Uto XXVI. — Številka 21 Vj^^1-' »M. konference SZDL * Trtu' ^*nJ' K8*10"1]1«*. Sk- Lota **»nj, Cl*~ Ijdaja CP Gorenjski tisk |J» oL avnl "rednlk Anton Mlklavčl« v«rni urednik Albln Učakar SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA KRANJ, sobota, 17. 3. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, Od 1. januarja 1958 kot poltednik, Od L Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik, In sicer ob sredah ln sobotah. GORENJSKO 8. stran: Krvav-ško okno v svet Približno četrt ure hoda od Doma na Krvavcu se visoko pod oblake vipenja televizijski stolp —.okno v svet za gledalce televizije in poslušalce radia. Obiskali smo može v oddajniku. Reportažo lahko preberete na 8. in 9. strani. STRAN: Seica — Druga pomlad trdožive starke KMETOVALCI! Ali še vedno puščate po travnikih najbolj hranljive sestavine sena? Ali se še vedno ubadate s težavami pri sušenju sena ob slabem vremenu? Sodobni kmetovalci že delajo po sistemu prevetra-vanja sena z električnim ventilatorjem. Kvalitetni ventilator, izdelek GROS, lahko nabavite v Prodajalni kmetijskih strojev SLOGA (pred Mlekarno čirče, tel. 21-545). Na zalogi imamo tudi odlične trosilce za umetno gnojilo CREINA-VICON. Pri nas dobite tudi traktorje, nakladalne prikolice, molzne stroje, motorne žage in drugo ter rezervne dele. Stroji bodo razstavljeni tudi na kmetijskem jejmu v Kranju od 31. marca do 8. aprila. KMETIJSKA ZADRUGA SLOGA Kranj, Gasilska ulica 5. j u to i 1 e j na m e s a n i c a šPEceriaa OOG© 15. STRAN Izbiramo poročni par leta stran: šk. Loka - Onemeli avtobusi XII. MEDNARODNI SPOMLADANSKI KMETIJSKI SEJEM OD 31. III. DO 8. IV. V petek, 16. marca, so se zbrali v delavskem domu na Javornilvii pdborniki vseh družbenopolitičnih organizacij kraja in razpravljati b aktualnih vprašanjih dela družbenopolitičnih organizacij in smernicah gospodarskega razvdja občine. Kot kaže, bo delo organizacij v območju krajevne skupnosti Javori lik — Koroška Bela spet zaživelo. -O Letošnji občinski proračun predvideva skupaj 42 milijonov novih din, kar je za 9,7 odstotka več od lanske realizacije.' Takšen Večji proračun dovoljuje predvsem družbeni dogovor o višini dohodkov, ki jih lahko pridobijo samoupravne interesne skupnosti za kritje dejavnosti v letošnjem letu na področju splošne porabe. Tak dogovor bo skupščina občine tudi potrdila. O Otroei jeseniških osnovnih šol so v akciji zbiranja pomoči za otroke Vietnama zbrali kar 14 tisoč din. Učenci so v poprečju prispevali 4 din na učenca. D. S. kranj V sredo popoldne se je v Kranju sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze, kjer so med drugim razpravljali tudi o podelitvi letošnjih priznanj OL. V občini bo letos podeljenih 10 priznanj. % V začetku prihodnjega tedna bodo v kranjski občini javne razprave o perspektivnem razvoju telesne kulture. Razprave bodo v Straži.šču, Naklem, Preddvoru, Šenčurju,. Cerkljah in v Kranju. Poleg občanov so na razprave vabljeni tudi predstavniki športnih in drugih organizacij na terenu. £ Sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Polde Kejžar je za ponedeljek popoldne sklical sejo sveta. Razpravljali bodo o uresničevanju stališč 29. seje CK ZKS in pisma izvršnega biroja V Občinskih organizacijah. A. Z. £ Komite občinske konference /K Kranj, komisija za organiziranje in razvoj ZK pri občinski konferenci in DU Tomo Brejc-prirejajo po daljšem času politično šolo za člane ZK. Namenjena je predvsem tistim komunistom, ki so na raznih seminarjih že dobili osnovno družbenopolitično znanje in bodo v prihodnji mandatni dobi lahko prevzeli različne funkcije v organizacijah in organih ZK. V približno 50 izobraževalnih urah |ole bodo tečajniki obdelali številne teme in vprašanja iz družbene teorije in praktičnega delovanja zveze komunistov. Predvideni program bodo obdokili v treh zaporednih dvodnevnih seminarjih na Jezerskem. Prvi se jc začel včeraj, 16. marca. T. M. radovijica Radovljica, 16. marca — Popoldne je bila v dvorani občinske skupščine v Radovljici volilna seja občinske konference zveze mladine. Člani konference, izvoljeni v mladinskih aktivih v občini, so razpravljali o delu zveze mladine v občini v minulem obdobju ter o nalogah za prihodnje. Izvolili so tudi novo vodstvo. Q Danes (sobota) se bodo v občini končali zbori volivcev, na katerih so ves teden razpravljali o družbenem razvoju in o letošnjem proračunu občine. 0 Bled, 16. marca — V hotelu Kompas na Bledu jc bil popoldne občni zbor veslaškega kluba Bled, kjer so se pogovorili o delu kluba v letu 1971 in 1972. Izvolili so tudi nov odbor kluba. O Radovljica, 16. marca — V dvorani družbenopolitičnih organizacij v Radovljici je bila popoldne seja medobčinskega odbora sindikata delavcev prometa in zvez. za Gorenjsko. Obravnavali s« predloge za bodočo organiziranost sindikatov. A. Ž. % Drcvi bo v prostorih hotela Grajski dvor v Radovljici občni zbor AMD Radovljica. Na zboru bodo ocenili delo društva in izvolili novo vodstvo. AMD Radovljica, ki ima 370 članov, sodi med aktivnejša društva v krajevni skupnosti Radovljica. Sodeluje z vsemi organizacijami, posebno še z organizacijo rdečega križa. JR trzic Prihodnji teden bodo ustanovili v tržiški Lepenki, obratu Kartonažne tovarne iz Ljubljane, osnovno organizacijo ZK. Lepenka bo postala namreč temeljna organizacija združenega dela Kartonažne tovarne. V Tržiču pripravljajo razen tega ustanovitev še nekaterih stalnih aktivov ZK v manjših delovnih organizacijah. "J* 40 novih članov ZK V dvorani kranjske občinske skupščine se je v četrtek ob 15. uri zbralo okrog 100 članov organizacije zveze komunistov Sava Kranj. Udeležili so se slovesnosti, ko so sprejeli v organizacijo 40 novih članov. Udeležencem sta spregovorila sekretar organi- zacije ZK Sava Kranj Bojan Gogala in sekretar komiteja občinske konfereuce zveze komunistov inž. Stane Miha-lič. Novosprejetim članom so izročili članske izkaznice, knjižna darila in pripravili manjšo pogostitev v avli občinske skupščine. A. Z. Predstavniki krajevnih skup nosti o prometni vzgoji Svet za preventivo ln vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Kranj je pripravil posvetovanje s predsedniki krajevnih skupnosti in predsedniki komisij za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri KS občine. Posveta se je udeležilo približno polovica predstavnikov krajevnih skupnosti v občini, kljub temu pa je bila problematika, ki so jo na posvetu obravnavali, široka in razprava živahna. nemalokrat opra vi j nI o mogočih razmerah. 1 bilo opozoriti podjetja prevoze opravljajo, drže predpisov ozn P*. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima namreč v svojem programu med drugim tudi sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in še posebej s komisijami za preventivo in vzgojo, ki jih nekatere večje krajevne skupnosti imajo. Namen posveta jc bil spodbuditi krajevne skupnosti in pa njihove komisije za kar najbolj živo zanimanje za probleme prometne varnosti na njihovem področju, za kar najbolj tesno sodelovanje tako s svetom kot tudi z ostalimi institucijami na področju krajevnih skupnosti. Tu so mišljene predvsem šole, vzgojno varstvene ustanove in drugi. Takšno sodelovanje krajevnih skupnosti s temi institucijami naj bi vsekakor prispevalo k zmanjševanju prometnih ne/god, saj statistika pove, da se največ nesreč pripeti prav v naseljih. Zato naj bi krajevna skupnost s svojimi pobudami ustreznim občinskim organom pomagala tehnično bolje urejati prometno situacijo na cestah, odstranjevati ovire in pomanjkljivosti pri prometni signalizaciji itd. Nemajhna naloga krajevnih skupnosti pa je tudi v tem, da prometno vzgajajo občane na svojem področju. Predavanja s filmi so za te namene zelo primerna oblika, ne kaže pa opustiti tudi že sedaj uporabljanih metod obveščanja, opozarjanja in kot so na posvetu poudarili tudi sankcioniranja. Posebno mestne krajevne skupnosti imajo nemalo sitnosti z občani, ki zaradi stiske s parkiranim prostorom uničujejo zelenice z avtomobili. Težko urejajo v nekaterih krajevnih skupnostih tu- di take zadeve, ko je treba zaradi preglednosti križišč odstranjevati ograje, drevje ali druge ovire. Še posebej pa so predstavniki krajevnih svetov občine Kranj opozorili na gnečo v lokalnih avtobusih, saj vozniki avtobusov ne upoštevajo omejitve števila potnikov, tako da se prevozi zagotove primeren potnikov, ustrezne org < naj se opozori na 0 . kontrolo. To je le nc^J v zvezi s Pr° krajevnih^ blemov varnostjo nostih, reševati pa J1'^^ ba z njem skupnostih ter zavzetejšim - .gV občanov v *r'vijjl med zainteresiranim1 zacijami. Komunisti se sestajaj* evi*1 Ta teden so se začeli v tržiški občini sestanki osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZKS po delovnih organizacijah in na terenu. Na teh sestankih ocenjujejo komunisti svoje lansko družbeno in politično delovanje in obravnavajo priprave na referendum o podaljšanju samoprispevka za gradnjo šol in vrtcev. Komunisti na teh sestankih prav tako tirajo možne kandid3 enoletno politično s ■ Ljubljani. Enoletne P0"o| tržišč kom^1' šole sc bosta iz ne udeležila dva Sestanki komunisto^J terenu in v delovnih °~i zacijah se bodo n.ada,% in končali prihodnji W?5 Obisk iz Oidhama Konec aprila letos bo iz pobratenega angleškega mesta Oidhama pripotovalo v Kranj več kulturnih skupin. Med njimi so poklicno gledališče iz Odlhama, predstavniki glasbenega centra s pevskim zborom, godalnim kvartetom, madrigalisti, pihalnim orkestrom itd., potem old-hamsko mladinsko gledali- šče, dve folklorni skUP1*1]^ drugi. Obisk anulešk'n fl turnikov je namenj^ p vsem kranjskim šoki'11' rJ gram pa predvideva jjj predstave v Prešernove«1 ^ dališču in v Mestnih Skrb za program ^^fM za dobro počutje Jfl prijateljev je prevzelo štvo prijateljev, Oldhan1 ivcev v V Gonjah je bil v ponedeljek zbor volivcev, ki pa se ga je žal od 1374 prebivalcev udeležilo le 30 volivcev. Na zboru so obravnaivaili predlog družbenega razvoja v občini in predlog razdelitve prora- Z9 SO trcba d? Polletni program SZDL čunskih sredstev Udeleženci zbora strinjaJd, da si je vselil področjih pi'i<-:1 da potrešnja ne bi bifr od možne. Men i M P» bi bilo v Spodnjih ;l njih Gorjah treba urediti kanalizacijo, na SOt Izvršni odbor občinske konference SZDL v Kranju je v sredo razpravljal o nalogah socialistične zveze v prvem povelju. Sklenili so, da je po končanih konferencah v krajevnih organizacijah treba poskrbeti za organizacijsko utrditev v organizacijah SZDL na terenu. Zato bodo za na novo izvoljena vodstva krajevnih organizacij pripravili poseben seminar. Ob tem bodo posvetili še posebno skrb uvajanju delegatskih odnosov oziroma novi obliki krajevne samouprave. Sklenili so, da je treba čimprej ustanoviti samoupravno telesno vzgojno in stanovanjsko skupnost, in do konca maja skleniti družbeni dogovor o kadrovski po- litiki v občini. Razen tega bodo ustanovili pri občinski konferenci socialistične zve/e tudi posebno delovno skupino za pripravo in oblikovanje statutov krajevne skupnosti in občine. A. ž. n"ih Laz ah vod, ker Lmajo zdaj pa zgraditi prč"' ci le kapnico. Sklenili *° da bodo sklicali zbor cev še enkrat, kjer S« pogovorili, še o drugih sknP'1!!, blemili v krajevni -j, j. Ambrož jSfpopusta IpRIZNAVA TRGOVINA SLOVENIJALES V kranju pr[ NESITEUU TEGA KUPONA PRI NAKUPU STANOVANJSKEGA POHIŠTVA. VELJA V ČASU OD 15.11. DO 17-111 I memskjjpcNj C^. S POGODBE O ŽIČNICAH — V torek dopoldne so predstavniki podjetij Avtopromet Gorica, Creina Kranj, Izletnik J»0je'. Slavnik Koper in Transturist škofja Loka na Krvavcu podpisali pogodbo o poslovnotehničnem sodelovanju pri žičnicah, kgr 8 Pogodbe pomeni, da bodo omenjena podjetja pri razvoju žičnic v Sloveniji tesno sodelovala; tako pri programiranju, Huta.l'nJ». določanju ekonomskih kriterijev in zaposlovanju ter nagrajevanju. Udeleženci so v razpravi poudarili, da je tre-Uj n' Položaj žičničarstva v Sloveniji dokaj kritičen, ker tovrstne investicije včasih niso bile usklajene in zaradi preobsežnih 1^ Pa Preslabo izdelanih programov nedograjene. Zato smo danes priča, da so domala vsa smučarska središča v Sloveniji, kjer > 'Udi zičnice( nedograjena. Kot rečeno, naj 51 v prihodnje s podpisom pogodbe o sodelovanju skušali razreševati prav ta Ha ašanja. Konkretno pa bo uresničitev te pogodbe pomenila prijetno spremembo tudi za smučarje. Po podpisu pogodbe so ^Podjetja **** Tavčar; Na slikah — levo: v imenu Creine podpisuje pogodbo direktor Franc šprajcar in predsednik delavskega sveta desno: direktor Transturista Veno Doljak. —A. Ž. — Foto: F. Perdan Vse zahteve za vodovod eseniški odborniki razpravljali o komunalnih delih naslednjih treh let — Nujna je ^edvsem zadovoljiva oskrba z vodo i*Vu js .Zaa"ii se'i občinske tticlf - ne so se odborniki ^l letos najbolj ogreli ob Hajpravi O programu komu-tuj- de,< ki bod° bržkone Ua ^,°srednja tema razprav »»a l 'h volivcev. Čeprav so tih Senicab v preteklih le-j; Po svojih zmožnostih krilil >reke m zahteve po čim-^ komunalni ureditvi, pa ^aio šc vedno problemi, Jih bo treba čimprej odjaviti *°MUNALA V ŠTEVILKAH *J*i!6s bodo dobiU sredstva *b*i munamo dejavnost iz tiru ns'cega proračuna in ^ 8lh virov, precejšnja pa ^ tuđi finančna udeležba ^*aJ sredstev občine. Tako ^ na Jesenicah porabili 3j *°munalno ureditev okoli ^lijonov N dinarjev, Vo- dovod, Podjetje za urejanje hudournikov, Splošna vodna skupnost, GG Bled, PTT Kranj, Republiška skupnost za ceste in Elektro Kranj In PE Žirovnica pa bodo v jeseniško komunalno ureditev vložila še 33 milijonov N dinarjev. Za popravilo, modernizacije in rekonstrukcije cest, ulic ln pločnikov ter mostov bodo porabili skupaj 18 milijonov, za elektroomrežje 205 tisoč dinarjev, za kanalizacijo 3 milijone dinarjev, za vodovodno omrežje milijon dinarjev, hortikulturo 150 tisoč Itd. Samoupravne skupnosti aH podjetja posebnega družbenega pomena bodo finansirala: Vodni sklad SRS 725.000 dinarjev, jeseniški Vodovod 7 milijonov. Splošna vodna skupnost Gorenjske 3 milijone, GG Bled 600.000, PTT Kranj 2 milijona, republiška skupnost za ceste 17 milijonov in Elektro Kranj milijon dinarjev. CESTA NA POLJANE IN V PLANINO POD GOLICO V programu komunalnih del jeseniške občine od 1973. do 1976. leta, v programu popravil, modernizacije in rekonstrukcije cest in .mostov bo zahtevalo največ denarja nadaljevanje rekonstrukcije in asfaltiranje ceste v Planino pod Golico, dokončna ureditev Tomšičeve ceste, cesta na Poljane, nadvoz v Završnici, izgradnja mostu v Piškovcih, obvoznica v Kranjski gori. Med najpomembnejšimi investicijami v komunalno infrastrukturo pa je po mnenju . odbornikov jeseniške skupščine prav gotovo izgradnja vodovodne mreže, saj na Jesenicah v centru in ostalih krajih preskrba z vodo nikakor ni zadovoljiva. Vode posebno v letnih mesecih močno primanjkuje, še težavnej-ša pa bo preskrba ob nenehni gradnji in novih stanovanjih na Jesenicah in v okolici. Prvo etapo izgradnjo vodovodnega omrežja so že zgradili, druga etapa naj bi bila do Pejc, tretja do sporna, četrta do Koroške Bele, peta pa do Blejske Dobrave. Za gradnjo vodovoda Pcričnik (Mlake — Pejce) bi potrebovali 7 milijonov dinarjev. D. S. Modernizacija Kovinarja je nujna Jeseniško komunalno podjetje Kovinar jc v preteklih letih sicer vlagalo precej denarja v modernizacijo svojih služb, več ali manj zadovoljivo skrbelo za čistočo mesta in okolice, nabavilo nekaj strojev, vendar je bilo po mnenju odbornikov jeseniške občinske skupščine premalo dosledno v nekaterih točkah programa svojega gospodarjenja. Podjetju Kovinar so priznali razmeroma težavno in zahtevno delo, vendar so zahtevali, naj bo ena prvih Kovinarjevih nalog predvsem modernizacija njegovih služb, modernizacija, ki bo privedla do občutno manjše fluktuacije delovne sile, ki je sedaj precejšnja. Obenem naj bi tudi skrbeli za družbeni standard delavcev, gradnjo stanovanj itd. Pri jeseniškem Kovinarju se očitno tudi niso dovolj menili za uresničevanje ustavnih dopolnil, saj so ena redkih jeseniških organizacij, ki šc nimajo osnutka o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela. Prav zaradi tega so odborniki na nedavni seji zavrnili poročilo komunalnega podjetja Kovinar z zahtevo, da ga na naslednji seji obravnavajo ponovno, vendar dopolnjenega. V poročilu naj bi bil tudi predlog organizacijske rešitve o uresničevanju ustavnih dopolnil v Kovinarju. D. S. Omejitev električne energije V sredo, 15. marca, je zaradi okvare na termoelektrarni Šoštanj zastala tudi proizvodnja v železarni Jesenice. V dveh dneh so delali žele-zarji le v martlnarni, na plavžu, elektrodnem oddelku in nekaterih manjših obratih. Omejitev električne energije v železarni Jesenice je vzrok za 1500 ton manj končnih izdelkov ali za 6 milijonov N dinarjev manjšo realizacijo. Železarjl si bodo prizadevali, da bodo izgubo nadomestili z delom ob sobotah in nedeljah. D. S. vpraš ko že potrebujete stanovanjsko pohištvo in ker natančno veste, kakšno naj bo, ste pred vprašanjem: kje ga kupiti. Razumno se boste odločili za ugodnejši nakup, zato vam navajamo bistveno prednost, ki jo ima slovenijales phl ponudbi pohištva; to je 16 lastnih tovarn, ki izdelujejo veliko število modelov, ki so naprodaj samo pri slovenijalesu. Vabimo vas, da obiščete trgovino slovenijales v kranju, sejemska hala v savskem logu Ni čisto pri roki, ima pa določene prednosti in prinesitelju kupona dajemo tudi popust ta teden Obletnica V vasi Karojba blizu Pazina so proslaviti 30-letnico ustanovitve prvega začasnega vodstva ko. munističrte partije Hrvatske za Istro. Skladje v odlokih Predsednik slovenskih občinskih skupščin in načelniki davčnih uprav so na posvetu v Trbovljah Ugotovili, da se že kažejo prvi rezultati pri usklajevanju davčne politike v Sloveniji. Dogovorili so se, da bodo do konca meseca vse občinske skup. ščine podpisale družbeni dogovor in se obvezale, da letos ne bodo povečevale stopnje prispevkov in davkov iz osebnih dohodkov iz delovnega razmerja. Tito naj bo spet izvoljen V številnih krajih v državi so ta teden predlaga, li, naj bi na desetem kongresu ZKJ tovariša Tita ponovno izvolili za precU sednika zveze komunistov Jugoslavije. Skladatelji za dom v Kumrovcu Na seji glavnega odbora zveze skladateljev Jugoslavije so sklenili, da .se bodo