t
Naročnina mesečno 25 Din, ze inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaj« celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din
Uredniitve je v Kopitar j« vi «16/01
VENEC
Telefoni MredniStra dnevne riožbo MM — mžm »M, 2994 in MM	■	Utaje vsak din ajntraj, rasen ponedeljka ki dneva po prazniku
Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 ia 10.349 za inserale; Sarajevo štv. 7">63. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79»
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2993
Velika zamisel
in velike ovire
Ves svet z največjim zanimanjem zasle-fluje diplomatska pogajanja, ki se z mrzlično naglico vrše med kabineti vseh evropskih velikih in malih sil, da bi se po polomu ra-zorožitvene konference zasigural mir s pomočjo velike mreže varnostnih pogodb. Duša te akcije sta gospoda Barthou in Litvinov, ki se kosata med seboj v slavi, komu bo zgodovina pripisala prvenstvo pri tej veliki in odrešilni ideji. In ker ima vsaka velika stvar največ nasprotnikov, zato se ni čuditi, če se tudi uresničenju te zamisli stavi j a jo na pot velike ovire.
Kakšna je prav za prav ta zamisel? Osnoval naj bi se vzhodni pakt, ki bi obsegal Nemčijo, Rusijo, Češkoslovaško in tri male baltiške republike. Ta vzhodni Locarno, kakor ga imenujejo, naj bi se zvezal z že obstoječim zapadnim Locarnom, ki določa, da morata Anglija in Italija priskočiti na pomoč Franciji, ako bi le-ta bila napadena od Nemčije. Če se zveže vzhodni pakt z zapadnim, bi se znatno okrepile garancije tako za Francijo kakor za Nemčijo in za Rusijo, ako bi katerakoli izmed teh držav bila napadena. In sicer bi Francija prišla na pomoč Rusiji, ako bd ta bila napadena od Nemčije. Rusija pa bi prišla na pomoč Franciji, ako bi ta oila napadena od Nemčije in Nemčiji, ako bi bila napadena od Francije. Ustanovil bi se torej sistem medsebojnih garancij med državami vzhodnega pakta in državami zapad-nega pakta (Locarna), ki bi, ako bi katerakoli izmed teh držav bila krivično napadena, avtomatično sprožil ves vojni aparat ostalih med seboj povezanih evropskih velesil. Na ta način bi bila vsaka miroljubna država v Evropi zavarovana pred vsakim napadalcem, ki bi ta pakt prelomil in se nenadno vrgel na soseda. In ker obstoja takozvana Politi-Bova opredelitev napadalca, bi ne bilo težko v konkretnem slučaju nedvoumno ugotoviti, kdo je resnično napadalec. In ker je po zamišljenem vzhodnem paktu njega članica tudi Češkoslovaška, bi bile v sistem velikega vzhodno-zapadnega garancijskega pakta posredno vključene tudi ostale države Male an-tante in pa podpisnice balkanskega pakta.
Ta zamisel je tako grandiozna, da se ni žuditi, če se ogreva zanjo tudi vatikanska diplomacija, ki je od nekdaj znana po svojem realističnem presojanju položaja in po svoji dalekovidnosti. Kakor izvaja »Osser-vatore Romano«, bi ta pakt tako tesno po-ivezal Rusijo z ostalo Evropo, nalagajoč ji veliko odgovornost za evropski mir, da bi s tem avtomatično postala članica Zveze narodov, tembolj, ker ji sodelovanje z Evropo nuja največjo varnost pred japonskim napadom. Rusija pa bi si tudi ne mogla .privoščiti nobene imperialistične zamisli napram svojim sosedom na zapadu, ker bi se v tem slučaju stvorila enotna protiruska fronta. Vključitev Nemčije v veliki evropski garancijski pakt bi pomenila njeno zopetno včlanjenje v Zvezo narodov, po kateri edino more doseči zaželjeno enakopravnost, in da še treba pozdraviti sodelovanje Anglije in Italije pri tem načrtu — tega m treba se posebej povdarjati.
Če torej pomislimo na vse pozitivne strani te diplomatične akcije, si na prvi hip ne moremo razlagati velikega odpora, ki. ga je izzvala, tembolj, ker sta pristali nanjo Anglija in Italija, o katerih se pac ne more reči, da bi bili bogvekaj navdušeni za pakte, v kateri Rusija igra tako važno Vlogo kakršno bo brezdvomno igrala po zamisli Barthou-Litvinova. Nasprotniki pakta trdijo, da je Anglija pristala nanj šele potem, ko se je Francija obvezala, da ne bo z Rusijo sklenila tiste elijance, katere se Anglija zlasti z ozirom. na svoj azijski imperij boji. Glede Italije pa menijo, da je sprejela zamisel Barthou-Ditvi-nova,' da ne bi ostala izolirana in da bi jo mogla kontrolirati, pa tudi zato, ker je lira usodno zvezana s frankom in ker Mussolini upa od Francije gotovih koncesij v območju Sredozemskega morja. Gla/vni razlog, zaradi katerega so mnogi proti temu paktu, je ta, ker daje prvenstveno vlogo v mednarodni politiki ruskim sovjetom......
Kar se tega tiče, se sklicujejo na predsednika komunistične internacionale Ma-' nuilskega, ki dela na to, da bi se s pomočjo komunistične revolucije strmoglavil Hitler in ustanovila nemška sovjetska republika — z nehoteno pomočjo Francije. Zakaj vzhodni pakt — tako pravijo — bi Hitlerjevo avtoriteto v Nemčiji popolnoma izpodkopal. Hitler bi namreč, če sprejme vzhodni pakt, se vrne v zvezo narodov in likvidira vso re-vanšo, naperjeno proti določbam versaillske mirovne pogodbe, ki bi jo s pristopom v vzhodni pakt sam zagarantiral, pljunil v obraz vsej svoji dosedanji politiki in bi podpis take pogodbe gotovo moral plačati z lastno glavo. In to je tisto, na kar računa Moskva, ki ji je, če imajo prav nasprotniki vzhodnega pakta — na tem, da postane politika Evrope odvisna od rdečega Kremlja. S tem spravljajo v zvezo tudi pakt med socialisti in komunisti v Franciji, ki ima ze danes svoje posledice. Kot odgovor na to enotno fronto je nastopil vodja francosko desnice in član Doumerguove vlade Tardieu, ki gre za tem, da bi ustvaril enotno fronto vseh desničarjev in tako prisilil buržuazijo, da se pri novih volitvah izreče za antisociali-stično fronto. To bi seveda zopet izzvalo reakcijo proletarijata in Francija bi se znašla sredi državljanske vojne. Vse to da je maslo moskovskih intrig, ki svoj cilj, to je boljse-vizacijo Evrope, zasleduje danes po sredstvih, ki jih do sedaj ni poznala, to je po Indirektni akciji svojega diplomatičnega
Iz zakulisja diplomatičnih borb
Barthoujev vzhodni pakt
je prehitet italijansko-nemško-poljsho-madjarsko zvezo
Dunaj, 20. jul. SCH. Med tukajšnjimi diplomati se je že večkrat govorilo, da je francoski zunanji minister Barthou moral imeti čisto posebne, javnosti neznane vzroke za svojo nenadno diplomatično ofenzivo s svojimi pakti na vzhoda in v Sredozemlju. Rešitev razorožitvene konference ne more biti zadosten vzrok, saj je svetovna politika šla mimo nje in se prav nobena država ni brigala, če bo razorožitvena konferenca rodila kakšno pogodbo ali ne. Tudi porast nemške nevarnosti ni mogla toliko vplivati na pomladitev francoske zunanje politike, saj Francija itak nikoli ni verjela v nemško miroljubnost in se je pripravljala na obrambo ravno tako, kakor da bi bila Nemčija pri najboljši moči. Tako se je šepetalo in se še šepeče po Dunaju, da je Barthoujeva ofenziva namenjena, da pravočasno zruši velik načrt, ki je bil komaj še v porodu, a ki bi bil prizadejal ne samo njej, ampak tudi njenim zaveznicam ter sploh vsej francoski politiki v Evropi velike rane.
Gibčnost italijanske, avstrijske in madjar-ske diplomacije letos spomladi ni imela samo namena spraviti v svet ta mali nestvorček, ki se imenuje trozveza med Italijo, Avstrijo in Mad-jarsko in je nastala po podpisu rimskega pakta. To je« bila samo prva etapa večjega, obsežnejšega načrta, ki naj bi obsegal tudi Nemčijo in Poljsko ter tako p r e s ek a 1 od severa d o jug avso Evropo, odrezal vzhodno Evropo, to je Rusijo, od zapadne in tako spremenil ves politični obraz Evrope. Posvetovanjem v Riccione letošnje spomladi bi morala, tako tukaj trde, prisostvovati tudi Poljska, kar se pa iz razlogov oportunitete ni zgodilo. Pač pa je tekel takoj madjarski poljedelski minister v Varšavo, da informira tihega partnerja o poteku pogajanj.
Poljsha namreč . ..
Poljska namreč je v tej zvezi zasledovala in menda še zasleduje čisto posebne cilje. Zveza s Francijo naj bi ostala, seveda za primer, če bi se vsi drugi cilji podrlL Za enkrat pa ji je mnogo bolj pri srcu, da si sama zavaruje svoje ozemlje z direktno pogodbo z Nemčijo, kar se je tudi zgodilo. Kot protiuslugo pa je morala menda obljubiti Nemčiji, da na Baltiku ne bo podpirala nobene politike, ki bi bila nevšečna za Nemce, in da bo tudi v Podonavju podpirala vsako politiko, ki bi Malo zvezo zrahljala in tako odprla za Nemčijo predorno točko za pohod proti vzhodu. Kakor da bi hotela ka-nalizirati na desno in na levo divjo reko nemškega imperijalizma, ki buta ob njene meje. Mussolinijeve intrige so ji prišle prav v toliko, v kolikor so nameravale omajati trdnost Male zveze. Med tem, ko je Mussolini vodil zgradbo na Dunaju in v Budimpešti, se je Poljska trudila, da bi jo nadaljevala z obnovo najprisrč-nejših zvez z Madjari in z baltskimi državami ter z ljubimkovanjem v Berlinu. Kadar bi bila ta zgradba dogotovljena, bi šla Nemčija iskat utehe mimo Poljske v Rusijo, Italija pa na Balkan. Takšni so bili načrti.
Dejstva pa so na žalost za Mussolinijeve in-
ženerje bila dniga. Francosko zunanje ministrstvo je bilo pravo časno obveščeno o teh nakanah, čeravno je bil Bon-cour gluh in slep, in jc energični Barthou takoj sklenil, da z udarno ofenzivo razruši vse račune, podpre Malo zvezo v srednji Evropi, se poveže z Rusijo in ponudi iznenadenim Zarotnikom cel sistem paktov, ki naj povežejo evropski vzhod, sever, jug in zapaa v strumnih paktih za obrambo miril.
Iz teh razlogov Barthoujeva zamisel ni bila, in v tej zvezi tudi ni mogla biti dobro sprejeta niti v Nemčiji, niti na Poljskem in tudi ne v Italiji. Pri slednji je prevladala pamet in diplo-matična spretnost, med tem ko se dragi dve državi kar ne moreta znajti. Semkaj spada tudi Madjarska, ki je nekoliko užaljena, ker je nihče ne vpraša, če hoče pristopiti kakšnemu paktn ali ostati sama, a ki po svojem časopisju v srdi-
tih člankih obsoja francosko zamisel in hvali Nemčijo in Poljsko, da paktov nočeta sprejeti. Istočasno pa se pojavlja v madjarskem tisku, posebno pa še pri raznih kulturnih prireditvah, želja, obnoviti in utrditi prijateljstvo s Poljsko. Vaš dopisnik /e slišal od uglednega madjarskega politika namigovanje na politično zvezo.
Namen tega članka ni raziskovati motivov te ali one države, da noče sodelovati pr,i organizaciji evropskega miru. Njegov namen je bil samo ta, povedati, da je imela francoska diplomatlftna ofenziva zelo resne razloge in da je vsled briht-nosti, dalekovidnosti in bliskovitosti popolnoma
Srehitela in pomandrala zelo nevaren načrt ALTIK-SREDOZEMLJE, ki Je dozoreval v temi in ki bi bil skrajno nevaren, kot že povedano, za bodočnost malih držav srednje a vzhodne Evrope.
Konec nasilij v Avstriji?
Atentati trajajo dalje - Aretacije bombonoscev začele
Dunajska vremenska napoved. Še zelo toplo, soparno, krajevne nevihte.
Zagrebška vremenska napoved: Deloma jasno z lahnim porastom oblačnosti, precej stalno. Lokalne nevihte pa niso izključene.
Dunaj, 20. jul. AA. Uradno poročajo, da so predsinočnjim zažgali v drugem dunajskem okraju javno telefonsko kabino. Aretirali eo nacionalnega socialista Hilferta, ki je zločin priznal in izjaivil, da ga je k temu nagovorila neka neznana oseba.
Dalje so predsinoonjim izvršili dva železniška atentata, in sicer enega na južni železnici blizu Mtirzzuechlaga, drugega pa na tirolski gorski železnici, imenovani »Nordikettenbahn«. V zvezi s tem drugim atentatom je policija aretirala nekega nacionalnega socialista v Hetlingu.
V	Lustnu na Predarlskem eo vrgli bombo v telovadnico tamkajšnjega patriotskega telovadnega društva. Bomba je napravila precejšnjo škodo.
V	Siebenrichtu na Nižjem Avstrijskem so vrgli bombo na hišo nekega vaškega župnika. Aretirali so tri nacionalne socialiste.
V	Donawitzu so nacionalni socialisti vrj bombo na hišo nekega člana Sehutzkorbsa. atentatorji so aretirani.
Pripomniti je treba, da so vse naštete atentate izvršili 18. julija pred polnočjo, ko je po najnovejši vladni naredbi potekel rok za izročitev razstreliv, fle hočejo ostati izroeilci razstreliv nekaznovani. Po tem roku, to je v teteu včerajšnjega dne in pretekle noči, so pa izvršili v Avstriji po uradnih poročilih tele bombne atentate: atentat na hišo župnika v Fonsdorfu na Štajerskem, na električno centralo v Reutu na Tirolskem, na telefonski kabel v Schwarzu na Štajerskem, na porto cerkve Odreše-nika v letovišču Hallu na Tirolskem in na železniško zatvornieo v Salzburgu. Vsi ti atentata so napravili večjo ali manjšo škodo.
Predsinočnjim je srečala neka orožniška patrulja pri Schwarzach-St. Veitu neki avtomobil z označbo nemških številk. Ko je izvršila preislkavo v avtomobilu, je našla 11 in pol kg ekrazita in 19 eksplozivnih nabojev. V avtomobilu je bilo pet ljudi, samih nacionalnih socialistov, ki eo jih aretirali in izročili sodišču.
Razen tega so varnostni organi našli včeraj v nekem kraju na Tirolskem in v drugem kraju na Zg. Avstrijskem večjo količino razstreliva, orožja in propagandnega materiala. Aretirali so nekega gostilničarja in nekega delavca, oba narodna socialista. Izročili so ju naglemu sodišču.
Iz Gradca poročajo, da so včeraj na Štajerskem suspendirali 18 poštnih uradnikov zaradi nacional-nosocialističnega delovanja.
V	Weseldorfu pri Gradcu so šinili komunistič-
,Čiščenje" v Nemčiji
Dr. Heim ubit?
Umor dr. Gerlicha
Dunaj, 20. jul. E. Iz Monaikovega poročajo, da > vlada po vsem Bavarskem veliko razburjenje zaradi tega, ker še vedno nikdo ne ve, kaj se je zgodilo z znanim kmetskim voditeljem dr. H e i m o m, ker ga od 30. junija dalje nikdo več ni videl. Policija ne odgovarja na nobena vprašanja, tisku pa je bilo izrečno prepovedano pisati kaj o dr. Heimu. Vedno bolj se utrjuje prepričanje, da je bil tudi on ubit, čeravno nemška pošta še ni dostavila njegovega pepela družini. — Dr. Heim je znani ustano-
vzhodni pakt v slučaju kakšnega konflikta med Nemčijo in Rusijo ali pa med Francijo in Nemčijo zapletel v akcijo, ki bi ogrožala njeno ozemlje po invaziji tujih čet.
Preden se torej splošni evropski garancijski pakt uresniči, bo še veliko debat in trgovanja in mogoče tudi nenadnih preobratov. Predvsem bo treba počakati, kakšen rezultat bo rodil sestanek med Barthoujem in Mussolinijem pa razgovori med pariškimi in berlinskim kabinetom, ki jih vodi Hitlerjev zaupnik Ribbentrop. Tudi kakšne notranje politične spremembe v Evropi med tem niso Čisto Izključene. Preden torej veliki načrt, ki bi prinesel Evropi mir in varnost, poštene dejstvo, bo treba še nekoliko potrpljenja.
vitelj »zelene fronte«, ki je bila največja organizacija kmetov v Nemčiji in je še danes štela pol milijona članov. Dr. Heim je nad dva metra visok in je oče štirinajstih otrok. Smatrali so ga za največjega govornika Nemčije, ki jo presegel celo sedanjega propagandnega ministra dr. Gobbel-sa. Bil je eden najmočnejših nasprotnikov narodnega socializma, zagovornik demokratične kmetske republike in sovražnik Prusov, organizator krščanskih kmetov na Bavarskem, šef ogromnih zadružnih zvez, tako rekoč »nekronani kralj Bavarske« in dober katoliški mož. Tukaj slutijo, da je bil umorjen obenem z bivšim ministrskim predsednikom Bavarske dr. Kahrom dne 30. junija, ker je svoje dni z dr. Kahrom nameraval odcepiti Bavarsko od nemške države.
Sedaj je tudi znano, da je bil ustreljen glavni urednik »Miinchener Neueste Nachrichten« dr. Gerlich, ki je bil eden najbolj sposobnih nasprotnikov marksizma v Nemčiji. V narodnem socializmu je videl samo mrfrksiiem, pokrit i narodnimi suknjiči in pomešan s tiranijo strasti ter osebne oholosti. Zato je liitlerizem preganjal kot marksističnega otroka. Dno 30. junija ga je dosegla maščevalna roka narodnega socializma.
V Hirschbergu v Šleziji so našli na cesti trupla štirih Židov, ki so bili preje aretirani, nato »odpeljani«: nezmanokam. Vsi štirje so pred nekaj časa na«i<M>ili kot prifa ▼ procesu proti nekemu SS vodji.
ne leitalke, ki trdijo, da je velik del avstrijskih članov SA pristopil k komunistični stranki.
Dunaj, 20. jul. b. Poleg atentata v Reute so ee v pretekli noči izvršili še sledeči atentati: V cerkvi v Hallu na Tirolskem je eksplodirala bomba. Zaradi eksplozije so popokale vse šipe in je tudi notranjost precej poškodovana. Nadalje eo narodno-socMističmi teroristi vrgli bombo tudi v župni urad v Fonsdorfu na Tirolskem. Eksplozija je povzročila veliko škodo. Na most v St. Petru na Tirolskem eo pritrdili teroristi peklenski stroj, kii je eksplodiral in poškodoval most ter obenem uničil telefonski kabel, ki je bil napeljan skozi ta most. Na železniško progo pri Salzburgu so tudi privezali peklenski stroj, napolnjen z dinamitom, ki pa ni eksplodiral. V Sissenbraunu pri Dunaju je policija izvršila več hišnih preiskav ter pri tej priliki zaplenila več bonvb in razni eksplozivni material. Aretirala je nekega narodnega socialista, ki je že izročen izrednemu sodišču in bo po novem zakonu obsojen na smrt.
Dunaj, 20. julija, p. V Avstriji se je osnovala posebna straža za brzojav in telefon v okviru patriotske fronte. Danes je bil v trgovinskem ministr-
stvu zaprisežen že drugi polk te straže.
Dunaj, 20. julija, p. »Reichspost« poroča, da so se na avstrijsko-nemški meji pojavili zopet člani avstrijske legije. Zaradi nedavnih dogodkov v Nemčiji so potegnili legijo za 6 km nazaj, sedaj pa jo zopet pošljejo na mejo. Legija šteje 1400 članov.
Bolgarija-Jugoslavija
Sofija, 20. julija. »Zora« objavlja izjavo jugoslovanskega trgovinskega ministra Demetroviča, v kateri minister pravi, da imata Bolgarija in Jugoslavija isto gospodarsko strukturo in da morata zalo živeti v interesni skupnosti. Ideal bi bil — pravi Demelrovič — carinska unija, v katero bi mogle vstopiti tudi druge bolgarske države.
Ta izjava je našla splošno odobravanje vseh bolgarskih politikov in je tudi na merodajna mesta napravila globok vtis. Taka carinska unija bi bila dokaz še bolj poglobljenega prijateljstva in sodelovanja med obema državama in njena realizacija po vsem, kar se je zadnje čase zgodilo in se še dogaja za utrditev medsebojnih vezi, ne izgleda več kot sanje, ampak leži čisto v programu, ki je realno zamišljen od vodilnih činiteljev obeh držav.
