government delegation arrived in Izola to begin talks about renovation of Manzioli castle there. The Manzioli castle is a monument to Venetian culture in Slovenia, and once renovated, will be directed towards cultural and other activities chosen by the Italian minority in Izola. In June 595.455 people were employed in Slovenia, which is 0.1 per cent less than in May. In June 116.384 people were registered as jobless, the unemployment rate was 13.4 per cent. The average gross monthly salary per employee in Slovene companies and other organisations in June this year was 1 10.582 Slovene tolars. The average gross salary in the industrial sector was 103.471 tolars while in the area of non-economic activities it amounted to 132.368 tolars. August 29 was a special day for the Tivoli sports center in Ljubljana. It was the day when basketball ground made of recycled plimsolls will start functioning. It was opened by Mayor of Ljubljana dr. Dimitrij Rupel and the Chicago Bull Scottie Pippen, one of the best basketball players in the world. Holiday makers, usually inadequately equipped and physically as well as psychically inadequately prepared, with little knowledge of mountains are the most frequent victims of mountain accidents in Slovenia. The Mountain Rescue Service has performed 62 rescue and search operations in 1995. The most critical areas are those near Mojstrana, Bohinj and Bovec, where one third of all the accidents happened, six people were killed. The Second International Advertising Festival Golden Drum 1995 will take place in Portoroz, Slovene coast, from 11 to 13 October. TV ads, print ads and posters, advertising publications and packaging design from Central and Eastern Europen countries will participate in the competition. Slovene Minister of defence Jelko Kacin paid one- day visit to Split in (Croatia and met with his Croatian counterpart Gojko Susak. They discussed the basic development strategies of the two nation's defence systems and armed forces, tuture cooperation and drawing up of a memorandum on bilateral cooperation in defence. Slovenia has signed similar documents already with the neighboring Hungary and Austria, as well a with Great Britain and the USA. How all former Yugoslav states kept buying arms despite the UN embargo, while Slovenia kept waiting and respecting the embargo, wonders Vladimir Vodusek in daily Delo. Slovenia is to define its objectives regarding the European security processes in particular regarding the NATO and WEU. Slovenia remains without a security umbrella with the arms embargo and with a dangerously changed situation around its territory, concludes Vodusek. Slovene army unit has finished the first part of the military exercise Cooperative Nugget '95 in Fort Polk, Louisiana USA. The Slovene army units have shown a great deal of motivation and have received high grades. The military exercise Cooperative Nugget '95 is the sixth military exercise in the framework of the Partnership for Peace and the first one in the USA. This summer the Slovene president Milan Kučan visited the Slovene Permanent Mission at the UN Office in Geneva and the Geneva City Hall. He presented the representatives of Geneva with a sculpture by Slovene artist Oskar Kogoj (far left on the photo, Milan Kučan right). The French-Swiss art magazine L'OEIL dedicated its double summer issue to Slovene art. Anion" the writers -who are mostly Slovene art historians, is also Slovene Ambassador in France Andrej Capuder with hi^s article "Slovenia between Legend and History". Janez Sumrada wrote on Slovenia at the cross-roads of history and different cultures, Stane Gabrovec presented Slovene archeology and Emilijan Cevc wrote on the Romanesque and Gothic in Slovenia. Nace Šumi introduced the 1 /th centuries in the area of Slovenia, while Tomaž Brejc presented the four Slovene Impressionists - Jakopič, Grohar, Jama and Sternen. Brane Kovač wrote on Slovene hotography and Peter Krečič on the work of three great lovene architects, Maks Fabijani, Jože Plečnik and Edvard Ravnikar. There are also two interviews - with a renowned art critic Federico Zeri, who is a great admirer of Slovene art, and with Slovene painter Zoran Mušič, whose retrospective was recently closed at the Grand Palais in Paris. French Ambassador" in Slovenia Bernard Poncet said the present issue would contribute to a better understanding of Slovenia in France. nil AUSTRALIA euro international pty.itd EURO FURNITURE Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings Bentwood Chairs Rocking Chairs Modern Bedrooms Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products SHOWROOM ADRESS: 3 Dalmore Drive Scoresbv VIC 3152 Ph.: (03)764 1900 Fax: (03) 764 1461 SYDNEY BRANCH: 2 A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02) 671 5999 Fax:(02) 621 3213 A KONCU SE NASMEJTE... — Janez, reci mi nekaj nežnega in sladkega. — Puding moj. * V gostilni Jure vpraša prijatelja: — Le kaj te tako teži in jezi, da toliko piješ? — To, da ima moja uboga žena tako zapitega moža. — Tvoja žena vozi kot strela, kaj ne? — Da! Vedno v drevo. * — Zob ste mi izpulili v petih sekundah in za to hočete pet) tisoč tolarjev? — Če želite, vam ga lahko pulim dve uri. * — Gospod, rad bi vas zaprosil za roko vaše hčere. — Ali ste že videli mojo ženo? — Sem, gospod. Ampak vseeno bi rajši hčerko! GODOVNIKI VSE NAJBOLJŠE ■V GLAS SLOVENIJE Založnik: Založba GLAS Ustanovitelji: Dušan I^jovic. Alfred Hrežnik. Štefan Merzel in Stanka Grvgorič Upravni odbor: Dušan I^ajovic. Alfred Brcžmk in Stanka Gregorič Uredništvo - glavna in odgovorna urednica, tehnično oblikovanje, umetniška izdelava, priprava strani: Stanka Gregorič, 4/316 Dorset Rd. Boronia, Victoria 3155 Telefon-fax: (03) 9762 6830 Občasni sodelavci: dr. Stanislav Frank. Draga Gelt. Jožica Gerden. Lojze Košorok. Martha Magajna. Vinko Rjzmal, Jože Žohar lx>go: Frances Gelt Distribucija: SZ. Grvgorič Informacije: STA -fax poročila slovenske tiskovne agencije, obvestila Veleposlaništva Republike Slovenije - Canberra in Konzulata Republike Slovenije - Sydney. Slovenec, Delo, Primorski dnevnik. Družina, Mladina, MAG, ¡ñnance. Naša Slovenija, Rodna gruda, revija Slovenija, Mladika, Slo-Weekly, Lipov list in turistične brošure, o Sloveniji, Radio SBS (Melbourne, Sydney) in 3 XXZ ter posamezni poročevalci. Cena posame/nc številke $ 2.00; letna naročnina $ 50.00; polletna $ 30.00; letna naročnina za prekomorske države vključno /. letalsko pošto $ 100.00 1/ Naročam Glas Slovenije 2/ Obnavljam naročnino 3/ Prilagam za tiskovni sklad NASLOV: GLAS SLOVENIJE 4/316 Dorset Rd. Boronia VIC 3155 ~1 Podpisani(a)....................... Ulici in kraj............... ...... Država.................. Poštna It. L Podpis................... Datum