jugoslovanski skladatelji odrekli vseh avtorskih honorarjev od koncertov in drugih javnih prireditev, katerih čisti dohodek je namenjen za gradnjo spominskega doma v Kumrovcu. Seja CK ZKS V Ljubljani je bila seja CK ZK Slovenije, na kateri so razpravljali o aktivnosti zveze fcomuni-stov Slovenije po pismu predsednika ZKJ in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Uvodno besedo je imel Franc Šetinc. Razen tega so govorili tudi o pripravah na VII. kongres ZK Slovenije in X. kongres -ZK Jugoslavije. Referat o tem pa [e imel predsedtiik CK ZKS Franc Popit. Na seji so izvolili 44-članski odbor za pripravo VII. kongresa ZKS, ki ga vodi Fra)ic Popit in komisije. Razen tega so sprejeli sklep, da bo konec aprila četrta seja konference zveze ko. munistov. Slovenije. Za pet komisij CK ZKS so imenovali nove predsednike, za glavnega in odgovornega urednika slovenske izdaje Komunista pa Vlajka Krivokapiča. V zvezi s financiranjem v zvezi komunistov so sprejeli nov način obračunavanja članarine za člane ZK. Večja skrb za telesno kulturo Pred bližnjimi razpravami o perspektivnem programu, razvoja telesne kulture v kranjski občini (razprave bodo v šestih krajih v občini v začetku prihodnjega tedna) je v sredo popoldne o tem razpravljal tudi izvršni odbor občinske konference socialistične zveze v Kranju. Na seji - so- podprli predlog razvoja telesne kulture in se zavzeli za večjo skrb na tem področju. Menili so tudi, da prav sedanji predlog in javne razprave, pomenijo osnovo za čimhitrejše organiziranje samoupravne telesno kulturne skupnosti v občini". Ko so razpravljali o tre- nutnem stanju v telesni kulturi, so ugotovili, da sicer še vedno primanjkuje športnih objektov, da pa je bilo v zadnjem času precej narejenega na tem področju. Z dograditvijo nekaterih šol v kranjski občini so bili namreč zgrajeni tudi * nekateri športni objekti. Le-ti so v mestu dobro zasedeni in jih še vedno primanjkuje, ponekod po terenu pa niso najbolje izkoriščeni. Zato so se zavzeli, da lahko športne objekte, ki so bili zgrajeni s samoprispevkom uporabljajo vsi in jih ne bi smeli rezervirati samo za nekatere. Poudarili so, da pri uresničevanju programa razvoja telesne kulture čaka precej nalog tudi krajevne skupnosti in mladino. Na tem področju bi namreč lahko s pre-nekatero prostovoljno delovno akcijo rešili vrsto odprtih vprašanj. Prav to bo v pri-.hodnje še kako pomembno, saj lahko pričakujemo, da sredstev za uresničitev programa nikdar ne bo toliko, da bi zlahka razrešili vse probleme na področju telesne kulture. Zato bo kakršnakoli samoiniciativnost in pripravljenost za delo na tem področju še kako dobrodošla. A. 2. Podpora reorganizaciji Na ponedeljkovi seji komiteja občinske konference ZKS v Tržiču so obravnavali tudi reorganizacijo stalnih aktivov ZK v podjetjih v osnovne organizacije. Izkušnje so namreč pokazale, da zagotavljajo osnovne organizacije ZK po podjetjih boljšo povezavo med komunisti in boljše pogoje za delo, posebno sedaj, ko delovne organizacije ustanavljajo temeljne organizacije združenega dela in usklajujejo samoupravne akte z ustavnimi dopolnili. Preden so se v Tržiču odločili za reorganizacijo stalnih aktivov ZK v osnovne organizacije, je poslala komisija za reorganizacijo in razvoj ZK pri občinski konferenci ZKS sedmim podjetjem, za katere je menila, da bi se v njih komunisti lahko organizirali v osnovne organizacije, poseben vprašalnik. ' Odgovori nanj so bili ugodni. Pokazali so, da so se komunisti v vseh omenjenih kolektivih odločili za osnovne organizacije. Ta podjetja so Seminar za nove člane Vodstvo občinsjce organizacije zveze mladine v Radovljici bo prihodnji teden v sodelovanju z radovljiško delavsko univerzo pripravilo seminar za nove člane občinske konference, ki so bili izvoljeni na konferencah mla- dinskih aktivov v občini. Na seminarju, ki bo v Bohinju, bodo razpravljali o organiziranosti zveze mladine in o nekaterih aktualnih problemih s področja telesne kulture. A. 2. TRIO, ZLIT, Mercator-TOZD Preskrba, Postaja mejne milice, Postaja milice, Tovarna kos in srpov in tržiški obrat Gozdnega gospodarstva Kranj. Komite je na ponedeljkovi seji ta predlog1 potrdil in bo pripravil posebno gradivo za prihodnje zasedanje občinske konference ZKS, ki bo konec marca in na kateri bo glavna točka dnevnega reda razen omenjene problematike položaj mladih v tržiški občini. Z ustanovitvijo osnovnih organizacij po podjetjih se bodo delno osiromašile osnovne organizacije po terenu. Zato je komite sklenil, da bodo zaradi partijskega dela na terenu odpoklicali iz osnovnih organizacij v delovnih kolektivih za določeno dobo — najverjetneje za dve leti — komuniste, ki nimajo pomembnejših zadolžitev. J. Košnjek Koliko TOZD v osnovne**1 šolstvu ? Na Jesenicah so prav o vo povsem uresničili P1"0'* v. izgradnje prostora za oStlQ\e ne šote, saj imajo nove , v Mojstrani, Kranjski <=■ preurejene na Koroški cel> v Žirovnici. V petletnem gramu razvoja osnovnega .j stva je problem le v izgfa 7^ nove šole, ki naj bi bila ne'jg. na Plavžu. Deloma so na ^ senicah tudi poskrbel boljše možnosti vzgoje in* ;j( uka v posebni osnovni saj prav zdaj zidajo P0' ' stare šole nove učilnice- Prav gotovo ni s P^70^^ nji za ustanovitev TOZL> problematično in ^^^jvjjj združevanje obeh jeseto* osnovnih šol. Prizadevanja zdaj usmerjena edinole v prave, koliko in kako kjJjp skrbeli za ustanovitev 1 v jeseniškem šolstvu. -^nt.j0, so deljena: nekateri m«0", naj bi ustanovili eno sa temeljno organizacijo zU . - nV>1 ženega dela za vse osno šole v občini z nekimi upravnimi pravicami ^°'-.0l mesnih šol, drugi pa m d1'J naj bi vsaka osnovna tvorila svojo temeljno 0i*e nizacijo združenega delft '0 pa bi se združevale v ta, TOZD. Pri tem pa naj si llS^ novili neki kolektivni 0 ^ za vse šole, organ, ki bi r u bremenil posamezne Š°'e' -a* bi se potem lažje P°sVcV^, zgolj vzgoji in izobraževali^ Prav o teh vprašanjih, k1 « zdaj taiko aktualna bodo . temeljito razpravljali PrL v vsem na aktivu komuni-^ — prosvetnih delavcev, ki lujejo pri občinski konfrlV ci ZK. D. S- ZA REFERENDUM' V sredo se je sestalo v Tržiču predsedstvo občinskega' sindikalnega sveta. Člani predsedstva so sprejeli pravilnik o kreditiranju stanovanjske izgradnje in nakupa stanovanj za delavce, ki so v rednem delovnem razmerju pri organizaciji sindikata. Po tem pravilniku dobi lahko zaposleni sindikalni delavec za novogradnje največ 30.000 dinarjev posojila, za adaptacije, s katerimi se pridobi nova stanovanjska površina, pa največ 10.000 dinarjev posojila. To posojilo mora biti vrnjeno v desetih oziroma petih letih. Predsedstvo tržiškega sindikalnega sveta je obravnavalo tudi organizacijo dela na sindikalnem svetu. V skladu s predlogom republiškega sveta in glede na trenutni položaj naj bi imeli v Tržiču profesionalnega sekretarja sveta in administrativno moč, predsednik pa naj bi bil v bodoče volonter. Takšne organizacije dela naj bi se lotili vsi občinski sindikalni sveti, vendar bo moral o tem reči dokončno besedo kongres, ki bo maja v Ljubljani. Člani predsedstva so obravnavali tudi delovni program za II. tromesečje. Sindikalna organizacija bo še "naprej sodelovala v pripravah na kongres slovenskih sindikatov, razen tega pa nameravajo v Tržiču organizirati seminar za predsednike in tajnike izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij. Seminar bo konec marca ali v začetku aprila. Prav tako se bo tržiški sindikat vključil v priprave na referendum za podaljšanje samoprispevka za gradnjo šol in vrtcev. Sindikat ima odgovorno nalogo pri informiranju članstva o resničnih potrebah na tem področju, posebno pa šc, če se bo samoprispevek podaljšal za 5 let in bi del tako zbranega denarja potrošili za gradnjo športnega in kulturnega objekta v Tržiču. Le-ta je nedvomno potreben. Sedanji dom Partizana propada. Za njegovo popravilo bi" bila potrebna precejšnja sredstva. Razen tega pa bi v primeru gradnje nove ceste' — vpadnice v Tržič dom Partizana verjetno morali porušiti. Ostane torej le še dvorana kina, ki pa tudi ni primerna za večja in kvalitetnejša gostovanja in prireditve. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta bo dokončen delovni program za IE jrj. esečje sprejelo na riasl* J. KošnjeK me nji seji Pravniki o TOZD tel V Kranju je bilo v cetftg in včeraj posvetovanje o ^ vajanju ustavnih dopolni' organizacijah združenega a, la. Posvetovanje sta pripr:1 3 la republiška gospodari ! zbornica in združenje o' štev pravnikov v gospod stvu Slovenije. Zbralo se ' ■, rrO' okrog 200 pravnikov « spodarskih organizacij- J uvodnem referatu je čla'"1 ■ publiškega izvršnega sV1~ Zvone Dragan govoril o si membah v družbenem in spodarskem sistemu. / Doslej skoraj 45 milijonov fa dograditev vseh šolskih objektov v radovljiški občini bi potrebovali še okrog 15 milijonov dinarjev v sredo se je v Radovljici J*'al upravni odbor sklada ^-gradnjo Sod. Razpravljalli , 0 zaklučncm računu skla- a za minulo leto, o progra-£?u ded za letos in o nekate- .1 težavah pri gradnji osnov-mh šol v očmi. Ugotovili so, da je bilo od ?J et-ka uresničevanja programa izgradnje šol do konca 5>"nulega lela za izgradnjo **°rabl jenih skoraj 45 rniiijo-V°v novih dinarjev. S tem cnarjem je bila preurejena *Q,a v Lipnici (3,14 milijona), grajena je bila šola v Lescah J"'03), v Radovljici (14,41) in p Bledu (12,33 miiijona). Pri °'ah v Radovljici, Lescah in a Bledu pa so do tretje faze grajene tudi telovadnice, zadnja, šole v Bohinjski Bi-^r'ci je doslej veljala 7,47 P«ijona. Za šolo v Begunjah pa so bila doslej • cnravljena nckatcra priprur.':. 'na de'a. g kar je bilo DO) a -.: jenih 230 'Soč novih dinarjev. Tako kvadratni meter izgradnje osnovnošolsikih po-rsin v občini po dograditvi J^h objektov kot kaže ne bo Trenutno manjka v občini za dograditev vseh šolskih objektov, predvsem telovadnic in osnovne šole Begunje, še okrog 15 milijonov dinarjev. Upravni odbor sklada je sklenil, da bo skušal do konca tega meseca naj'ti rešitev. Možnosti za pridobitev sred-stev je več: skušali bodo za- gotoviti nekaj več denarja iz proračuna, druga možnost je, če bi delovne organizacije dale del denarja za komunalno ureditev ali pa odobrile skladu posojilo, razen tega pa se bodo skušali pogovoriti za posojilo v banki. Vsi člani sklada so se strinjali, da je treba vse osnovnošolske objekte v občini dokončati. Takšna mnenja in stališča je bilo ta teden moč slišati tudi na zborih volivcev, kjer so nekateri predlagali, da bi za dograditev objektov podaljšali samoprispevek občanov, ki ga bodo plačevali do konca prihodnjega leta. A. 2alar Za 10 odstotkov več P fese Zai k 3000 novih dinar-iiMo pa je, da je šo'e v Ra- 2500 dinar- vadratni meter r°v'ljici veljal k Jcv. Letos bo v občini končana **a v Bohinjski Bistrici redvidevajo, da se bo pouk ^.nJej začel jeseni z novim s°lsk.im letom, telovadnica Pa bo tudi pri tej soli ostala ^dograjena. Na seji sklada 80 tudi ugotovili, da je de-ar za opremo osnovne šole Radovljici in na Bledu pri-s*>Cva!a temeljna izobraževa-113 skupno^ in da namerava Udobno opremiti tudi šolo v Bohinjski Bistrici. v radovljiški občini so biili ta teden zbori volivcev, na katerih so razpravljali o letošnjem družbenem razvoju v občini in o predvidenih dohodkih in izdatkih občinskega proračuna. Predvidevanja so pdfcazola, da se bo letošnji preračun poveča! v primerjavi z lanskim za 10,9 odstotka, sredstva temeljne izobraževalne skupnosti bodo večja za okrog 10 odstotikov, sredstva kulturne skupnosti pa za 12. Že v razpravah pred zbori volivcev, v svetu za finance, na sestanku predsednikov krajevnih skupnosti in odbornikov občinskega zbora so se zavzeli, da se letos ne smejo omejevati sredstva za socialno dejavnost. TaikO bo po predlogu letos za socialno varstvo na voljo za 23,5 odstotka več denarja kot lani. Drugi predlogi pa so: za zdravstveno varstvo 19,7 odstotka več, za krajevne skupnosti 24 odstotkov več, za negospodarske investicije 13 odstotkov, za delo državnih organov 18 odstotikov več rtd. Na komunalnem področju so morali nekatere predvidene dejavnosti črtati in so glede na stabilizacijske ukre- pe upoštevali najnujnejše posege ha tem področju. Sicer pa je za celotno razdelitev proračunskih sredstev značiil-no varčevanje. Prihodnji teden bodo v občini na podlagi razprav na zborih volivcev napravili analizo predlogov in pripomb na predlagano razdelitev. Po raz- pravi na svetu za finance občinske skupščine in na izvršnem odboru občinske konference socialistične zveze pa bo 28. marca občinska skupščina dokončno razprav 1, j a'a in sklepala o letošnji razdelitvi sredstev i/ proračuna in o predvidenem družbenem razvoju. A. ž. Dobro poslovanje v največji Iskrini tovarni F.leklromehaniki, kjer je zaposlenih 58 odstotkov žensk, je bil v torek popoldne občni zbor sindikalne organizacije. Na njem so pregledali delo osnovne sindikalne organizacije in poslovne rezultate tovarne v minulem obdobju. Hkrati so razpravljali o prihodnjih nalogah in izvolili novo vodstvo organizacije. Ugotovili so, da tudi načrti za prihodnje na podlagi dosedanjih uspešnih rezultatov kažejo, da bo kranjska Iskra dosegla še hitrejšo rast kot doslej. Predsednik Vinko Ša-rabon je rekel, da zato lahko zaposleni v Iskri računajo na zagotovljeno delo in socialno varnost. Mercator Potrošniki Gorenjske! Mercator iz Tržiča vam sporoča, da ima v stolpnici poleg blagovnice do 31. marca razstavo in prodajo pohištva BREST s poudarkom na programu BARBARA Pri nakupu pohištva BREST in kuhinj vega 3 % popust. Nakup pohištva je mogoč tudi na potrošniška posojila. Brezplačna dostava na dom. V blagovnici Mercatorja v Tržiču pa si v tem času lahko nabavite vse vrste konfekcije na štiri enake obroke. Zimska konfekcija je znižana od 20 do 50 %. Blagovnica ima lepo izbiro vse vrste konfekcije za pomlad — poletje, zato izbira in odločitev za nakup ne bo težavna. Izredna prilika! Ugodni nakupi samo pri Mercatorju! Na svidenje pri Mercatorju v Tržiču! Ko jc bilo govora o težavah zaposlenih in o nalogah sindikata, je bilo rečeno, da imajo glede na število zaposlenih žensk precej težav z otroškim varstvom in letovanjem članov kolektiva. Pri varstvu otrok sami ne morejo kaj dosti narediti, zato pa podpirajo občinski program izgradnje vrtcev. Glede letovanj pa so povedali, da bo že čez nekaj dni tudi to vprašanje bolje rešeno, saj bodo dobili nov počitniški dom. Premalo denarja Pri jeseniški občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva so se skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami odločili, da bo Socialistična zveza letos organizirala vse večje proslave in praznovanja v občini. Prav zaradi tega je letos dobila nekoliko več denarja za svojo dejavnost. Številne naloge, ki jih bo morala Socialistična zveza poleg proslav in praznovanj letos organizirati (volitve, skupščinski sistem itd.) popolnoma opravičujejo njen večji letošnji proračun. Jeseniška SZDL je ena med, redkimi v Sloveniji, ki je več let dobivala minimalna sredstva, takšna, kot vse druge družbenopolitične organizacije v občini, čeprav je socialistična zveza med najbolj množičnimi in delovnimi organizacijami. Z minimalnimi sredstvi pa so do zdaj morali biti do kraja varčni in s temi sredstvi tudi niso mogli organizirati in uresničiti tega, kar bi radi. D. S. ta teden Rotar direktor LB Na zboru Ljubljanske banke so za novega ge-ne-ralnega direktorja izvolili Metoda Rotarja. Upravljavci pa so pooblastili izvršni odbor, da razpravlja o predlogih, po katerih naj bi del kratkoročnih kreditov spremenili v dolgoročne. Premalo cementa Na sestanku koordina-cijskega odbora Beograda, ki skrbi za uveljavljanje dogovora o uvozu cementa, so povedali, da so doslej sklenjene pogodbe za uvoz 590 tisoč ton cementa. Treba, pa bo skleniti pogodbe za uvoz še dodatnih 253 tisoč ton. Večje možnosti za izvoz Sklep zahodnonemške vlade, da bo za 3 odstotke revalvircda niarko, bo nedvomno vplival, da se bo povečal naš izvoz v Zahodno Nemčijo. Seveda pa bodo naši izvozniki naleteli na precejšnjo konkurenco, ker bodo revalvacijo skušale izkoristiti tudi druge države. Lani smo izvozili v ZRN za 4,4 milijarde dinarjev blaga, kar je za 20 odstotkov več kot leto poprej. Tudi Inex ne v Francijo Letala Jnex Adrie Avio-proineta ne bodo letala v Francijo dokler bo tam trajala stavka civilnih kontrolorjev. 'f»ko se je tudi 1AA solidarnostno pridrutda vrsti ostalih letalskih družb v svetu, ki zaradi nedavne nesreče španskega letala nočejo voziti v Francijo. Februarja dobro Po podatkih zavoda SR Slovenije za statistiko je bila industrijska proizvodnja februarja v Sloveniji za 6,4 odstotka večja kot februarja lani. V primerjavi z letošnjim januarjem pa je bila proizvod ti j a večja za 2,6 odstotka. ZIS in cena mesa Zvezni izvršni svet je sprejel k svojemu sklepu o maksimiranju cen za vse izdelke in storitve. Republike in pokrajine bodo lahko v okviru svojih pristojnost i določale drobnoprodajne cene mesa na podlagi enotnih meril. Hkrati je ZIS sklenil, da se bo, če bi se meso podražilo nad dovoljeno poprečje, zavzel za skletii. tev dogovora med republikami in pokrajinama, da bi cene za meso obdržali v določenih okvirih. Kmetijska zadruga Bled Bled, Prešernova 11 razpisuje prosti vodilni delovni mesti: 1. direktorja (reelekcija) Poleg z zakonom določenih pogojev mora imeti kandidat še: visoko ali višjo izobrazbo agronomske smeri in vsaj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu; srednjo kmetijsko šolo in najmanj 4 leta prakse na vodilnem delovnem mestu v kmetijski organizaciji; 2. računovodje Pogoj: kandidat mora imeti srednjo ekonomsko šolo in vsaj 5 let delovne prakse v računovodstvu. Kandidati naj pošljejo vloge z opisom dosedanje zaposlitve in dokazili o strokovni usposobljenosti najkasneje do 10. aprila 1973 na upravo Kmetijske zadruge Bled. Stanovanj ni. Posredujemo KARAMBOLIRANIH VOZIL: 1. osebni avto NSU 1200 C leto izdelave 1971, z 49.000 prevoženimi kilometri, začetna cena je 16300 din; 2. osebni avto zastava 750 leto izdelave 1965, s 85.790 prevoženimi kilometri, začetna cena je 2300 din. Ogled je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cehe sprejemamo do srede, 21. marca, do 12. ure. Zavarovalnica Sava, PE Kranj Stanovanjsko podjetje Tržič ponovno razpisuje prosto vodilno delovno mesto direktorja (ni reelekcija) Kandidat za razpisano delovno mesto mora poleg splošnih pogojev izpolnjevali še naslednje pogoje: .visoko ali višjo izobrazbo gradbene ali ekonomske stroke, z.najmanj 2-letno prakso na vodilnih delovnih mestih ali srednjo izobrazbo gradbene ali ekonomske stroke, z najmanj 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih. Poleg pismene ponudbe mora kandidat predložiti tudi dokazila o strokovni izobrazbi, opis vseh dosedanjih zaposlitev ter kratek življenjepis. Ponudbe pošljite na naslov: Stanovanjsko podjetje Tržič, Cankarjeva 1, z oznako »Prijava za razpis«. Razpis bo zaključen petnajsti dan po objavi. Komisija za delovna razmerja pri KMETIJSKI ZADRUGI NAKLO razpisuje prosto delovno mesto komercialista Pogoj: srednja strokovna izobrazba ekonomske ali kmetijske smeri z najmanj 10 let prakse v komerciali ali visoka strokovna izobrazba s 5-letno prakso v komerciali. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prijave pošljite na upravo KZ Naklo v Naklem. GORENJSKA PREDILNICA Škotja Loka razpisuje prosto delovno mesto strojnega knjigovodje Pogoj: srednja strokovna izobrazba, 3 leta ustrezne prakse ali VK in 6 let prakse knjiženja na mehano"! afskem stroju ASCOTA. Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja 15 dni po objavi v časopisu. Trgovsko podjetje MURKA LESCE razpisuje 4 štipendije za šolanje na aranžer-ski srednji šoli v Ljubljani Pogoj: uspešno dokončana osemletka in veselje za aranžerski poklic. Prednost imajo moški. Prošnje vložite v splošnem sektorju podjetja do 1. IV. Osnovna šola STANE 2AGAR KRANJ razpisuje delovno mesto učitelja likovnega pouka za določen čas (od 1.4. do 30.6.1973) Pogoj: PRU ali P Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite na Svet »snovne šole Stane Žagar, Kranj. KRANJ Elektrotehniško podjetje Kranj vabi k sodelovanju delavce z naslednjimi poklici: 1. V K elektroinštalaterja delovno mesto grupovodje Pogoj: dokončana mojstrska šola elektro stroke ali izpit VK; 2. KV elektroinštalaterja Pogoj: dokončana poklicna šola; 3. NK delavce za dela na elektroinstalacijah Kandidati za objavljena delovna mesta naj se zgla-sijo osebno ali pošljejo svoje vloge na upravo podjetja v 8 dneh od dneva objave. SGP Projekt Kranj Odbor za delovna razmerja razpisuje naslednja delovna mesta: 15 KV zidarjev 15 KV tesarjev KV kuharice 2 delavk za delo v menzi 2 čistilk za delo v samskem domu Pogoji: zdravstvena sposobnost za delo v gradbeništvu in dokazila o strokovni usposobljenosti za poklic zidar in tesar, za delavke v menzi tudi zdravstvena sposobnost za delo v živilski stroki. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prošnje sprejema kadrovsko socialna služba podjetja Projekt, Kranj, Nazor jeva 1. Bencinski boni za inozemstvo Avtomobilisti, ki potujejo v inozemstvo, lahko enkrat letno kupijo za dinarje bencinske bone za največ 430 litrov bencina. Kdor želi bone kupiti, mora pred; jOSati prometno dovoljenje in, potni list, ki se morata 8'asiti na isto ime. Prodajajo jih naslednja avto-moto društva: Turistično tehnični center AMZS, Ljubljana, Titova *38, Avto-moto društvo Šlander, Celje, Ljubljanska 37, Avto-moto turing klub Koper, Prešernov trg 4, Avto-ttioto društvo Kranj, Koroška 17, Avto-moto društvo TAM, Maribor, Ptujska 40, Avto-moto turing klub Ljub-|lana, Dalmatinova 6 a, Avto-moto društvo Moste, Ljub-J_)ana, Jana Husa l/a, Avto-moto društvo Murska Sobota, Noršinska 1, Avto-moto društvo Nova Gorica, Cesta IX. korpusa 48 in Avto-moto društvo Tržič, Trg svobode 15. Trenutno so na voljo bencinski boni za Avstrijo g,20 din), ZR Nemčijo (4 din), Švico (okroc 3,57 din), Opijsko (3,43 din), Bolgarijo (2,05 din) in Grčijo (3,98 din). V kratkem pa bodo na voljo tudi bencinski boni 2a Italijo (3,20 din za liter super bencina in 2,90 din *a liter normalnega becina), Češkoslovaško (2,40 din), Madžarsko (2,50 din) in Romunijo. Vse cene, razen za stalijo, so za liter super bencina. Edina ugodnost pri nakupu bonov je, da jih je moč Plačati v dinarjih, ker nobena država razen Italije, ne "aie popusta na ceno bencina. Boni za nakup bencina v_Italiji pa so za 30 odstotkov cenejši kot je cena ben-Clna, preračunana v dinarje, na črpalkah v tej državi. Vse države, razen Italije, izdajajo bone samo za super bencin. Za avtomobile, ki rabijo normalni ben-£|n, je mogoče na črpalkah dobiti ustrezno večjo količino tega bencina. Prvo mesto na tekmovanju predstavnikov letalskega prometa v Jugoslaviji je osvojila ekipa letališča Ljubljana-Pula. Na sliki: Ljubo Rakovič, Ana Leskovšek, Marta Šrnid in Vinko Golobic. — Foto: F. Perdan Prvo srečanje letalcev I v uknu ped meseci ustanovljeni n'adinski aktiv v Sukno Za-v}jz° je prejšnji petek pripra- ,lv v okviru dneva žena m lenega zbora sindikalne or-j^nizacije proslavo. Pripravijo so tudi modno revijo, na e/kri so mladi kreatorji iz ukna prikazali modele za mlade. V tovarni so se že odločili, da bodo mladim kre-atorjem, ki delajo v okviru mladinskega aktiva, dali poseben prostor in kupili stroje. Tako napovedujejo, da bodo modele za mladino čez čas tudi prodajali. A. 2. Letališko m turistično podjetje aerodrom Ljubi jana-Pu-la jc v torek pripravilo na Krvavcu prvo srečanje predstavnikov jugoslovanskih letalskih podjetij, letališč in tujih letailnkih družb v Jugoslaviji. Srečanja,-, v katerem so se pomer'J'i v veleslalomu, se jc udeležilo okrog 69 predstavnikov letalskega prometa. Na prvem tovrstnem tekmovanju so sklenil!i, da bodo tudi V prihodnje pripravljali takšna srečanja. Med predstavniki Jata, Inex adrie, lclaO'.šča Bcr grad, uprn/e civrlne-a zračnega prometa, švicarske letalske družbe, Lufthanse in letališča Ljubljana je prvo mesto osvojila ekipa letališča Ljubljana — Pula v sestavi Ana Leskošek, Marta Šrnid, Ljubo Rakovič, Rudi Valjavec in Vinko Golobic, Vse so povedali, da so bili s srečanjem zelo zadovoljni, da že več let smučajo in da si želijo še ve4 takšnih tekmovanj. Najboljši posameznitki iti prva ekipa na tekmovanju so dobiiill pokale, zadnje uivtt ščeni pa tolažilno nagrade. / A. Z. Tudi letos » Prvi glas Gorenjske a * Komaj nekaj dni je minilo od dneva o£,a> od dneva, ko smo tako zelo hiteli ,lskovati naše tene, matere, dekleta, jim ^lPovati darila, prirejati zabave zanje ali °S'/cj (n jjin v na$em tisku ter radiu p0S)'c!^u več pozornosti kot sicer. Preza- ^'cj/o.s7, delovni dan, obremenjenost, ^„'"ajhno upoštevanje in uveljavljanje A(- ž.ene so bile besede, najpogosteje P°rabljene in izgovorjene. rei av gotovo ne bi hoteli kakorkoli opo-. kuti ali nasprotovati dogodkom in po- v°m tega dne, ker se vsi še predobro ^'(■'damo, da so naše žene še kako obre- cnjene z delom, z delom doma in na vy°vnem mestu in se zato ter iz drugih vZr°kov ne morejo ali nočejo udejstvovati { l*ri<ž.benem in političnem življenju. Dan i **nih polemik in pogovorov je za nami, ^ePr«v bi želeli, da bi se o tetfi menili eckrat in vse leto. Ne menili, tudi kako Hhrepalil Naj nam bo znan in poznan dan žena t. ( z druge plati, manj razveseljive, rekli .} 'ahko čisto vsakdanje, človeške plati, ki v "e manjka pristne slovenske nevoščlji-opravljanja in jasnih človeških in "pralnih slabosti! Prav gotovo je bila vsaka žena vesela "»Zornosti, šopka aH darila, v podjetju •t l.^°ma- Prav gotovo je bila marsikatera ll(*i zadovoljna s še tako skromnim da- rilcem doma in tudi v podjetju. Toda — le kdo bi verjel besedam naslednjega pogovora med ženami v neki trgovini, če ga ne bi slišal. na lastna ušesa? Pogovoru, ki menda ni bil niti tako redek, kot se zdi. Stali sta v vrsti pred blagajno, obe srednjih let, v koiuhovini, umetno svetlolasi in naličeni. »Veš, Vera, kar razočarana sem, letos smo dobili v podjetju samo nekaj uvelih rož za praznik, medtem ko smo lani odšle na izlet na morje.« »Saj je bila pri nas ista figa! Kristalno vazo so dali in nič drugega! Da bi samo videla, kaj vse so dobile v sosednjem podjetju! Rože pa kristalni komplet in še brezplačen celodnevni izlet v Italijo!« »Naj jih vrag! Pa pravijo, da so letos' darovali nekemu institutu! In kaj imamo od tega, če ne vem, kam pošiljajo! Nam bi dali, lahko tudi v kuverto nekaj sto dinarjev. Bi še šlo!« »Prav imaš! To presega vse meje! Pomisli, pri nas so šli in darovali denar, precej denarja, najbolj revnim! In kaj sem jaz, lepo te prosim, mar se kopljem v denarju?* In sta šli, s polnimi mrežami mesa, Živil, se na parkirnem prostoru usedli v svoj avto precejšnjih kubikov in se obupani odpeljalu 8 V slovenski zabavni glasbi je precej pevcev, ki so se uveljavil-'!, prav z Gorenj stke. Naj naštejemo le nekatere: Berta Ambrož, Sonja Gabršček, Janko Roprot, Majda Jazbec in drugi. Veliko pa jc mladih, ki se poslkušajo s petjem in ki bi radi svoje znanje tudi ocenili. Da bi jim pomagali iz. anonimnosti, je zabavno kulturni klub Storeo iz Žirovnice že dve leti zapo>vrsljg organiziral prireditev z naslovom »Prvi glas Gorenjske«, na kateri so nastopili mladi pevci novinci. Prvo loto je nastopilo vsega šest pevcev, najbolje ocenjen pa je bil Jeseničan Franci Rebernik, ki je medtem postal znan tudi poskišailcem Jugoslavije, izdal pa je tudi že svojo prvo ploščo. Lansko leto jc bil odziv mnogo večji, med petnajstimi pevci pa je strokovna komisija prisodila najboljšo oceno Lidiji Turnšek iz Lesc. Ker je bili tako odziv med mladimi pevci zadovoljiv, prav tako pa med poslušalci, bo podobna prireditev tudi letos. Organizacijo sta prevzela ZK Sterco iz Žirovnice in pa Radio Jesenice. Prireditev bo tako kot prejšnja leta v dvorani gledališča »Tone Čufar« na Jesenicah. Datum bo naknadno določen, okvirno pa je določen za čas od 17. do 20. ciprila. K sodelovanju pa žw lijo povabiti tudi gosta pevca ter nekaj glasbenih strokol* njakov, da bi prireditev pO* tekala kar najbolje. t Mladim, ki se zanimajo za1 nastop-, naj še sporočimo, da imajo pravico nastopa mladi iz gorenjskih občin in da naj vsakdo pripravi vsaj tri skladbe. Avdicija za končni nastop bo v četrtek, 5. aprila, od 15. do 18. ure v gledališču »Tone Čufar« na Jesenicah, ■vsak udeleženec pa naj prinese s seboj za skladbe, ki jih bo pel, napisane melodijo ia harmonijo. Kandidati pa naj še do roka' avdicije pošljejo na naslov Radio Jesenice, Trg T..Ćuf'arja 4, prijavo in pa nar slove skladb, ki jih bodo peli. Na prireditvi bo vsakdo nastopil z eno skladbo. V sredini številki Glasa^ 10. marca, smo v vesti Spe* menik zdravniku napačne poročali, da je dr. Milan Ceh služboval v obratni ambulan. ti Železarne Jesenice 26 let, Dr. Milan Ceh je bil vodja obratne ambulante 36 let, spomenik pa mu bodo odkrili 18. aprila popoldne. Za neljubo napako se opraviču jemo. Kontrolna miza, za katero ure In ure presedijo člani dežurne ekipe (na sliki od leve proti des-miz Lojze Prosen, Vlado Višner In Stane Long ar). KRVAVŠKO OKNO V SVET Tistega večera v poznem poletju je bil na televizijskem programu film Princ študent, v katerem je pel Mario Lanza. Zaradi bližajoče se nevihte, so se številni odločili, da bodo večer prebili v družinskem krogu pri televizorju. Sredi ene najlepših pesmi v filmu pa se je nenadoma zabliskalo in treščilo. Slika na televizorju je izginila in tistega večera ljubljenec številnih gledalcev pesmi ni odpel do konca. Opravičilo je bilo: zaradi okvare na oddajniku Krvavec filma ne moremo predvajati. Ste že kdaj pomislili, da ni dovolj, če v stanovanju gori luč, da Imate dobre baterije in da le zavrtite gumb na radiu aH vključite televizor in že boste poslušali glasbo ali sledili televizijski oddaji? Najbrž že. Vendar ali veste, da ni dovolj, 4a je v ljubljanskem studiju vse v redu, da se doma lahko prijetno zabavate ob radiu ali televizorju. Med ljubljanskim študijem in vašim aparatom je namreč še nekdo. To je oddajnik (televizijski in radijski za UKV) na Krvavcu. Vendar ta oddajnik ni le zgolj antena, ki jo ob lepem vremenu vidite tudi iz doline. Približno četrt ure hoda od Doma na Krvavcu J« pod anteno oziroma televizijskim stolpom tudi zgri.dba, v kateri so zapletene aparature — srce oddajnika. --- Krvavcu veliko okno v svet. Lahko bi rekel, da deloma tudi za tiste, ki noč in dan živijo v oddajniku, saj naenkrat lahko vidijo in slišijo celo več kot mi pred sprejemniki. Zakaj? Zato, ker morajo možje — strokovnja- Kot mi jc po telefonu povedal inž. Peter Mori iz RTV V Ljubljani, večkrat številni posamezniki in skupine p rotijo, da bi si ogledali televizijski oddajnik na Krvavcu. Prav rad verjamem, da takš-■tih ponudb niso nič kaj ve-•eli. Saj bi številni obiski pri •dgovornem in zahtevnem •Vlu v oddajniku napravili agolj zmedo in »motnje« ter prav nobene koristi. Na proš-avjo našega uredništva in za-padi bralcev Glasa so tokrat ■apravili izjemo in tako sva • fotoreporterjem v torek popoldne lahko za kratek Čas Ckukala med zapletene in-■umente in k možem — Strokovnjakom, ki noč in dan Sivi jo v stavbi pod visokun stolpom. VELIKO IN MALO OKNO V SVET Morda naslov ni najbolj pravšen, vendar je res, da je m vse, ki vsak dan posluša-sno televizijo, oddajnik na ki (tehniki in inženirji), ki »služijo« aparaturam v večernih urah poslušati in gledati hkrati štiri programe — dva radijska in dva televizijska. Njihova naloga je, da glas in slika prideta do poslušalcev in gledalcev in da vsak hip odpravijo napako. In zakaj malo okno v svet? Prav zato, ker ti možje največkrat nimajo časa poslu a ti in gledati, kaj se dodaja v svetu, marveč poslušajo in gledajo, če sta slika in ton kvalitetna. Pa tudi zato, ker njihovo delo ni takšno, da bi se pozimi lahko smučali po krvavških smučiščih, poleti pa se predajali sončnim žarkom, marveč je njihova edina zveza z dogodki na Krvavcu okno, skozi katerega lahko pogledajo; seveda če je v inštirumentiiih vse v redu. Skratka, čeprav so mi pove-dalii in zatrjeval«, da sploh ni tako hudo, še vedno misiliiim, da je njihovo delo podobno nekakšni karantena. Tisto popoldne so dežurno ekipo sestavljali trije člani in kuharica. Stane Longar iz Ljubljane je vodja oddajnika, Vlado Višner, vodja izmene in Lojze Prosen, tehnik, obadva iz Ljubljane. Gospodinja oziroma kuharica Ana Nadlišek pa je doma iz Vipave. Seveda pa posadka oddajnika ne šteje le tri oziroma štiri ljudi. Njihov delovni čas je urejen tako, da jih po nekaj dneh zamenjajo drugi. Poleg imenovanih so to še Vinko Naglic in Marijan Bla-sutto iz Kranja, Franc Šuštar iz Slovenskih Konjic in Franc GregOrič ter Janez Lomov še k iz Ljubljane. VČASIH TUDI KUHARJI... 37-lc-tn.i Vlado Višner, rojen nekje blizu Pohorja, dela v oddajniku na Krvavcu že več kot deset let. »Včasih so bili veliko težji pogoji. Spominjam se, da smo bili prva leta, ko je bil odajnlk še v starem domu, tudi po 25 dni v mesecu na Krvavcu. Zdaj smo samo nekaj dni, potem pa se zamenjamo. — Delovni čas vas zanima? Začnemo ob štirih zjutraj, ko se začne prvi program radia Ljubljana, končamo pa ob polnoči, ko se konča radijski program, ali pa še kasneje, če se televizijski program podaljša. Običajno sva v delovni ekipi dva hi se menjava, le ob pomembnejših televizijskih prenosih, kadar po- sredujemo sliko tudi za Ev-rovizijo, nas je več. Spominjam se, da nam je na primer lanska Planica dala precej dela, a smo jo izpeljali brezhibno.« 21-letni Lojze Prosen, ki je trenutno pripravu i k in ga caka še vojaščina, jc na Krvavcu približno eno leto. »Kar hitro sem se privadil na takšen red. še kuhali sem se naučil. Veste, kuharico oziroma gospodinjo v ta samoten kraj ni bilo lahko dobiti. No, zdaj jo imamo. Ana Nadli.šek iz Vipave je tukaj približno dva meseca. Včasih pa smo kuhali in pospravljali sami in tudi zdaj ob nedeljah, ker ima gospodinja takrat prosto.« Vodja oddajnika Stane Longar je na Krvavcu od vsega začetka. Prva leta je z družino celo stanoval na Krvavcu. Ko pa so začeli otroci hoditi v šolo, se je preselil v Ljubljano. »če pomislim, kakšen velik in hiter korak je naredila slovenska televizija od začetka do danes, je to skoraj neverjetno. Redno smo začeli oddajati na Krvavcu 14. februarja 1957. leta, vendar to še ni bil slovenski program. S slovenskim programom smo začeli dobro leto kasneje. Sicer pa smo prvi oddajnik dobili v Slovenijo 16. avgusta 1956, ko smo z oddajnika na ljubljanskem gradu začeli spuščati v eter prve slike. Vrteli smo nekatere slovenske film« in takrat so bili televizorji še zelo redki. Eden je bil na primer na gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Od takrat naprej je *A~> hitro. 1962. smo začeli od d Jati prvi UKV program, 1965. leta drugi televizijski program in leto kasneje drugi UKV program. Zanimivo pa je, da smo se že 1958. leta vključili z oddajnikom na Krvavcu v evrovizijsko mrežo. Danes kot rečeno oddamo prvi in drugi televizijski program ter prvi, drugi in tretji radijski.« STRELE, MEGLA IN BARVNA TV Rekel sem že, da je življenje v, oddajniku podobno neke vrste modernemu robin- sonstvu. Ozimnico jim stolpa pripeljejo sicer z dO dži- poni, številne drobne siv« pa fantje redno prinašajo stolp sami. V nahrbtniku k°* pravi planinci. Če je tre]Dfj če žičnica ne obratuje, tu Ji doline. Zgodilo se je že, je Stane Longar sredi v megli s težkim nahfbt^ kom, v snegu do pasu cC noč hodil na Krvavec, ker P zašel. Včasih je treba govoriti tupo dveh telefonih hkratL sliki Vlado Višner. »če verjamete ali ne,« )e rekel Lojze Prosen, »je v* ga od dežurnih nepričakova* no streslo. Sploh so »tre« največje zlo za oddaj nik*« Včasih se okvare kar vrstij* In prav nič prijetno ni, k° s gledalci ali poslušalci pri«1*" šajo zaradi prekinitve odda* je, mi pa takrat mrzlično P°" Tale aparatura je srce televizijskega oddajnika. Na sliki veni oddajnika je zaradi "aPrav, ki so pod visoko na-Petostjo, nevarno in zato pre-p°vedano. Vendar se je pes j^ko navadil" prišlekov, da nikomur ni delal1 težav. Zato psa odstranili v uto pa vapeljali samo verigo. Kot bi °drezal nihče ni več upal v Dllžino stolpa. Nismo si znali razložiti, zakaj nenadoma ?Prernemba. Potem pa je ne-,ega dne starejši mož raz-,agal sinu: ,V koči imajo ta-£° dresiranega psa, da vsa-*°gar, ki bi se preveč približi, takoj popade.