Konec stavke v Kalilorniji
San Francisco, 20. jul. b. Vse strokovne organizacije so sklenile, da prenehajo s stavko. Stavkajo samo še delavci v ladijskih tovarnah. Mnogo tisočev delavcev je šlo danes že na delo. Tramvajski promet se tudi že vrši brez vojaške pomoči. V mestu je zavladalo velikansko veselje. Ze snoči so bila vsa gledališča in lokali odprti. Veselje je bilo podobno onemu iz leta 1919, ko se je podpisalo premirje.
Guverner Merian izjavlja, da ne bo prej iz San Francisca umaknil nacionalne garde, dokler ne bo dobil popolnega jamstva, da ne bo prišlo do novih nasilstev. Zaradi zadnje stavke je nastala škoda v višini 150 milijonov dolarjev.
Razkol v stranki Cankova
Sofija, 20. jul. b. V bivši narodno-sociali<-stični stranki profesorja Cankova je prišlo do razkola. Pr'»f. tankov je v opoziciji proti sedanji vladi. Njegova najožja sotrudnika, bivši zunanji minister Knlfov in bivši notranji minister general Rusev sta sklenila, da vstopita v vlado.
Sofija, 20. julija, m. Vlada Kimona Gcorgijeva nadaljuje svojo akcijo j>roti VMRO. Danes je bilo zopet aretiranih mnogo uglednih prvakov te ilegalne organizacije. Med njimi je tudi veliki industrijalec Piterevski, ki je bil zelo dolgo blagajnik organizacije. Pri njem je policija našla in zasegla 120 milijonov levov, za katere se misli, da so last-
nina
milijonov
VMRO. Vlada bo prihodnje dni objavila ukaz o konfiskaciji premoženja vseh vodilnih osebnosti VMRO. V Makedonski banki se je že izvršila revizija m je bila blagajna te banke
nglcška vlada pravi
Varnost je v zraku!
Delavska stranka odklanja gigantično oboroževanje v zraku
liondon, 20. jul. b. Desno krilo konservativne stranke je zelo razočarano zaradi včerajšnjih Bald-vvinovib izjav v poslanski zbornici o vladni politiki glede zračnega brodovja. Njibovo nezadovoljstvo je v I i ko radi tega, ker bo angleško zračno brodovj« v teku petih iot okrepljeno s samo 41 eskadraini, kar po mnenju desnega krila konservativne stranke ni dovoljno za obrambo domovine. Opozarjajo, da ho Anglija po potih letih razpolagala s samo 127 eskdarami, to je s 1310 prvorazrednimi aparati, medtem ko ima Francija že danes 1650 aparatov, Združene države 1500, Italija 1500 in Japonska 1585 aparatov. Konservativci bodo zahtevali, da se program gradnje novih letal zmanjša vsaj za dve leti. Sa to njihovo zahtevo bo vlada odgovorila v ponedeljek najbrž s finančnimi težkočami in poudarila, da mora predvsem zgraditi letališča in ix-
vežbati pilote, kar se ne (la storiti kar čez noč. Istočasno pa pripravlja levičarska opozicija močan napad na vlado zaradi oboroževanja. Delavska stranka bo izrekla vladi nezaupnico. Nova vladna
politika oboroževanja po mnenju laburietov ni v ničemer upravičena, ampak naravnost odpira vrata za nevarno tekmovanje v oboroževanju. Osebno akcijo proti vladi bo v lordski zbornici prevzel lord Fonsonby, v poslanski zbornici pa bodo Samuelovi liberalci podpirali socialističen predlog. To se sklepa iz tega, ker je sir Herbert Samuel na neka liberalni skupščini izjavil, da se je Anglija z.jpet vrgla v hudournik oboroževanja kako/ tik pred syetovno vojno. Če bo šlo tako naprej, potem mora laka politika neizogibno dovesti do nove svetovne katastrofe.
Potresi v francoski notranji politiki
Pariz, 20. julija b. Senzacija dneva je (>ilo današnje sklicanje seje ministrskega sveta, ki se sestane ob 5. uri popoldne. Izredna seja se je sklicala na zahtevo radikalnih ministrov zaradi dogodkov v parlamentarnem preiskovalnem odboru v zadevi Staviski.
Pravosodni minister Cheron, kot namestnik Doumerga je takoj telefonično govoril z ministrskim predsednikom, ki je izjavil, da on osebno ne more priti na sejo, da pa nima prav nič proti temu, če se seja vrši brez njega. V političnih krogih se čuje, da skoraj vsi ministri obsojajo Tardieujev napad. Zaradi tega prevladuje splošno prepričanje, da ae bo spor razčistil eventuelno tako, da bo Tardieu, ki ima v vladi mesto državnega ministra brez portfelja, prisiljen k demisiji, da se tako izogne otvorjeni krizi, celokupne vlade. Kljub temu pa se smatra, da je notranjepolitični položaj zelo resen in listi na dolgo in široko komentirajo nastali politični položaj, do katerega je prišlo nenadoma ob e-asn parlamentarnih počitnic. Splošno se pričakuje, da se bosta danes obe strani potrudili, da se spor izgladi vsaj za prihodnjo dobo. Kljub tema pa se odkrito priznava, da so izgledi za sporazum zelo majhni. Državni minister Herriot, ki je sicer bolan, bo vseeno danes popoldne prišel iz Lyona v Pariz, da sodeluje na popoldanski seji.
Radikalni vladni člani so sklenili, da ne bodo popustili niti za las. Danes se govori, da je Chautemps zagrozil z demisijo kot predsednik francoske radikalne stranke, če radikalnim članom vlade ne bo uspelo, da mn zagotovijo popolno politično zadoščenje. Chautemps zahteva, da se Tardieujev nastop javno ožigosa. Sam Tardieu izjavlja, da njegov namen ni bil, da prične z akcijo proti radikalna stranki, ampak je hotel brezobzirno zadeti le krivca. Razen tega on ni sam prostovoljno odšel v preiskovalni odbor, ampak je bil tja povabljen in ima torej popolno pravico, da pove javnosti to, kar ni prav.
Tardieu pa je pred svojimi prijatelji izjavil. da mu ne pade niti na mn, da bi podal demisijo. Tardieu jc namreč prepričan, da radikali v sedanjem trenutku zaradi njego-
Francoski fašisti
Pariz, 17. julija.
K ramiim tako zvanirn patriotičniim organizacijam, ki 60 se zadnja let« ustanavljale v Franciji in dosegle za Francijo sorazmerno visoke članske količnike, se je pridružila oktobra 1933 še organizacija fašistov, ki izdaja svoje glasilo »Parti des Jeunes* (Stranka mladih) in se je nazvala v javnosti »Panti des Francistes< (stranka franci-stov). Svoj program je povzela domala dosledno in doslovno od italijanskega fašizma, samo, da ga je, kot je to storil Hitler za Nemčijo, pobarvala v francosko trikoloro. Njen poglavitni boj je zaenkrat naperjen proti parlamemtu (v čemer ima morda prav) in proti parlamentarizmu 9ploh, češ, da je tudi za Francijo edina rešitev v avtoritativni državi.
Na čelu francoskih fašistov stoja Marcel Huceird, Id je bil svoje dni predsednik zveze bivših bojevnikov in kot tak imel za seiboj ogromne množice junaškega in za domovino navdušenega članstva. Buoard upa, da se mu bo posrečilo pridobiti hi navezati nase zopert vse simpatije, ki jih je kot predsednik bojevniške zveae nekdaj užival, ter jih izkoristiti za borbo za uvedbo fašističnega režima v Franciji.
Stranka v prvih početkih ni bila številna. Ustanovilo jo je 25 članov. V par mesecih je narasla na 20.000 in je dosegla sedaj kakšnih 50.000 Planov. Njenemu napredku je goiovo zelo v škodo politična svoboda, ki je nedotakljiva svetinja sodobne Francije. Vlada pusti fašistom, da govore, da vrše propagando, kakor hočejo, da pišejo in razpošiljajo okrožnice komur hočejo, da imajo zborovanja, kjer se jim poljubi, in d« govore, kar jim v glavo pade. Fo:l takšnim svobodnim režimom ni nikoli mučeni kov. In vsak pokret rabi za svojo rast mučeni-šlva, Hitlerja so preganjali, tudi MussoHnija so kaznovali. To jima je bilo le v korist. Bucarda pa nikdo noče preganjati, n:kdo ga noče zapirati, nik-do mu delati težav. Francoska svoboda je brezmejna in francoski narod silno pameten in previden. Morda bo pokret, če bo zelo, zelo agilen in nesebičen, zbral okrog sebe vsega kakšnih 200.000 članov. toda le meje ne bo prekoračil. Prekoračil je ni še noben pokret v Franciji. Kakor hitro gre članstvo čey. četrt milijona, se pokret začne cepiti. Francozi niso >čredni narod« kot so na pr. Nemci. Francoz hoče tudi v pokretu ostati svoboden in sam svoj gospodar.
Morda jim bo všteto v dobro, po mojem mnenju po krivici, da so se socialisti in komunisti združil! v skupno fronto, da bodo »mogli bolj uspešno pobijati nevarnost faftizmac, kot pravi skupen ma uifest rdeče fronte. Fašisti bodo to izrabili za sebe in bodo skušali dopovedovati narodu, kako silni eo že poslali, da so se morali revolucionarci združiti, kar se ni zgodilo doslej v vseh 15 letih povojie zgodovine. Prineslo jim bo nekaj novih č.amov, čeravno ve tudi v Franciji že vsakdo, da se je rdeča fronta ustanovila iz čisto političnih razlogov, da se, strmoglav: sedanja vlada in da se preprečijo uove
Za svobodo morja
Tardieu povzročit vladno krizo
Vsi poslanci želijo, da bi ne prišlo do krize med počitnicami
vega napada ne bodo povzročili vladne krize, ki bi mogla dovesti do razpusta parlamenta in razpisa novih volitev. Ministrski predsednik Doumergue je po poročilu pravosodnega ministr Oherona, ki zastopa predsednika vlade prosil, naj ministrski tovariši poravnajo spor med seboj, ker se sicer lahko zgodi, da se ne vrne več s svojega posestva v Pariz.
Medtem pa se v političnih krogih pričakuje, da bo ministrski predsednik Doumergue vseeno prispel prihodnji teden za kratek ča.s v Pariz, zlasti še, če se na današnji popoldanski sueji spor ne bo poravnal. V tem primeru bo imelia vlada novo sejo j>od predsedstvom Donmergua, radikali pa bi imeli dovolj časa, da vso afero mirno prebavijo.
V	zmernejših krogih ne veruje nihče resno v vladno krizo, vendar pa tudi ti krogi ne izključujejo iznenadenj. Na borzi se je ves sp!or že živahno občutil na rentnem trgu. kjer mnogi papirji padajo. Tudi vpis državnega posojila v znesku 3 milijard je bil včeraj in danes mnogo slabši kot poprej. Poslanci vsi želijo, da bi do krize ne prišlo vsaj v parlamentarnih ijočitnicah.
Razpust parlamenta
Tardieu bo imel na današnji popoldanski seji vlade govor, v katerem bo raztolmačil svoj napad na bivšega ministrskega predsednika Chautempsa,
V	političnih krogih trdijo, da hoče Tardieu minirati danažnjo vladno večino in razbiti vlado nacionalne unije. Radikalni ministri bodo zahtevali, da Tardieu umakne svoje žalitve proti Chautempsu, Če Tardieu tega ne bo hotel storiti, se tTdi, da bo HeTriot zahteval arbitražno intervencijo predsednika vlade Doumerguea. V tem slučaju bi Doumergue prispel v Pariz sredi prihodnjega tedna. Nihče še ne ve, če bo Tardieu po svojih napadih proti radikalom, kar bi jjomenilo odkrito borbo, ukrenil korake, ki bodo izzvali krizo vlade. V tem slučaju bi seveda tudi on odšel iz kabineta nacionalne unije. Današnja pogajanja bodo to vprašanje razčistila, če niti z intervencijo predsednika vlade ne bo uspelo poravnati tega spora, stoji Francija zopet pred težkimi političnimi dogodki. Smatra se, da bo Dnumergue nato zahteval od predsednika republike, da z dekretom razpusti parlament.
Ni še dolgo tega, ko eo poslaniki »malih nc-vtralcev«, to »o Nizozemska, Norveška, Švedska in Danska, v »kupnem pismu zaprosili angleško vlado, naj nemudoma skliče mednarodno konferenco, ki naj uredi neznosen položaj svetovnega trgov-namreč kruto posegla tudi v pomorsko trgovino ter zanesla med organizacijo pomorske trgovine in pomorskega brodarstva tako zmedo, da preti katastrofalna škoda vsem obmorskim državam, ki so doslej živele le od svojih ladij. Nastalo je toliko novih držav, pravijo »mali nevtralci«, ki se vse 1 trudijo, da bi si ustvarile svoja lastna trgovska brodovja, da je skupna tonaža vseh trgovskih bro-dovij na svetil danes za 40% večja, kot je bila i pred svetovno vojno, čeravno le dognano, da pomorski promet še daleč ni dosegel količnika leta i 1914. Manjii blagovni promet po morju in skoraj za polovico povečano brodovje. Če to traja dalje, mora vsled prevelike konkurence priti do popolnega propada pomorske trgovine. Med tem, ko je kriza prizanesla ameriški pomorski trgovini, je zgrabila s strahotno roko pre^ -'cm promet v evropskih pristaniščih.
Da v Ameriki morsko plovstvo ni trpelo, marveč je po vojni le vzcvetelo, ni nič čudnega. Saj je Amerika v tem pogledu čisto po svoji lastni krivdi veliko zaosta>ala v primeri z drugimi velikimi državami. Leta 1860 je imela še j>oldrugi milijon ton svojih lastnih trgovskih ladij, ki jih je pa po meščanski vojni uničila, tako da je leta 1900 razpolagala s komaj 800.000 tonami in tik pred svetovno vojno s približno 1 milijonom ton. Med tem, ko je leta 1860 polovico svojega izvoza j>re-vozila na svodih lastnih ladjah, so leta 1900 tuja brodovja prevažala že 93% njenega blaga po velikih morjih, Danes imajo Zedinjene države 10 milijonov ton trgovskega brodovja. Isto •• sme trditi tudi o južnoameriški trgovini, ki se je posluževala vso predvojno in tudi še medvojno dobo večinoma angleških ladij, a ki sedaj prehaja pod druge zastave.
Poleg nenadnega dviga ameriške trgovske mornarice ie treba pri proučevanju krize v pomorski trgovini, ki je zadela predvsem Evropo, upoštevati tudi hitro naraščanje japonskega trgovskega brodovja. Indijo in Tihi ocean so odkrile evropske države in so menile, da ju bodo mogle za vselej obdržati zase. Vsa pomorska trgovina z deželami Daljnega vzhoda, Indije in Tihomorskega otočja se je vršila izključno le na evrojjskih ladjah, ki so imele svoja velika izhodišča v pristaniščih kot so Singapur, Honkong, Šangai, Weihaivei, ki so bila obenem tudi trdnjave evropske nadvlade nad Azijo, Svetovna vojna je uničila mnogo trgovskega brodovja v teh krajih in je s tem dala Ameriki in Japonski sijajno priliko, da zasede "ta prazna mesta. Japonska se je v prvi vrsti okoristila. Toda japonsko izpodrivanje Evrope napreduje le počasi, ker je bil še leta 1933 angleški delež v pristaniškem prometu v Šangaju še enkrat tako velik kot japonski. A treba je kljub temu upoštevati, da je Japonska v jjovoinih letih zvišala svoje trgovsko brodovje od 2 m> 5 in pol milijonov ton, in da se teža japonske konkurence čedalje bolj čuti v pomorski trgovini na Daljnem vzhodu, da, celo tudi že v ladijskem prometu skozi Sueški prekop.
Naraščanje japonskega trgovskega brodovja — kot rečeno od 2 na 5 in pol milijonov ton — ter velik dvig ameriške trgovske ionaže — od enega milijona na 10 miliionov ton — to sta dve dejstvi, ki sta katastrofalno omajali temelje pomorske trgovine evropskih držav.
Angleška trgovska mornarica, ki je pred vojno obvladala več kot polovico vsega pomorskega prometa, je vsled ameriškega in japonskega pritiska od leta 1914 nazadovala skoraj za pol milijona
General Blucher:
volitve, ki bi bile za razklane boljševike naravnost katastrofalne. Toda zmago ne bi odnesel fašizem, marveč tisti zmerni krasni Francoz, ki .je sit politi-kastrov in bi rad mirno delal, služil in ustvarjal.
Francoski fašisti so seveda tudi uniformirani. Od Mussolinija so pobrali črno srajco, sami 60 pa iznašli modre dokolenice. Tudi svoj simbol imajo. In reči moramo, da je bolj bistro izbran, kot recimo sirovi germanski kljukasti križ, ki je brez vsake vsebine. Francieti so si izbrali zobčasto kolo (delavci), ovenčano z žitnim klasom (kmetje), ki ga krona dvorezna sekira (oblast in pravica). Član, ki vstopi v fašistično organizacijo, mora položit: prisego, da bo napenjal vse svoje sile in žrtvoval vos svoj čas, v kolikor mu dopušča njegovo delo in družinske obveznosti, napredku fašistične ideje.
Kakor liga patriotov, kakor nacionalna miadi-na, kakor patriotična mladina, kakor Cotyjeva Jar-da, kakor duh mladine ali kakor se že imenujejo' sedanji mladinski pokreti v Franciji, tako je iudi fašizem pri Francozih le izraz velikega rod olju bja,, k,i se pojavlja v težkih časih. Kadar bi pa napočila ura, ko bi se morala vsa Francija boriti zopet za svoj obstoj ali braniti le samo eno ped svojega ozemlja, bodo vse te razlike padle, bedo tiginil; vsi simboli in utihnila vsa gesla. Kajti v tanih tire-notkih je Francoz res samo Francoz, velik bojevnik za dom in za svobodo. V takšni državi fašiznd niso nevarni. So kakor cvetke, ki poženejo, kadar solnce sije.	R. M.
Povodnji na Poljskem
Varšava, 20. julija, b. Položaj v poplavljenih krajih se je nekoliko /.boljšal. Slanje pa je še vedno resno. Samo v dolini Visle, v bližini Krakova, cenijo škodo na 30—40 milijonov zlo-tov. Vlada bo komaj v stanju, da to škodo sama popravi. Zaradi tega je potrebno, da vsi meščani brez razlike pomagajo, število mrtvih se ceni na 100, vendar pa ta številka še ni točna, ker šc ni bilo mogoče napraviti točnega seznama vseh ponesrečencev. V reševalni akciji se je /.lasti izkazala skupina mladih Poljakov i/, češkoslovaške, ki je bila ravno na i/letu s čolni. Neki član te ekskurzije je sam rešil v zelo kratkem času 42 oseb.
Krakov, 20. julija, p. Položaj v poplavljenem ozemlju se stalno zboljšuje. Gorski potolči in reke se vračajo v svoja korita. Edino Dunajec je še vedno razlit v dolžini 30 km. Prebivalci še ne morejo v svoje hiše. Železniška zveza s klimatskimi kraji v Tatrah je zopet obnovljena in danes je prispel prvi vlak v. Zakopane. Manj ugodna poročila pa prihajajo z Visie. Visla je pri Varšavi 2 in pol metra nad normalo in še vedno narašča. Po uradnih cenitvah znaša škoda v popiavijenem ozemlju 120 milijonov zlotov. Pri tem pa ni všteta škoda, ki so jo napravile povodnji na letini.
ton, kar znaša, če upoštevamo, da je svetovna tonaža narasla od leta 1914 do leta 1933 za 22 milijonov ton, strahoten padec od predvojnega stanja 41.6% vse svetovne tonaže na 27,5% v letu 1933. Anglija je razpolagala torej pred vojno sko-roda s polovico vseh trgovskih brodovij, med tem ko znaša danes njeno brodovje lc eno četrtino svetovne tonaže. Takšen je položaj že danes. Toda bati se je tTeba bolj bodočnosti kot sedanjosti. Danes Anglija še vrši v pomorskem blagovnem prometu med raznimi deli svojega imperija še 9 desetin vsega prometa, v trgovini med imperijem in inozemskimi državami eno tretjino na svojih lastnih ladiah. Kaj, če se ne bo mogla braniti proti vedno hujši konkurenci in ko tudi dr<-žavne podpore njenega pomorskega plovstva ne bodo več mogle vzdržati na zaželjeni višini. Kaj, ko se dvigajo celo angleški dominijoni proti nadvladi angleške ladijske trgovine. Saj je Avstralija izdala zakon, ki prepoveduje inozemskim ladjam — tudi angleškim — vsako udeležbo pri obalni trgovini, Za Kanado je mnogo bolj važno, da ostane v dobrih od noš a jih z Zedinjenimi državami, kakor katerikoli državnopolitični obziri, ki jih ima Anglija, in za to ne bo nikdar priznala angleškemu brodovju kakšnega monopola za svojo izvozno trgovino, ki si jo čedalje bolj osvaja ameriška trgovska mornarica. Južna Afrika je nedavno sklenila z Italijo j>osebno pogodbo, ki daje italijanskim trgovskim ladjam, ki vozijo v zapadpo Afriko, večje ugodnosti, kot jih imajo angleške ladje I
Tako se je iz svetovne gospodarske, krize nenadoma izcimila, kot na vseh drugih področjih, velika borba starih in novih, mladih sil, borba, ki pa v osnovi ni ničesar drugega, kot starodavni boj za nadvlado nad morji, samo v drugi obliki. Male države so v tej gigantični borbi postale žrtva in za to ni nič čudnega, če se na vse načine trudijo, da bi dosegle svoj odrešilni ideal »svobod« nega morja«, po katerem svobodno tržijo vse države brez izjeme, ali velike ali male, ne da bi s* jim bilo treba bati zaščitnih odredb v prilog en?ga ali drugega brodovja, Morje naj bo last vseh in edina zaščita, ki naj bi postala veljavna, zaščita« ki jo dajejo pridno delo, dobra služba in pošten ter pravičen zaslužek.
Ni dvoma, da bo Anglija, ki je z malimi državami vred utrpela toliko škodo, na vse načina skušala pozabiti na to, da je nekdaj sama ob* vladala vsa svetovna morja in po veliki večini sama opravljala vso svetovno pomorsko trgovino, samo da reši z načelom »svobodnega morja«, kar mora rediti, da ne podere temeljev svojega gospodarskega obstoja. Da bi ena država poveljevala na morjih, o tem danes ni več treba sanjariti. Nad morji vlada lahko samo še enakopravna skupina držav, ki si bo pomorsko trgovino med seboj po* razdelila na podlagi posebnega »pakta«, da rabimo ta popularni izraz. Na pomorskih konferencah bomo odslej gotovo slišali več govorjenja o »svobodnem morju« in verjetno je, da je Se daleč čas, ko se bo uničujoča konkurenca v pomorskem plovstvu končala s podpisom posebnega pakta, ki bo ustanovil od malih »nevtralcev« tolikanj zaželjeni trasi pomorske trgovine, ki bo nadziral ne samo pomorsko trgovino, ampak skrbno d<jWfial meje v graditvi novih trgovinskih ladij. ~'"r'
Morda se bo j>rej posrečilo odpraviti akjčfai-sko početje našega gospodarskega reda, da t pro-komorskih državah uničujejo blago, ki bi ga mi rabili, a ga ne moremo kupiti, ki bi ga lahko plačali z našim blagom, ki ga v prekomorskih državah potrebujejo, a ga ne dobijo, ker naše tovarne stoje in milijoni naših ljudi drže roke križem. Potem bi trgovska brodovja takoj imela dosti dela in bi ne bilo treba nobeni ladji trohneti po pristaniščih brez dela.
Sibirska armada bo rešila Rusijo
Pariz, 20. jul. E. Današnji listi objavljajo vest, ki jo je razširila agencija 0st-Express, da je vrhovni poveljnik ruske vzhodnosibirske armade general Bliicher imel velik govor, r katerem je pozival kmete, da naj bodo pripravljeni na obrambo domovine. To se pravi: vsi pridelki, od žita do mesnin, morajo biti spravljeni za dan, ko jih bo domovina rabila. Čim bolj so težki žitni klasi, tem lažje bo sovražnika premagati, Ako izbruhne nova
vojna, se bo vodila vsepovsod. Življenje vzhodnosibirske armade mora biti na vsak način zagotovljeno. Od nje namreč bo odvisno, če bo Rusija sploh še ostala. Zanjo je vsak hleb kruha toliko vreden, kakor vsaka, nova strojnica. Vzhodnosibirska armada mora biti v vprašanju prehrane neodvisna od ostale Rusije, če hočete, da bo zmagala in rešila domovino.
Diktatura v Belgiji
Bruselj, 20. julija, p. Danes se je končala debata o pooblastilnih predlogih v belgijskem parlamentu. Pri glasovanju je glasovalo za pooblastilo vladi 89, proti pa 32 poslancev.
Žrtve na Himalaji
Darjeeling, 20. julija, b. Angleški letalec kape-tan Moriš Wilson, ki je hotel priti z letalom na Mount Everest, je najbrže jx>stal žrtev viharjev. Vzpel se je do višine 7000 metrov. Tu je pustil svojega spremljevalca in odšel sam naprej. Ker se mesec dni ni vrnil, se je njegov spremljevalec vrnil domov. Njegov spremljevalec misli, da ga je kmalu nato doletela nasreča med znežnimi viharji, ki so tedaj divjali v višini nad 7000 metrov.
—Utrinki
»Deutscher Glnnbe« (Nemška vera), glasilo nemškega novopoganskega pokreta, takole opisuje obrede sklepanja poroke, ki so jih uvedli IV o tono v i, sinovi:
Poganski obrednik je bil dr. Hauer, ki je nosil sledečo predpisano obleko: suknjii iz jelenervega usnja brez rokavov, visoke čezkolenske škornje, nn glavi pa starogermansko železno čelado, na kateri je sedela še glava divjega mrjasca. Pred poroko, ki se je vršila pod milim nebom med dvema vrstama mladih brez, so peli pesem »Zima je odšla*, nakar so se gosti rsedli. Pred novoporočen-eema. so stale tri okrogle mize, na njih pa sredi svežih rož »irminsulski svečniki* (svečniki, ki so posnetki Irminusovega stebra, Id jih je prvič dal delali cesar Karel Veliki) s rumenimi voščenimi svečami. Na srednji mizi na srebrnem staroger-manskem krožniku pa sta ležala poročna prstana. Obrednik Hauer je imel najpreje kratek nagovor, nato je izvršil poroko s sledečimi besedami: xPo nordijskem germanskem čuvstvovanju leži nekaj kot polsanje na duši žene, dokler nc pride moževa ljubezen,- ki jo iz spanja pokliče. Možu pa so najgloblje življenjske tajne prikrite, dokler mu ljubeča žena ne nudi opoj spoznanja- .
To je višek »nore hillerjevske kulture , ki jo oznanjajo ljudje kot Ilosenbrrg, Darre, dr. Lry. Nismo zaman govorili
Vprašanje pri nas zaposlenih
inozemcev
Ljubljana, 20. jtdvja.
Po razpisu ministrstva socialne politike in narodnega zdravja St. br. 26,927 od 25. junija 1934 se mora radi evidence izvršiti popis vseh v območju uprave policije v Ljubljani obstoječih podjetij in delodajalcev, ki zaposlujejo kakega inozemca ali inozemko, kakor tudi popis vseh brezposelnih inozemcev.
Vsi prizadeti delodajalci in vsi brezposelni ino-zemci, katerim niso bili v zadnjih dneh dostavljeni formularji, naj se v izogib zakonskih posledic takoj, najkasneje pa do 25. t. m., zglasc na upravi policije, B'leiweisova cesta 22, soba št. 1, kjer dobe tozadevne prijave.
Osebne vesti
Belgrad, 20. julija, m. Napredoval je v IV. pol skup. II. stopnje L. Mlakar, prof. na realni gimnaziji v Mariboru; v VI. pol. skup. Janez Mežan, prof. v Novem mestu.
Na podlagi razsodbe državnega sveta je razveljavljen ukaz od 13. novembra 1933, v kolikor se nanaša na premestitev okr. šol. nadzornika Gustava Lukežiča. Z odločbo [»močnika finančnega ministra so postavljeni: za davkarja v VIII. pol. skup. v Prevaljah Stanko Šnabl, dosedaj davčni uradnik v Višnji gori; za davkarja VIII. pol. skup. v Logatcu Vladimir Gogala, davkar iste skupine v Kamniku; po potrebi službe za davkarja VIII. pol, skup. v Ljubljani-mesto Josip Eržen, davčni uradnik t Logatcu; po prošnji, za davčnega uradnika IX. pol. skup. v Konjicah je postavljen Teodor Bedernjak dozdaj v Ptuju; po [»trebi službe, za pomožnega arhivarja X. pol. skup. v Kamniku Josip Divjak, dozdaj v Kozjem, po prošnji.
Drobne vesti
Amsterdam, 20. julija, b. Predsednik nizozemske socialno-demokratske stranke Schmjgt je bil v zvezi z zadnjimi dogodki v Amsterdamu aretiran.
London. '2(1. julija, h. AngleSkn-turški spor glede ubitega sanitetskega častnika je likvidiran. Dvanajst britanskih ladij se še vedno na-haia na grškem otoku SamosiL
Na bolgarski božji poti
V Rilskem monastirju
Sofija, jnlija 1934.
V načrtu našega bivanja v Bolgariji je bil tudi obisk največje bolgarske božje poti — Rilskega monastirja. Zgodaj zjutraj smo zasedli pripravljene avtomobile in že smo drveli proti jugu v lepo poletno jutro. Sre-čavamo težko naložene vozove, ki hite proti' prestoliei. Na poljih nas vsepcpvsod pozdravljajo žanjice, ki ravno žanjejo pšenico. Žetev ne bo nič kaj bogata. Pšenica je mala in zelo redka. Huda suša je uničila mnogo upov bolgarskega kmetica.
Po dobri poldrugi uri vožnje se ustavimo v mestu Perniku, kjer je največji bolgarski premogovnik, ki ga eksploatira država. Premog iz tega rudnika je še razmeroma mlad, a je najboljši, kar ga izkopljejo v Bolgariji. Poleg tega rudnika so v eksploataciji države tudi rudniki »Bobov dol« pri Dupnici in »Marica«, dočim je nekaj premogovnikov v privatnih rokah. Bolgarija ima dovolj premoga za kritje svojih potreb in ga ji še nekaj ostane za izvoz.
Ravnateljstvo rudnika Pernika nam je razkazalo moderne rudniške naprave na zemlji, med drugim tudi briketno tvornico in električno centrailo, kjer nam je bil tolmač mlad inženjer, ki je dovršil študije v Belgradu, in elegantno upravno poslopje, v ka: terem se vse lesketa od mramorja. Nekateri smo se odpeljali z dvigalom pod zemljo do prvih rovov, kjer smo mogli spregovoriti par besedi s trpini rudarji. Rudarji-kopači zaslužijo v tem rudniku povprečno po 130 levov dnevno; minimalna mezda pa znaša 80 levov dnevno. V rudniški kuhinji dobe za 7 levov tečno kosilo in večerjo. Razume se, da so vsi zavarovani. Kako ogromen je ta rudnik, vidimo iz števila uslužbencev, ki znaša 7 tisoč.
Rilski monastir
Po okusni južini, ki nam jo je priredila uprava rudnika in pri kateri so bile zopet izmenjane zdravice, ki so vse izzvenele v želji za čim tesnejšim zbližanjem med nami in njimi, smo hiteli dalje proti jugu. Po poljh ista slika. Smehljajoči se obrazi mla-,.dih~ žanjic in koscev nas prijazno pozdravljajo. Sem pa tam srečavamo kmetica, ki vodi z drvmi otovorjenega osliča. Cesta je precej razrvana od hudournikov, ki drve ob nalivih z visokih grebenov Vitoše in Rile planine. Opoldne se ustavimo v mestu Dup-nica, kjer nas je čakalo ogromno občinstva z županom na čelu. Pripravljen je bil že obed. ki so ga spremljale zdravice — za nas je lepo odgovoril g. apelacijski sodnik Janša iz Ljnbljane — in pesem »Hej Slovani« je zaključila lepo bratsko manifestacijo.
Vozimo se dalje mimo zelenih tobačnih polj, vedno višje in višje. Globoko doli ob poti žubori bister potoček, na levo in desno stoje stari bukovi gozdovi. Vsa okolica nas spominja na dolino Kokre ali Kamniške Bistrice. Po večurni vožnji — vsaj smo že nad 130 kilometrov oddaljeni od Sofije, — se dolina nekoliko razširi in naenkrat zagledamo pred seboj ogromno štirinadstropno stavbo — Rilski monastir. Pri vhodu nas že pričakuje častitljivi arhimandrit v bogatem or-natu z dvajsetorico menihov. Po kratkih prisrčnih pozdravnih besedah nas povabi v cerkev, ki stoji sredi samostanskega dvorišča in tam menihi odpojo zahvalnieo. Po službi božji nas razmestijo v stanovanja.
Rilski samostan je najznamenitejša bolgarska božja pot, ki je uživala velik ugled med kristjani na Balkanskem polotoku. — Zgrajen je bil koncem XIV. stoletja, kar se vidi iz zlate bule, ki jo je izdal Ivan šišman »blagoverni car in samodržec.vseh Bolgarov in Grkov«. Bulo še sedaj skrbno hranijo v samostanski knjižnici, a njeno kopijo pa more dobiti vsak romar za 10 levov. Na cerkvenem stolpu je napis, ki omenja srbskega carja Dušana Silnega (1331—1355), kar kaže, da je stolp stal že za časa tega mogočnega vladarja. Samostan je posvečen sv. Ivanu Rilskemu, ki je v XIII. stoletju živel v Ril-skih planinah kot puščavnik. Že od starih časov sem je samostan užival velike privilegije, ki so jih respektirali tudi Turki. Sultan Mohamed II (1451—1481) je dal samostanu popolno svobodo. V 18. stoletju so ga večkrat napadli razbojniki in ga oropali. Leta 1832 je pogorel s staro cerkvijo in delom bogate knjižnice vred. S pomočjo milodarov, ki so jih prinesli pobožni romarji in ki so jih nabirali po Bolgariji, Srbiji, Rusiji in tudi po Avstriji, so samostan zopet obnovili in sredi sredi samostanskega dvorišča so postavili krasno cepkev v obliki križa. V notranjosti
Cerkev na dvorišču Rilskega monastirja
stoje mogočni stebri, na katerih slone oboki in kupole. Oltar je delo domačih rezbarjev. Stene pa so polne lepih fresk.
Ko so Bolgari in Srbi ječali pod turškim jarmom in daleč po vsem Balkanu ni bilo slišati zvona, je v tem samostanu, vsled izjemnega položaja, ki ga je užival, nemoteno pel zvonček in vabil kristjane k molitvi. Zato je razumljivo, da so cela stoletja hodili pobožni kristjani v težkih dneh iskat tolažbe v to gorsko zatišje, ki je bilo kakor zelena oaza sredi pustinje edino prosto turškega jarma.
Rilski samostan je danes tudi zelo priljubljena izletna točka, kamor zlasti v poletnih dneh radi pohite Šofijčani, kjer ostanejo po več dni, da se dobro navžijejo svežega planinskega zraka in napijejo bistre stu-denčnice. Tudi bolgarska carjeva rodbina je večkrat po več dni gost v tem samostanu, kjer ima svoje apartmane. Nekemu Angležu se je ta kraj tako priljubil, da je,vse svoje
premoženje zapustil samostanu in so ga na njegovo željo leta 1928 pokopali sredi gozda v bližini samostana, kjer mu menihi oskrbujejo grob. V bližini samostana gradijo modem hotel, tako da bo tudi za razvajene le-toviščarje, ki bodo želeli tukaj dalje časa ostati, dovolj preskrbljeno.
Le hitro je minil večer v družbi prijaznih menihov in semeniščnikov iz Sofije, ki se mude v samostanu na počitnicah in ki so nam postregli z okusno postno večerjo. Utrujeni po naporni vožnji smo sladko zaspali Zjutraj nas je prebudil samostanski zvonček. Ogledali smo si samostansko knjižnico in muzej, arhimandrit nas je peljal še v svoje sprejemne prostore, kjer smo se vpisali v spominsko knjigo in že je prišel čas odhoda. Vsa samostanska družina nas je spremila do vrat, kjer smo se od nje prisrčno poslovili, in zopet smo hoteli pToti prestolnici Sofiji.	I. B.
vv
MIRIM KRALJICA ČOKOLADE
Specijalitete so: Mlekita, Kavita, Maslita, Grenkita.
ii
Hrvat je in Slovenci iz Zagreba v slov. Lurdu
V	nedeljo, dne 29. julija priredi večina katoliških društev in organizacij iz Zagreba romanje v slovenski Lurd v Rajhenburgu. Poslužili se bodo izletniškega vlaka, ki prihaja iz Zagreba v Rajhenbug ob 8.51 dop Oskrbljeno je za polovično voznino.
V	baziliki slovenskega Lurda bo glavna njihova pobožnost ob 10 dopoldne. Govoril bo msgr. dr. Beluhan, veliki propagator katoliške misli na Hrvaškem. Dobro in vzpodbudno bi bilo, da bi se že te prodpoldanske pobožnosti udeležilo tudi veliko slovenskih vernikov in Marijinih častilcev iz Posavja.
Popoldne ob pol 4 istega dne pa priredi za te romarje iz Hrvatske in za slovenske posavske ljubitelje lepega cerkvenega petja »Prvo hrvatsko katoliško pevsko društvo »Branimir« v baziliki cerkveni koncert z bogatim programom in z nizko vstopnino. Vlaki za ta koncert so kakor nalašč ugodni.
Ker ima ta prireditev namen poklonitve hrvatskega in slovenskega naroda preblaže-ni Devici Mariji ob 80-letnici proglašenja Njenega brezmadežnega spočetja, je pričakovati velike udeležbe Marijinih otrok od on-in tostran Sotle.
Požar pri Vačah
Litija, 20. julija.
Kakor je »Slovenec« že poročal, je bilo videti v noči od sobote na nedeljo velik sij ognja iz kraja preko Vač. Zgorela je domačija posestnika 1 ranceta Hribarja na Strmci, ki stanuje na 10 minut oddaljenem svojem glavnem posestvu v Bukovici pri Vačah. Domačijo, ki je pogorela, je namreč Hribar kupil pred leti za okroglo 100 tisoč Din ter je nekaj zemlje že takrat odpro-dal. Goreti je pričelo nekako ob pol 9 zvečer pri hlevu, ki je bil lesen in s slamo krit. Goreti je pričelo na dveh koncih hkrati, kar dokazuje, da je bil požar podtaknjen. Na pomoč so takoj prihiteli sosedje iz Strmce, Bukovice, Klanca in tudi nekaj gasilcev je prihitelo iz 20 minut oddaljenih Vač, ki pa so prišli brez brizgalne, ker so imeli ravno te dni nekaj delov brizgalne v Ljubljani v popravilu. Tako je požar v kratkem objel tudi s slamo krito hišo in hram, tako da je vse do tal pogorelo. Ljudi se je nabralo na licu požara nad 300, ki pa niso mogli nič pomagati, ker je sila ognjenih zubljev bila presilna. V gospodarskem poslopju je bilo okoli 15.000 kg letošnje mrve. Škoda znaša nad 60.000 Din, zavarovano pa je bilo za 40.000 Din.
Za mrtvega proglašeni se ni vrnil
Litija, 20. julija.
V »Jutru« od 19. t. m. smo brali neverjetno storijo o vrnitvi za mrtvega proglašenega posestnika Toneta Preglja iz Verneka, ki da se po 20 letih vojnega vjetništva zopet vrača v domovino. — Naš dopisnik je bil o celi zadevi poučen, vendar je previdnost zahtevala, ker so bili podatki Pregljevega vojnega tovariša Lojzeta Ostilničarja k«n-fuzni in neverodostojni, da se s poročilom za javnost počaka, dokler se ne zve, kaj dožene uradno poizvedovanje v Zagrebu, kjer baje leži v bolnišnici za pljučnico bolan Pregljev Tone, in kaj da I>oreče o verodostojnosti orožni šk a postaja v išent Jurju ob Taboru, kamor se je okrajno glavarstvo informiralo o Oetilničarju. Efekt obeh poizvedovanj je bil, kakor je bilo pričakovati, povsod negativen.
Vsa zadeva se je odigrala tako-le:
K posestniku in strojnemu mojstru Antonu Babniku, čigair hiša je daleč na okoli znana, obče spoštovana in ugledna, se je zglasil v začetku tega tedna neki Alojz Oetilničar, ki se je izdajal za gostilničarja iz Št. Jurja ob Taboru. Pravil je njegovi ženi, ki je koj začetkom vojne 1. 1914 izgubila na ruskem bojišču svojega moža Toneta, in ki se je potem, ko je bil Tone uradno proglašen za mrtvega, ker je se posebej neki Pregljev vojni tovariš pod prisego izpovedal, da je Toneta videl zadetega od ruske krogle, mrtvega ležati, poročila s strojarskim mojstrom Antonom Babnikom, iz ugledne rodbine Babnikov iz Zg. Šiške, da njen mož ni mrtev, temveč so ga težko ranjenega našli ruski sanitejci na bojišču, nakar je v bolnišnici okreval ter bil z njim odpravljen v daljno Sibirijo v vojno ujetništvo. Od tam sta sedaj, po težkih mukah in trpljenju, pobegnila v domovino, toda na potu je zbolel za pljučnico njen mož Tone v Zagrebu, kjeir je šel v bolnišnico. — Babmikova družina, ki je dolgih 17 let živela v najsrečnejšem zakonu, je bila s tem poročilom zbegana ter se je takoj obrnila na litijsko okrajno načelstvo, kjer je strankam vedno uslužni podnačelnik g. dr. Vinko Vidmar vzel zadevo v roke. — Zaslišan je bil Alojz Oetilničar, ki je bil brez vsakih dukuimentov, slabo napravljen ter brez denairja. Že njegova izpoved, dana na okrajnem načelstvu na zapisnik, je bila skrajno neverodostojna. Okrajno načelstvo je na podlagi njegovih izpovedi takoj 17. t. m. brzojavilo na zagrebško policijo, če se nahaja Andrej Pregelj v kaki bolnišnici, ravno tako na orož-ništvo v Št. Jurij ob Taboru, če je tam znan neki Alojz Ostilničar. Včeraj popoldne je prejel g. okrajni podnačelnik dr. Vidmar od zagrebške j>olicije brzojavni odgovor, v katerem zagrebška j>olioija uradno javlja, da Antona Preglja ni v Zagrebu ne v bolnišnici ne kje drugje. — Istočasno je prišla od orožništva v Št. Jurju ofb Taboru brzojavka, ki
pravi, da tam ne poznajo nobenega Alojzija Ostilničarja, ki bi se po 6vetu klatil, ampak si je to ime gotovo kak nepridiprav pridel, v Št. Jurju ob Taboru je gostilničar in župan tega imena.