« Dobršen del pogovora s ^'arii tehnične ekipe me je t *aj motilo. Imel sem obču-da sem na nekakšni ve-w*i prireditvi, kjer obisko- alci govorijo drug čez dru-|ega. že sem hotel poprositi, r6 bi hoteli ugasniti radio in televizor, ko sem se spomnil, ?a Poslušanje več programov "krati sodi v njihovo delo. *Pa vas takšnole govorjenje vsevprek kaj moti?« kt?SaJ ga niti ne slišimo.« (?) *8rez skrbi. Ce bi eden od ^očnikov nenadoma utihnil, ' bili takoj vsi pokonci,« je ^'o za šalo in hkrati zares rekel vodja Stane Longar. • Takšna je torej nepopolna slika o delu in življenju na Oddajniku Krvavec. Visoko * »Urni planinski idili, mor-?a nekako odrezani od sveta £ *ato navajeni na drugačno f v,Jenje in red, vendar vsak še kako povezani s sve-J01« so člani tehnične ekipe, "dgovorno, in včasih kljub 'tokovnemu znanju In podkovanosti težko, je njihovo a«lo. Posebno takrat, ko pokušale! in gledalci nestrpni JJ* nejevoljni čakajo na nadijevanje prekinjene odda-le- Ob takšnih trenutkih je ^v, da pomislimo, da ima-i° v oddajniku polne roke lela. Besedilo: A. žalar Slike: F. Perdan Druga pomlad trdožive Vasica ob cest' stoji — ampak ne od včeraj prvo naselje danes gosto obljudene Pravzaprav nihče ne ve, koliko je vasica dejansko stara. Nihče tudi ne ve, zakaj je zrasla ravno ob severnem robu obsežne ravnice, ki ji ni mogla nuditi nobene zaščite. Vemo le, da so Selca prvič omenjena v darilni listini, s katero je nemški cesar Oton II. izročil loško ozemlje v trajno last škofu Abrahamu iz Freisinga na Bavarskem. Že tisoč let. je tam. Selca namreč. Bila so doline severnega kraka reke Sore Pi.sa.lo se jc leto 1973. Sicer bogata, gozdnata, divjačine polna posest je bila takrat skoraj neobljudena. Le dve strnjeni, bolj ali manj zaključeni naselbini sla imenovani v dokumentu: školja Loka (sedanja Stara Loka) in Selca. Abrahamovi uradniki so našteli komaj nekaj sto stalnih prebivalcev, ki jim je lov pomenil glavno obliko preživljanja. Sele z načrtno kolonizacijo Sorskega polja in obeh dolin so v naslednjih obdobjih škofje uspeli »civilizirati« najrodovitnejše predele podarjenega sveta. Kmetijstvo in obrt sta naglo napredovali. Zrasla je dolga vrsta novih središč, zametkov sedanjih Železnikov, Poljan, Gorenje vasi in Žirov. Širila in razvijala so se ter kmalu prehitela prvotna zaselka. Stara Loka je postala agrarno predmestje Loke, vas Selca pa ni niti napredovala niti nazadovala. No, ne smemo pretiravali; tudi Selčani so zidali, postavljali hiše in skednje, zgradili cerkev in pospeševali poljedelsko proizvodnjo. Toda o razcvetu, kakršnega je, denimo, v Železnikih povzročilo fužinar-stvo, ne moremo govoriti. Gospodarsko so zmeraj bolj zaostajali in prepustili vodilno vlogo sosedom. Vendar je presenetljivo, da jih ni nikdar zajelo politično in kultur, no mrtvilo, ki ponavadi spremlja ekonomsko stagnacijo. Obdržali so status najmočnejše upravne in cerkvene oblasti na Selškem, saj je pod njihovo faro sodilo celo neposredno zaledje Železnikov. SLEDOVI PRETEKLOSTI In danes? Danes v Selcah živi 580 ljudi. Priložnostni obiskovalec bi kraju težko prisodil sto križev. številna poslopja sodobnega videza, zlasti ona ob cesti, kjer iz tal poganjajo stavbe elegant- CestaJLA6/l nebotičnik PROJEKTIVNO POD J E T JE KRANJ IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ nih, modernih oblik, brž prevarajo nevešče oko. A izvedenec bo v strnjeni verigi nizkih, čokatih bajt, zajedenih v grlo potoka Selnica, pod prisekano pobočje, iz katerega kipi kvišku mogočen zvonik ter v ozkih, lesnih vmesnih uličicah, pogreznjenih med ošiljene, s skriljem ali bobrovcem krite strehe, brž prepoznal sledove srednjega veka. čeprav so prvobitne arhitektonske značilnosti ponekod precej zabrisane, je opazovalcu na voljo dovolj detajlov, ki ne dopuščajo nobenega dvoma o svojem poreklu: debeli, skalnati zidovi,-majhna, zamrežena okna, kamniti podboji vhodnih vrat, obokani stropi . . . Dragoceno umetniško zapuščino minulih časov skriva notranjost cerkve, ovešena z mojstrovinami slikarja Lan-gusa in z Laverjevimi upodobitvami križevega pota. Posebnost zase je kapela vaškega pokopališča, polna likovnih del ljudskega umetnika Ivana Grošlja ter plastik kiparja Urbanije. Sploh so Selca znane po slavnih rojakih: tu je pela zibelka zgodovinarju dr. Francetu Kosu, tu je imel delavnico že omenjeni mojster Grošelj, tu je Podnatovceva Mica ustvarjala slike na steklo. Jakcova, Blaznikova in Bercetova domačija ter kulturni dom Janeza Evangelista Kreka so kar preskromni spomeniki možem, ki jim je bil vzpon Selške doline eden glavnih življenjskih ciljev. Zdaj, ob koncu 20. stoletja, ko slavijo tisoči rojstni dan, so Selca z neposredno okolico vred važen poljedelski in živinorejski bazen — dasi je pridnih rok lačna že-leznikarska industrija ugrabila njivam cvet mlade povojne generacije. PREBUJENI »LOKALPATRIOTIZEM« Ampak bolj kakor industrija in poljedelstvo bi vasi utegnil koristiti turizem. Spričo ugodnega položaja je idealna izhodiščna točka krajših izletov na Mohor, k Sv. Križu, na Miklavža in v Dražgoše. Zal pa se doslej ni kaj prida uveljavila. Gostje ponavadi peljejo skoznjo, kajti primanjkuje opozorilnih tabel in prospektov, ki bi zbudili zanimanje tujca. Kar zadeva propagando, so Selca očitno nekakšen pastorek. In vendar bi že zgoraj naštete lokalne značilnosti zaslužile vsaj toliko publicitete kot jo je deležna ena sama prireditev v škofji Loki. Drugače zelo prizadevni domačini so nehote zanemarili reklamo ter nekdanjo »prestolnico« slikovite doline pustili utoniti v močvirju škodljive anonimnosti. Letos, pravijo, bodo nadoknadili zamujeno. Šestero organizacij — turistično društvo, krajevna skupnost, KO SZDL, mladinski aktiv, borci in gasilci — je jeseni izvolilo 15-članski izvršni odbor in se začelo pripravljati na bližnji jubilej, ki nikakor ne sme neopaženo steči mimo. Podobno kot Lo-čani so sklenili temeljito spremeniti zunanjo podobo ožjega krajevnega jedra. Samoprispevek in naknadna zbiralna akcija sla, skupaj z bančnimi krediti, omogočila asfaltiranje 3200 kvadratnih metrov poti, ki je doslej požrlo 280 tisoč din. Hkrati so obnovili načele škarpe ter jez in most v Sevnici. KS je nadalje sprožila gibanje »Očistimo vas«, v katerem sodelujejo odrasli in šolarji. Do poletja mislijo nabaviti smetar-ske posode ter namestiti čim več koškov, učenci selške osemletke (samo štirje razredi) pa bodo bregove reke rešili neštetih odpadkov, ki skritim tolmunom vzdolž struge jemljejo nekdanji sloves čudovitih naravnih kopališč. Toda najpomembnejši ukrep je nesporno rekonstrukcija razpadajočega kulturnega doma, zibelke nekoč izredno živahne družabne dejavnosti. Zanesenjaški gleda-liščniki so v njem naštudira-11 8 do 10 dramskih predstav letno; v njem so se odvijala predavanja, gostovanja, zborovanja, sestanki, proslave in posveti, v njem je padlo nešteto važnih odločitev. Bil je žarišče družbenih dogajanj, katerih obseg in razvejanost sta pri opazovalcih zbujala občudovanje in zavist. A potem, z umikom »starih mačkov«, ki so odšli v zasluženi pokoj, je nastopilo mrtvilo. Pozabljene stene, pode, oder, streho in žlebove sta napadla samota in zob časa. Omet je odpadal, opeke so pokale, tramovi trhleneli in kabli preperevali. Kazalo je, da bo betežni hram boginje Talije v kratkem zgrmel vase. Vendar ... OLGIN SPREHOD SKOZI ČAS ... vendar ne. »Ne bomo ga pustili shirati!« so v navalu prebujenega ponosa rekli selški veljaki ter pljunili v dlani. Ob minimalnih stroških je štab udarnikov prebelil fasado, popravil sanitarije, pokrpal dvorano, zamenjal električno napeljavo in odpravil sto in sto drobnih sledov prosvetarske oseke. Pri obnovi, ki še ni končana, je bolj ali manj neposredno sodeloval ves okoliš. Do pozne spomladi naj bi dom spet usposobili za uporabo. Upajo, da bo z otvoritvijo vstal od mrtvih tudi igralski ama terizem, saj so v program prazničnega tedna (8.—15. julij) vključili kup stvari, katerih izvedba terja udeležbo čim večjega števila ljubiteljev odrskih desk. Predvideni spored sestavljajo komemoracija pri spomeniku NOB v Dolenji vasi, posvečena 30. obletnici .streljanja talcev, šolska akademija, celovečerna gledališka predstava, recital mladincev, gasilske vaje, združene z meddruštvenim tekmovanjem čet iz različnih krajev občine, promenadni koncert, zabava ter turnir moških in ženskih rokometnih ekip Gorenjske, ki ga bo organiziralo SD Alples Železniki. Poleg tega je v tisku 5000 barvnih razglednic, filatelistom pa se obeta izjemna poslastica — enodnevni poštni žig. Za povrh strokovnjaki snujejo razstavo »Ustvarjalci zgodovine Selške doline«, izčrpen in sistematičen prikaz slavnih osebnosti, znanstvenikov in umetnikov, zraslih na Selškem. Smo kaj pozabili? Da. Učiteljica Olga šmid piše knjigo »Tisoč let Selc«, ki bo v dokumentarnem slugu obelodanila preteklost vasi, davna izročila, navade in običaje. Kot vir ji rabijo zabeležke pripovedi očakov, rokopisi, kronike in zasebni dnevniki redkih izobražencev, ponavadi duhovnov in šolnikov. Le-ti so edino okence, uperjeno v razgibano minulost kraja. Gradivo sta zbrala avtorica in njen pokojni oče, tudi učitelj. Zgolj nenavadni žilici obeh zasebnih arhivarjev gre torej zahvala, da dragoceno gradivo ni izginilo v kakšni peči. Delo bo gotovo dobrodošla dopolnitev publicističnih prispevkov, ki polagoma odgrinjajo tančice, razpete čez burno zgodovino freisin-škc posesti. Dasi je slednja razmeroma dobro raziskana, so vmes vseeno nezapolnjene vrzeli. Zato zna biti študija Olge šmid precejšnje znanstvene vrednosti. I. Guzelj Drugi krog francoskih par-I »MCiitarnih volitev je prinesel združeni levici poraz — in to je najvažnejši dogodek tedna na mednarodni sceni. K temu lahko dodamo še rezultate argentinskih volitev •in tuđi dveh referendumov (v Sir J ji in na Irskem), pa bomo imeli že skoraj »volilni teden« v zunanji politiki. Pozornost zasluži tudi turneja predsednika ZIS Djemala Bi-jcdiča po deželah Azije in Avstraliji. Podrobnosti: LEVICA PORAŽENA: to so bile nemara najbolj nestrpno pričakovane volitve v povojni Franciji (kjer je bilo sicer že veliko napetih spopadov te vrste), toda pričakovanja mnogih se niso uresničila. Vladajoča koalicija je uspela obdržati večino v parlamentu, levica pa je doživela poraz kljub napovedim, da bo izid ravno obraten. Tako se je končala napela tekma, ki jo je svet pričakoval z veliko nestrpnostjo. Zahodni zavezniki Francije so Levica ni sedaj gotovo potolaženi, saj so tudi oni verjetno vsaj na tihem trepetali ob pomisli, da bi lahko Francija nenadoma postala »rdeča«, kar bi seveda lahko imelo svoje posledice ne samo za Pariz, marveč tudi za zahodni svet — od NATO pakta do Skupnega evropskega tržišča. Toda čeprav so kandidati vladajoče koalicije zmagali in si zagotovili večino v parlamentu (kjer pa bodo Imeli vseeno manj poslancev kot so jih imeli doslej), so nedeljske volitve dokazale, da ljudje vendarle niso pretiramo zadovoljni z načinom, kako so doslej stvari potekale. Najboljši dokaz za to je 177 poslancev združene levice, ki so si uspeli na volitvah pridobili simpatije volivcev. To pa je pri 490-članskem parlamentu že kar precej in nedvomno je levica izpričala svojo moč. Zanimivo utegne bili za naslednje obdobje tudi stališče vlade do reformistov, ki so stopili na njeno stran in bodo morali biti za to tudi ustrezno nagrajeni. Nasploh pa pričakujejo opazovalci, da bo predsednik Pompidou moral malce pohiteti z reformami, po katerih (ne pa tudi po revoluciji) je med Francozi očitno veliko povpraševanja. Kar zadeva francosko zunanjo politiko: glede tega ni po nedeljskih volitvah pričakovati nobene spremembe. ZMAGA PERONISTOV — medtem pa so v Argentini po vročični kampanji (hi ne majhni povolilni zmedi) izvolili novega predsednika (pa člane parlamenta in občinske odbornike), peronista Hec-torja Camporo. Zakon določa, da mora dobiti kandidat za izvolitev več kot 50 odstotkov glasov, kar se menda to pot sicer ni zgodilo, je pa peronistični kandidat dobil tako veliko glasov, da se je skoraj povsem približal meji 50 odstotkov, nakar so ga, po zadnjih novicah, vendarle proglasili za predsednika. S tem je zmagala smer, ki zagovarja ideje nekdanjega, sedaj v pregnanstvu živečega, jpredsednika Juana Perona. SIRIJA, IRSKA: še dva re-ferenduma je treba omeniti — v Siriji (kjer so se volivci z velikansko večino opredelili za novo ustavo) in na Severnem Irskem, kjer so volivci prav tako z veliko večino sklenili, da ostanejo v sklopu Velike Britanije in se ne pridružijo republiki Irski. Irski referendum je spremljal val nasilja prepovedane irske revolucionarne armade, ki je v Londonu podtaknila tri bombe. Eno so uspeli pravočasno odstraniti, dve pa sta povzročili veliko materialno škodo In ranili 200, ubili pa eno osebo. BIJEDICEV* TURNEJA: predsednik ZIS Djemal Bije-dič nadaljuje turnejo P° azijskih državah. Po obisku Indije in šri Lanke (nekd* nji Cejlon) je odpotoval V Malezijo in Singapur, odkoder bo nadaljeval pot v Avstralijo. Dosedanji razgovori v NcW Delhiju in Colombu so zadevali predvsem medsebojne odnose, dotaknili pa so se tudi mednarodnih tem in v tem okviru še posebej politike neuvrščenih, ki je dobila V vseh izmenjavah mnenj P°" membno mesto in oboje* stransko podporo. ljudje in dogodki Okoli milijon avtomobilov Po statističnih podatkih je bilo ob koncu lanskega leta na jugoslovanskih cestah blizu milijon osebnih avtomobilov ali točneje — 996.000. Po načrtih naj bi to številko — namreč milijon — dosegli ie decembra lani, vendar pa se je zaradi počasnejše rasti proizvodnje in prodaje »jubilej« premaknil na letošnji jatiuar. Leta 1911 je poraslo število motornih vozil za 22 odstotkov, lani pa le za 18 odstotkov. Močno je padel tudi prirastek skupnega števila vozil, lani se je število povečalo le za 122.600 vozil, leto prej pa več kot za 152.000 vozil. V Sloveniji je bilo -lani registriranih 198.493 osebnih vozil ali za 12 odstotkov več kot leto prej. Tovornih vozil pa je bilo 17.000, v Jugoslaviji pa več kot 125.000. _ Žrtve karnevala Tudi letošnji znameniti karneval v Riu de Janeiru ni minil brez žrtev. V štirih dneh vsesplošnega norenja so izgubili življenje 104 ljudje, še več pa je bilo ranjenih. Večina mrtvih so žrtve pouličnih pretepov ali pa jih je zadela srčna kap. V zadnjih letih je to najvišje število karnevalskih žrtev. Letos si je karneval ogledalo tudi okoli 30.000 tujih turistov. V slovitem de-fileju sambe, ki pomeni višek karnevalskih svečanosti, je sodelovalo 20.000 plesalcev. — Gledaš, kot bi še nikoli ne videl ženske! Signali iz vesolja? Skrivnostni radijski signali iz vesolja zunaj sončnega sistema, ki so jih na Zemlji ujeli pred 40 leti, so bili morda poskus razumnih bitij iz nekega drugega sveta, da bi navezali stik z Zemljo. Signali, ki so prihajali v obdobju od 1928 do 1932, še do danes niso pojasnjeni. Na Zemlji so signale prestregli znanstveniki Evrope in po nekaterih domnevah so prišli s pomočjo sater lita, ki so ga poslali iz vesolja zunaj osončja. Signale je raziskovalo več znanstvenikov, vendar jih še do danes niso ustrezno pojasnili. Atentatorji znani Italijanska policija je skupaj s francosko izsledila krivce atentata na rezervoarje naftovoda, ki vodi iz doline pri Trstu v Avstrijo, v avgustu lani. Med atentatorji sta dve Francozinji, dva Alžirca, palestinski begunec in Italijan. Kmalu po atentatu, v katerem je bilo za 3 milijarde lir škode, se je oglasila organizacija Črni september in izjavila, da je atentat njeno delo. To je bila sled, po kateri so odkrili storilce. Doslej je v rokah policije le Italijan 28-letni Ludovico Codella. Neenakopravnost Mednarodni biro za delo v Ženevi je objavil podatke o razlikah pri plačilu dela moškega in Ženske. V Zah. Nemčiji zasluži moški 31,3 odstotka več, na Japonskem celo 50 odstotkov več kot ženska, ki opravlja is/o delo. Na Švedskem je plača moškega za četrtino večja, v Franciji pa za 17 odstotkov. Industrialci imajo v ZDA pri Ženskem delu 40 odstotkov večji dobiček kot če so na takih delovnih mestih moški. Sicer pa so v ZDA razlike tudi med ženskami: belka je dvakrat bolje plačana kot črnka. Moskva proti hrupu Inšpektorje avtomobilskega pometa v Moskvi so opremili s posebnhni napravami za merjenje hrupa. Pred časom so avtomobilom v mestu prepovedali trobili, prepovedali pa so tudi nočno vožnjo tovornjakov po 39 moskovskih ulicah. V laboratoriju, ki se ukvarja samo z mestnim hrupom, imajo kartoteko o jakosti hrupa na vsaki ulici. Na zahtevo tega laboratorija grade ob prometnih cestah samo trgovine in druge lokale, ki naj bi ščitili pred hrupom stanovanjske predele. 44 dni v čolnu Ribiča iz Gilbertovih otokov sta preživela kat 44 dni v čolnu sredi oceana. Našli so ju 1600 kilometrov stran od kraja, kjer sta bila ptcd nezgodo lovila Ume. Pri ribolovu ju je presenetilo hudo neurje, ki je trajalo tri dni in tfl noči. Med neprostovoljnim bivanjem na morju sta se hranila z, ribami in želvami. Rop po italijansko Vsa Italija je lahko gledala po televiziji rop draguljarne v italijanskem mestu Viceuz.i. V dt *. 9. 10 (danes •9J0 , > W. 12, 13, 14, 15, S»wit 1Jski d»evnik), 22, 23 * a*i in odmevi), 17, 18, *, 8 i °b nedelJah pa ob 6, 17 ',''10, H, 12, 13, 14, 15, il j, 7° (radij skt dnevnik), ' 5 In 24. 17. MARCA C Dobro jutro; 8.10 Glas- tcdnnmatincia; 9.05 Pionirski . «nik; a** - - 9.35 Godala v ritmu; %^fri vas doma; 12.10 Iz ^a^e simfonične literature; kmetijski nasveti; 12.40 tq j —>-i"j=»K,i nasveti; .i^.