Na okrajnem načelstvu ee je Oetilničar takoj zdel skrajno n »verodostojen in sumljiv in ker je bil celo brez vsakega dokumenta, eo ga hoteli pridržati v zajx>ru, dokler ne pride iz Št. Jurja ob Taboru informacija o njem. Vzlic temu so ga pm-stiii na prosto ie je šel baje proti Sv. Križu, kjer ima sestro ...
Danes dopoldne se je zglasil na okrajnem načelstvu tudi drugi mož Pregljeve, g. Anton Babnik, kateremu je g. dr. Vidmar izjavil, da je vse o po-vratku Pregljevega Toneta od konca do kraja izmišljeno, mu pokaži obe brzojavki, posebno zagrebške jx>licije in je tako vsak dvom pojasnjen, da Pregljevega Toneta iz vojnega vjetništva, kamor sploh ni mogel priti, ker je bil ustreljen, ni nazaj, še manj pa, da leži v kaki zagrebški bolnišnici za pljučnico bolan. Preplašena Babnikova družina je s tem poročilom zopet pomirjena in ji želimo, da še naprej v 6reči in zadovoljstvu do-muje na lepem posetvu na Veirneku, posebej še g. Balbmiku, ki kot umen gospodar in javen delavec daleč na Okoli slovi kot moder mož, ki zlasti kmetom pomaga ne samo s svojim preudarnim svetom, ampak tudi dejansko.
Štiri osebe okužene z vraničnim prisadom
V Kočicah v Halozah se je te dni zgodila nesreča, ki bo najbrž zahtevala 4 smrtne žrtve. Zakonca Jurij in Ana Kores, posestnika istotam, sta zaklala na vraničnem prisadu obolelega vola. Pri klanju živali sta jima pomagala posestnik Tomaž Bele in Anton Plajnšek. Nekaj ur pozneje je vsem štirim postalo slabo, po celem telesu se je začela naglo razvijati oteklina, tako, da so jih morali nemudoma prepeljati v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili zastruplje-nje z vraničnim prisadom. Nudili so jim prvo pomoč in jih spravili v izolirnico. Ana Kores je v groznih mukah 19. t. m. umrla, ostali trije pa so v smrtni nevarnosti in je le malo upanja, da jim rešijo življenje.
Pri ljudeh, ki mnogo sedijo, |e delovanje čreves zmanjšano.
Čreva se pri njih le malokdaj izpraznijo, zaostala neprebavljena hrana začne v njih gniti in kot prva posledica se pojavi nerazpoloženje, slede pa tudi težka obolenja celega organizma. Vse to pa lahko preprečite na prav enostaven način, ako spijete dnevno na tešče po dve do tri čaše
rogaške:
mineralne vode. Običajno zadostuje »Tempel« ali »Styriac, pri težkem zaprtju je pa treba vzeti >Donat<
Težave dolenjskega kmeta
Slaba žitna žetev v Slov. Krajini
Slovenska Krajina, 19. julija.
Žetev je za nami. Mlačva gre proti koncu. Nad žitno letino nismo razočarani, kajti slabo smo pričakovali in žitna letina je bila v resnici slaba. Na ozimini je zelo dolgo ležal sneg s trdo skorjo, spomladi smo imeli večmesečno sušo in žito je j>ostalo zelo redko. Več posestnikov je žitno polje preoralo in posejalo kaj drugega. Letos so bila v naši Krajini žitna polja zelo neenaka. Na kaki njivi je bilo krasno žito, na sosednji pa zelo slabo. Odvisno je bilo od časa setve. V najboljših letih da pri nas on križ (22 snopov) 50 kg pšenice in okrog 40—45 kg rži. Letos je pa bilo križev 20—40% manj in križ daje (odvisno tudi od velikosti shodov) le 20. v
najboljšem slučaju 40 kg pšenice in do 35 kg rži. Letos bo siromašnejšim ljudem kruha zmanjkalo že okrog božiča. Srednje veliki posestniki imajo še veliko lanske pšenice, ker so čakali vedno boljše cene, sedaj jim pa pride prav. Slame ne bo primanjkovalo, ker je še veliko lanske, ko je bilo izredno dosti slame. — Ostala letina pa kaže pri nas izborilo. Koruza je v mnogih krajih visoka nad 2 metra, lepo kaže tudi krompir, fino je proso in vse ostale rastline. Dosedaj še nismo imeli hude ure in če nam bo Bog prizanesel in ne bo poslal vremenske neprilike. bodo letošnji jesenski pridelki izvrstni in v tem vidi naš siromašnejsi narod rešitev pred lakoto. — Vina bo malo.
Z DOlenjskega, 20. julija.
Žetev pšenice in rži je končana. Naželi so polovico manj nego prejšnje leto. Vsled dolge zime je pšenica pod sneženo odejo po-gnila. Rži bo pa še manj. Marsikje je niti za seme ne bodo imeli. Sedaj pridno sejejo ajdo. Zadnje uj>anje stavijo na ajdoi Res da ajda ob ugodni jeseni precej pridelka, toda gnoja nimajo kmetje. Ajdi navadno gnojijo z rudninskim superfosfatom, ki ajdi zelo pri-ja. Toda cena superfosfata je letos tako zelo visoka, da je kmetovalci ne zmorejo. L. 1925 n. pr. so se prodajali prašiči r>o 17 Din za kg, superfosfat se je takrat dobil za 77 Din 100 kg. Letos imajo prašiči ceno 6 Din, superfosfat pa velja 98 Din 100 kg. Še pred 2 letoma je veljalo 100 kg superfosfata 84 Din. Zato ni čuda, da letos malokateri kmet kupi to gnojilo, ki je za ajdo res koristno. Zakaj
iščejo tovarne za umetna gnojila toliko dobička?
Gosenice glogovega belina so se letos pojavile na zelju v toliki množini, da kaže zelje na marsikaterem zelniku sama rebra.. Nekateri gosenice mečkajo, drugi jih pobirajo v posodice. Kdo pa bo kos tolikemu številu?
Društvo fantov in deklet prireja že več let tekme. Lani in že prej so tekmovali fantje pri košnji. Letos je pa bila v Dragi blizu postaje Stična, tekma ženjic. Društvo fantov in deklet pa te_ tekme prireja vedno ob nedeljah. Merodajnim osebam pri tem društvu ni všeč, da na kmetih nedeljo še posvečujejo, Polagoma bi radi ta strah pred nedeljskim delom pregnali. Zato prirejajo košnje in žetev ob nedeljah. Ali bo to našemu na rodu v korist? Ali se z nedeljskim delom naša mladina nravno okrepi?
Občinski uslužbenci o občinski zakonodaji
Ljubljana, 20. julija.
Te dni je bil v Ljubljani nekakšen tečaj za občinske delovodje, kakor se j>o novem imenujejo občinski tajniki. Ob tej priliki je sklicala organizacija občinskih nameščencev v magistratni dvorani sestanek, ki ga je vodil predsednik organizacije občinskih nastavljencev dravske banovine g. prof. dr. Mole. Na dnevnem redu je bil zlasti razgovor o novi občinski zakonodaji, zlasti o občinski uredbi.
Najprej je govoril podpredsednik državne zveze občinstih nastavljencev in predsednik zveze za našo banovino ljuhljanski magistratni direktor g. Jančiigaj. Naglašal je, da je zakon še jirecej i čil predsednik dr. Mole. dober, pač pa ne ustreza banovinska uredba. Glede banovinskih uredb k temu zakonu se pritožujejo občinski nastavljenci vseh banovin — razen iz savske. Govornik je naglašal, da bi uredbe in tudi zakonodaje drugače izgledale, ako bi bili ob pravem času organizirani vsi občinski nastavljenci, ki iib je okoli 80.000 v državi. Brez dobro plačanega
in v obstoju zagotovljenega občinskega uradništva ni dobro delujoče občinske uprave in zalo pomeni borba občinskega uradništva za zboljšanje svojega položaja tudi borbo za dobro občinsko upravo.
Tajnik zveze g. Mohorč je dal jiodrobno poročilo o vseh akcijah strokovnih organizacij v gibanju občinskega uradništva in za primerno občinsko zakonodajo.
V debati je govoril najprej g. J a p e 1 j iz Tržiča. Med drugim je sp>oročil, da je sedež zveze jiodeželskih občinskih uradnikov za južni del dravske banovine (bivšo ljubljansko oblast) v Tržiču, za severni del j»a v Slovenjgradcu. V jeseni bo veliko zborovanje občinskih uradnikov v Belgradu, ki se ga bo udeležilo okoli 2000 delegatov, zastopane pa bodo vse strokovne organizacije in vst okraji v državi.
Lepo uspeli informativni sestanek je zaklju-
— Pri motn|ah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraže-nih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Joseiova« grcnčica odprto telo In olajia krvni obtok.
Ljubljanske vesti t
Kako bodo nadaljevali
regulacijo Ljubljanice
Ljubljana, 20. julija.
Znano je, da je tvrdka ing. Dukič in drug dne 9. t. m. izllcitirala regulacijska dela na Ljubljanici od čevljarskega tnostu, oziroma od Novega trga do Špice. Državni proračun za ta dela je znašal 6.680.000 Din, tvrdka pa je v zmaujševalni dražbi šla najnižje ter znaša njena ponudba 12.76% manj.
Spis o razpisu tega regulacijskega dela in o dražbi je šel že dne 10. julija v Belgrad in je upati, da ga vlada v najkrajšem času odobri.
Obrnili smo se ua ing. Č a d o, ki je že vodil prva regulacijska dela na Ljubljanici in ki bo vodil tudi bodoča, naj nam pojasni, kdaj se prično in na kakšen način se bodo dela vršila. Ing. Čada nam je dal naslednjo izjavo:
»Računati je, da bo ministrstvo odobrilo dražbo najmanj v treb tednih. V tem primeru moremo pričeti z regulacijskimi deli dne 15. avgusta. To delo bo obsegalo vso strugo od dosedanjega jezu do Špice. Od jezu pod Novim trgom pa do zasilne zatvornice, oziroma do izliva Gradaščice bo struga poglobljena za dva in pol metra in bo dno zabetoni-rano. Tudi od izliva do Špice bo struga poglobljena za dva in pol metra, široka pa bo SO metrov, torej jfirša kakor V mestu. Ta del rečnega korita bo na šentjakobskem in prul-skem bregu tlakovan s kamnom, prav tako bo tlakovano s kamnom vse dno struge. Na levem, trnovskem delu pa bo breg v dolžini 400 metrov spremenjen v dolg oporni zid, ki bo segal od izliva Gradaščice do prulskegn mostu in bo dolg 400 metrov. Na tem opornem zidu bo pozneje po Plečnikovem načrtu zgrajeno bodoče trnovsko pristanišče, — Od prulskega mostu do prostora Ljub. športnega kluba bo obrežje prav tako kakor na desnem bregu, zopet tlakovano s kamnom, brežine bodo poševne, podobno, kakor nabrežine od cukrarne do Vodmata, ki jih je gradil »Slo-grad«.
Obseg blata in grušča, ki se nahaja v tem delu struge, od Novega trga do Špice, znaša okoli 85.000 m3, to pa le v raščenem stanju, Ko bomo snov izkopavali in odvažali, se bo seveda toliko razrahljala, da bo obsegala najmanj 100.000 m3. Polovico nakopane-ira blata, zemlje, proda in grušča bomo otl-vozili tja kamor ga je odvažala tudi Terenska sekcija, namreč k Sv. Krištofu in v Ku-štrinovo jamo, koder bo šla bodoča Linhartova cesta. Drugo polovico nakopane snovi pa bomo odvažali na nove ceste ob regulirani Gradaščici, zlasti na novo Gunduličevo cesto, ki bo tekla od sedanje Groharjeve ulice in Kolezije vzporedno z Grarlaščico do meje mestne občine z viško občino.
Prvo delo, ki ga bomo napravili, bo. da bomo sedanjo začasno zatvornico v Trnovem prestavili takoj na Špico, tako, da bo vsa struga od Špice skozi mesto suha. Gradašči-ca se bo odtekala deloma po Malem Grabnu, večinoma pa skozi kanal pri Zalokarju na Glincah ter se bo izlivala pod šentpeterskim mostom v strugo ter tako odplavljala neprijetno dišeče fekalije od tam dalje. Seveda, kadar bo visoka votla, bomo morali odpreti zatvornico na Špici in tudi Gradaščica bo tekla po stari strugi.
Za odvažanje grušča in zemlje iz struge bomo napravili trdno klančino. Iz struge bo odvažalo zemljo večje število lokomotiv, ki bodo seveda še bolj številne, kakor pri dosedanjih delih, saj je tudi večja množina snovi. Zanesljivo je, da bomo napravili tir na Gunduličevo cesto, morda pa po strugi Ljubljanice in dalje tudi tir na Linhartovo cesto.
Povprečno bomo pri teh delih zaposlovali okoli 400 delavcev, včasih manj, včasih več. Predvideno je, da bomo delo dokončali najkasneje maja I. 1936.
S tem bo regulacijsko delo Ljubljanice v Ljubljani dovršeno od Sv. Petra mostu do Špice in od cukrarne do Vodmata. Na vrsti bo nato naslednja etapa, naprava stalne zatvornice pri Sv. Petru, ki bo šele končno mogla regulirati vodno stanje na Barju. Do naprave te zatvornice pa bo struga Ljubljanice v sredi mesta po večini suha.
Ko bo regulacija do Špice dovršena, bo treba takoj popraviti tudi Gruberjev prekop. Zaradi regulacije 1912. leta je bil Gruberjev prekop po vodnem toku preobtezen in se je
Tei. 31-62 KINO KODELJEVO T«I 31-62
Danes ob pol 9 in jutri ob pol 6 in pol 9: POT V ŽIVLJENJE, ruski velelilm in TOMY BOY, nemški športni film
na nekaterih mestih poglobil, tudi za več metrov. To otežkoča reguliranje vodnega stanja v Ljubljanici In na Barju. Prihodnje tlelo po delu v strugi Ljubljanice bo, da se bo ua ustju Gruberjevega prekopa na Špici napravil kamenit nasip z železnimi stojali, tako, da bo začasno izsušen del Gruberjevega prekopa med nasipom In sedanjo železno zatvornico V tem delu bo treba zasuti vse globeli, ki so nastale v zadnjih dvajsetih letih in spraviti dno Gruberjevega prekopa na prvotno višino.«
Tako izjava g, ing. Čade. K temu pripominjamo, da bo s tem regulirana samo Ljubljanica samo sredi mesta, da pa ostanejo za sedanji rod in za prihodnje še velika in važna dela, to je poglabljanje stinge od Ljubljane skoziv Barje navzgor do Vrhnike, regulacija Ljubljanice do Save in v najbližjih letih tudi naprava električne hidrocen-trale pod cukrarno.
© Sv. maša za turiste in izletnike bo v kapeli Vzajemne zavarovalnice jutri zjutraj ob četrt na pet (pred odhodom gorenjskega turistovskega vlaka).
© Sklep šolskega leta in stenogralično tekmovanje na Christofovem zavodu v Ljubljani. — Kakor vsako leto, tako je tudi ob sklepu letošnjega šolskega leta priredilo ravnateljstvo Christofovega zavoda v svojih šolskih prostorih na Domobranski cesti pretekli petek javno stenografično tekmo, ki jo je vodila, strokovna učiteljica, ga. Ivanka prof. Robidova. — Izmed 53 slušateljev in slušateljic se je k tekmi pripustilo 22 najboljših. Tema diktata je bila Ivan Cankar: »Hlapec Jernej«. Diktiralo se je pet minut z brzino 190 zlogov v minuti. Hitro in lepo delo mladih stenografinj in stenografov .je občinstvo zelo presenetilo, za kar gre vse priznanje gospe Ivanki prof. Robidovi. Izmed tekmovalk in tekmovalcev _ so bi.i po redu najboljši: Prva gdč. Babnik Julijana iz Kamnika, druga gdč. Erjavec Ivana iz Ljubljane, tretja gdč. Okršlar Anica iz Žlebov pri Medvodah, četrta gdč. Lorber Karo-lina iz Sela pri Zagorju ob Savi, peti gosp. Dientl Robert iz Ljubljane. — Trgovski tečaj jo letos obiskovalo 55 gojenk in gojencev. Zaključni izpiti so se vršili neprestano skozi 14 dni ter so pokazali prav lepe uspehe v posameznih predmetih. — Zavod je zaključil 31. šolsko leto na slovesen način s sv. mašo in s v srce segajočim poslovilnim govorom ravnatelja Josipa Ohristofa. Pripomnimo, da je 12 absolventk dobilo primerne službe in so te deloma službe že nastopile.
© Ribe gredo v denar. Znano jc, da je na Ljubljanskem trgu skoraj vse prav poceni, od pišk in jajc do govejega mesa, da ne govorimo o sadju, krompirju in zelenjavi. Celo sir ima prav nizko ceno, tako, da si ga more privoščiti vsakdo. Drago je prav za prav samo južno sadje, za katero pa ni med prebivalstvom ne potrebe, ne pravega zanimanja. Drage, močno predrage pa so ribe. domače in morske. Čudno je, na pr. da so postrvi. ki jih zadnja leta goje v tako velikih množinah po naših vodah in ribnikih, še vedno po 50 Din, kar je dokazal tudi včerajšnji ribji trg. Draginjo rib, ki so povsod drugod in bi morale biti tudi pri nas ljudska jed, cenejša od pišk in svinjine, si je mogoče razlagati na več načinov. Prvič ima kupec utis, da je vsa trgovina rib nekako v enih rokah, ribji lov za prodajo pa kar nekako mouopoliziran, drugič je pri ribah mnogo vmesnih trgovcev in provizionistov, tretjič pa je izvoz rib v Avstrijo in drugam velik. Tako so ribe v Ljubljani pridržane prav za prav samo sladokuscem, ki morejo plačati vsak denar zanje, navaden človek pa si jih ne more pod nobenim pogojem privoščiti. Da pa kriza pri sladokuscih in pri boljših slojih tudi ni tako velika, kakor navadno tožijo, kaže včerajšnji primer, ko so šle v tlenar prav vse ribe, kolikor jih je bilo na trgu, razen nekaj zanlkarnih klinov. Drugega sredstva za znižanje cen ribam v Ljubljani torej ni, kakor da tržno nadzorstvo poskrbi za čim večji dovoz rib na trg, enako, kakor .je klicalo celo iz Vojvodine prodajalce sadja in zelenjave ter s tem zniževalo ceno domačim proizvodom. Prodaja rib na ljubljanskem trgu ne sme biti monopolizirana!
©Hrbtenico si je zlomil. Včeraj okoli 1 popoldne se je zgodila v Pleteršnikovi ulici na novi stavbi huda nesreča. 33-letni strojnik Čuljk, zaposlen pri stavbnem podjetju Mavrič in stanujoč na Glincah, Tržaška cesta 23, je splezal na zidarski oder, tla popravi železno vrv pri škripcu. Pri tem je omahnil s prvega nadstropja v globino ter obležal težko ranjen. Reševalni avto ga je prepeljal
v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima zlomljeno hrbtenico. Čuljkovo stanje je smrtno nevarno.
© Zagatnc stene pri frančiškanskem mo-
•tu. Najtežje tlelo, ki ga delavci opravljajo sedaj pri urejevanju frančiškanskega mostu, je naprava zagatnih sten ob straneh srednjega mostu. Te stene so potrebne, da voda ne bo prodirala s ceste pod most in tam povzročala vlago in celo kapnike. Zagatne stene je treba napraviti iz gostega, nepro-dornega betona in celo ometanega s katra^ nom. Za zagatne stene pa je treba poprej razbiti v globino dveh metrov vse težke skale, s katerimi so pretlnamci zvezali cestišča z mostom. Delo je skrajno težko, saj mora delavec s krampom razbijati trdi ka; men, da se kar kreše. Za to težko delo dobi delavec točno po tri dinarje na uro.
© Krvaveč kolesar. Včeraj v opoldanskih urah so ljudje opazovali po Dunajski cesti kolesarja, od katerega je v curkih kap-
Mariborshe vesti t
Ijala kri. Bil je to 20-'letni mesarski pomočnik Anton Prešoren s Stožic 44. Prešeren je padel med neke šipe ter si prerezal več žil na rokah. Prešeren se je vsedel kar na kolo ter se odpeljal v Ljubljano na Okrožni urad. Tam so ga za silo obvezali, ugotovili pa so, tla je izgubil že mnogo krvi. Zato so poklicali reševalni avto, ki je ranjenca prepeljal v bolnišnico.
© Mala racija. Včeraj je policija napravila malo racijo na berače in na potepuhe. Prijetih je bilo več moških, mlajših Ln starejših, ki pa so imeli vsi en odgovor, tla jim je vseeno ali je petek ali svetek, jesti morajo in ker drugače ne morejo do jedi, morajo pač beračiti. Policija je seveda prijela le tiste, ki so bili pri beračenju bolj vidni in bolj vsiljivi, zakaj ako bi prijela prav vse, bi morala svoje zapore najmanj podvaj-setoriti. Prijetih je bilo pri tej raciji tudi nekaj žensk.
Maribor proti brezboštvu
Protibrezbožna razstava, ki je dosegla v Ljubljani velik uspeh, pride iz Celja v Maribor ter se otvori dne 3. avgusta. Odprta bo ves čas Mariborskega tednu. V četrtek se je vršil v lovski sobi hotela »Orel« sestanek javnih in kulturnih delavcev, ki so osnovali pripravljalni odbor za organizacijo razstave. Sestanku so se udeležili stolni dekan dr. Cukala, stolni kanonik tir. Mirt, dr. Leskovar, minister v p. Vese-njak, bogoslovni profesor dr. Aleksič, minister v p. dr. Kukovec, prota Trbojevič, ravnatelj v p. dr. Tominšek, ravnateljica v p. gdč. Štupca, Franjo Žebot, predsednik KA Jerebič, zastopnik mestn. župana dr. Senkovič, predstavnik kršč. delavskih organizacij Kores, Mihael Volkov, Ni-kov Pčelj, zastopniki tiska itd. Delegat komi-
teja »Pro Deo« iz Ženeve Mesner je obrazložil namen in pomen razstave, opozarjal na nevarnost brezbožniškega pokreta ter naglašal velik uspeh, ki ga je razstava dosegla v Ljubljani. O predmetu so še govorili stolni dekan dr. Cukala, stolni kanonik dr. Mirt, ki je sestanek vodil, dr. Tominšek, minister Vesenjak, dr. Kukovec, dr. Leskovar in Žebot, stvarna pojasnila pa je dajal delegat Mesner. Sestavil se je pripravljalni odbor pod predsedništvom dr. Tominška; tehnične izvedbe bo izvršil ožji izvršilni odbor. Razstava se bo namestilo v eni izmed mariborskih šol, ki se bo še določila. Najprimernejši prostori zato bi bili v meščanski šoli v Miklošičevi ulici. — Maribor pričakuje otvoritev razstave z velikim zanimanjem in napetostjo.
Visoft g ost
v frančiškanskem samostanu
V četrtek popoldne jc dospel v Maribor Dr. O. Teofil Herapin, profesor frančiškanske univerze »Athcnaeuin Antonianum« v Rimu in bivši zagrebški provincial, ki v svojstvu generalnega vizitator.ja in zastopnika p. generala frančiškanskega reda vrši vizitaeijo samostanov provincije P Križa v Sloveniji. —■ V Jugoslaviji imajo frančiškani 6 provincij: 1 v Sloveniji, t na Hrvaškem, 2 v Dalmaciji. 1 v Bosni in 1 v Hercegovini s 1300 redovniki v 280 samostanih; red sam pa šteje po celem svetu v nad 1900 samostanih okrog 23.000 redovnikov in je sedaj številčno najmočnejši red katoliške Cerkve. — P. generalni vizitator je znan kot velik prijatelj Slovencev in slovenščino gladko govori; za slovensko diasporo in romarje v Rimu in Zagrebu je imel že večkrat slovenske pridige. Samostanska družina ga jc med zvonjenjem vseh zvonov slovesno sprejela pri glavnem vhodu v baziliko, kjer je samostanski predstojnik o. gvardijan dr. Gracijan Heric, oblečen v pluvijal, izvršil predpisane obrede. Pri glavnem oltarju jc nato p. vizitator sprejel homagij cele družine in ji podelil svoj blagoslov. Visokemu in dragemu gostu želimo, da bi se prav dobro počutil v našem lepem Mariboru.
Vlomilec
v Cverlinovo trgovino ujet
Maribor, 20. julija.
Hitro je padel v roke pravici vlomilec, ki je v sredo ponoči na tako predrzen način pobegnil pre-gainjalcem iz Cverlinove trgovine skozi izložbeno okno. Ujeli so ga na dravskem mostu pri Dupleku. Tam ga je opazil v četrtek pozno zvečer neki popotnik, kateremu se je zdel tujec, kd si je ravno zavijal krvavo roko v krpo, sumljiv. Obvestil je v bližini se nahajajočo orožniško patruljo. Tujec se je pustil orožnikom mirno aretirati. Povedal je, da se piše Milan Širok, da je prišel šele pred mesecem dni v Ljubljano iz Gorice. Iz Ljubljane so ga zaradi suma vohunstva pred kratkim izgnali v Avstrijo, odkoder pa se je vrnil nazaj v Maribor ter vlomil pri Cverlinu. Orožniki so vlomilca prignali v Maribor ter ga izročili policiji.
□	Aljažev klub opozarja izletnike in planince, da je jutri v nedeljo, 22. t. m. ob običajni uri sv. maša na Ursl.fi gori. Mariborski izletniki in planinci, ki odhajajo ob nedeljah s prvimi vlaki na planine, se opozarjajo na sv. mašo, ki se bere vsako nedeljo ob 4.30 v baziliki Matere milosti pri frančiškanih, tako da je vsakemu izletniku omogočeno zadostiti nedeljski dolžnosti. Ob 3 jc pa v vseh mariborskih cerkva prilika za slušanje sv. maše.
□	Lepa obletnica. Te dni je praznoval 55-letnico neprestanega dela 82 letni čevljar in opankar mariborske bolnišnice Franc Vidmajer na Tržaški cesti I. Vseli 55 let je v službi bolnišnice. Pred petimi leti mu je vodstvo bolniš-
nice dalo v znak priznanja za 50-letnico zlat prstan.	*
□	Gospodinjsko-obrtni tečaj v zavodu šolskih sester. V smislu odloka ministrstva prosvete S. N. br. 12.765 z dne 4. maja 1934 se bo s prihodnjim šolskim letom otvoril na meščanski šoli poseben gospodinjsko-obrtni tečaj, v katerega se bodo sprejemale gojenke. ki so dovršile 4. razrede meščanske šole. Pouk bo teoretičen in praktičen. Razen nacionalne skupine predmetov in tujega jezika sc bodo učenike učile tudi gospodinjskega knjigovodstva, vzgoijeslovja, praktičnega gospodinjstva: kuhanje, šivanje, razna ročna dela, pranje, likanje itd. Pojasnila daje zavod šolskih sester. Sprejemale se bodo notranje in zunanje učenke.. Vpisovanje 1. septembra za zunanje, notranje naj se javijo že tekom počitnic.
□	Vojaška glasbena šola v Vršcu bo sprejela letos 50 gojencev starih 14—16 let. Pojasnila da,'e kapelnik Josip Petrovič med 9—11 dopoldne v Narodnem domu.
□	Na ribjem trgu so se dobile včeraj sardelice po 14, velike sardele po 16 in cevoli po 26 Din za kilogram,
□	Za pravoslavno cerkev so izkopali te dni sondo na Jugoslovanskem trgu. Za letošnji, »Mariborski teden« naj bi se izvršila položitev temeljnega kamna. — Na svoji zadnji seji pa je Mestni svet določil, da se o tem vprašaniu še razpravlja v občinskem svetu. Ker med tem ča6om občinske seje še ni bilo, se je zadeva očividno odločila mimo občinskega sveta.
□	Inštrukcije preko počitnic posreduje naša uprava na Koroški cesti 1. Inštrukcije dajejo akademiki.
□	Drava izroča žrtve. Pri brodu Hiittl pri Sv. Lovrencu na Pohorju je Drava naplavila na plitvino truplo nepoznanega moškega. Po zdravnikovem mnenju je ležalo truplo 14 dni v vodi. Našli niso na njem nikakih znakov nasilne smrti. Vtopljenec je star 35—40 let, 173 cm visok, široke glave, kostanjevih las s plešo, ima brazgotino preko desne polovice obraza, črno podplutbo pod nohtom prstanca leve roke, je žulja-vih rok ter oblečen v pisano srajco in bele do-kolenske spodnje hlače. Pokopali so ga na pokopališču pri Devici Mariji v Puščavi.
□	Strela vžiga. Na Radizelu pri Račah je treščilo v z opeko krito gospodarsko poslopje posestnika Franca Špeleca. Poslopje je zgorelo z vso zalogo krme do tal. škoda je 20.000 Din, zavarovano pa je bilo za 15.000 Din.
□	Železo v prsi. V delavnici državnih železnic se je zgodila huda nesreča. Ključavničarju Hinku Smodeju je odletel kos železa pri delu ter se mu zaril pod ključnico globoko v telo. Ranjenca so reševalci prepeljali v bolnišnico.
□	Zasut. V Ščavnici se je v tamošnji gramozni jami zgodila huda nesreča. Gramoz je zasul hlapca Karla Šnuderla ter so ga tovariši še komai živega rešili iz objema smrti. Nevarno poškodovanega so spravili v mariborsko bolnišnico.
□	82-letna starka si je zlomila nogo. V Tat-tenbachovi ulici se je ponesrečila 82-letna Helena Požar. Starka je zdrsnila v sobi ter si pri padcu zlomila nogo. Prepeljali so jo v bolniš-
Fran Bonač:
Moji mamici
Nepopisna sladkost in milina je bila razlita nad vso pokrajino, ko sem letos, po svetih Treh Kraljih, sam samcat taval med razvalinami rimske Ostije (Ostia-Scavi) in se ustavil pri neki marmor- . 'lati plošči s sledečim rimskim napisom: »V Ostiji ob Tiberu sva samši kaj prijetno kramljala... Tu mi je mati rekla: Sin, kolikor se mene dostaja, me ne veseli nobena stvar v življenju. Saj se nimam ničemur več nadejati na zemlji... In lako se je nje verna in pobožna duša ločila od telesa. Njena smrt pa ni bila ne nesrečna ne večna! Aur. Augustini. Confessiones, IX, XI.« Noben materinski dan me ni tako prevzel nego ta preprost napis... in venomer sem potem prebiral deveto knjigo Avguštinovih Izpovedi: »Materi v spomin«: ...vsaka črka slavo-spev materi, vsak stavek predivna pesein njim, ki nas rode ne samo za to klavrno, temveč večno, irečno življenje... Naš Cankar je napisal o materi norda najlepše stvari, kar jih premore moderna iieratura, toda tako globokoumno in pretresljivo lego Avguštin ni pisalo materi nihče. Ko mi leži iiamica na mrtvaškem odru; prebiram njegove vrstice in mi je, kot da bi mi angelska perot božala ranjeno srce. Eno samo je bilo, z bog česar sem si želela, pomuditi se še nekoliko med živimi, namreč da bi videla tebe, kot katoliškega kristjana, preden umrjetn. To željo mi je Bog izpolnil bolj kot obilno . . kaj torej še delam tu?...« O mamice slovenske, da bi bilo vam vsem dano čutiti isto, ko zapuščate to grenko dolino solz, kot je čutila mati svetega Avguština... O slovenski razumniki Ce vidiš v mo-
dernih materinskih dnevih pojav egoizma, morda celo šarlatanstva in ti patetična teatralnost oderskih nastopov dece pred očmi marsikakšne moderne matere. ki vsa nalepotičena in našminkana prisostvuje, nič kaj ne prija, vzemi v roke Avguština, pa beri njegovo pesem posmrtnico materi, in pred teboj bo stala lastna roditeljica kot svetnica in inučenica! Pa ne samo sv. Avguština, tudi v svetem pismu samem imaš toliko čudovitih materinskih dnevov narisanih, da ti srce kar strepetava ... kako iznajdljiva jc svetopisemska materina ljubezen! Vsled znanega krutega odloka v Egiptu je mati skrivala dete tri mesece. Ko pa ga ni mogla dalje prikrivati, je vzela jerbašček in ga zamazala s smolo. Vanj je dala dete... Vsi vemo, kaj se jc zgodilo. Čudovit jc ta materinski dan ob nilskem bregu.
Mama! Tudi ti si trepetala za nas, da bi nas ne umorili kruti trinogi modernih nazorov... da bi tvoj otrok ne umiral duševnega gladu, pa si tudi ti našla jerbašček... Ta jerbašček ie bil zlat ciborij, iz katerega nam je prvikrat podaril kruh življena pokojni, nam vsem pod šentpeterskim zvonom rojenim nepozabni, tako dragi g. župnik Malenšek ... V tem jerbaščku pogreznjeni smo varno pluli preko valov življenja.
V Salomonovi palači vik. prepir... dve materi se besno trgata za živega otroka! Modri kralj nato: »Prinesite ineč! Polovico eni, polovico drugi!« Prava mati v solzah zavpije: »Prosim, gospod, dajte ji dete živo in ga ne umorite!« Pa najsi proč od nje, daleč proč, samo da njen otrok živi, živi, četudi ga ne vidi, četudi ga ne pestuje... O Bože, koliko slovenskih otrok je predčasno odtrganih ma teram iz naročja in gredo v kruto tujino za borni kos kruha. Da bi jim saj duša živela do nauku ma-
terinem. Tudi mene je tujina bila odtrgala od tebe mama, ampak tvoja molitev me je živega na duši in telesu spet vrnila. Živo nas vse prešitija ejx>peja kosovske matere, kateri končno le poči vsled strašne tuge ubogo srce. In vendar nam sveto pismo priča o večji materi junakinji, kateri, preti lastnimi očmi, sedem sinov junakov prestaja najgrozovitejše muke. Makabejska mati ali krvavi svetopisemski materinski dan! Učimo se vsi od tega, tako matere kot sinovi! Strašili vojni moloh vam je pobral, matere Evrope, najlepše vaše cvetove. Tudi tebe, Vinko, brat moj, ki si obnemogel ves strt pod Karpati. Od tedaj, ko je to zvedela naša mama, je pričela duševno in telesno jiešati bolj in bolj.. . Milijoni sinov Evrope, tned njimi tudi naš Vinko, govore danes s tretjim makabejskiin bratom: »Od Boga imamo te ude, od Boga jih upamo spet dobiti... Štrli ste nam jih, napolnili z ognjem in žveplom, razmesarili in razpolovili, da ni ostala kost od kosti ... toda obdani spet s svojo kožo in v svojem mesu, bomo videli svojega Boga!« — Kako paje bilo vam, matere betlehemske, ko so vam Herodpvi rablji trgali deco z naročja in brez usmiljenja davili, klali, ugonab-ljali... Da, takrat se je izpolnilo, kar je bilo povedano po preroku Jeremiji, ki pravi: »Glas se je slišal v Rami, jok in velik krik: Rahela je jokala po svojih otrocih in se ni hotela utolažiti, ker jih ni več.«
Danes, ko jemljemo samo za kratek hip slovo od tebe. draga naša mamica, nam živo stopajo pred oči besede Gospodove, ko govori apostolom o skorajšnjem slovesu: »Žalovali boste, ali vaša žalost se bo spremenila v veselje. Žena na porodu jc žalostna. ker je prišla njena ura, ko jia |iorodi dete, ne misli ver na bridkosti od veselja, da jc človek rojen
na svet. Tudi vi zdaj žalujete (ob slovesu); ali spet vas bom videl in veselilo se bo vaše srce in vašega veselja vam ne bo nihče vzel.« Ta primera materine žalosti in sreče s srečo in žalostjo Gosjx>dovih učencev nima para v vsej književnosti starega sveta. Takega sočutja z materjo zaman iščemo pri kate remkoli izmed starih filozofov.
Pred menoj leži že zelo star, orumenel list iz leta 1888. Tedaj, ko je umrl naš papa. Tam naši mami c. kr. okrožno sodišče v Ljubljani v nastopni nemščini določa »Dass Sie sicli der mjnderjahrigen 4 Kinder, als Vormiinderin getreulich annehmen, sie zur Rechtschaffenheit, Gotlesfurcht und Tugend anfiihren, dein Stande gemass als brauchbare Biirgei erziehen und in allem nach den bestehenden aller hSchsten Vorschriften sich benehmen sollen.« Mlada vdova s 4 črvički se je zvesto držala tega ukaza, pohvale in odlikovanja pa ni prejela od nikakega c. kr. niti druge posvetne oblasti, marveč od najvišjega nebeškega sodišča samega. Stari, orumenel; papir, ki ga je mati skrbno varovala do svoje smrti, naj ji služi kot najvarnejši popotni list v oao stranstvo.
Kadarkoli pa je ali bo vsem nam po naših mamicah tako neizmerno hudo in težko, da bi jih najrajše poklicali nazaj iz temnih grobov — tedaj vselej na; nam zadone one besede, ki jih je lastni božji Sin govoril žalostni Materi Mariji: »Zakaj si me z žalostjo iskala, ali nisi vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta.« V tem nebeškem domu one molijo za nas in nas priporočajo Bogu, da naš korak ne bo zgrešil poslednjega cilja, ampak sc čvrsto vzpenjal v božji mir, v božjo dobrolo in končno utešitev vsega našega koprnenja, tavanja iu iskanja. Mama v miru pri Bogu za vselej 1
Uspeh obrtniške razstave
v Št. Vidu nad Ljubljano

Ljubljana, 20. julija.
Zanimanje za krasno šentviško razstavo obrtnikov vedno bolj narašča, čimbolj prodirajo v javnost glasovi o obsežnosti te razstave in o kakovosti razstavljenih del. Že dosedaj, ko je preteklo le nekaj dni od otvoritve, beleži razstava celo nekaj prav dobrih kupčijskih sklepov, dasi to ni bil njen namen, pač pa se priglašajo interesenti, zlasti za pohištvo, kar sami.
Samo iz Ljubljane obišče dnevno okoli 200 obiskovalcev razstavo, mnogo pa tudi od drugod. Za nedeljo bo ta številka kajpak mnogo prenizka. Tako je samo iz Cerknice napovedan poseben avtobus, poln obiskovalcev, iz Celja pa kar dva. Vodstvo razstave namerava prositi, vzpričo rastočega nteresa, za polovično vožnjo iz Zagreba, Belgrada in Maribora po železnici, da omogoči čim večjim
Kaj pravite?
Litijskim Nimrodom veljajo vse naše čestitke. Imeli so nenavaden obisk in so o tem poslali v Ljubljano nenavaden dopis:
»Redek pose t našim N i mr odo m.« Ta teden so priletele na litijsko polje štorklje. Jata je štela 8 ptic. Priletele so z dolenjske strani. Tako številne jate naši Nimrodi ie dolgo niso imeli na obisku. Ko' so jo pričeli zasledovati, so odletele v druge kraje.«
Kakor je čestitati hrabrim litijskim Nimrodom k obisku, lako jih je treba obžalovati, da se jim njihovo zasledovanje ni posrečilo. Kako imenitno bi se jim prilegla stegna štorkelj! Res je, da so stegna pišk bolj mehka in bolj okusna, toda štorkelj ni vsak dan na mizi. Kako imeniten bi bil guljaž iz sicer trdega mesa štorkelj, kaj šele ru-gout juha iz glavic nenavadnih ptic. Ali. jetrca štorkelj, ali rebrca, to bi si litijski Nimrodi obli-zovali ustnice. Štorkelj na mizi nima vsakdo, litijski Nimrodi pa bi se lahko postavili s tem! Ubogi Nimrodi iz Litije, ki se jim hrabro in moško, neustrašeno zasledovanje štorkelj ni posrečilo! Prav jim, pa naj si kupijo za kazen sedaj vsak eno pi-ško, ki velja v Litiji menda po 15 Din kos, in naj jo otepavajo, za štorkljami pa naj se jim sline cede! Saj za drugo, kakor za žlahtno trdo meso shujšanili in plašnih oziroma preplašenih ptic, jim menda ni šlo. Tako krvoločni pa hrabri litijski Nimrodi menda niso, da bi ptice morili in zasledovali kar tako iz zabave, zlasti, ker so zelo koristne, saj požro mnogo miši in druge golazni.
Vzpričo litijskih Nimrodov je res grozna zaostalost našega kmeta, ki je kar srečen, ako se še kdaj dogodi, da štorklje gnezdijo na njegovi strehi. Zaupa jim in jih ljubi, celo prepričan je, da varujejo njegov dom pred požarom. Včasih je bila v vsaki naši vasi vsaj ena taka ptica, ki je gnezdila na strehi. Kdo jih je pregnal iz naših krajev, je težko reči, nemara, je to zasluga -Nimrodov, ne rečem, da, litijskih. Le še v Slovenski krajini jih je precej, toda, ako se bodo tudi lam našli posne-malci litijskih, ne vemo, ako bodo še dolgo. V bodoče pa želimo litijskim Nimrodom pri zasledovanju štorkelj več sreče in upamo, da bomo kmalu brali v tem ali onem dnevniku radostno vest, da je ta ali oni Nimrod postreljal toliko in toliko štorkelj s kroglami ali šibrami — kar pač prej zadene!
— Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, plučnih boleznih, škrofulozi in rahitisu,, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnih, da so s Franz-Josef« vodo izginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja.
7500 Din ukradenih iz avtomobila
Litija, 20. julija.