-t-u Vam Sače; 13,30 Priporočajo ' 1*.10 S pesmijo in bese-^š' JuEoimo se ob isti uri; otroci; 19.15 Minute ž aii-20.0ol?m. bralov Avsenik; Ce; 2?n-da'a Za naSc izselJcn SoL ^ S pesmijo in plc-n v novi teden J11«! program k^.05 Uvodni akordi; 8.40 So- W Valu 202: 12-40 Pano" t^kna zvokov; 14.00 Odrasla Sambikako pa mi: 1420 Z an" Wn- m Pro Artc;1435 G,as" >cii Vanielc; 15-35 Zabavni '■ fHniska -glasba in še ^strr unam giasoo; i % • Cnli v r.itmu; 1 ^•V't p^sresivne gla ^■40 ^anes smo izbrali; In« Rad imam glasbo; 17.40 18.00 glasbe; 19qq na II. programu; 19,05 •z^°t m'nut humorja; ^a Vsakogar nekaj 20^* program ^f°S °k"o v svet; 20.20 }?ig.lgailS Amadens Mozart: tih r?Va Svalba (opera v šti-U^f^uijih); 23.35 Marijan v*Qllo.Sek: Suita 7a violino in ' *z Slovenske Poc" 18. MARCA **kk obro Jutr°; 8-05 Ra- l?o; g . *Sra za otroke: Jabol-9.05 c skladbe za mladino; IO.O5 cčanie v studiu 14; IO.25 b P°'mn'te» tovariši; 10.4 »?c'srrii borbe in dela; h aši poslušalci čestiitajo 1\ .so^dravljajo, vmes ob; 13,3q Pogovor s poslušalci; 14.05 p^ed°l.iska reportaža; dj(je. Popularne operne mclo-Im' 14-30 Humoreska tega aa: Primer 128; 15.05 Ne> deljsko športno popoldne; 17.05 Radijska i;Tra: Medkrajevna; 17.44 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri; 18.00 Radijski radar; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 "Literarni noikturno; 23.15 Jazz za vse Drugi program 8.05 Vedri zvoki za nedeljsko jutro; 8,40 Glasbeni mozaik; 12.00 Opoldanski cock-tanl; 14.00 Panorama zvokov; 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva; 20.15 Igramo, kar ste izbrali; 23.55 Iz slovenske poezije 19. MARCA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Z ve'i-klimj zabavnimi orkestri; 10.20 Pri vas doma; 12.20 Iz slovenske simfonične zakladnice; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 S tujimi pihalnimi godbami; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalei čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Z našimi simfonika v svetu lahke glasbe; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Zvoki in barve orkestra Per-cy Faith; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 Zabavni zvoki iz vzhodno evropskih dežel; 18.35 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.30 Ti.pke in godala; 22.15 Za ljubitelje jaz-za; 23.05 Literarni noikturno; 23.15 Popevke sc vrstijo Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Ponedeljkov križem k raž; 14.20 Sprehod imst rumen tov; 14.35 Glasbeni variele; 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah; 16.05 Z jugoslovanskimi pevoi zabavne glasbe; 15.40 Rezervirano za mlade; 17.40 Pota našega gospodarstva; 17.50 Klavir v ritmu; 18.00 Izložba hitov; 18.40 Dvajset nvlnut s plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.00 S knjižne police; 19.05 Igramo za vas; 19.404 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Serenada in capriccio; 20.50 Naš eksperimentalni studio; 21.40 Koncert antni jazz; 22.00 Večeri pri slovenskih skladteljih: Marijan Lipo všok; 23.55 Iz slovenske poezije 20. MARCA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Slovenski pevski zbori in instrumentalisti izvajajo slovenske nairodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Spomin na Pre- šernov dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba; 14.30 Z ansamblom Atija Sossa; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Od melodije do melodije; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek: Kalan; 17.10, Popoldanski simfonična koncert; 18.15 V torek na »viden je; 18.45 Svet tehniikc; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute s fanti treh dolin; 20.00 Prodajalna melodij (ste-reo); 20.30 Od premiere do premiere; 21.30 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 22.15 Popevke se vrstijo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Komor-noglasbcn; večer pri skladatelju Lucijami Mariji Skcrjan-cu Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variele; 15.35 Lahka glasba na našem valu; 16.05 Radi smo jim prisluhnili; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Ljudje med seboj; 17.50 Deset minut v ritmu argentinskega tanga; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 Jazz iz studia 14; 19.05 Zabavni zvoki za vse Tretji program 20.05 V korak s časom; 20.15 Slovenski zborovski skladatelji; 20.45 Recital tenorista Antona Dcrmote; 21.40 Franz Lis/.t: Faust —• dramatična simfonija v treh slikah; 23.00 Iz novejše slovenske klavirske glasbe; 23.55 Iz slovenske poezije 21. MARCA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Glasbeni spomini; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Matija Bravničar: dva odlomka iz opere Hlapec Jernej; 12.30 Krnel vjskj nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo va.:m; 14.10 Komorni zbor RTV Ljubljana' poje skladbe slovenskih skladateljev; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Majhen recital klarinetista Alojza Zupana; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Lista iz albuma orkestra Kurt Edelhagen; 17.10 Naša glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Komo-rnoglasbeni studio; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija -jugoslovanslkih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šo»la za srednjo Stopnjo (p;i:K)'v:lev),; 14.35 Glasbeni varvle; 15.35 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 16.05 Srečanie melodiij; 15.40 Mladi sebi in vam; 17.40 Mejniki v zgodovini; 17.50 S slovenskimi instrumenta'lniiini ansambli; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Z beat ansambli in pevci; 19.00 O avtomobilizmu; 19.10 Rad imam glasbo; 19.45 Zabavno glasbeni drobiž od tu in tam Tretji program 20.05 Kultura danes; 20.20 Operni koncert; 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jazza; 22.00 Jugoslovanska g'asbena tribuna v Opatiji 1972; 23.55 Iz slovens'ke poezije 22. MARCA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev); 9.35 Ljubljanski vokalni oktet poje slovenske narodne pesmi; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Južne melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Igrajo pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Mladina poje; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Enajsta šola; 15.40 Ansambel I Musici igra Albinonija; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek: Humoreska; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Četrt ure z z. '>avnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Naši znanstveniki pred miikiofonom; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblnm Francija Puhar-ja; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer: Janko Glazer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Paleta popevk in plesnih riUmov; 23.0 Literarni nokturno; 23.15 Iz opusov naših skladateljev, ki delujejo na tujem Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Otroci med seboj in med nami; 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev; 14.35 Glasbeni vairiete; 15.35 S slovenskimi pevci zabavne glasbe; 16.05 Iz cvetoče dobe lepih melodij; 16.40 Rezeiwa-no za mlade; 17.40 Naš intervju; 17.50 Z ansamblom Jožeta Kamipiča; 18.00 Sestanek ob julke-boxu; 18.40 Jazz za mlade; 19.00 Filmska vrtiljak:; 19.05 Zabavna glasba od včeraj in danes Tretji program 20.05 Večerni concertino; 20.55 Deseta muza; 21.05 Iz finske zborovsike literature; 21.40 Pavel Sivk: Messiaenov svet zvočne opojnosti; 22.25 Iz našega glasbenega življenja; 23.40 Emerik Besan: Legenda za orkester; 23.55 Iz slovenske poezije 23. MARCA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radij sika šo!a za nižjo stopnjo; 9.35 Glasbena pravljica; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Giacomo Puc cini: 4. dejanje opere Manon Lescaut; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ant-sam'i'ii; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Za otroke oi roške pesrmi;' 14.30 Naši poslušalca Čestitajo in pozdravljajo; 15.40 VVclfgang Amadeus Mozart: Sonata za klavir v c-molu; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Popol-danski sestanek Z orkestrom Mantovani; 177.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z Beneškimi fanti; 20.00 Amaterski zbori tekmujejo; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 8.05 Vedri zvoki; 8.40 Petek na valu 202; 12.40 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šala za nižjo Klopu jo (P on ov i tev); 14.35 Glasbeni variele; 15.35 Vodomet melodij; 16.05 Novo, novejše, najnovejše; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Svet in mi; 17.50 S slovenskimi ansambli zabavne glasbe; 18.00 Glasbeni cocktai'1; 18.40 Z velikimi plesnimi orkestri; 19.00 Odmevi z gora; 19.20 Orgle v ritmu; 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Tretji program 20.05 Radijska igra: Vsi, Id padajo; 21.00 Dva koncerta; 21.40 Italijanska zborovska glasba; 22.00 Beograjske glasbene slavnosti 1972; 23.20 Komorni nokturno; 23.55 Iz slo> venske glasbene poezije. Izdaja in tiska CP Gorenj ski tisk Kranj, Ulica Mo še Pijadeja 1 — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijade ja it _ Tek. rač. pri SDK v Kranju 51500 601-10152 -leleroni: .glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860 malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka na-daljna beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. 9.35 TV v .šoli (RTV Zagreb), 11.00 T V v šoli (RTV Sarajevo), 16.30 Državno košarkarsko prvenstvo — prenos (JRT), v odmoru propa-gandna oddaja, 18.15 Maroško — serij siki Pilim, 18.50 Filmska burleska (RTV Ljubljana), 19.15 Gledališče v hiši (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 19.50 Ciikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Zabava vas Džiml Stanič — oddaja T V Zagreb-, 21.30 Na poti k Zvezdam — barvna oddaja, 21.55 Mafija — italijanski se-rij'ski barvni filim, 22.45 Smučarska tekmovanja na Gollteh — reportaža, 22.55 TV kažipot, 23.15 Poax>6ilLa (RTV Ljubljana) 18. MARCA 8.50 Mestece Peyton — serijski film, 10.05 Mozaik (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.55 Otroška matineja: Mač-ikon in njegov trop, Gvajana, dežela voda — barvna filma, 11.45 Delavski amandmaji — oddaja T V Beograd (RTV Ljubljana), 12.15 Naše malo mesto — serijska oddaja (RTV Zagreb), 13.05 Poročala, 13.10 llolmenkollen: smučarski skoki — prenos (EVR-Ljubljana), pribl. ob 15.30 TV kažipot, 16.25 Po domače z ljudskimi godci — 1. oddaja, 16.50 Najmlajši režiserski irod: Slikarji, 17.10 Reportaža Slovenijales, 17.30 Za konec tedna, 17.50 Poročila, 17.55 Vzpon in propad Tretjega raj ha — 2. del dokumentarnega filma, 19.40 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.35 Berači in sinovi — seiijska oddaja, 21.35 Iz tuje produkcije zabavne glasbe (RTV Zagreb), 21.50 Športni pregled (JRT), 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) 19. MARCA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), il.00 TV v šola (RTV Beograd), 14.45 T V v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 TV v šoli — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Zvonček palček — oddaja TV Zagreb, 18.00 Risanke, 18.15 Obzornik, 18.30 Domovina tropskih štorkelj — Ta teden na TV Sobota, 17. marca, ob 21.55: MAFIJA — italijanski barvni serijski film; režiser Mario Landi; Po Arsenu Lupinu uvr-ščamo v program najnovejše delo italijanske proizvodnje. Serijo Ncssuno deve sapere, kar bi se v prevodu glasilo Nihče ne sme vedeti, bomo predstavili z malo spremenjenim naslovom Mafija. V ospredju celotne zgodbe ima namreč glavno besedo mafija. Sreda, 21. marca, ob ».30: UMOR V HOTELU EX-CELSIOR — češki barvni film; režiser Jifi Sequcus; V razkošnem hotelu Excelsior se pripeti precej neprijetna zadeva: umorjena je lepa Dana Matoušova. Skupaj z njenim možem in zakoncem Janik So to najbolj redni obiskovalci7 hotela. V filmu spoznamo kopico zanimivih likov — vsak med njimi bi bil lahko morilec. Nazadnje ostane glav- ni osumljenec en sam in na koncu se, kot v vsaki kriminalki, zaradi nepomembne napake, neprevidnosti, pravi , krivec sam izda. Petek, 23. marca, ob 17. url: SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU V B SKUPINI bo letos od 22. do 31. marca v avstrijskem Gradcu. Sodelujejo reprezentance ZDA, Japonske, Švice, Italije, NDR, Avstrije, Romunije in Jugoslavije. Naša televizija bo prenašala šest od sedmih tekem jugoslovanske reprezentance. Konkurenca v B skupini je že nekaj Tet izredno huda, saj so ekipe več ali manj izenačene. Naši hokejisti se za to prvenstvo niso dovolj pripravljali, kar se jim prav lahko maščuje. Za nameček jih čakajo že v začetku zelo težke tekme. Najprej odlično pripravljeni hokejisti NDR, potem skoraj zanesljivi zmagovalci B skupine Američani in v tretji tekmi bivši člani A skupine Švicarji. Najverjetneje bodo naši morali, tako kot lani, svoj položaj v B skupini reševati v zadnjih tekmah. barvni film iz serije Gvajana, dežela voda, 18.55 Mozaik (RTV LJubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 I. Tavčar — M. Mejak: Cvetje v jeseni — 2. del barvne T V nadaljevanke, 21.20 Kulturne diagonale, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) 20. MARCA 935 TV v šoli, 10.404 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15 35 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 TV v šoli — ponovitev, 16.40 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 17.15 Delavski amandmaji — ponovitev, 17.45 K. Eigol: Slonček Bim-bo — barvna oddaja, 18.00 Risanka, 18.20 Izbor srbske narodne glasbe, 18.55 Mozaik, 19.00 Nega novorojenčka, 19.20 Srečanje z usodo — oddaja TV Beograd Odiseja miru, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Mj mod seboj, 21.30 I. S. Turgenjev: Pesem zmagoslavne ljubezni — barvna TV nanizanka, 21.55 J. Thorvvald: Medved iz Dum-friesa — barvni flm iz serije Stoletje kirurgov, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) 21. MARCA - 8.20 T V v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli, 16.50 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 17.45 Mfačlkon in njegov trop — barvna risanka, 18.10 Obzornik, 18.25 Na sedmi stezi — športna oddaja, 18.45 Živa filozofija: Dcs-cartes ali o metodi — oddaja TV Beograd, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Oni v našem studiu — zabavno glasbena oddaja (RTV Skopje), 19.45 Risanka, 19 50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Umor v hotelu Excelsior — češki film, 21.55 Nogomet Bavern : Ajax — barvni posnetek iz Munch-na, 23.25 Poročila (RTV Ljubljana) 22. MARCA 9.35 TV v šoTi, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagtreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščln« — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 J. Kislinger: Pregnani iz raja, 1. del, 18.15 Obzornik, 18.30 Druščina Jehu, 18.55 Živo morje — barvni film. 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Četrtkovi razgledi, 21.30 Fernandol — serijska barvna oddaja, 22.20 Poročila, 22.2$ Košarkarski finale pokalnih prvakov — barvni posnetek iz Liega (RTV Ljubljana) 23. MARCA 9.30 TV v šdli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV (Beograd), 14.30 T V v šoT.li (RTV Zagreb), 16.15 Kuhinjn pri violinskem ključu, 16.45 Obzornik, 17.00 Svetovno hokejsko prvenstvo slkupine B — srečanje Jugoslavija : ZDA — barvni prenos iz Graza (EVR-Ljubl Jana), 19.00 Kratek film, 19.15 Naš ekran, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Reportaža Stol, 20.35 Iz zakladhice svetovne književnosti — L. N. Tolstoj: Ana Karenina — 2. del sovjetskega filma, 21.45 Rokomet Jugoslavija : Danska — posnetek, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) KINO Kranj CENTER - 17. marca it al. barvni film S. O. S. NOBILE ob 16., 18. in 20. uri, premiera ameriškega barv. filma LJUBIMCI IN OSTALI TUJCI ob 22. uri 18. marca amor. risani film PODVIGI SLAVNEGA MORNARJA POPAJA ob 10. uri, italijanski barv. film S. O. S. NOBILE ob 15. uri, amer.-nem. barv. film KRALJ, DAMA, FANT ob 17. in 19. uri, premiera franc. barv. filma AVANTURA, JE AVANTURA ob 21. uri 19. marca amer. barvni film' LJUBIMCI IN OSTALI TUJCI ob 16., 18 in 20. uri 20. marca amer. barvni film LJUBIMCI IN OSTALI TUJCI ob 16., 18 in 20. uri Kranj STORžIč 17. marca amer. barvni film LJUBEZENSKI STROJ ob 16. 18. in 20. uri 18. marca itail.-špan. barvni film TIM REVOLVERAŠEV ob 14. in 18. uri, amer. barv. film LJUBEZENSKI STROJ ob 16. uri, premiera amer.-ital. barv. filma SLED MAŠČEVANJA ob 20. uri 20. marca amer .-ital. barvni film SLED MAŠČEVANJA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 17. marca franc. barv. film BLAZEN MED ŽENAMI ob 16., 18. in 20. uri 18. marca amer. barvni film IZKOPLJI SI GROB ob 15. uri, franc. barv. film BLAZEN MED ŽENAMI ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 17. marca amer. barvni PLAVJ VOJAK (ni P1"1"}6^ za mladino) ob 18. in 20. 18. marca ital. barvni*\ VOJNA ZA PETROLEJ ob . uri, amer. barv. film ;V VOJAK (ni primeren za ^ dino) ob 17. in 19. uri Krvavec 0» 17. marca špan. barvni CRNI GUSAR ob 19. un 18. marca špan. barvni ^ CRNI GUSAR ob 17. uri Radovljica ^ 17. marca ital. barvni ^ BENI IN CARLI ob 1»- ^ japon. barv. film TRDNJ* SMRTI ob 20. uri ^ 18. marca jaipon. barv. TRDNJAVA SMRTI ob-uri, amer. barv. film NE \ NO DEKLE ob 18. uri, barvni film PRIZNANJE fu LICIJSKEGA KOMISAR ob 20. uri . fiij« 19. marca ftaili. barvni * • VIKING Z JUGA ob 1& amer. barv. film KO SU u ŽENSKE UČILI LJUBITA 20. uri . fflm 20. marca amer. barvni u OKUSI DRAKULOVO KRi ^ 20. uri Železniki OBZORJE 17. marca amer. barvnfi "r^ MALI VELIKI ČLOVEK-20. uri |T0 18. marca slov. film *i PRIDE LEV ob 17. in 20. "* Jesenice RADIO 17. jn 18. marca franc j^T' flim SICILIJANSKI KLA* 19. jn 20. marca itafl-J)6.*. barv. film IZABELA, VR^ JA KNEGINJA Jesenice PLAVŽ 17. in 18. marca ital.-jjjj barv. film IZABELA, VK^ JA KNEGINJA 19. in 20. marca franc. bf^ film SICILJANSKI KJ-AN Dovje Mojstrana C5 17. marca ital. barvni fj, film TUJEC, IMENOVAN * SINA . 00 18. marca nem. barvM 1 INŠPEKTOR PERRAK Kranjska gora 17. marca nem. barvni INŠPEKTOR PERRAK ^ 18. marca franc. barv MAX IN TATOVI doM Javornik DELAVSKI 17. marca amer. bairv*n »*r-j IIERB1E, AH, TA CUDOVA* AVTO ^ 18. marca ital. barvni *, film TUJEC, IMENOVAN * SINA škofja Loka SORA 17. marca amer. barv- J* VROČI DIAMANTI ob !*• 20. uri 18. marca amer. b*r*. v VROČI DIAMANTI ob 1J-Jf£j, amer. barv. film MALI Vp KI MOŽ ob 18. in 20. «£L.jj 19. marca kinoteka ^ItjA IN OLIO V DEŽELI SM*^ ob 19. uri 20. marca kinoteka i staJ IN OLIO V DEŽELI ob 20. uri REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 16G?UCA' 7* BODALO, 13. OBIRAC, 14. IVANOV, 15. BISER, 23 c IRIJA, 17. ARAN, 18. STAR, 19. SKL, 20. AMALGAM, AKaS*' 26> ELEA> 21 • OSLO, 31. LITERAT, 33. OSKAR, 34. ^^EM, 35. KUTINA, 36. PALICA, 37. STEPAC loterija IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 156 rešitev. Izžrebani so: 1. nagrado (50 din) bo dobil Franc Mavric, škof-ja Loka, Partizanska 40; 2. nagrado (40 din) Franc Štagar, Kranj, Titov trg 25; 3. nagrado (30 din) pa Milena Basej, Cerklje, Vasca 5; nagrade bomo poslali po pošti. hjeV(iDORAVNO: 1. galop, skokotanje, 7. miloščina, usmilje-Avt POlom, polomitev, 14. šivanka, izdelek iglarjev, 15. 8rai°t0lnna Pokrajina, 16. sklenitev zakonske zveze, 18. beo-j*rei fi'mska igralka Eva, tudi etiopski knez, 19. znana ig ernova pesem, 21. nevarna bolezen, tudi vodna žival, 22. p z resno vsebino, dramsko poslopje, 24. popularni zadrški ^ ec, Duško, 26. užitna morska riba, podlanica, zlatobrov, Uj' m,ad bik, bikec; majhen bič; vodna rastlina bičevje, 28. tja.00 angleško svetlo pivo, 29. francoski kipar, soosnovatclj 32a»izma in nadrealist, Jean, 31. Industrijska šola Našice, 3j' ^Htetnik; cirkuški igralec, 35. Ivan Levar, 36. nepravi oče, njih a' k* se Davl z jamarstvom, ki v jamah živi ali v •** dela, 40. orodje za sekanje, 41. okrasni obroček na prstu. 1 — u—' 15-- 2. ■ 3 4 5 t 7 8 9 10 H 13 ii~~"- 16 i* 18 20 21 26 22 23 25 31 2» BSS3 H! 29 30 3«-" So— ■ 32 33 Vt 3s ■ 33 39 NAVPIČNO: 1. škrat, spaček, 2. urejen prostor za kopanje, ' Pijača starih Slovanov, 4. delo rudarjev, 5. iglasto drevo, 8 a smreke, 6. nasilnež, trinog, 7. rastlina z rdečim cvetom; 9 Semena pridobivajo opij, 8. avtomobilska oznaka za Livno, jq °8raja iz kamna; ograjen kraški pašnik ali njiva, ogradnica, • nekdaj preprost vojaški posteljni vložek, slamnjača, 11. ka0«9' *zraz 23 Pla1"iji v isti stavbi je na ogled razstava del akad. kiparja 0r»eta Demšarja in akad. slikarja Gorazda Satlcrja, v kleti razstavlja skupino portretov Mladen Radojčič. Srečke so zadele s končnicami din 30 40 25880 1.000 27300 1.000 31490 600 74650 800 78490 600 21 50 71 20 2301 200 47061 600 319161 5.000 545891 10.000 202 60 7572 300 09042 800 64352 600 85572 1.000 93362 800 253132 5.000 33 20 73 30 93 20 12163 600 37463 800 116503 5.000 393553 5.000 469973 5.030 4 10 18064 1.010 38644 810 99734 610 207724 5.010 55 20 375 100 08565 800 32625 600 37015 1.000 403355 10.020 06 40 256 80 39756 800 204856 5.000 83476 600 07 20 27 30 337 80 987 60 02777 600 158937 10.000 300567 150.000 8 10 01848 610 04228 810 90168 1.010 122568 10.010 09 30 9559 500 20029 800 51159 800 73029 1.000 73769 1.000 027629 10.000 315009 5.030 Id Prešernovo gledališče TOREK, 20. marca, ob 10. ttri — L. F. Baum: ČAROVNIK IZ OZA; uprizori mla-dinsika skupnost osnovne šo-s« iz Cerkelj; ob 15. uri — Buck-Paver: CIPEK IN CA-PEK; uprizori mladinska skupina osnovne šole Lucijana Seljaka; ob 18. uri — S. A. Prget: SREČNI DNEVI, Uprti Bori KUD ŠENČUR; predstave so v okviru občinskega strečanja mladinskih skupin »Naša beseda 73«. NA JESENICAH Solata 6,50 din, špinača T4 din, korenček 7,40 in 3,50 din, slive 8 din, jabolka 6,80 din, pomaranče 6,20 din, limone 8,50 din, česen 24 din, čebula 7 din, fižol 7,50 do 12,80 din, pesa 3 din, kaša 6,40 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1 do 1,05 din, klobase 5,30 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 2,80 din, kislo zelje 4,20 din, kisla repa 3,20 din, cvetača 7,50 do 7 din, 'krom:e'!je 7 din, kisla repa 5 din, cvetača 9 din, krompir 2,50 din Prejšnji teden v vseh petih gorenjskih občinah ni biilo porok. NA JESENICAH Zupan Frančišek, roj. 1910, Kunstelj Jožef, roj. 1898, Co» poč Ivama, roj. 1892, Šuštar* šič Josipima, roj. 1973, štco» car Kristijan, roj. 1882, Aha-čič Katarina, roj. 1892, Ma* kuc Vinceneij, roj. 1931, To-mazili Viktor, roj. 1914, Po* kelšek Jožef ima, roj. 1892 V KRANJU Jelenko Alojzija, roj. 189^ Kunčič Angela, roj. 1898, Jen> ko Ivama, roj. 1886, Oblak Jože, roj. 1904, Sedaj Franca roj. 1899, Bučan AIoj-z, raj, 1940,.Babnik Andrej, roj. 1900, Vodir Janez, roj. 1892, Zupia Marko, rej. 1972, Gregor©'' Alojz, roj. 1894 V RADOVLJICI Kunčič Ana, roj. 1900, La-zar Tereza, roj. 1899, Potočnik Jožef, roj. 1897, Prutnar Ivica, roj. 1952 V ŠKOFJI LOKI Mlakar Tereza, roj. 1896 V TRŽIČU MencgaJiija Ljudmilia, roj 1923 £ V okviru večletnega kulturnega sodelovanja med varaždinsko Svobodo in ZKPO Radovljica je ta teden prispela na obisk v Radovljico štiričlanska delegacija iz Varaždina. S predstavniki ZKPO in kulturne skupnosti so se dogovorili a izmenjavi kulturnih skupin. Maja je predvideno gostovanja komornega pevskega zbora A. T. Linhart i/. Radovljice in folklorne skupine iz Verige Lesce v Varaždinu, gostje pa bodo v turistični sezoni s folklorno skupino in tamburaškim ansamblom nastopili na Bledu in v Bohinju. JR Q Sinoči jc delavska univerza Radovljica priredila v graščinski dvorani koncert samospevov in opernih arij. Predstavili so se Zlata Ognjanovič, Milka E\ timova, Marcel Osta-ševski in Ivan Sancin. Pevec je spremljal na klavirju prof. Marjan Lipovšek. Izvajalci so predstavili dela znanih domačih in tujih avtorjev. JR g Danes teden je dramska skupina delavsko prosvetnega društva Svoboda Podnart na domačem odru pod režij s. k ,ra vodstvom Polonce škrinjar uprizorila komedijo Vojmila Ra» badana Kadar se ženski jezik ne suče. Uprizoritev je uspela in igralci so se potrudili; tako S. Beštcr, J. Erman, D.Pavlin, J. Pogačnik in režiserka. S komedijo so naslednji dan gostovali na Lancovem. N. R. £ V tovarni Veriga Lesce so v okviru prosvetnega društva ustanovili tudi dramsko sekcijo. Člani sekcije so se v nedeljo prvič predstavili z uprizoritvijo Petrovičeve komedije Ploha, Nastopili so v zadružnem domu v Ribnem. N. R. 0 Jutri, v nedeljo, 18. marca, ob 15.30 bo v dvorani kina Obzorje na Cešn jici gostovala igralska skupina od Sv. Duha. Domačinom se namerava predstaviti z veseloigro Jurija Ho» rata »Luštno je tam na deželi«. Delo so gledalci doslej šo povsod navdušeno pozdravili, saj mu ne manjka vedrine ia zdravega humorja. Zrežiral ga je Janez Debeljak, v glavnih vlogah pa nastopajo člani amaterskih dramskih skupin od Sv. Duha in škofj« Loke. V Javorniškcm Rovtu je vedno več lepih počitniških hišic. — Foto: D. S. Med prebivalci Javorniškega Rovta S poštarjem Vukadinom od hiše do hiše — Trdnost kmetij, idealni smučarski tereni, prelepa izletniška točka Javorniški Rovt nad Javor-nikom pri Jesenicah je pač eno takih naselij visoko v naših hribih, kamor vas bo sicer zapeljala cesta Tn nešteto majhnih poti, pa vendar nikoli ne boste mogli zagotovo vedeti, koliko hiš in prebiva .vv ima. Tako kot v vseh naših Rovtih: hiše so raztresene po gričih in hribih, prebivalci pa so si že zdavnaj poiskali lažji zaslužek v tovarni v dolini..Zemlja jc tod skopa in le malokateri vztraja na lem, da bi ga s svojimi skopimi darovi tudi preživljala. Kljub vsemu, kljub raztresenim domačijam, ki marsikje že menjajo lice in se spreminjajo v lepe, bele visoke hiše, Javorniški Rovt vendarle ni pozabljena vas. Celo več: zelo priljubljena izletniška točka postaja. Resda, jc izletnikom glavni in edini cilj poleti in pozimi le dom na Pristavi, ki nudi varno zavet- je pa obilo prelepih poljan narcis ali smučarskih terenov, pa vendarle ne gre prezreti tudi drugih izletniških točk in razgledov iz Javorniškega Rovta, ki so zares enkratni. Tega se šc predobro aavedajo lastniki počitniških hišic, ki v tem zavetju miru in spokojne tišine preživijo svoj prosti čas. Mi, ki zaidemo v Javorniški Rovt bodisi peš v lepem nedeljskem popoldnevu bodisi z avtomobilom, željni miru in tišine, pač vidimo in sprejemamo jdiliko vasi povsem 'drugače kot tisti, ki v njej žive. Niso nam poznani niti problemi niti nekatere druge nevšečnosti, ki jih morajo prenašati prebivalci dan za dnem. r Z VUKADINOM OD HIŠE DO HIŠE Sprva se mi je zdelo malo muhasto od njih, Rovtarjcv, ko so ostro zahtevali, da jim povrnejo prejšnjega poštarja Vukadina Joviča. Malo muhasto zaradi tega, ker se je meni zdelo pač vseeno, kdo mi zjutraj prinese pošto. Ko pa sva se z Vukadinom srečala tam pri Žagarju, pri samem vzponu v Javor niške Rovte, ko je že tretjič v tem tednu nesel Rovtarjem časopise in pošto, mi je bilo takoj jasno, zakaj se jim je bil tako priljubil. Ne le, da je vloga poštarja v tako odmaknjenih vaseh zelo pomembna, saj prav on prinaša v vas novice sveta tam spodaj, Vukadin je nasploh zelo odkritosrčnega smehljaja in prisrčne neposrednosti. Kar skupaj sva potem hodila od hiše do hiše. Zagotovo bi se bil lahko kdaj pritožil, potarnal ali jezil, ampak ni črhnil nobene, ki bi kakorkoli očrnila prebivalce vasi. Zanj so vsi prijazni, dobri ljudje, ki jih ima rad hi jim z veseljem tudi ustreže. Vukađin se tudi ni z besedico pritožil, da mora kar trikrat na teden pešačiti dve uri in več. Zanj je to povsem samoumevno, zanj je to služba, ki jo opravlja, zanj Je to denar, ki ga dobi vsak mesec, da lahko preživlja sebe, ženo in dva otroka. In še več: delo opravlja že tri leta z veseljem. PRIDNE ANICI NE ROKE V Javorniškcm Rovtu nimajo posebne sobe, kjer bi se shajali, pred leti so prenehali tudi z občasnimi kino predstavami. Tudi trgovine nimajo. Kljub temu pa so sc mnogi Rovtarji odločili, da obno- ve stare domačije ali si celo zgrade nove hiše. Med njimi so tudi Nočcvi, ki so si postavili zares lep dom. Anica Noč je prišla v Javorniški Rovt pred štirinajstimi leti iz Žalca. Pred petimi leti sta sc z možem odločila, da si postavijo hišo. Anica ni zaposlena, tako mora mož skrbeti zanjo in za dva otroka. Kljub temu so si postavili lepo hišo in jo opremili, postavili so jo s trdim delom in nenehnim odrekanjem. Aničina hči je ena izmed dvajsetih otrok, ki obiskuje osnovno šolo na Koroški Beli iz Javorniškega Rovta. Pozimi in poleti jih prevaža v šolo in nazaj kombi, zgodi se pa tudi, da večkrat ceste ne plužijo takoj ali je kombi V okvari. Tedaj morajo otroci pešačiti uro in Dol do svoje Šole. CESTA TUDI DO ODMAKNJENIH KMETIJ Tako kot najbrž povsod drugje, tako si tudi tisti Rovtarji, ki so daleč stran od ceste, žele do Svojega doma vsaj kolovozno pot. V Javor-niškem Rovtu so jim ustregli, tako da zdaj do petih kmetij grade nekaj sto metrov dolgo cesto, tudi do domačije Jožeta Kogovška. Jože Kogovšek je že dvajset let zaposlen v dolini, v trgovini, že dvajset let vsak dan prehodi dve uri. In resnično je vesel, da bodo letos poleti dokončno uredili cesto llK do njihove kmetije. Rovtarji bi torej radi trgovino pa bolj vestno pluženj« njihove ceste, nad gostih'3"" pa se res ne morejo pritoževati. Imajo jo na Pristavi, kjer so jo lepo preuredila lani pa jo je v prelepem ko"* cu vasi proti Črnemu vrh odprla tudi mlada Zlata K«* nobelj. GOSTINSTVO IN EKONOMSKA ŠOLA Pravzaprav je treba žare5 okusno opremljeno gostih"' co, vso domačo in prikupno* najprej videti, šele potem se lahko verjame, da v nJeJ vzdušje ne more biti nič drugačno kot vedno le prijet"0, V okolju kmetij, strmega hn; ba in gozdov, vzpetin, ki "' bili lahko nekoč idealni snu* carski tereni, deluje gostiš*6 v pristno domačem slogu z* res osvežujoče in prijetno. Zlata Konobclj, ki vam b0 postregla s pijačo, toplimi i" ^ hladnimi domačimi jedrni, je končala gostinsko šolo na Bledu. Prav tedaj, ko je od-prta svoje gostišče, se je vpi* sala v večerno ekonomsko šolo na Jesenicah. In od tedaj dalje mora skoraj vsak vc&ct pešačiti iz Rovt na Jesenice in nazaj. Sprva sc jc poli skozi temne goedove nekoliko bala, zdaj sc je že povsem navadila. Knjiga vtisov k Zlatinega gostišča, imenovanega pri Mi* lici, je polna spodbud in p°* hvalnih besed o počutju, P°* strežbi in urejenosti gostišča. Veljalo pa bi pristaviti tudi to, da boste pili pivo ali jeda narezek v dolini po znatno višjih cenah kot jih imajo pn Milici. D. Sedej ■■■I RAZISCU 0 šrriartnem, Gašteju, Laborah, Šmarjetni gori in Gorenji Savi (21. zapis) Ca 'da se od cerkva in Sk°mu °bmenio spet k sitar-neHo 2vlra?«5ču. Da pa osta-WVadJ Csti starodavni naši Naviu bomo naJPreJ *°ko v Pn hiši, kjer »Bog stilni Cr mo,i<'. torej pri ŠFRESICA — KAŽIPOT i t,i?Predcn stopimo . v ' g0 (Sitarska pot št. -•e n nam P°P,(-"d ob-tov0 i"a 0stankih nekdaj go-vianji frPske na obcestni stavbe S!5ni visokopritličnc f^az '.- Zenska figura (le ,:»hk0 w dobro ohranjen) je l' Pa i ja' kaka svetnica kftŽe lnJe z8°lj ženska, ki JOst na roni^rsko goro ?anasna., ~~ Prav na način ^e«w? Prometnikov v Velo,., St>Uh „l:x„:u l._:.v.vy.. leviCo .h uličnih križiščih: Pot] d lztegnjeno v smeri Un°gni nico pa v komolcu Us'W; ° in Prav tako v rjerio na Jošta! ?Ure ^dnožju kažipotne fi-K levj! uPodobitvi Sv. Jošta ^snj) '■' ^rnarjetna gora (na to ' jv0 •' *°daj pa še Podvi-b'la S;amc".ie (?)• Freska je Ne n, 8a leta P°d ometom. Vaij o, avno (ko so prizida-ilavbo), jc omet odpadel in pokazala se je zanimiva podoba (velikost 100 cm v višino, 60 cm v širino). Freska sama je vključena v bujen, slikan baročni okvir. Starost hiše lepo naznačuje šc tako imenovani šivan rob, izjemno lepo ornamen-tiran okras hišnega vogala. A vse je — žal — v tako de-rutnem stanju, da bi bilo nujno potrebno reševati, kar se še rešiti da. Freske na posvetnih hišah na Gorenjskem — kot sploh v alpskem svetu — niso bile sicer redkost, a ohranjenih je le malo. Vsekakor pa so .bile vnanje znamenje hišne veljavnosti, redkeje tudi gospodarjeve verske gorečnosti. SITARSKA HIŠA Vhiši in v sosednjih gospodarskih poslopjih so živeli in delali sitar-ski podjetniki Bencdiki. Bili so tu prostori za delo, ki so ga opravljali najeti dninarji — sitarji, drugje je bjlo spet poslopje za zalogo žime in za gotove izdelke. Vsekakor to ni bila kaka revna sitarska hiša, kakršne so imeli drugi premožnejši trgovci s siti, npr. Matajci. Lahko le to rečemo, da je bila Benc-dikova domačija že prej ve- ljavna hiša, še preden se je razvila v gostilno. Na to tradicijo bi bilo zanimivo pritegniti muzejsko ureditev edine še dobro ohranjene sitarske hiše (»pri Luku«). Njena posebnost je še v tem, da sta ji bila lastnika dva gospodarja, vsak na drugem koncu hiše. Zdaj je ta zanimiva stara kajža že* od vseh strani obdana z novejšimi stavbami. Sedanji gospodar Benedikove doma-" čije in gostilne je vsled tega sprožil sprejemljiv predlog: da bi staro hišico razdrli in jo na' novo postavili — seveda z vso strokovnostjo in spomeniško-varstveno natančnostjo — v neposredni bližini gostilne Benedik, Poslala bi tako dostopnejša zanimivost, nekak »skansen« v ma- . lem. Pa še v bližino nekdanje stare sitarijc bi tako spet prišla. Oskrbnišlvo in varstvo hiše so pripravljeni brez kakršnekoli odškodnine prevzeti Benedikovi. Tako bi stara sitarska kajža res živela še naprej, nc bila bi tako daleč od poti in od ljudi. Benedik ova gostilna pa bi hkrati v bližini imela kulturno turistično mikavno atrakcijo. Strokovno ureditev hiše bi scve nadzoroval Gorenjski muzej ali regionalni zavod za spomeniško varstvo. Poanta tega predloga: stra-žiško sitarstvo bi dobilo oskrbovan trajen spomenik, dovolj znan, dostopen in frekventiran. In če smo postavili spomenik trboveljskemu rudarju, savinjskemu splavai ju, ribniškemu suhorobarju, belokranjski tkalki zakaj ga ne bi postavili tudi Straži-škemu sitarju-kajžarju, izrazitemu proletarcu sredi gorenjske kmečke bogatije? SPOMINSKA PLOŠČA Kot starodavno domačijo ob poti na Jošta, kot nekdanjo sitarsko podjetniško hišo, kot znano domače gostišče — vse to lahko pripišemo Benediko-vemu domu. A gotovo vse našteto odtehta častni delež, ki ga je ta hiša prispevala k našemu osvobodilnemu boju. Tu je bil v juniju leta 1941 ustanovljen prvi krajevni odbor osvobodilne fronte slovenskega naroda na področju kranjske občine! Njegov prvi sekretar je bil Franc Benedik, j.'ospoilar domačije. Zaradi Izdajstva je bil aretiran jn pozneje, 19. aprila 1942, ubit kot talec. Družina njegova pa izseljena v Nemčijo, v taborišče. Sin — Zdravko Benedik — jc padel nad Kovorjem dne 3. novembra 1944 kol parti- zan — borec kokrškega odreda. Vsekakor trpek, a časten delež ene same stražiške hiše, ene same stražiške družine . . . Na dan letošnje obletnice ustanovitve OF — 27. aprila — bo na vnanjem zidu Benedikove hiše slovesno odkrita spominska plošča, ki bo še zanamcem pričala o velikem času in o zavednih slovenskih ljudeh. Sicer sc bom ob koncu teh zapisov dlje pomudll pri deležu Stražišča v osvobodil-1 nem boju in ob vseh spominskih obeležjih v tem kraj U bom pisah Toda že zdaj lahko i/povem, da ni zlepa na Slovenskem vasi, ki bi poslala — glede na število svojega prebivalstva — . toliko borcev v boj za svo-, bodo in imela toliko žrtev za veliko stvar kot prav delavsko naselje Strazišče. Črtomir Zoreč Bodoči ženini in neveste, pozor! Izbiramo poroč par leta ^a bi letošnje »Svatovanje po starem« v Javorjah naredili bolj listno, smo se skupaj z domačim turističnim društvom odločili rEanizirati akcijo »Iščemo gorenjski kmečki par«. Pričakujemo prijav, odločitev o zmagovalni dvojici pa bomo kajpak prepustili bralcem Glasa v/n^y.^RJE, vasica ob Pqj JU Starega vrha v Vi'!n!ki dolini' Je bila hrt.. *° dvakrat zapored zanimive t o I - . e Prireditve »Svato-ri|e ^ dev Po starem«. Priza rjst.v clani domačega tu-nj0tleri^a društva so z lloteli rešili pozabe Čaj Posvojili šeg in obi-Ijal t 'e včasih sprem-(j ^Oitovanjsko proćelava (snub-jenje, poga-toj- o velikosti dote, cje, avijanje fantove in Vx'etove »vrednosti«, v.02 bale. svatba, kmeč- ka pojedina itd.). Zamisel jim je obakrat lepo uspela, saj so pri gledalcih poželi obilo priznanj. Le nekaj je motilo navzoče: manjkala sta pravi ženin in nevesta, manjkal je ta zaresni »da«, ki bi do« rod kom dal potrebno težo. »Letos bo drugače,« so sklenili Javorci ter nas poprosili, če bi hoteli prevzeti akcijo »Iščemo gorenjski kmečki par«. Bi, smo rekli ter brž sedli k posvetu. Nastal je naslednji pravilnik: Q prijavi jenci so lahko iz katerekoli gorenjske občine (Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič, Škofja Loka, Kamnik in Domžale). Vsaj eden od obeh bodočih zakoncev naj bi bil kmet, ki se bo po poroki še naprej ukvarjal s kmetijstvom. Ni pđ nujno, da je to njegov ali njun edini vir dohodkov. V poštev pridejo tudi ifcntje in dekleta, ki sodijo v kategorijo polkmc-tov; # če kraj, iz katerega bosta izbranca, prem >re lastno TD, ga prireditelji vabijo k sodelovanju. Dan pred ohcetjo, ki bo 17. junija, bi pripravilo bodisi fantovščino, bodisi dekliščino, ter seveda šranganje. Hkrati predlagamo, da vsi po vrsti pomagate iskati primerne kandidate. Najbrž je ni večje vasi, kjer ne bi vsaj en mladenič, vsaj ena brhka hči, na pomlad nameravala zlesti v zakonski jarem; © prijave je treba poslati najkasneje do ponedeljka, 16. aprila. V pismu navedite ime, priimek, starost, poklic m stalno bivališče ženina in neveste, In še naš naslov: Glas, Ulica Moše Pijade-ja 1, 64000 Kranj. Vse kandidate bomo potem obiskali na domu, jih fo-tografirali in se z njimi pogovorili; © glasovanje bomo prepustili vam, dragi bralci. Odločili se boste na podlagi slik in osnovnih podatkov o posameznih dvojicah, objavljenih v eni ali dveh aprilskih številkah Glasa. Poleg fotografij bodo natisnjeni kuponi. 