V sredo, 18. julija popoldne se je pripeljal pred prodajalno kmetijske zadruge v šmartnem z avtom potnik Gospodarske zveze v Ljubljani g. Martin Svete. S šoferjem sta šla v trgovino, avto pa pustila na glavnem trgu pred cerkvijo. Ko sta po daljšem času prišla nazaj, sta se odpeljala preko Zavrstnika, Trebeljevega domov v Ljubljano, kamor sta prišla že v mraku. Šele v Ljubljani je potnik g. Svete opazil, da manjka na avtomobilu aktovka, v kateri je imel nekaj nad 7500 Din gotovine, katero je kasiral pri trgovcih, katere je ta dan obiskal. Svete je takoj uvidel, da je morala aktovka izginiti iz avtomobila v šmartnem, ko se je mudil v prodajalni zadruge. Zarana v četrtek, 19. julija sc je pripeljal nazaj v Šmartno, mimogrede naznanil ta slučaj litijskim orožnikom, ki so takoj stopili v akcijo. Tisti popoldan so v šmartnem opazili nekega sumljivega tujca, ki se je takrat sukal okoli avtomobila, orožniki so ga kmalu na nekem obropku gozdu dobili, preiskali njega in okolico ter razven njegovih papirjev našli le 100 Din gotovine. Vztie temu so ga kot sumljivega izročili v zapore litijskega sodišča, kjer pa je bil danes vsled pomanjkanja dokazov že izpuščen. Tisti dan jo šlo skozi Šmartno več sumljivih tipov proti Karlovcu. Nahrbtnike so imeli iz /aklovine in bili zelo slabo oblečeni ter bosi.
Novi grobovi
-f Gospa Minka Bonačeva je v četrtek proti rečeni po hudem trpljenju izročila svojo blago dušo Stvarniku. Poročena je bila s tiskarjem Bonačem, ki je bil od leta 1884 do svoje smrti leta 1888 predsednik društvu tiskarnarjev. Umrl je star komaj 30 let. Mlada vdova je vse svoje življenje in vso skrb posvetila svojim štirim otročičem in je vse vzgojila v strogo krščanskem duhu. Vinko je padel v svetovni vojni, France je katehet, Minka je poročena s tajnikom Ljudske posojilnice Bertlom Jcločnikom in Ivan. Bila je res vzor slovenske matere, živela je v zadnjem času samo za Boga in Minkine otročiče. Mnogo je molila in mnogo trpela ter se tako vestno pripravljala za večnost. Doživela je lepo starost 75 let. Pogreb blage rajnke bo danes ob pol 4 popoldne izpred hiše žalosti Pred škofijo 13. Naj ji bo Bog bogat plačnik! Žalujočim svojecin uaše globoko sožaljel
množicam državnega prebivalstva obisk te edinstvene razstave.
Kakor moramo na eni strani pohvaliti električno železnico, da je dovolila popust obiskoval- , cem pri vožnji, vendar moramo grajati, da dopušča na tej progi pretežno stare vozove, ki so celo kurjeni. Na tej dolgi vožnji ljudi zelo zinuči vožnja v starih, tresočih se tramvajih, ki so tudi premajhni. Enako je grajati tudi, da vozovi v tej hudi vročini nimajo zaves. Ako se električna železnica noče ozirati na Ljubljančane, naj se vsaj ozira na številne tujce, ki obiskujejo šentviško razstavo.
Ob tej priliki naj omenimo, da je razstava sicer dobila podporo od banske uprave in od ministrstva za trgovino in obrt, ne pa od Zbornice za TOI, čeprav ji šentviški obrtniki plačujejo mnogo doklad. Morda se bo zbornica le spomniia, kaj je njena moralična dolžnosti
Koledar
Sobota, 21. julija: Prakseda, m učen i ca: Angelina; Damiel, prerok.
Osebne vesti
= Poročila sta se 21. julija na Brezjah g. Koch Vladimir, absolvent mont. šole iz Klan jea pri Karlovcu, in gdč. [J r b a n č i č Da-niela, učiteljica iz župnije Trbovlje. Veliko sreče!
Ostale vesli
—	Prevzem poslov občinske uprave, v Tre-beljevem. Pretekli teden je prevzel županske posle bivši župan trebel jevske občine g. Jože Gale, posestnik iz Ravnega Brda. Prevzem sc je vršil v novi občinski niši na Štangi v navzočnosti okrajnega načelnika g. Podboja. — S tem prevzemom je zaključen dolgoletni boj med večino in manjšino trebeljevske občine, tako da so dobili Trebeljevčani za župana svojega priljubljenega Galeta, ki je županoval že tO dolgih let na Trebeljevein. Pomagale niso nobene denuneijacije in druge podlosti, s katerimi so operirali nekateri iz te občine, da bi onemogočili g. Galetu prevzeti župansko mesto, na katero je bil pri vseh volitvah vedno na novo izvoljen z ogromno večino. K prevzemu prav iskreno čestitamo g. županu Galetu in celi občinski upravi z željo, da bi skušala z modrostjo in vestnostjo v teh težkih časih, ki jih preživlja posebno naš kmet v hribih, lajšati našemu ljudstvu dnevne skrbi in težave.
—- Na Boč! To nedeljo, dne 22. julija t. 1., bo ob tO. božja služba pri Sv. Miklavžu na Bo-ču; potem pa se vrši pristna planinska veselica, ki nam bo dala pozabiti vsakdanje naše skrbi.
—	Vročina pritiska. Toplomer je letošnje poletje že zaznamoval višjo temperaturo, kakor je bila ta teden, namreč že ta mesec +34° C, toda tako soparnih dni že kmalu ui bilo. Od nedeljske hude nevihte Ljubljana z okolico ni imela dežja, pač v sredo okoli 11 dopoldne, je prav malo porosilo, toda takrat so bili večji nalivi po Dolenjskem in okoli Zagreba. V Ljubljani so bili ta teden vroči dnevi. Temperatura je bila na.vadno par stopinj pod 30. Včeraj je bila jutranja temperatura +19° C, ob 14 pa +27.5" C v senci, na soncu pa +31° C. Baro-metersko stanje je nekako stalno ter se giblje med 758 do 759. Vremenske napovedi raznih važnih meteoroloških postaj napovedujejo krajevne nevihte, ki se pa doslej izogibajo Ljubljane in okolice. V Mariboru je jutranja temperatura znašala +17° C. Najnižja pa je bila v Kaliuoviku +10° C. Zapadni kraji ta teden niso imeli dežja, pač pa vzhodni.
—	Maturanti (-tke) ljubljanskega učiteljišča iz I. 1914 bi praznovali 20 letnico v avgustu. Želje in nasvete naj pošljejo na naslov: Rant Franc, učitelj, Šmartno pri Kranju
—	Učiteljska ferijalna kolonija v Igalu pri Hercegnovem. Na razna vprašanja sporočamo, da se bo naša kolonija podaljšala za 15 dni in sicer od 5. avg. do 20. avg.' Cena za 15 dni (stan, hrana, članarina) 400 Din. Vabimo vse tovariše (-ice), ki žele letovati, da se takoj prijavijo na spodnji naslov. Vsak lahko potuje po morju Sušak—Herc.egnovi ali preko Sarajeva do žel. postaje Igalo (postaja pred Herceg-novim). Prihod naj se javi! Za F. L J. U. Slavko Mravlje, gl. pov. in šef kolonije, Igalo pri Hercegnovem, Boka Kotorska.
—	Toča in strela v Sv. Lenartu nad Laškim. Pretekla nedelja je bila za župnijo Sv. Lenart nesrečna. Ob 3 popoldne se je utrgal oblak nad vasmi Sv. Peter, Lrjavček, Gozdec, Razbor, lilo je kakor iz škafa tako, da je voda odnašala cesto. Med tem je padala toča, ki je uničila žito. Posestniku Gučku Rudolfu je udarila strela v kozolec, ki je pogorel do tal.
—	Nesreča užitkarja. Užitkar Janez Rie-gler, star 51 let in doma iz Praproč, je vozil v gozdni strmini steljo v dolino. Pri tem je padel z voza in so ga konji pohodili ter mu štrli vsa rebra. Poškodbe so hudega značaja. Bil je pripeljan v ljubljansko bolnišnico.
Samoumor je izvršil orožniški komandir v Laškem g. Alojz Mašilo dne 19. t. m. dopoldne v gozdu Lahomno nad. posestnikom [anči-čem. Ob t popoldne so ga slučajno našli ljudje, ravno ko jo izdihnil.
—	Zemljevid Gorenjske v merilu 1:75.01)0 (v velikosti 94X50 cm), 1917. poraben tako za turiste, kolesarje in avtomobiiiste. Sega na jugu od Škofje Loke in Hudejužne ter na severu malone do avstrijske meje, na vzhodu od Cerkelj in Grintovca in na zahodu do Mangartove skupine in Krna na italijanski meji. S pridom ga bodo rabili vsi, ki potujejo po naši lepi Gorenjski. Ker je zemljevid risan natančno, obširno in pregledno, bo okras vsaki gorski postojanki v Karavankah, Kamniških planinah ter triglavskemu pogorju, dalje pisarn, hotelov in gostiln na Gorenjskem. Cena je jako nizka — saj stane lc 5 Din. Založila ga jc Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
—	Občina Dobrova prepoveduje kopanje v Gra-daščici in Horjulki, ker kopalci delajo škodo na poleg ležečih zemljiščih. — Občina Dobrova.
—	Letni čas in solnčenjo sta nerazdružljiva pojma sodobnega človeka, odkar velja za vzdrževanje zdravja rečem io,a: solnce, zrak in svetloba. Prekomerno solnčenje ima pa dostikrat neugodne posledice, največkrat glavobol in migreno. V tem primeru sigurno pomagajo poznane Pyram.idon tablete »Bayer«.
—	Ce ste bolni na želodcu, črevesju, ledvicah, žolenih k-.Tm.lih, hemeroidih, astmi, sklerozi, skušajte daljo časa uporabljati naravno, domačo JORDAN gorko vodo, ki deluje brea zavijanja.
Dobi se povsod. Glavno skladišče Belgrad, Knez Mlhajlova 16.
— Krapinske toplice. Na daljše bi-vanje ta zdravljenje so prišli med drugimi mnogoštevilnimi gosti tudi sledeči gg.: Presvetli gospod eipiskop Je-ratej, Sreniski Karlovci; sanitetni general v p. dr. Pero Nikolič, Zagreb; dvorni svetnik inž. Hans .Taksche, papežev koniornik con spada e cappa, Graz; inž. Mato Šneller, direktor drz. železnic, Zagreb; Armin Schrainer, industrijalec, Zagreb; direktor Julio Schlesinger, Sisak; dr. Anton Gruber, zdravnik, Bruck; Aca Binički, direktor operete, Zagreb; vseuč. prof. arhitekt Janko Holjac, Zagreb; ; dr. Avgust Petrovič, advokat, Osijek; Blorh Maria- j ne, soproga odvetnika, Osijek; Ela dr. Kalanova, soproga odvetnika, Celje; dr. A. pl. Sladovič, pomočnik finančnega direktorja, Zagreb; Milan Krleža, višji fin. svetnik, s soprogo, Zagreb; dr. Če-domir Žalac, sodnik atpelacije, s soprogo, Zagreb; Heinrich Prossniiz, rentier, Dunaj; Petar Vučko-vič, advokat, s soprogo, Belgrad; Danilo Goriup, tajnik Zveze industrijcev, Ljubljana, itd. Kopališki orkester igra do komca sezije dvakrat dnevno. Znižane pavšalne kure se dobe že od 26. avgusta. Dohod na postajo Zabok-Krapinske toplice naj se pravočasno sporoči upravi.
— Pri ishijasu sledi ns kozarec naravne »Franz Joselove« grenčice. popite zjutraj na teSče. brez truda Izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
Celje
& Umrli so. V celjski bolnišnici Guček Jožefa, 51 letna posestnica iz Curnovca, Sv. Ttupert nad Laškim; Volčič Anton, 54 letni posestnik, Stranice pri Konjicah in Vida Mirnik, 1 mesec in pol, hči delavke iz Trno-velj. Naj počivajo v miru.
-0' Organizacija brezposelnih prodira v Sa/vinjsko dolino. Celjska podružnica društva »Delo in eksistenca« je po opravljenih formalnostih pri ustanovitvi organizacije za Celje in okolico začela delati tudi na organizaciji brezposelnih v Savinjski dolini. Kakor zvemo, bo imelo celjsko poverjenistvo omenjenega društva v nedeljo, 22. t. m. ob 9 dopoldne v Grižali pri Piklu zborovanje brezposelnih, na katerem bo seznanilo pristopajoče člane o ciljih društva.
■©• »Deutsche Zeitung« o cerkveno-politie-nih razmerah v Julijski Krajini. Zadnja številka »Deutsche Zeitung« je priobčila informativni članek o cerkveno-političnih razmerah med Slovenci in Hrvati v Julijski Krajini. Članek, ki podaja verno sliko žalostnih razmer, jc pisan objetivno in brez komentarja.	,. _ . .
& »Slehernika« mislijo igrati. Po informacijah. ki smo jih dobili, namerava skupina celjskih igralcev, ki se zbira okrog »Študija«, vprizoriti na prostem »Slehernika«. Tsto dramo tudi na prostem je mislila vprizoriti v Celju — tako smo brali pred časom v nekaterih časopisih — že ljubljan: ska drama, pa do te uprizoritve poznejer ni prišlo.
-0- Važno za invalide. V invalidskem domu v Nasicah je prostih več mest za invalide prvega razreda. Invalidi, ki bi se za to interesirali, dobe natančnejše podatke iz razglasa. ki je nabit na uradni deski mestnega magistrata.
Spoti
Litija
Smrtna kosa. Mali zvon litijske podružnične cerkve je oznanil, da je po daljšem boleha-nju v ljubljanski bolnišnici umrl g. Polči Bren, gostilničar in ključavničarski mojster iz Litije. Pokojni Polči Bren je po vojni prevzel gostilno po svoji materi pri »Fortuni« v Litiji ter bil na litijski občini uslužben kot elektromonter. Prijemala se ga je jetika, iskal je večkrat v bolnišnici zdravja, poležaval dolgo časa doma v Litiji, pred dobrim tednom ga je. njegov brat Tone spremil še v ljubljansko bolnišnico, kjer je previden s tolažili sv. vere mirno in udan v voljo božjo v starosti 38 let umrl. Bil je dober družabnik, zvest do skrajnosti svojim prijateljem in načelom, zaradi katerih je zadnje čase mnogo pretrpel. Pogreb bo v nedeljo ob 11 izpred mrtvaške veže ljubljanske, bolnišnice. Mi vsi, ki nam je bil zvest prijatelj in tovariš, ga bomo ohranili v najlepšem spominu. Mir in večni pokoj njegovi izmučeni duši.
Novo mesto
— Katoliška akcija za može je bila pred kratkim ustanovljena v našem mestu. Duhovni vodja je g. prošt K. Čerin. Moških je k akciji pristopilo žc precejšnje število. Vse one pa, ki še niso pristopili, vabimo, naj to store.
Za romanje na Brezje se je priglasilo ro-i marjev za veliki Kosov avtobus. Odpeljejo se v ! nedeljo točno ob 4 zjutraj izpred rotovža. Vsi i naj bodo točni, čakali ne bomo nikogar.
Izletniki, pozor! Marsikdo rad zaide v Luk-| njiški grad, da si ogleda razvaline starega jam-j skega gradu »Luknje«. Vse izletnike opozarja-: nio, naj bodo skrajno previdni pri ogledovanju i gradu, ker je zelo nevarno. Mostovž nad glavnimi vrati iu na desni strani je že popolnoma podrt, dočim se na levi še komaj drži. Tudi v drugih delili gradu ni več varno, zato pozor!
Velik avtobus proge Budapest—Wien ie v sredo popoldne pripeljal v uaše mesto, najbrže iz Zagreba, večje število inozemskih izletnikov, bržkone Angležev. Na Trgu kraljeviča Petra je avtobus postal za kake četrt ure, da so si izletniki po trgovinah nakupili razglednic našega mesta in jih odposlali, nato pa so nadaljevali pot proti Ljubljani.
Vlom pri belem dnevu
Ljubljana, 20. julija.
Posestnik Ivan Zakotnik iz Kleč je javil orožniški postaji na Črnučah, da je bilo predvčerajšnjim vlomljeno v njegovo hišo kar pri belem dnevu, dopoldne okoli tO. ko so bili domači zaposleni pri raznih poljskih delih. Gospodar sam pa jc po naključju dokaj hitro opazil izvršen vlom ter pohitel po orožnike na Črnuče. Med potjo pa je Zakotnik srečal pri Savljah na polju neznanca, ki je nesel nekaj pod pazduho. Ko je neznanec opazil Zakotnika, se je ustrašil in naglo vrgel od sebe culo. Zakričal je še: »To sem ti ukradel. Samo nemoj me ovaditi.« Neznanec jo je nato urnih krač j popihal v hosto. S seboj pa je odnesel še dokaj-šen plen, zlasti gotovino.
Kakor sc je izkazalo, se je vlomilec splazil ; skozi okno v klet in nato v stanovanje, kjer jc vse prebrskal. Pobral je Zakotnikovo praznično, 1200 Din vredno obleko, lepe čevlje, praz-| niški klobuk, žepno uro s srebrno verižico ter 630 Din gotovine. Obleko ie pokradel, da bi se pozneje preoblekel, kajti bil je v vojaški uniformi. Po opisu vlomilčcve osebe gre na jbrž za ubežnika, ki je 16. t. ni. pobegnil iz vojaških gurnizijskih zaporov. Vlomilca zasledujejo.
Ilirija: Gradjanski
Jutri ob 17.15 na Stadionu.
Jutri bomo videli v Ljubljani po dolgem času zopet enkrat zagrebške »purgerje«. — Ljubljansko športno občinstvo jib že dobro pozna in nikomur ui neznano, da je baš Gradjanski oni zagrebški klub, ki je za naše klube najbolj nevaren protivnik. To pot nastopi proti Iliriji, ki je po dolgi borbi zopet prišla v državno ligo — tekmovanje in ki bo poleg Primorja branila čast slovenskega nogometa. Njena naloga bo težka in to tembolj, ker ne more nastopiti kompletna iz razlogov, ki smo jih že včeraj objavili. Iu ker je za-brana ravuo nad najboljšimi igralci, se bo verzel v enajstorici belo-zelenih' še bolj poznala.
Toda fantje se bodo borili, borili se še bolj, ker vedo, za kaj gre. Naše občinstvo pa naj jih podpira in bodri, da bo uspeh boljši.
Predtekma Ilirija B: Trbovlje prične ob 15.45.
Kaj pravijo voditelji zagrebškega lahkoatleiskega tečaja
Ob zaključku 14 dnevnega lahkoatletekega te čaja v Zagrebu so nekateri predavatelji radevolje odgovorili na stavljena vprašanja o tečaju in o lahki atletiki.
G. Dobrin (vodja tečaja): Udeleženci so pokazali veliko disciplino, medsebojno slogo in tovarištvo. Izpiti ob zaključku tečaja 6o pokazali dober uspeh, z resno voljo se bo delo uspešno nadaljevalo v klubih. Potreben je dopolnilni tečaj za posamezne panoge (specializacija v tekih, metih in skokih), ki se bo vršil prihodnje leto.
Dr. Dolničar (naš rojak, priznan športni zdravnik v Zagrebu): Lahka atietiika je podlaga vsem športom. Preden se kdo začne baviti z drugimi športnimi panogami, naj goji lahko atletiko — ne za tekmovanje, temveč kot igro — kar je za priroden razvoj telesa in duha najbolj primerno. Slovenija bo v bodoče morala biti prva v tem športu, kar bo s složnim delom lahko dosegla. Zelo bom vesel, ako se bom mogel preseliti v Ljubljano in sodelovati.
Dr. S c b n e 11 e r (predaval anatomijo in fiziologijo): Vsak športnik mora poznati ustroj svojega telesa. Za lahkoatleta je predvsem važna mehanika njegovega telesa. Človeško telo je treba praktično opazovati kot dinamičen aparat — to je mnogo bolj važno kot teorija; potem je možno uspešno delo.
Prof. A ni b r o z y (znani metalec krogle in diska): Na tečajih je treba čim več praktičnega dela — teorije je dovolj v knjigah. Kako učiti — to je predvsem važno za tehničnega vodjo. — Pri metih je tehnika prvo; metalec naj vedno pazi na to, kako bo izvršil met — na rezultat naj nikoli ne meče, tudi na tekmi ne. — Napaka vseh slovenskih metalcev je, da nimajo elevacije (mečejo prenizko), ker stoje na prednji nogi premalo trdno. Skušajo naj odpraviti to napako in uspehi bodo takoj boljši.
G. Muhvič (podajal skoke): Lalikoatlet naj se najprej bavi z vsemi panogami lahke atletike, na ta način doseže najbolj harmoničen razvoj svojega telesa (mete naj vedno vadi obojeročno). Šele pozneje naj se specializira v oni panogi, za katero čuti posebno sposobnost. — Najboljši material za skoke daje Bosna, Hercegovina in Črna gora, a ti atleti se težko pr.iuče pravilni tehniki skoka. Zato v skokih zaenkrat še prevladujejo atleti iz severnejših krajev s svojo pridnostjo in pravilno tehniko, dočim je pri metih že prišla do veljave eksplozivna sila atletov z juga.