9 izbrano dvojico čaka poroka po starem. Vlogo matičarja naj bi prevzel predsednik skupščine občine škofja Loka, po želji pa tudi župan komune, iz katere bo zmagovalni par. Vse stroške bodo prevzeli organizatorji, ki so za mladoporočenca pripravili več lepih daril. »Poraženo konkurenco« bodo seveda povabili zraven na svatovanje v Javorje, saj za izkazano dobro voljo zasluži nagrado. To je za zdaj vse. Razen upanja, da bo odziv rekorden, nimamo kaj dodati. V uredništvu smo optimisti. Torej, skorajšnji soprogi in soproge, le pogum! Brez strahu vzemite v roke pero ter se vključite v izbor. In ne odlašajte predolgo! UREDNIŠTVO Večer v Prešernovem gledali Ob premieri Javorškove Dežele gasilcev V torek, 13. marca, je bila v Prešernovem gledališču tretja premiera v sezoni 1972/ 1973, ki je še posebej zanimiva zaradi tega, ker je bil tekst Jožeta Javoršlka namenjen prav dramski družini Prešernovega gledališča, njenim možnostim prikrojen, pri tem pa vendar polnokr-ven tekst, ki bi ga lahko uprizorilo katerokoli gledališče. Gre bolj za neposredno sodelovanje med avtorjem in gledališčem, kaikor se to sedaj pogosto pojavlja; omenim naj npr. skupino TR. Tekst je napisan v tako imenovani sodobni dramaturgiji'', je asociativen, večplasten, današnji, kritičen. Oznaka farse omogoča Jožetu Ja-voršku nekakšno fantazijsko sublimacijo realnosti, fantazija dialogov je povsem opravičena, ker je odmaknjena od konkretnosti, vendar je seveda iz konteksta ta konkretnost prisotna toliko bolj kritično, celo didaktično. Samo delo je razdeljeno v dva dela, ali tezo in antitezo, čeprav je konfrontacija oseb prisotna ves čas dogajanja in je tako razdelitev' bolj dramaturška razrešitev. Drugi dol je racionalno ponazarjanje prvega, osnovna misel (in miselnost oseb) ostane ista kljub nasprotni podlagi. Na način, ki morda ni ravno najbolj komunikativen, pa je avtor lahko povedal o človeku in ljudeh grozljivko človekove zavesti in podzavesti, pri tem pa šc marsikaj o slovenstvu. Gasilci, ki so ljubitelji ognja, častilci požjgalca, ki se pred nami razčlovečujcjo, so prav tako razčtovcčeni, ko v drugem delu spreobrnenja zatirajo celo misel, ki kreše duhovne iskre in ljubezen zaradi plamenov. Zbor gasilcev je osnovni nositelj farse in že znotraj zbora je Namestnik (Jože KovačiČ) njihovo nasprotje, njihovo ogledalo, ki pa se vanj ne pogledajo. Nasproti racionalni varianti Namestnika, je učiteljica (Mila Valenčič) emocionalni del odpora. Požigalka (Irena Šiling) je primer aktivistke, ki v vsaki situaciji deluje s pametjo oziroma se tudi v maščevalnosti podredi pameti pred pritiskom lastnega čustvovanja. Požigalec (Jože Vunšek) je poosebljenje moči, v bistvu samoten človek, ki se čudi vsem mogočim sla-vospevotn, namenjenim njemu, tako kot jc na kraju za- ■ čuden, ko s Sireno (Bibo Ur-šičevo) spet obudi z ljubeznijo uničeni svet. Kljub vsega-zmožnostim tega lika, pa je ta vloga predvsem poetična, poetična v fundamentu tudi iz konteksta. Poveljnik (Vlado Uršič), načolniik svoj'im gasilcem, je tip demagpga, hkrati pa sugcstiivncga bodica za resnico do kraja, naj bodo posledice že kakršnekoli. Da pa so nastopajoči poosebljali like tudi v vizualni nasprotnosti, je zasluga režiserjevega koncepta. Janez Povše, režiser Dežele gasilcev in dramaturški vodja Prešer- novega gledališča, je vsekakor imel več možnih izhodišč s tekstom, kjer je toliko miselnih nians, da bi se lahko delo v nespretnih rokah povsem razbilo. Potem je tudi še režiserjeva zasluga, da je delo postalo razumljivo, gledališko razumljivo s tekstom, ki je pravzaprav bolj scenarij in bi bil lahko, mimo mnogim dogajanjem, samo, čeprav izvrsten, bralni tekst. Navajeni smo že, da so tehnična dela na višini, domiselna in avtentična, pa naj gre za sceno Saše Kumpa, kostume Anje Dolenčeve in drugih, ki so soustvarjalci pri vsaki gledališki izvedbi. Pri igralskih kreacijah pa so vidne velike razlike med posamezniki. Za zbor gasilcev je značilno, da so po režiserjevem konceptu delovali pravzaprav kot ena oseba, vendar, čeprav je težišče dogajanj na njih, nc delujejo izrazito, ne prepričljivo. "Dva med njimi sta tokrat debitirala, kultivirati pa bi bilo potrebno celoten zbor (pomanjkljiiiva je dikcija, gestikuliranjc itd.) Janez Poštrak m ma a pesno Zoltana Csuke v Kranju V petek, 23. t. m., bo obiskal Kranj in Vrbo prevajalec Prešerna v madžarščino, pesnik Zoltan Csuka. Namen njegove poti je spoznati kraje, ki so v tej ali oni zvezi s Prešernom. Ko uglednemu tujemu pesniku, ki sc jc s tako ljubeznijo posvetil študiju slovenščine, posebej pa še našemu Prešernu, izrekamo toplo dobrodošlico, bo prav, če še ob tej priložnosti predstavimo gorenjski javnosti lepotno izdajo Sonetnega venca v madžarščini, delo našega gosta. Knjiga v modernem formatu 21 cm x 21 cm, vezana v finem platnu, jc izšla v 500 izvodih, pač le za bibliofile in Prešernove častiilce. Natisnila je knjigo tiskarna ZGP »Pomurski tisk«, in sicer za založbi Europa Kdnvvkiado, Budapest in Pomursko založbo, Murska Sobota v letu 1971. Knjigo je opremil slikar Franc Mesaric. Ima pa knjiga Široka kulturna dejavnost Letošnji program občinske Zveze kulturno-prosvetnih organizacij na Jesenicah vsebuje predvsem okrepitev in programsko razširitev kulturne dejavnosti v posameznih društvih in Svobodah, ki jih Zveza združuje. Le-te predstavljajo v občini še vedno večino kulturno-pro-svetne tvornosti in zato so žc po vseh krajevnih skupnostih organizirali sestanke s predstavniki društev in vseh družbenopolitičnih organizacij terena. S tem naj bi društva okrepili predvsem kadrovsko, jih programsko razširili in na območjih krajevnih skupnosti dosegli bolj organizirano kulturno-prosvetno gibanje, predvsem pa skupen program vseh akcij, jubilejev. proslav, praznovanj na terenu ne glede na organizatorja. V večini primerov so ti sestanki povsem uspeli, seveda pa ostajajo šc problemi, predvsem pri programski razširitvi dela društev. V društvih bodo morali ustvariti še širšo kulturno gibanje, dasi je dejavnost društev posebno v zadnjem letu močno zaživela. Druga pomembna aktivnost Zveze kulturno-prosvetnih organizacij je nadaljevanje koncertne dejavnosti v okviru gibanja glasbene mladine. Marca, aprila in maja bodo kvalitetni koncerti poklicnih izvajalcev, v program, ki so ga izdelali do maja 1974, pa so vključili tudi koncerte in predstave Javorškove Dežele gasilcev v Prešernovem gledališču. gostovanja kvalitetnih amaterskih ansamblov. Posebno pozornost pa bodo letos posvetili vzgoji kadrov, predvsem animator-jev kulture, režiserjev ter zborovodij, pri čemer bo nujno potrebna povezava med občinami. Zelo dosledno pa so izdelali tudi program sodelovanja z zamejstvom v smislu utrjevanja stikov med posameznimi društvi pri nas in na južnem Koroškem. Njihov program pa ne obsega lc izmenjavanje gostovanj, temveč pomoč v strokovnem smislu, tako, da bodo sodelovanje enakopravno vključili v program. Tako kot vsa leta doslej bodo pri občinski Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij tudi letos organizirali razna sodelovanja na tekmovanjih in revijah pevskih zborov kot sodelovanje na tekmovanju v Stari Gorici, na zveznih in republiških tekmovanjih itd. Organizirali bodo tudi vsakoletno Srečanje pevskih zborov jeseniške občine. Posebna pozornost in aktivnost pa bo usmerjena v kadrovsko -in programsko utrjevanje Kulturne skupnosti občine, ki je trenutno razpu-ščena in se pripravlja na ponovno ustanovitev na osnovi delegatskega sistema. Razen tega bodo tudi letos sodelovali s kulturniki iz Karlovca ter se zavzemali za to, da bi gorenjske občine povezoval neki organ, ki bi občinske ZKPO povezoval in s tem omogočil boljše programiranje in kulturno snovanje. D. S. nas1< dvojez« zares učinkovito stran s preprostim nim tekstom: France Prešeren Sonetni venec Szonettkoszoni Tudi v knjigi je tekst *g jezičen: na levi slovenski 1 vi-rniik, na desni sonet v &a žarskem prevodu. Tudi y preseneča, da je prevod strogih rimah, torej ne j*? svobodna formulacija. Oc»t vestno, skrbno pesniško ^ lo. Izvirniku ekvivalent^ prevodna umetnina! Celo * gistrale se postavlja izvi'^1.^ ob' bok: slovensko posve* Primicovi Julji se &lasiUa, madžarščini Primicova J*"^ Spremno besedilo, izjen^ toplo napisano, je prav J**j> delo prevajalca Zoltana ke. Pravilno pove, da P1^. ren v Sonetnem vencu ni ' povedal le svoje velike Uu.b v ni do Julije, pač pa da )e njem izraziti tudi vročo zen do domovine in hkrati ^ povedal, da se zaveda s>voj^ pesniškega poslanstva. Sk>' tU nost prevajalca očituje l' opomba pod črto pri oSItl-j,ri sonetu; Zoiltan Csuka sV°'J . rojakom pojasnjuje, kdo ^ bil kralj Samo, o katerem ™ vori vrstica v pesnitvi. Manj posrečen je s!ilc0^,a izbor (kar pa seve ni P1" A Jaflčeva krivda). PrcŠ;*'jih predstavlja ena od naisla <. upodobitev, in sicer z °^0yj no pripombo: »Po Geidon fotografiji približno iz nj 1840 - večkratna nerc tuširana povečava.* .. yi' Ko predstavljamo tuji, . soko kultivirani sredini 0 0 dragocenejšo našo pesni* umetnino — bodi tudi ^ kova vnanja podoba v s^ c ju z žlahtno vsebino Hter^^ predstavitve! Prazno, riauv^ lice one »fotografije« bi P', raje nadomestili z Goldenst«-" novo ali Kožoljevo ali Ja'4 . vo upodobitvijo našega pestlU ka. Ostale celostranske slt!f predstavljajo Julijo PrimL<: vo po Langusovi upodobit* ' pesnikovo rojstno hišo \ cerkvico sv. Marka v nekdanji ljubljanski licej j Prešernov spomenik v lju Ijani. Prikazan je še faksih'' le soneta o Vrbi in faksih" prvega natisa Sonetnega ca kot priloge Ilirskega JlS 0. 1834). Vsekakor pa smo hvafc*£ madžarskemu pesniku za .".j bežen? s katero se je v4"£ v Prešernovo umetnino, selimo se srečanja z 1X1 Dobrodošel! / Črtomir Zo*'c Ranjena dolina Dolina Radovna je ujeta med gozdove £«šaklje in Pokljuke. Razdeljena je na r*°rnjo, Srednjo in Spodnjo Radovno. 'Podnja in Zgornja Se stojita, Srednje Ra-*°Vne, tiste stare, pa ni več. Po vojni so ** nekateri obnovili porušene domove, tu-J*jnekaj vikend hišic je zraslo, saj je tu le kakšen avtomobil pripelje po ozki TJ*1* proti Krmi. Lepo je tu, kristalno ^*ta reka krasi gorsko pokrajino. Zakaj tiste stare, Srednje Radovne ni Ir*» v kateri so pred vojno živeli zavedni JHovenci in ljubili ta košček svoje zemlje, 5| Jim jc dajala bore malo? Mnogi parti-*o našli tu med vojno zatočišče in *°* domačega kruha. V jeseni leta 1944 pa vas doživela nekaj strašnega. . tihi dolini Radovne so 20. septem-1944 pridrveli sovražnikovi kamioni in Rotorji, s seboj so nosili smrt. Speče va-T^e so prebudili poki pušk. Niso slutili, ^ »e jim bliža konec življenja. Obkolili "° vasico, nekaj ljudi so natrpali v Rckar-,evo hišo, streli so pokali, hišo so polili z bencinom in jo zažgali. Rekarjeva družina in njihovi sosedje so našli tu skupni grob. Kot zadnje zvezde na jasnem oboku, so v plamenih, ki so svoje zublje raztezali proti nebu, ugašala življenja. Krutemu sovražniku se niso smilili starci, niti otroci, ki še niso vedeli, kaj je življenje. To gorje so gledali gozdovi, ki so se ravno takrat odevali v prelepe jesenske barve. Svojci umrlih so pokopali žrtve v njihovo vas. Godbe in petja nI bilo, edino reka Radovna jim je šumela zadnjo pesem v slovo. S pogorišča se je še kadilo, ostali so le še ožgani zidovi, kajti življenje v vasi je zamrlo. Po osvoboditvi naše domovine so jih prekopali v Zgornje Gorje. Položili so jih na mrtvaški oder in z vsemi častmi so se borci, sorodniki in prebivalci še enkrat poslovili. Ob odprtih grobovih je zadonela pesem: »Vam bratje pa pesem ljubezni gori in večna zahvala vam bodi! Mateja Zgajnar, 8. a r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor Litija 1973' nikukal iz zemlje je zvonček zaspan tjirP. dolinah so topli sončni Hn 1 raztopili skoraj ves Hat5" 2 naglimi koraki se Ua °liža zelena pomlad. Vsa ga ava se prebuja iz zimske-lj0sPanja. Globoko pod zem-*v0nM?- sanjajo nežni, beli lih Nekaj manj zaspa-^ zvončkov je topio sonce jj Privabilo na trate. Iz zem-^rh0 kuka,i zeleni lističi, ki •je no varujejo bele glavice. *veri°D P'hanju rahlih sapic lre^av° gledajo v svet in ^jio cingljajo veseli pota. teh dneh bo na zelenih ije mnogo otrok. Z vese-^ se bodo sklanjali nad Solze skrijmo v srce Hudo je meni, hudo jc tudi vam, če izgubite Prijatelja, sošolca, °četa ali mater, morda babico ali dedka. Gfc izgubi vsaki bodimo močni in ne točimo solza. Saj solza moja ali vaša nikomur nič ne Pomeni. Nič solza, skrijmo solze v srce, žalujmo s srcem te. Jj** Fiorjančič, * n- Šola Stanka Mlakarja, bele prijatelje. Nekaj jih bodo tudi potrgali. Naredili bodo šopke in z njimi bodo razveselili svoje skrbne mamice za njihov praznik — 8. marce S šopkom nežnih cvetov bomo zaželeli našim ma- micam najboljše želje in se tako zahvalili za ves trud, ki ga imajo z nami. Aljana Jocif, 5. a r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor zgubila sem se Prav dobro se še spominjam, kako sem sc na občini zgubila med neštetimi vrati in hodniki. Bila sem še majhna, ko sem šla z očetom nekoč v Kranj. Ko sva v mestu vse nakupila, je dejal: »Sedaj greva še na občino. Tam imam neke opravke« Oče me je vodil po stopnicah navzgor in skozi nešteta vrata. »Tukaj me počakaj, takoj pridem!« je še dejal in odločno stopil v sobo. Zmajala sem z glavo in se usedla na klop. Toda sedenje se mi je zdelo neskončno dolgo. Vstala sem in se malo sprehodila po hodniku. Opogumila sem se in odšla v drugo in tretje nadstropje. Naenkrat pa... nisem vedela, kje me je oče pustil, v katerem nadstropju. Meni nič tebi nič sem kar vstopila v sobo, ne da bi kaj potrkala. Oči so mi švigale po sobi sem ter tja in ker očeta ni bilo v njej, sem odšla. Dolgo sem odpirala vrata sob in nič kaj prijazne uradnice in uradniki, kajti gotovo sem jih zmotila pri delu, so me samo ošinili z očmi in že sem bila zunaj. Tako sem ponovno vstopila v I neko sobo in že hotela zapreti vrata, pa me je prijazna uradnica nagovorila: »Ja, koga pa iščeš?« »Očeta,« sem bila v zadregi. Vprašala me je po imenu in priimku in me premerila od nog do glave. Zavrtela je telefon in po njem sporočila, da naj se oče tega otroka oglasi v sobi... Prijazna žena me jc še opisala in oče je kmalu prišel. Oba sv"a bila v zadregi. Nada Vidmar, 7. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Sreča v nesreči Neko nedeljo zgodaj zjutraj sem se peljala v Ljubljano. V avtobusu je nenadoma nastal nemir. Šofer je pritisnil na zavoro. Ustavili smo se. Pogledala sem skozi okno in videla, da je tik pred nami doživela inozemska družina prometno nesrečo. Avto je zdrknil s ceste in se zaletel v drevo. Avto jc pristal na strehi. Vsi so mislili, da so potniki osebnega avtomobila hudo ranjeni ali mrtvi. To je bila sreča v nesreči, šofer je imel samo lažje poškodbe, sinčku se ni nič zgodilo, gospo pa so položili na odejo in klicali rešilni avto. Spomnila sem se prometnega navodila: »Utrujen ne sedi za volan!« Irena Svoljšak, 4. a r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Sončna nedelja nas je zvabila v Litijo, kjer je bil pustni karneval. Ob mostu je bila postavljena carina, ki jo je moral plačati vsak obiskovalec te »republike«. Na drugi strani mostu čez Savo pa so se širile pustno opremljene litijske hiše. Človeka je ob pogledu na te smešne slike popadel smeh. Vendar je bil to šele začetek, kajti za prijetno vzdušje so poskrbeli tovornjaki in traktorji, ki so prevažali maškare, prikazane v smešnih vsakdanjih prizorih. Do začetka pravega karnevala je manjkalo še nekaj minut, zato smo si ogledali pustne Seme, kako se razkazujejo okrog. Bratu je bila najbolj všeč Pika Nogavička, prav tako meni, saj je odličV no zaigrala pegasto, nekoliko čudaško deklico pisaleJjt ce Astrid Lindgren. Mlade Litijčanke so otvo» rile karneval, da pa bi bilo vse skupaj še bolj zabavno, pa jc poskrbela še godba. Mimo so nato vozili smešna in nekoliko manj smešne prt zore. Prvo nagrado je odne» sel zmaj, ki žre ribice. Na zmaju pa je pisalo: »Konusi« ja za ugotavljanje dohodkom. Kdor se na politiko količkaj razume, bo to razumel...« | Skratka, bilo je zabavno* Ljudem so se usta kar krivi« la od smeha. Pa saj: Pust ja krivih ust! j Alenka Sadar, 8. r. osa. šoli Cvetka Golarja, Škofja Loka Za kas če k Mamica mi je pripovedovala, kako rada sem spraševala. Nekega jutra me je mamica zbudila in mi rekla: »Hitro bova pojedli, potem bova šli v gozd.« Radovedno sem vprašala: »Zakaj?« »Da se boš malo sprehodila.« »Kako?« »No, šli bova v gozd in vzeli bova lonček, da nabere-va jagod.« »Zakaj?« sem zopet vprašala. »Zato, da jih bova pojedli,* mi je odgovorila mamica. Tako sva se končno odpravili in po mnogih vprašanjih sva prišli do gozda. Ko pa sva stopili na prvo gozdno stezo, sem jo zopet napadla Z vprašanji. »Mamica, kako velik je ta gozd?« »Ce bi bila sama tu, bi se zagotovo izgubila.« »Zakaj?« »Ker si majhna.« »Ali bi se tudi ti izgubila?« »Tu ne, ker ta gozd ie poznam.« »Kdo pa tu stanuje?« sem zopet vprašala. »Živali.« »Katere, tiste, ki so v moji slikanici?« »Ne, tiste Hvali so domače.« »Kakšne domače?« »Tiste, ki jih vidiš pri sosedu: mucke, psičke, krave, konji, zajčki in kokoške.« »Kakšne pa so tu?« »Tu so gozdne.« »Kakšne gozdne?« Mamica mi je odgovorila: »Tiste, ki tu stanujejo so: srne, veverice, lisice, zajčki in ježki.« Počasi sva šli napref m trn daj sem nekaj zagledala. »Kaj je. to?« sem zopet vprašala. »To je mala rdeča jagoda.* Jaz bi jo rada odtrgala in dala mamici, a se mi je » roki zmečkala. Ko sva jih nt* brali, sva odšli domov. Smešno, ko sem bila majh* na, sem pa res imela rada. besede: kaj, zakaj, kdo m čemu. Vikica Potočnik, 6. c r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj Najdaljši viseči most Zaliv Zlata vrata pri San Franciscu prečka most, ki je dolg skoraj 2 km (1966 m). Ta največji viseči most je bil zgrajen leta 1937. Visi ne dveh kablih, ki imata premer 1 m. Kabli so pritrjeni na dveh stolpih, ki sta visoka 200 m. Od stolp* do stolpa je 1^8 km. kotiček za ljubitelje cvetja Piše ing. Anka Bernard Spet prihaja pomlad. Javlja se s prvimi zvončki, troben-titami in žafrani. Ponovno moramo misliti na razna opravila v vrlu, poleg rednih del pa tudi na nabavo novih sadik ^ »Bela Krajina«, ki o q]} nedeljo, 18. marca^)'3' t. 9. uri vDomuJLA Naj jeva ulica št. 3, Kraw FIAT 1100 Cena po dogovoru. Jože, Tavčarjeva 2, Kra J Prodam ZASTAVO 750 november 1969. GolniSM 135, Kokrica * Prodam AMI 6 breaiK, ' nj 1967. Lebar, Britof 72, ., 1970' Prodam AMI 8, Jetnik -a Telefon 064 72-538, AU^,< Marjan, Naklo 142 ^ Prodam osebni avto AW* 850 standard. Iskra Radovljica, Kranjska <*s Prodam MOPED z ngy kcilesi. Obrulk France 63, Komenda Prodam FIAT 750, 1964. Sp. Duplje 37 Prodam FIAT 750, 143« 1431 letu' 1968. Zg. Bitnje 30 (Pn ?Jj| skem domu), Žabnica Prodam KOMBI IMV £J prti keson), letnik l96'' tf4 kič, Planina 7, Kranj ^5 Zamenjam FORD TA"' J 12 M za FIAT 750. Ogl«» , 4 dO8 boto popoldne. Jeftep Tržič .,„,1*$ Prodam MOTOR zunu Kespret Rudolf, KokH» ;| Prodam FIAT 750, t—ifa 1970. registriran do 24 Čire. Prodam FORD 17 M. letnik 1964. Oi 1974. Kranj, Gregorčič*^ ■leč. ,ji Vladimir, Moste 40, Poceni prodam novo * KOLICO za osebni aVt* $ nje 47, Vodice \j' Prodam AVTO trabanti soiko 88 ^airU Po ugodni ceni nevozen in norega FIAT 600. Poizve se v K^ ^1 kl(je , . 196* Prodam FIAT 750, let-' j Alojz Gruden, C. na Rw Kranj-Kokrica Spevoig^ na Prini' skovern Moški pevski zb°r Svoboda Kranj-PrimskoV y s sodelavci iz drugih S,.Q, društva uprizoril v ne & 18. trn., ob 19. uri (velika jjj rana zadružnega ^0°**^ Priskovem) Vilija Vod°JJ^ veselo spevoigro >•.$ študent. Vabimo vse P^M Ije glasbe in prijetnega vedrila, %• J^am FIAT 750 v voz-lr> BtstanJu, registriran. Viso-j 85 1493 TAm?^0 Prodam FORD J^UNUS n M, letnik* 1964, Jffistriran in garažiiran. Ste- Sk' Val.i^čcva 3, Kranj wlefon 21-614 1494 Skrn^am dobro ohranjeno Iv"UD0 1000 MB. Dolmšdk ^ Valjavčeva 3, Kranj 1495 Ho u 110' lclnilk 1967 odlič" p . ranjen poceni prodam. tiČn;S,tivno *P«*jetje (nebo-T'1«) Kranj. Ogled ves dan oJ^no prodam ŠKODO lavia. Bratož Ciril, Ljublja- 3»-£ribinova 7, telefon 061 '^20 1479 l9to° da bo tudi letos številna "deležba in da bo to srečanje "ivših reprezentantov spet Poletno doživetje. Šah štagarzma-govalec .Šahovska sekcija zveze sle-PJh Kranj organizira vsak Jftesec redne brzopotezne *urnirje, na katerih sodelujejo poleg slepih šahistov tudi °stali. Na turnirju za mesec &*arec je nastopilo deset jferalcev in je zmagal Štagar, je premagal vse svoje nasprotnike. Drugo in tretje mesto pa si delita Milan No-Vak in Franc Kralj. R. A. Nogomet Transport Triglav 0 : 3 (O : Iz dela ŠD Triglav Kranj Program dela, kvaliteta in množičnost Preteklo nedeljo so nogometaši Triglava igrali v Ilir-s*i Bistrici prijateljsko tek-P10 s tamkajšnjim Transportom in zmagali s 3:0. Triglav ^e zaigral s popolnoma pokajeno ekipo, v kateri so JpaH: Hace, Ocepek, Kita, ■fPrajccr, Pikula, Pompe, Bla-*e. Mrak, Orlic, Jančič, Star J&r in Brezar. Gole so dali: UrHč, štagar in Ocepek. R. g. V ŠD Triglav so prvič naredili program dela za naslednje leto. Sicer tega programa ni mogoče oceniti kot nekaj izrednega zaradi samega planiranja dela, ima pa precejšnjo vrednost zaradi tega, ker je na eni strani začetek planiranega dela v telesnovzgojni dejavnosti, na drugi pa je pokazal, kaj Športno društvo sploh predstavlja, s kakšnimi problemi se srečujejo njegovi klubi pri svojem delu. To so začetki in če bodo s takšnimi vsako leto izpopolnjenimi plani tudi nadaljevali, bo stvar brez dvoma prerasla v dolgoročnejše načrtovanje razvoja telesno-vzgojne dejavnosti. Poglejmo nekaj podatkov iz plana društva, oziroma planov klubov iz katerih je sestavljen skupni plan dela. MNOŽIČNOST O množičnosti v ŠD Triglav je bilo v zadnjih letih povedano precej različnih številk »na pamet«. Te številke so vnašale v javnost miselnost, da je v kranjski občini telesno-vzgojna dejavnost oz. šport izredno razvit. Zbrani podatki klubov kažejo, da smo še zelo daleč od tega. Klubi ŠD Triglav so združevali v letu 1971 — 1124, lani pa 1382 aktivnih članov. Po seštevku programov klubov bodo imeli letos 1942 članov, in sicer atletika 216 (lani 175), košarka 134 (69), odbojka 30 (24), nogomet 197 (80), hokej 106 (44), smučanje 303 (198), sankanje 39 (14), kegljanje 341 (254), tenis 144 (144), judo 43 (43), namizni tenis 194 (103), plavanje 86 (65) in vaterpolo 291 (203). Povedati je treba,, da v teh številkah nekateri klubi niso upoštevali pionirje-začetnike, katerih se razvrsti zelo veliko v dobi enega leta. Od teh začetnikov se jih je le nekaj vključilo v redno telesno-vzgojno aktivnost oziroma v gojenje tekmovalnega športa. Tako se dejansko ukvarja s telesno vzgojo v okviru ŠD Triglav precej več športnikov kot to kažejo zbrani podatki. Tako kot vsako leto bodo tudi letos klubi organizirali več tečajev za začetnike. Ra- čunajo, da se bo udeležilo teh tečajev čez 1000 pionirjev. Sedem klubov, ki bo organiziralo tečaje, bo potrebovalo za organizacijo 61 trenerjev 77.500 dinarjev stroškov. Tečaje bodo organizirali naslednji klubi: smučanje (250 udeležencev), tenis (95), namizni tenis (2.-9), plavanje (50), vaterpolo (300), košarka (150) in hokej (44). Ob tem je treba pojasniti, da 50 tečajnikov, ki naj bi jih zajela plavalna sekcija PK Triglav, ne predstavlja že tradicionalne »plavalne šole«, ki je vsako leto v Kranju, marveč nadaljevalni tečaj, kajti šolo v zadnjih letih organizira Občinska zveza za telesno kulturo. KVALITETA Športno društvo ni planiralo razvoja kvalitete svojih klubov oziroma panog, ker že nekaj let ni urejeno financiranje telesno-vzgojne dejavnosti in tako ni nikoli gotovo, če se bo lahko vsaka kvalitetna ekipa udeležila tekmovanj. Posredujemo kvalitetne dosežke V ekipnih konkurčn-cah v zadnjih dveh letih. Državno merilo: V letu 1971 so dosegli klubi v državnem merilu naslednje boljše uvrstitve: 1. mesto smučarski teki, 2. smučarski Smučarski skoki i Jutri, v nedeljo, 18. marca, bo na 45-metrski skakalnici v Kranjski gori letošnje državno prvenstvo v skokih za mlajše mladince. Po prijavah sodeč bo nastopilo okoli 60 tekmovalcev. Tekmovanje se bo pričelo ob 9.30. Uro za tem pa bo na tej skakalnici še meddru- štveno tekmovanje za sta-rejše In mlajše mladince, ki bo veljalo za kategorizacijo. Te*movanji bo organiziral smučarski klub Triglav, hkrati pa bodo Kranjčani izvedli tudi občinsko prvenstvo Kranja za starejše in mlajše mladince, ki bi moralo biti že 25. februarja v Kranju. J. J. Za pokal » Loka Danes in jutri bo v Škofji Loki namiznoteniško tekmovanje za pokal »Loka 1000 let«. Organizator tekmovanja bo športno društvo Kondor iz Godešiča, tekmovanje pa bo v telovadnici osnovne šole Cvetko Golar. Organizatorji pričakujejo, da se bo tega srečanja udeležilo več kvalitetnih ekip iz vse Slovenije. Pokrovitelj tekmovanja bo skupščina občine škofja Lo- skoki, 3. kegljanje, 7. plavanje, 10. vaterpolo, 11. atletika, 12. alpsko smučanje. Lani so bile uvrstitve naslednje: 1. mesto smučarski skoki in teki, 2. kegljanje, 4. plavanje, 7. atletika, 11. vaterpolo, 12. alpsko smučanje. V kategoriji mladincev (moški in ženske) so v letu 1971 dosegli vaterpolisti sedmo, atleti pa deveto mesto. Lani so bili najboljši v državi smučarski tekači (v smučanju je upoštevana sezona 1971 72), tretji vaterpolisti in kcgljači in osmi atleti in plavalci. Ločeno . so v konkurenci mladink leta 1971 dosegle mladinke namizno teniškega kluba šesto mesto v državi, lani pa drugo mesto smučarske tekačice in nami/.noteni-ške igralke peto mesto. V kategoriji pionirjev so bili lani pionirji tekači smučarskega kluba, medtem, ko so si delili namiznoteniški igralci 9. do 16. mesto. Slovensko merilo: V slovenskem merilu igrajo tudi drugi klubi ŠD Triglav vidnejšo vlogo. V članski konkurenci' (moški in ženske) so dosegli v letu 1971 naslednje uvrstitve: 1. "mesto atletika, vaterpolo, plavanje, kegljanje, hokej, smučarski teki, 2. mesto smučarski skoki, 3. tenis, 4. košarka, 5. judo, 6. namizni tenis, 11. alpsko smučanje, 12. nogomet. Lani so bili uspehi naslednji: 1. vaterpolo, smučarski skoki, kegljanje, h6kej, smučarski teki, 2. plavanje, tenis, 3. atletika, 4. košarka, 5. ju« do, 6. namizni tenis, 11. alpsko smučanje, 12. nogomet. V konkurenci samih članic je dosegel namizni tenis leta 1971 tretje, kegljanje sedmo in atletika osmo mesto. Dosežki v konkurenci mladincev (moški in ženske) v letu 1971 so bili: 1. vaterpolo, 2. tenis, 4. namizni tenis, ;.[-letika, nogomet, 6. kegljanje, košarka. Lani pa so bili rezultati naslednji: [.'smučarski teki, vaterpolo, plavanje, tenis, 3. atletika, nogomet, 4. namizni tenis, 5. kegljanje, 8. košarka. V konkurenci samih mladink je dosegel namizni tenis drugo, atletika pa deveto mesto. Med pionirji (moški in ženske) so osvojili leta 1971 naslednja mesta: t. vaterpolo, nogomet, 10. košarka. V lanskem letu so bili uspehi naslednji: 1. vaterpolo, smučarski teki, 3. plavanje, 7. košarka. Namizni tenis je dosegel med pionirkami leta 1971 prvo, lani pa drugo rpe-sto. Seveda vse te uvrstitve ne pomenijo obenem tudi nekakšne kvalitetne rang lestvice klubov ŠD Triglav. Upoštevati je treba, da je neka športna zvrst bolje razvila od druge, da je nekje lažje doseči višje uvrstitve kot drugod in ne nazadnje, da v nekaterih športnih panogah zvezni ligaši ne tekmujejo v republiškem merilu, drugod pa. P. Čolnar ka. J. S. Pred mednarodnim rokometnim četverobojem Hala Tivoli bo danes dobila prve goste. Jugoslovanska rokometna reprezentanca, ki je na lanskih olimpijskih igrah v Miinchnu osvojila zlato kolajno, se bo namreč v hali pripravljala za mednarodni četveroboj, ki bo od 23. do 25. marca v Ljubljani. Poleg Jugoslovanov bodo nastopili še reprezentanca ČSSR (dobitnica srebrnega odličja), Danske in ZRN. Zvezni kapetan Ivan Snoj je že določil kandidate za bližnji turnir. Barve Jugoslovanov bodo zastopali: Arsnalagić, Popovič, Karalič, Selec, Fajfrič, Miškovič, Bugarski, Pribanie, Vidovič, Lavrnič, Zorko, Lazarevič. Mi I jak, Horvat, Po k raj ac, Zivkovič, rezerve pa so: Ninš, R. Kostič, Halilovič, Serdarušić, Lekić, Radjenovič in Pavičevič. Vse reprezentance pa bodo od četrtka naprej bivale v novem Transturistovcm hotelu v Škofji Loki. Za ta največji letošnji turnir v Evropi pa je veliko zanimanje tudi med srednješolsko mladino. Iz pisarne rokometne zveze Slovenije, ki je organizator četvero-boja, so nam sporočili, da'so šole skoraj po vsej Sloveniji že rezervirale vstopnice. Spored tekem: petek, 23. marca — ob 19. uri ČSSR : ZRN, ob 20.15 Jugoslavija : Danska, sobota, 24. marec — ob 19.33 Danska": CSSR, ob 20.45 Jugoslavija : ZRN, nedelja, 23. marec — ob 15.45 ZRN : Danska, ob 17. uri Jugoslavija : CSSR. v - -dh GLAS SOBOTA — 17. MARCA #73 Kranj že leto brez ortopeda »Flota« praznih avtobusov, katerih vozniki tri ure niso hoteli sesti za volan, je povsem zatrpala prostor pred Transturistovo postajo v škofji Loki. — Foto: A. U. * Onemeli avtobusi Triurna prekinitev dela Transturistovih šoferjev je minuli četrtek v Škofji Loki povzročila precej zmede — Kje so vzroki nesoglasij med vodstvom podjetja in nejevoljnimi vozniki? Škofja Loka je pretekli četrtek nenadoma ostala brez slehernih avtobusnih zvez z okoliškimi kraji. Ob U. uri so namreč šoferji in sprevodniki prekinili delo ter se zbrali v pisarni lefa postaje. Na parkiriščih vzdolž Kidričeve ceste smo na-iteli 25 avtobusov, obkroženih r zbeganimi občani, ki jim •prva ni bilo jasno, zakaj tolikšna zamuda. Promet je skoraj popolnoma obtičal in miličniki so s težavo vzdrževali red, i«ij je reka pešcev povsem zatrpala prehode. Kot smo zvedeli, je zastoj sprožil spisek februarskih plač, ki so ga vozniki dobili v roke. Pri -večini je višina osebnih dohodkov močno zaostajala za lanskim poprečjem, saj so nekateri ugotovili tudi 180 starih tisočakov primanjkljaja. Vendar, kot poudarjajo prizadeti, sporna plačilna lista ni edini povod neljubih dogodkov. Vzrok je globlji in bi ga veljalo iskati v neurejenih razmerah znotraj podjetja. 2e štiri mesece trajajo prepiri. Šoferji vodstvu očitajo zapostavljam ]c potniške službe in zahtevajo, naj jim poklicani razložijo, kam odtekajo sredstva, ki bi morala iti za nakup novih vozil. Nadalje menijo, da je dosedanja investicijska politika Transturista zgrešena in da naložbe v objekte, ki dolgo ne prinašajo dobička, trenutno niso umestne. V zadnjem času je menda kolektiv sprejel celo vrsto sklepov, vendar jih uprava ni izvajala. Reali-rirala je samo nepomembne in manj bistvene zahteve komisij, medtem ko se bolj problematičnih stvari ni hotela lotiti. Padle so obtožbe na račun načrtnega zanil&nja razvoja TOZD in na račun začasnega centralnega delavskega sveta, v katerem je baje zelo malo predstavnikov oddelka potniškega prometa. Odgovorne so večkrat zapored opozorili, da bodo spričo neupoštevanja njihovih pripomb prekinili delo, ampak groženj ni nihče jemal posebno resno. Nadrejeni naj zato nikar ne hlinijo osuplosti, so še dodali. £ Kasneje sta v pisarno prišla direktor Veno Doljak in predsednik občinske skupščine Tone Polajnar. Doljak je navzočim predočil posledice, ki utegnejo slediti nenadeja-nemu zapletu, kajttfi Transru-rist bo gospodarskim organizacijam, s katerimi ima sklenjene pogodbe o prevozu zaposlenih, prisiljen poravnati nastailo škodo, ki nikakor ni majhna (v Gorenjski predilnici je, denimo, zamudila na delo celotna opoldanska izmena). Pristavil je, da so januarske in februarske plače zgolj čisti zaslužek, brez terenskega dodatka oziroma dnevnic, in zagotovil, da bodo po sprejetju novega tarit nega pravilnika, ki naj bi veljal od 1. januarja 1973 dalje, dosledno poravnali nastalo razliko. Vsebina nesrečnih kuvert je torej samo nekakšna akontacija. šoferji so potem, okrog 14. ure, le sedli za volane. Toda brez ultimata ni šlo; zahtevajo, da uprava najkasneje do ponedeljka, 19. marca, uredi sporne zadeve ter preskrbi denar, drugače se bo prekinitev ponovila. Ob vsem naštetem ni moč zaobiti dejstva, da je neprijetnemu pripetljaju bržkone botrovala splošna gospodarska zagata in ostri stabilizacijski ukrepi. Cene prevozniških storitev so zamrznjene, stroški pa nenehno rastejo. To je seveda najprej vplivalo na osebne dohodke. A hkrati je — gledano s stališča posameznika — nerazumljivo, da, recimo, veterana Stane Sršen (34 let delovne dobe) in Anton Rup-nik (33 let delovne dobe, 18 let službovanja pri Transtu-ristu) prejmeta 140 oziroma 142 starih tisočakov. Oba preživita na asfaltu tudi po 14 ur dnevno, kar znese več kakor 300 ur mesečno; o prostih nedeljah lahko le sanjata. Preprosto deljenje nam pove, da je njuna delovna ura »vredna« pičle 4,5 dinarja. Tako neusmiljene govorice številk pa še marsikdo ne bi mirno prebavil — dasl gre, kot obetajo, le za prehodno zategovanje pasu. L Guzelj Zdravstveni dom Kranj se že tretje leto ukvarja s problemom ortopedov. Medtem ko je za občino Tržič in škofjo Loko problem deloma rešen, saj je ortopedska ordinacija v škofji Loki odprta vsak teden, v Tržiču pa vsake dva tedna. V Kranju pa ortoped, ki je še na specializaciji, sprejema tedensko enkrat le otroke. Tudi na Jesenicah imajo honorarnega ortopeda, ki sicer ne zmore obdelati vseh bolnikov, je pa vsekakor boljši položaj kot v Kranju, kjer so že leto dni brez te specialistične dejavnosti. Problem je kot že rečeno star tri leta in je bilo takrat, ko je izbruhnil, pretočeno nemalo črnila, saj je bilo negodovanje in ogorčenje pacientov, ki so bili naenkrat brez ortopedskega zdravljenja, nemajhno. Za bolnika pa seveda ni enostavno, če mora po zdravniško pomoč v zdravstveni dom v svoji občini ali pa v ljubljansko ortopedsko kliniko. Hudo kri pa ne povzroča toliko oddaljenost kot pa dolga čakalna doba. Trenutno morajo bolniki na ljubljanski ortopedski kliniki čakati na pregled tri do štiri mesece ali še dlje. Problem torej ni majhen in ima več vzrokov. Ortopedska klinika namreč mora po zakonu zagotoviti specialistično dejavnost tam, kjer je to potrebno in tako so v gorenjski regiji sprejemali bolnike ljubljanski honorarni ortopedi. Ti so v letu 1971 zahtevali višje honorarje ali pa ne bodo več delali v gorenjski regiji. Ker pa so bili ortopedi tedaj najbolje plačani specialisti v gorenjski regiji, tem zahtevam zdravstveni dom Kranj ni mogel ugoditi, saj bi bili tako nemalo prizadeti ostali specialisti. Mučna situacija tako za zdravstveni dom kot za bolnike, saj niso vedeli iz meseca v mesec ali bodo ortopedi prihajali iz Ljubljane ali ne, se je vleki* vse do aprila lani. »Dobro vemo, da bi bil Pr°] blem pri nas urejen le z na" stavitvijo redno zaposlenega ortopeda. Enega zdravnik« imamo na specializaciji, veU-dar bo začel delati šele letj 1975. Lani smo se dogovarja" z mariborskim ortopedor" dr. Blumauerjem, vendar J nastop službe preložil kar z8 eno leto,« o problemu P1'1^ vedujc direktor ZD Kranj dr. Drago Petrič. »Morda P*"ld stalni ortoped že v apri»u' Zavedamo se, da je to naj- boljša rešitev. Drugače pa s bomo znova obrnili na ortopedsko kliniko, da zagotovi za naše področje honorarnega specialista ortopeda.« Položaj pa je še bolj ne" mogoč, če verno, da ob P°* manjkanju ortopedov bolj naraščajo poškodbe }° pa tudi bolezni, ki puščaj0 posledice na organizmu, s tem pa se ukvarja ortoped* Leta 1970 je bilo na Gorenjskem pregledanih pri ortopedu 4500 bolnikov. Samo letoS» tako pravi dr. Tomaž AhU* pa bi jih bilo treba prcglf dati 14.300. Pregledanih pa i? bilo okoli 4000. Tretjina bolnikov hodi v ljubljansko regijo in se jezi zaradi dolge čakalne dobe. »Problem«, rn?' ni dr, Ahlin, »ni samo gorenjski, pač pa republiški. Menim, da je tO naloga republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo, k> naj bi zadevo uredil skupaj ' kliničnimi bolnišnicami.« Edina rešitev v gorcnjskeitf primeru in še posebej kranjskem je po prepričanj11 direktorja dr. Petriča v na' stavitvi stalnih ortopedov. Dva stalno zaposlena ortope- da bi lahko imeli za vso Go- renjsko. Vsaj do 1975, ko bo ZD Kranj dobil lastnega spe-u ta cialista ortopeda, pa bo specialistična služba še Pre" cej negotova. L. m« Industrija STOL pohištva STOL Kamnik novi stanovanjski pohištveni uni program v novo odprtem salonu stol irrterier na duplici pri kamniku