G. Petrušič (udeleženec tečaja iz Sarajeva, priden Hercegovec): Mnogo premalo pažm je se posveča v lahki atletiki našim krajem. Material je zelo dober — a brez tehnike. V narodnih igrah gojimo poleg metanja kamna zelo mnogo skoke (čez vodnjake, čez konja ali osla itd.), dočim je tek malo razvit (hribovit teren) iu ga vadijo le muslimani (ostanek pošte po tekačih-kurirjih). M. M.
Celjski spori Danes, v soboto, ob pol 7 zvečer na igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med SK Primorjem in SK Olimpom. — Jutri, v nedeljo, bo naistem igrišču ob četrt na 6 popoldan prijateljska nogometna tekma med SK Primorjem in SK Atletiki.
Kolesarska podzveza iLjubljana*. Važna odborova seja v ponedeljek, 23. Julija ob 20 v posebni sobi gostilne pri Amerlkancu.
SK Korotan. Jutri, 22. julija bc vrši strogo obvezen sestanek za vse nogometašu. Popoldne se izvede braoturnir 7,a prehodni pokal g. Ivana Zajca, ravnatelja na Rakovniku, v sledečem redu: .Korotan—Mladika. Juventus—Mladika, Korotan—.Tuventus. Igra se po sistemu na točke dvakrat po 25 minut. Začetek ob 17. Prehodni pokal se slovesno izroči zmagovalcu oh 21). Prijatelji kluba vabljcilil
Nov športni klub. V Mostah pri Ljubljani se je ustanovil sportno-turistični klub »Moste«, ki »1 je nadet nalogo, da Siri na področju moSčanskc občine smisel za šport in turlstiko. Gojiti namerava vse športne in turistične panoge, za katere bi se čant priglasili. V nedeljo, 15. julija sc je vršil ustanovni občni zbor, katerega se ie udeležilo 30 članov. S svojo udeležbo pa jc občni zbor počastil tudi predsednik moščanske občine g. Pavle Pavčič, katerega jo občni zbor izbral za svojega častnega člana. Izvoljen je bil odbor pod predsedstvom g. dr. .Tanka Osolntlia in načelnikov: nogometnega. lnhkoattctskega, turističnega, smučarskega, šaliovskega in plavalnega odseka, katerim so je nadeln naloga, da organizirajo imenovane odseke. Odbor vabi vse moSčanske športnike in turiste, ki imajo veselje do dela v klubu in njegovih odsekih, da pristopijo kot redni ali pa podporni člani.
8TK Moste. One 21. julija ob 20 sestanek nogometne sekcije v gostilni «Pod lipo«, na katerega se vabijo tudi novi člani, katerih vpis bo ho vršil istotam. — Načelnik.
Brci incidentov pa lo ni Slot Poljaka haze.nska reprezentanca igru po različnih krajih našo države. Prvo tokmo je igrala proti naši državni reprezentanci v Zagrebu, ki Jo jo — kakor znano — izgubila. Vse ostale tokmo pa jc dobila z večjim ali manjšim rezultatom, kar je razumljivo, saj igra reprezentanca Poljsko proti posameznim klubom v naši državi. V Brodu pa se je Poljakinjam njihova zinagn kar naenkrat ustavila. Tam so namreč gralo z Marsonijo, ki Je bila ojačenn z dvema igralkama iz drugih klubov. Igra pa je bila proti | koncu, ko ho vodile domačinke že 11:!), prekinjena, ker Poljakinje niso hotele več Igrati, češ, da je sodnik prisodil domačinkam neupravičeno enajsti gol. Ta korak Poljakinj Je napravil na občinstvo zelo neprljeton vtis; one so namreč zapustile igrišče ter pustile tudi Šopek cvetic, ki so Jim ga Izročite domnčinke pred pričetkoni tekme. Igra domačink jo bila vsoskrai boljSa ter »o bile tudi tehnično nad Poljakinjami, ki so Igrale zlasti v drugem polčasu precej ostro, tako, da Je moral sodnik vsak trenotek intervenirati. Vodstvo Poljakinj Je Izjavilo, da se bo radi sodnikove prlstranostl pritožilo na naše ministrstvo za telesno vzgojo naroda.
Carnera, blvil svetovni prvak v boksu, ki ga Je — kakor znano — nednvno premagal Američan tlaer, le trdno propričan, da bo svojega nasprotnika še premagal. Izjavil je namreč, da se no bo proj vrnil v Itnlilo. dokler si ne bo priboril nazaj najvlšjoga naslova. Kaj pa, če ne bi več zmagal*
Uganka poapnenja žil še ni rešena
O. Schebesta zopet med Pigmejoi
Romanje v Rihemberk iz vse Vipavske doline se nadaljuje. Mnogi so še vedno prepričani, da vidijo v hoetiji Najsvetejšega Kristusovo podobo. Cerkvena oblast je že uvedla preiskavo o čudnem pojavu. Naval ljudstva je takšen, da orožniki komaj vzdržujejo red.
Glavni urednik »Slovaika«, glasila Slovaške ljudske stranke, g. Karel Sidor, je napisal knjigo z naslovom Andrej Hlinka 1864—1926, ki bi morala te dni iziti. Policija je izvršila v tiskarni »Slovaka« preiskavo in tam našla stavek te knjige ter ga zaplenila. — Komunistična revija »Pravda Chudoby<, ki izhaja v Brnu, je bila ustavljena za šest mesecev.
Med zadnjimi vojaškimi vajami v zraku se je posrečilo fotografirati letalca v trenutku, ko se jo spustil s padalom z letala. Padalo se vidi na njegovem hrbtu in se seveda še ni razpelo
Medveda
sta ga raztrgata
V živalskem vrtu v Denveru v državi Colo-rado sta bela medveda, ki sta po VBej verjetnosti zbesnela radi prehude vročine, raztrgala starega čuvaja. Na stotine obiskovalcev je bilo priča strašnega prizora. Druga čuvaji so zaman skušali s streljanjem prestrašiti zveri. 70 letni čuvaj je tedaj izpiral z vodo kletko, oziroma brlog, v katerem sta nastanjena oba medveda. Kakor navadno, je z vodo brizgal tudi obe živali. Tedaj je nenadoma 6amica planila na nesrečneža in ga udarila s šapo po obrazu. Nato je še samec planil po njem. Čuvaj se je skušal ubraniti na ta način, da je nameril vodni curek naravnost v oči zveri. Toda vse ni nič pomagalo. Živali sta še bolj zbesneli ter ga pričeM valiti sem ter tja po tleh. Končno je čuvaj padel v jarek z vodo. Samica se je takoj vrgla za njim ter ga potlačila v vodo, da je utonil. Nato sta medveda zginila v brlog, odkoder so ju
le težko privabili. Obe zveri so nato usmrtili ★
Ponovno romanje Indijcev v Rim. P. Tellier S. J., organizator indijskih romanj preteklega leta v sveto deželo, Rim, Lisieux in Lourdes, je za prihodnje novo leto zamislil novo romanje.
★
»Kje sem že prej videl vaš obraz?«
»Prav gotovo na istem mestu kakor zdaj.
Duhovne vaje za nezaposlene
Frančiškani so v Melbourneu začeli propagando za duhovne vaje nezaposlenih. Dva večja katoLišika li6ta sta izjavila, da sta pripravljena prevzeti stroške za prehrano udeležencev duhovnih vaj, Nezaposleni delavec se torej lahko udeleži duhovnih vaj, ne da bi mu bilo treba kaj plačati. Bilo je seveda takoj vse polno prijav. Doslej so že zaključili dva tečaja duhovnih vaj, oba sta zelo uspela. Avstralsko prebivalstvo je silno pohvalilo pobudo vnetih frajničšikamov.
Pasja zalega na Češkoslovaškem
Na Češkoslovaškem so sestavili statistiko o psih, ki pravi, da je v tej državi 1,018.581 pes. Največ psov je na nekdanjem Češkem (570.929), nato pride Moravska-Šlezija (271.207), za njo Slovaška (149.798) im končno Podkarpateka Rusija a 26.647 psi. Med temi je 40.917 lovskih psov. Občine so za pasji davek irtkasirale 12,227.108 Kč.
Številka 7
V Rimu je izšla knjiga, ki jo je napisal Mar« tinori in obsega 400 strani. Vsa knjiga obdeluje številko 7. To število je imelo že pri Kaldejcih, to je kakih 3000 let pred našo dobo, poseben pomen. Imeli so ga za svetega. Razprava omenja nadalje pomembnost števila 7 pri vseh najrazličnejših narodih.
Tobak pospešuje poapnenje
Dunajski patolog prof. Feller je raztelesil v 'eku zadnjih let 1.238 mrličev, da bi poskusil ugotoviti vzroke toliko raaši-rjienega poapnenja odvodnic. To se mu ni posrečilo in je bolezen slej ko prej uganka. Zato pa je ugotovil več dejstev, ki so v zvezi z nastankom in razvojem bolezni. Njegovi podatki so izzvali velikansko zanimanje pri dunajski zdravniški zbornici, kjer je predaval.
Arterioskleroza je pred vsem izrazito moška bolezen. Odstotek moških bolnikov je mnogokrat večji od ženskih pri mladosti in zreli dobi. To razmerje se izenači samo v starostni dobi. Starci uživajo tudi drugo žalostno prednost, poapnenje možganskih lasnic, ki ga zaključi kap. Nasprotno je splošna arterioskleroza enako nevarna za vse
letnike in jo lahko najdemo celo pri napoldoraslib mladeničih. Pretežna večina mrličev, pregledanih po prof. Fellerju, daje jasen dokaz vzročne vezi med razvojem bolezni in nezmernim kajenjem. Tobak sicer ne povzroči bolezni, a nedvomno oskrbi njen napredek. Bolj nevarno je poapnenje odvodnic za debeluhe kakor za suhe, za meščane kakor za kmete, za premožnejše kakor za revnejše. Razpoloženje za bolezen ustvarjajo: nezadostno gibanje, naporno možgansko delovanje, sladkorna bolezen in okuženje. Poapnenje povzroča smrt samo pri star-aih. Javnost navadno misli, da pomeni ugotovljena skleroza gotovo smrtno obsodbo, a se moti. V resnici ni bolezen tako nagla in nevarna.
Raymond Prince (drugi od leve proti desni), sin pariškega sodnika Princea, ki je bil za časa preiskave afere Stavijsky skrivnostno umorjen, se je pni ministrskem predsedniku Doumergeu pritožil, da preiskava o umoru njegovega očeta ni uspela. Ministrski predsednik je Princeu obljubil, da bo umor čimprej razjasnjen. Prince se vrača od ministrskega predsednika
Dva ugledna člana misijonske družbe Božje besede, etnolog p. Schebesta iz Češkoslovaške in antropolog p. Gusinde iz Nemčije, oba uradnika znane revije »Anthropos« in profesorja v Modlingu pri Dunaju, sta prispela v maju na severovzhod Belgijskega Konga v Okraj Ituri. Ta meji na apostolski vikarijat Albertovega jezera in je dejansko edina pokrajina v Afriki, kjer velika afriška plemena Bantu, Polbantu, Niloti in Pigmejoi prebivajo drug poleg drugega, ne da bi se medsebojno pomešali. Študij Pigmejcev je glavni namen potovanja obeh zaslužnih misijonarjev. P. Schebesta ima že za seboj daljše študijsko bivanje pri Semang-Pigmejcib v Malesiji, od 1929—1930 je mesece dolgo bival v ekvatorialnem pragozdu pri Pigmej-cih v Kongu, ki veljajo izmed vseh za najčistejšo raso. Uspehe svojega takratnega raziskavanja je obelodanil v delu z naslovom »Bambuti, Pigmejoi iz Belgijskega Konga«. Knjiga je izšla leta 1931 istočasno v nemškem, angleškem in češkoslovaškem jeziku. Tudi p. Schebesta je mnenja, da je pokrajina Ituri iz etnološkega stališča najinteresant-nejša dežela Afrike. Sedanje potovanje pa služi predvsem jezikovnemu študiju, kakor tudi za proučevanje versko-socialnih razmer pigmejske rase.
P. Gusinde, ki je že izvršil plodoncsno in podrobno študijo pri Fuegincih Južne Amerike, pa namerava sedaj predvsem raziskati telesne znake Pigmejcev ter njihove materialno-gospodarske življenjske pogoje.
Belgijska vlada se je izrazila, da bo učenima misijonarjema dala na razpolago enega zdravnika; njegova naloga bo raziskati različne bolezni Pigmejcev in podati navodilo za ohranitev te rase, ki je na tem, da izumrje.
le predsednika Brazilije je bal izvoljen za dobo 4 let dr. Getulio Vargas
Uboštvo v slovenskih pregovorih
Bolje je biti ubožen pa pobožen, nego hudoben pa premožen.
Dobra vzreja brani uboštvu pod streho. Kdor ni bogat — malo ima rad. Kjer je bogastvo, je en hudič, kjer je uboštvo pa sedem.
on' Na potu rožica, ua domu ubožica. Pri vsakem uboštvu je pol lenobe. Silni — premožni, zviti — ubožni. Siromaka povsod tepo. Siromaštvo in kašelj se ne dasta zakriti. Siromaštvo — mati zdravja. Sirov je lahko tudi siromak, prevzeten pa le bogatin.
Od Titmenta do Snežnika
Huda obsodba slovenskih laniov
Razprava proti slovenskim fantom iz Rihera-berka na Vipavskem je bila pred izrednim fiši-stičnim sodiščem v Rimu dne 8. julija. Izrečena je bila tale razsodba: Anton Zgonik in Andrej Sever sta bila obsojena na 1 leto ječe, Rihard Čebron na 2 leti, Andrej Križman in Josip Piščanc na 3 leta in 3 mesece, Alojzij Pečenko na 4 leta in pol, Viktor Birsa na 5 let. Obdolženi 60 bali, da eo na obletnico ustrelitve slovenskih fantov na Bazoviai streljali v rihemberški okolici in da so zažigali kresove v znak protesta ter da so pomandrali Ar-naldovo drevesce na vasi. Fašistično sodišče je udarilo neusmiljeno in spravilo ob eksistenco cvet naše mladine.
*
Parada pred krsto ruskega poslanika Dovgalev-6kega, ki je te dni umrl v Parizu
V.:
Po valovih Donave široke • • •
(Beležke iz popotnega dnevnika.)
»Golubac,« reče Tein spremljevalec, » je v resnici vreden te hvale, ki jo nosijo tuji popotniki o njem po svetu, namreč, kot najlepši zgodovinski spomenik na Donavi, kot »biser« v strminah džerdapskih. Kakor vidite, na Beli steni, ki sega v Donavo, se izločuje od vrhuncev Golubaških sten, ki se dvigajo nad njo v nekakem planinskem vencu Golih planin — grad Golubac. Slikovit je zelo in romantičen. V obliki terase se dviga postepeno pet oddelkov gradu, začenjajoč od obale. Veže jih zob-často zidovje, vijoč se po vijugasti steni z devetimi kvadratnimi stolpi, ki so na vrhu tako zobčasti, da so podobni stolpom smederevske trdnjave. Trije stolpi so doli, nad samo Donavo, a ostali se vrste višje. Najvišji stolp sc je imenoval ,šešir-kula\ po slovenski?...«
Počakal je in Zdravko je hitro odgovoril:
»Klobučji stolp.«
»Da... Pravijo, da je Golubac sezidan na temeljih nekdanjega rimskega mesta. V začetku preteklega stoletja nekako, pravijo, se je nek turški odmetnik. Bori-Čauš, s svojimi ljudmi vgnezdil med zidovjem gradu Golubca ter odtod hodil na rop. Imenoval se je ,kralj vode i zemlje', in ta naslov je opravičil in potrdil z mnogimi zmagami nad vojsko, ki se ga je lotevala. Na smrtni uri je, kakor Aleksander Veliki, razdelil svoje .cesarstvo' med najdostoj-nejše. Kajpada, ti ,najdostojnejši' so bili prav kmalu polovl jeni...«
»Po neki drugi pripovedki je bila na Jscšir-kuli' ali v .Klobučjem stolpu'...«
Tea se |e glasno zasmejala in njen zvonki smeh je objel tudi nas ostale. Zakaj njen spremljevalec je tisto besedo »Klobučjem stolpu« izgovoril iirugp.ee, nego je nevejeno slovensko in tudi srbsko uho, in kako bi se ne smejali. Toda njen .sp.-<5ndjevulee se ni dal motiti. S smehom sicer, toda nadaljeval je:
»... torej, v tistem ,klobučjem stolpu' je bila nekoč uj-da lepa bizantinska carica Helena. Tu je negovala svoje ljube golobe in od tod, pravijo, j; d j bil Co,.ihw" svoje ime... Narod pripoveduj da je Golubac zidala Prokle-ta Jerina .. .«
Pluli smo nekaj časa in gledali to romantično lepoto »Železnih vrat«.
»Tam, vidite,« je pokazal Tein spremljevalec z roko. »To je nekdanje rimsko mesto Vicus Cuppae. Tu so se ostanki obdržali najbolje. Se-
fogled na Zelema vrati
daj se mu pravi mestece Golubac. Tam je gotovo bilo tudi rimsko pristanišče, ker se rimski
temelji še sedaj vzpenjajo iz vode do prvih hiš.« ★
»Kakšne muhe so pa to? Sitne, kakor ne vem kdo.«
Gospa Marija je otepala z rok majhno, drobno, črno mušico, kakšne tri milimetre veliko. In sedale so na nas vseh.
»O, gospa,« je rekel Tein spremljevalec. »To je znamenita muha, takozvana .golubaška mušica'. Po latinski, zdi se mi, ji pravijo ,Simu-lium rauptaus golubacense'. To vam je pravzaprav nevarna muha. Plodišče te muhe je takoj izpod rta, na katerem je golubački grad, in sega celo do vasi Dobre. V tistih kratkih potokih, ki se zlivajo v Donavo, in po močvirjih, ki jih delajo ti potoki, jih leta cele roje.«
Moral se sem popraskati po rokah in obrazu. Tudi drugi so odganjali muhe. »Čutim, kako grize,« sem rekel.
»Da, da,« je potrdil Tein spremljevalec in nadaljeval.
»Vsako leto na pomlad, tako maja meseca, se iz votline v tisti veliki pečini blizu gradu, ki je nekako 8 metrov nad vodo, pojavi na milijarde teh mušič ter so -kakor oblak prašine. Razširijo se kakor vihar na vse strani. Ta mrčes strahovito pustoši v Podonavju in v Ba-natu. Za te kraje je to prava nesreča. Napada ljudi in živali tako, da jim je celo telo ranjeno od teh pikov. Vsak pik povzroča ostro srbečico in oteklina traja po 10 in 14 dni. Več takih ugrizov povzroča mrzlico, krče in celo smrt... Ljudje čuvajo živino pred tem krvoločnim mrčesom, da ji mažejo nežnejša mesta s katranom ter žgejo v kupili gnoj in suhljad. V času, ko se pojavijo mušice, je celo Podonavje zavito v dim. Živina sama išče dima, ker instinktivno čuti, da ji je pribežališče pred solubaškimi mu šicami.«
»Pa še niso iznašli, kako pokončati ta mrčes?« je vprašala gospa Marija.
»Še ne,« je odgovoril Tein spremljevalec »Škoda, ki jo povzroča, je zelo velika. Že od nekdaj pa iščejo sredstva, da uničijo te muhe, a dosedaj vse zaman. Ljudstvo pripoveduje, da je ta muha kazen za nek zločin. Nekoč je nekdo dohitel v Stigu nekakšno grdobo in jo premla-til. Grdoba se je zavlekla v golubaško pečino in v nji poginila. Iz njene mrhovine pa se plodijo te preklete mušice ...«
★
»In tam,« Tein spremljevalec je pokazal v steno, »so ostanki habsburške mogočnosti.«
V steno, visečo z levega brega, sedaj romunskega, je vzidana velika tabla, v katero je vklesan latinski napis, govoreč o moči habsburške vladavine.
»Kakor Rimljani so se hoteli ovekovečiti tudi Habsburžani,« je dodal.
Tea je pogledala, a nekdo zadaj nje je rekel:
»Vse mine ... Ostane še za trenotek Forum Romanum, poraščen z mahom ...«
Na romunski strani — levi breg Donave — je stara rimska cesta, »via Trajana« imenovana.
»Bilo je mnogo dela, preden so izklesali to cesto v skale,« je rekla gospa Marija.
»Mi niti pojma nimamo, koliko je tu člo veških življenj zbitih v to cesto,« je rekel Tein spremljevalec. »Rimljani so imeli jetnike, cele narode, in kaj nai počno z niimi? ... Delajo naj! Kakor egiptovski faraoni, ki so zidali piramide s stotisoči in več delavci-sužnji, tako sr delali Rimljani vodovode in ceste. Eh, poglobimo se v tisto dobo... Zganil se je oblastnik Dobil je ukaz iz Rima. Cesta ob Donavi se ima narediti. Preko prepadov, skal, se ima izkle sati ob obrežju, kjer ni tal, se imaio tla nare eliti. Desetero in desetero tisočer rok je prijelu za orodje. Stotisoče rok je zavihtelo krampe.
Gospodarstvo
Produkcija premoga v Sloveniji
Pravkar objavljeni podatki o produkciji premoga v mesecu maju kažejo v primeri z majem lani nadaljnji padec produkcije, dočim je v primeri z aprilom 1934 produkcija nekoliko narasla.
V mesecu maju ie znašala produkcija slovenskih premogovnikov 82.898 ton (aprila 1934 81.974. maja lani 89.831 ton). Od te produkcije so prodali slovenski premogovniki v maju (v oklepajih podatki za april 1934): železnicam 27.294 (24.055), od tega ljubi. žel. ravn. 13.999 (12.789) ton, brodarstvu 1.736 (3.075), industriji 38.532 <32.847), od tega v Sloveniji 25.105 (21.924) ton, za hišno porabo 1.653 (1.926), ostalim strankam 4.457 (3.956) ton, izvoženih pa je bilo 1.127 (589) ton. Tako je znašala skupna prodaja 74.798 (66.448) ton. Iz teh podatkov je razvidno, da je najbolj narasla oddaja industriji, kar najbrže ni pripisovati samo sezijskim razlogom. Zlasti je važno, da ni narasla toliko prodaja v Sloveniji l<ot v drugih pokrajinah države. Povečale so se tudi prodaje državnim železnicam, pa več v Sloveniji kot v drugih pokrajinah naše države. Izvoz se je v maju v primeri z aprilom skoraj podvojil.
Lastna poraba premogovnikov je znašala 3.910 (3.861), za deputate se je oddalo 1.778 (2.258) ton, odpisanih pa je bilo od zalog 165 ton (204 tone v aprilu).
Zaradi teh oddaj, ki so bile manjše kot produkcija, so zaloge v naših premogovnikih narasle
Zagrebška Mestna hranilnica
Poročali smo že, da je zagrebška mestna hranilnica sklenila, da bo z 28, julijem izplačevala Veliko večje vsote za stare terjatve kot doslej Zanimiv je pregled, koliko je plačevala doslej in koliko bo v bodoče, da se vidijo energični napori zagrebške mestne občine za čimvečjo likvidacijo denarnega zavoda:
Po skalah so znašala izplačila (prva števila pomeni knjižice, druga pa tekoče račune.
		1. načrt	2. načrt	3. načrt
	Din	28. dec. 1932	28. febr. 1934	38. febr. 1934
do	10.000	100 100	vse	vse
	25.000	250 250	500 vse	vse vse
M	50.000	250 250	500 vse	750 vse
	100.000	500 500	750 750	750 vse
	200.000	750 750	750 750	1000 vse
,1	300.000	1000 1000	. 1000 1000	1250 vse
	500.000	1500 1500	1500 ioOO	1750 vse
	1 milij.	2000 2000	2000 2000	2500 2500
nad 1 milij.		2500 2500	2500 2500	3000 3000
od 74.030 ton v začetku meseca na 76.276 ton konec meseca maja. S tem se nadaljuje povečavanje zalog.
Naslednji pregled nam daje sliko produkcije in zalog premoga:
produkcija 1933 1934 januar 115.333 133.938 februar 94.155 104.166 marc	94.564 95.734
april	83.845 81.974
maj	89.831 82.898
KULTURNI OBZORNIK
VHHHHHHHBMHHHHHHBHHMMHHMHHHBMHNHHBMHNHMHHHHH
Misli o vrednosti in poslanstvu knjige
oddaja 1933 1934
137.739	77.479
141.321	76.109
146.944	64.826
144.893	74.030
153.735	76.276
Skupno je produkcija premoga v prvih 5 mesecih t. 1. znašala v Sloveniji 498.710 ton v primeri s 477.730 tonami v prvih 5 mesecih lani in 546.565 tonami v prvih 5 mesecih 1932.
Število uraduištva se je od aprila na maj zmanjšalo od 217 na 215, število paznikov pa od 192 na 190. Podobno se je zmanjšalo število zaposlenega delavstva od 5708 v aprilu na 5663 v maju. Naraslo pa je število šihtov od 106.288 na 108.723 in v zvezi s tem tudi zaslužek zaposlenega delavstva od 4,765.000 Din v aprilu na 4,815.00 Din. Seveda je letos število zaposlenega delavstva znatno manjše kot lani v maju in tudi število šihtov ter delavski mezde. Lani v maju je bilo zaposlenih namreč 5707, šihtov je bilo 111.833, zaslužek pa je znašal 5.870.000 Din
Še bolj p>a so zanimivi podatki o bilanci zavoda za 30. junij 1934. Nove vloge zavoda so narasle od 64.97 milij. Din konec leta 1932 na 130.3 milij. Din, istočasno pa so stare vloge padle od 307.7 na 226.4 milij. Din. Te nove vloge so bile predvsem plasirane v gotovini ter v blagajniških zapisikih Narodne banke. Gotovina obenem z blagajniškimi zapiski je znašala za stare terjatve 27.9 milij. Din '-konec leta 1933 20.8 milij., za nove vloge ž« 100.5 'inilij. Din (55.7 milij. konec 1933). Skupno je imela hranilnica 84.5 milij. gotovine v blagajni, 35 milij. v blagajniških zapiskih pri Narodni banki ter na žiru pri Narodni banki in Poštni hranilnici 8.1 milij. Polagoma je začela hranilnica tudi s kreditiranjem: konec 1933 je bilo meničnih kreditov 2.3 mililj., sredi leta 1934 pa že 11.8 milij. Din.
Likvidnost Mestne hranilnice je v prvi vrsti pripisovati mestni občini, ki je vrnila z novim posojilom pri Poštni hranilnici in Drž, hip. banki ter z javnim vpisom posojila 50 milij. Din svoje dolgove pri zavodu, kajti njen dolg se je zmanjšal od 17.6 milij. konec 1933 na 65.5 milij. Din. Za nad 50 milij. se je torej njen dolg zmanjšal in s tem je hranilnica dobila tudi nova sredstva za svoje poslovanje.
Protekcionizem
Dr. VI. Fratiolič. V založbi »Tipografije« d. dH Zagreb, je izšla knjiga »Protekcijoni-zam« dr. VI. Franoliea.
Pisec objav>ja v svojem delu globoko in povsem zanimivo študijo sodobnega gospodar.sko-političnega stanja posameznih večjili industrijskih kakor tudi agrarnih držav. Počenši s protekcijonizmom prošlosti, ki je imel svoje zagovornike v merkantilnem sistemu, razvija zgodovino protekcijonizma do sodobnega gosjiodarskega nacijonalizma. Industrijski kakor agrarni protekcijonizem predstavljata največje zlo ekonomske politike držav ter sta v nemali meri povzročitelja svetovne vojne. Mobilni kapitali imajo trajno tendenco pretvoriti se v stoječe ka-pitale, ki se pa vsled protekcijonizma v tolikšni meri pomnože, da prekašajo potrebo domačega konznma. Protckcijonizem povzroča tako hipertrofijo stoječih in v vzročni vezi tudi hiperpopulacijo delovne moči. Boj za pridobitev inozemskih trgov le vsled zaščite izzvane hiperprodukcije in hiperpo-pulacije vodi do imjierijalizma, ta pa zopet do sedanjega gospodarskega nacijonalizma. Gospodarski nacijonalizem, gospodarska av-tarhija, ki se ga poslužujejo danes vse države in ima neposredne veze s političnim nacijonalizmom, je največja napaka današnjega gospodarskega reda. Tako ekonomsko neodvisnost, ki jo danes propagirajo mnogi ekonomisti in političarji imenuje pisec utopijo. To je upravičeno, kajti čim bolj je pojedina država industrijalizirana, tem bolj je odvisna od inozemstva.
Že liberalna šola počenši z doktrino Adama Smitha dokazuje potrebo proste cirkulacije kapitala. Narodnega blagostanja ni mogoče doseči s carinskimi ograjami in državno reglementacijo zakonov, ker .ie le prosta cirkulacija kapitala izvirajoča iz naravnih gospodarskih zakonov edino sredstvo, ki lahko prepreči gospodarski in socialni polom naše civilizacije. Gospodarski nacijonalizem, fašizem in hitlerizem pa pripravljajo človeštvu zopet novo vojno.	A. M. K.
Privatni kliring z Madjarsko. S 15. julijem je valjan zasebni kliring v pengih. Naši izvozniki morajo za 30% dati v odkup Nar. banki jx> paritetnem tečaju 10.07 Din, ostalih 70% pa lahko prodajo na borzi. Včeraj je pengo že začel notirati na naših borzah: uvodni tečaj se suče nekaj nad 11.
Potni stroški in dnevnice pri Drž. hip. banki, fclani upravnega in nadzorstvenega sveta Drž. hip. naroke dobe diitvuice z 27. aprilom 250 Dir. dnevno. Potni ter selitveni stroški se računajo kot državnim uradnikom odgovarjajoče kategorije.
Borza
Dne 20. julija 1934. Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha, Trsta in Newyork. Narastel je London, zlasti močno pa Berlin. Drugi tečaji so bili nižji.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi jx>pustil na 8.95, na zagrebški na 8.74 in belgrajski na 8.70. Grški boni v Ljubljani 29—30 (29.50), v Zagrebu 28.15-28.85 (28.50). Španska pezate v Zagrebu 6.30 zaklj. Angleški funt je v Zagrebu in Belgradu popustil na 246 zakl.
Ljubljana. Amsterdam 2301.51—2312. Berlin 1330.69—1341.49, Curih 1108.35—1113.85, London
171.14—172.74,	Newyork 3372.16—3400.42, Pariz
224.15—225.27,	Praga 141.23—142.09, Trst 290.90 —293.30, Bruselj 793.57— 797.57.
Promet na zagrebški borzi 31.631 Din.
Curih. Pariz 20.225, London 15.475, Newyork 306.75, Bruselj 71.575, Milan 26.30, Madrid 41.925, Amsterdam 207.65, Berlin 120.50, Dunaj 72.80 (57.50) Stockholm 79.80. Oslo 77.75, Kopenhagen 69.10, Praga 12.74, Varšava 58.025, Budimpešta 2.925, Atene 2.495, Carigrad 3.05.
Vrednostni papirji
Tedendenca je ostala v glavnem neizpremenie-na in tiidi posebnih izprememb v tečajih ni bilo. Promet je slejkoprej slab in je na zagrebški borzi bila zaključena le vojna škoda: 300 kom.
Ljubljana. 7% inv. jx>s. 71—72, agrarji 38—39, vojna škoda 318—320, begi., obv. 56—57,. 8% Bler. pos. 64-65, 7% Bler pos. 58.50-59.50, Narodna, banka 7% jx>s. Drž. hip. banke 67—68, Kranjska! ind. 150 bi.
Zagreb. Drž. papirji: 1% invest. pos. 71.50— 72.50, agrarji 38 den., vojna škoda 318—320 (315, 318), 7., 8., 9. 318-321, 10., 11. 320-325, 12. 321 —325, 6% begi. obv. 55.50- 56.50, 8% Bler. pos. 65.50 den., 7% Bler. pos. 58.50-59, 7% pos. DHB 67.50—70. — Delnice: Narodna banka 3.900 den., Priv. agr. banka 218-220, Osj. sladk. tov. 110—120. Osj. livarna 145 bi, Union 50 d.. Trboveljska 85 —90 (20 a 90).
Belgrad. Drž. papirji: 1% invest. pos. 71 zaklj., agrarji 39 - 39.50 (39), vojna škoda 317.50-318.50 (319—317.50), 9. 320 zaklj., 12. 322-322.50 (323, 322), 6% begi. obv. 56.25—56.50 (56.40), 8% Bler. pos. 66 den., 7% Bler. pos. 58.25- 58.75. — Delnice: Narodna banka 4030 ^050 (4030), Priv. agr. banka 220-221 (220,221),
Žitni trg
Na žitnem Irgu vlada stagnacija in so cene ostale neizpremenjene. Prave ponudbe še ni. Edino ob Tisi in kanalih je živahnejc in je tečaj 120 den. Tja tudi največ dovažajo blago in stane drugje v Banatu 110—112.
Sombor, 20. 7. 1934. Pšenica: bč. okol. Sombor 79 kg nova 102 -106, gbč. 79 kg nova 104—106, sr. 79 kg nova 102 -104, slav. 79 kg nova 102.50 —105, gbč. 79 kg 102- 104, bč. bn. potiske 79 kg nova 115-117.50, - Ječmen: 63-64 kg - 84 86. — Koruza: bč. žel. promt 90—92, bč za avg. 93 —95, bč. ladje kanal 99—101, bč. ladje Donava, Tisa 101—103. — Moke: bč. Og in Ogg 180—200, št. 2: 160—180, št. 5: 140-160, št. 6: 125—140, št. 7: 105-115, št. 8: 110-115.
Tendenca neizpr. Promet: 120 vag.
Novi Sad. Pšenica: gbč. 2% kg 77 stara 105— 107,50, gbn. nova 79 kg 2% 102.50—105. Ostalo neizpr. Tendenca slaba.
Živina
Mariborski svinjski sejem dne 20. julija. Na današnjem svinjskem sejmu so se prodajali mladi prašiči 5—6 tednov stari po 95—110 Din, 7—9 tednov slari 120—150 Din, 3—4 mesece stari jx> 250—300 Din, 5—7 mesecev 550 600 Din. Kilogram žive teže 5—6 Din, kilogram mrlve teže 8.50 do 10 Din. Prodanih je bilo 106 svinj.
Slovenska Krajina
Nova maša. V nedeljo 15. t. m. je imel na Tišini svojo pivo daritev g. novonvušnik Alojzij šostarec. Ob tej priliki se je zbralo na Tišini ogromno ljudstva, prihiteli so iz najmanj desetih župnij; bilo je tudi dosti protestantov. Naše ljudstvo gre nu novo mašo tudi do 30 km daleč peš, tuko spuštuje uovomušnike in duhovnike sploh. Ker se je zbralo veliko ljudi, jc bila novomašuiška pridiga na prostem pred cerkvijo. Slavnostni pridigar g. Bejek Janko, kuplan iz Črensovee, nam je govoril o visoki časti duh. stanu, o težuvali in tolužbi, ki jo prinaša ta stan. Novomušnik bo v avgustu nastavljen že v dušnem pastirstvu, kjer mu želimo obilo božjega blagoslova.
Katoliški tisk. Ob polletju so različni časopisi pridobivali nove naročnike. Veseli nas, da naše ljudstvo kljub krizi zim ccniti dober časopis. Veliko naročnikov je dobil »Slovenski gospodar«. V erensovski srednje veliki fnri jc dobil »Slovenski gospodar« v mesecu juliju 51 novih naročnikov in še vedno se novi prigla-šajo. Zelo nas veseli to dejstvo in to naj bo odgovor na različne napade in zavijanja. sSlovon-ski gospodar« si utira pri nas pot, če je to ko-j mu prav ali nc. K novemu letu se bo .število ' n ieirovih naročnikov šc podvojilo.
Menda ni bila knjiga še nikoli tako zvesta in nepogrešljiva družabnica slovenskega človeka, ka-i kor je že nekaj let sem. Poleg Mohorjeve in podob-I nih družb, ki pošiljajo knjige v vse kote sloven-! ske domovine, so osrednje slovenske knjižne založnice zadnja lela tako plodovitii, da ga skoro ni zasebnika in ne družine, v katerih domove ne bi vsaj periodično zahajale njihove knjige. Mimo vsega tega pa opravljajo po vsej Sloveniji — po vaseh in mestih — kar najživahneje izobraževalno poslanstvo mnogoštevilne knjižnice, katerih knjige eo v neprestanem obtoku. Knjiga je danes človeku poleg revij in časopisov glavna vodnica v presojanju sodobnih duhovnih zmotnjav, človeškega življenja in njega smotra, novih zahtev časa v gospodarstvu, politiki, umetnosti itid. Po knjigi danes človek ne Sega več zgolj zato, da bi si dolgočasje pregnal, marveč iz lakote po odgovoru na tisočera aktualna vprašanja: kako je s sodobnim človekom, kako je z evropskim svetom sploh: ali bo ta piška-va zgradba še vzdržala pred notranjim pretresom, ki je" iz dneva v dan strašnpjši. Knjiga naj da vsemu odgovora, hoče bravec. In človek, čigar razum nima lastnega dna, sledi slepo izvajanjem pisatelja, nič ne premišlja — kdo bi pač danes še premišljeval, ko pa čas tako neznansko beži — vsrka vase resnico in laž, lepoto in grdoto, slavospev in pamflet; njegovo prepričanje se ruši kos za kosom. Od človeka od prej ostane polagoma le še skelet, vse drugo je zatrpano s »tujo učenostjo«.
Kakšna bodi torej knjiga, da bo izoblikovala našega človeka v etično dograjeno osebnost, ki bo izpolnjevala svoje življenjske dolžnosti v polni meri; ali da vsaj ne bo odvzemala človeku onega naravnega duševnega bogastva, ki ga je položil vanj Stvaritelj in ga po svojo dopolnila materina roka. V čem je svojstvo lepe knjige, ki gradi? In v čem one, kd ruši?
Sodobna leposlovna knjiga — v tem sestavku i imamo v mislih predvsem leposlovno literaturo — hoče zajeti človeka in njegove probleme čim bolj 1 globoko in iskreno, človek je že od nekdaj sredi-I šče vse leposlovne književnosti, toda danes ga eku-I ša knjiga pokazati v osrčju njegovega duha in telesa, to je, v najbolj kričečem konfliktu: v duali-I stični borbi telesa in duha, pekla in nebes. Tako delo utegne razkriti vse grozote človekove borbe za duhovno očiščenje, vse padce in dviganja; duh in telo se bijeta med seboj za zmago, dokler eden ali drugi končno ne omahne in zastor pade. Ob taki knjigi je vprašanje, na katero plat je dal pisatelj poudarek: na pozitivno ali negativno. Vedeti moramo namreč, da vpliva knjiga na oba duševna toka: na razum in voljo. Če torej pisatelj usmeri ti dve zmožnosti v dobro, ali vsaj odvrne od zla in sicer s tem, da nam z resničnostjo ali fikcijo predstavlja zaželeni vzor človeka v visold etični ploskvi ali človeka v tragični borbi, skozi katero si išče poti k resnici, potem je tako delo etično nvočno in utegne bravca notranje uteštol; ne le to, tudi potegniti ga s seboj iz. erotičnega konflikta k zimagi duha, k očiščenju. Toda velika nevarnost za knjigo te vrste je v tem, da potvarja • to borbo, da jo izrablja v senzacionalne in pikantne epizode in sicer le zato, da bi nizko vplivala na ljudsko radovedno gonsko plat. Taka knjiga seveda človeka ne uteši, omoti inu duha, ki se je že prej z muko prebijal skozi tisočera nesprotujoča si vprašanja. Skratka, če nam erotična knjiga ne nudi ničesar več kakor gonsko stran življenja, če nas ne dvigne s spolzke ravni, je etično slaba. Najčeščekrat pa nima taka knjiga niti umetniške vrednosti, ker je pisana s tendenco: osvetliti, fotografirati . gonsko človekovo stran, dasiravno notranji raziplet dela tega ne potrebuje. S knjigami te vrste se naši ljudje ne bodo duhovno obogatili, nasprotno, poplitvili; še bolj se bodo vznemirili v svojih etičnih borbah, duh bo omagoval pred telesom, zakaj odrešitve, očiščenjia taka knjiga ne daje. Brez ozira na to, ali nas ima kdo za okorele pušteže, povemo naravnost: knjige te vrste, ki niso niti etične miti umetniške, odklanjamo; in kdor jih tiska in razpošilja med široke ljudske plasti, greši nad svojim narodom. Pri branju takih knjig se polagoma izgublja ona zdrava prirojena modrost, ki je za temelj nadaljnini spoznanjem; človek se ne le poplitvi, ne le izgubi'svoje zdrave razsodnosti, marveč gleda i7, njega pri vsaki besedi sama plehka »tuja učenost«.
Leposlovna knjiga zajema jx>leg človeka tudi čas. Zato je vedno bila in bo živo zrcalo dobe, v kateri je nastala. V njej se vestno odražajo religiozne, gospodarske in politične razmere, vobče celotna psihoza nekega obdobja. Človek pač spreminja svoje notranje in zunanje lice, vzporedno z njim gre knjiga. Dokaze za to imamo v vsjj svetovni (pa končno tudi v domači) literaturi. A knjiga ne more biti zgolj odraz časovne periode, ker bi sicer ne mogla biti voditeljica v prihodnost, k vzorom, ki še niso doseženi. Mnoga obdobja so namreč v celoti plitva in če bi knjiga zajemala samo iz sedanjosti, bi imela nujno plitvo podobo, v kateri človek ne bi našel zagona v naj>rej. Zatorej niso bili vsi veliki duhovi, ki so stopali pred svojo dobo, veliki zgolj zato, ker so prinesli V domačo književnost nove umetnostne tokove, marveč predvsem zato, ker so napisali svojemu narodu evangelij, ki vodi po poti očiščenja v svetlejšo bodočnost. Pomislimo samo na Cankarja! Pisatelji te vrste so kakor prizma, v katere žarišču ee »tekajo vsi narodni tokovi in odkoder izžarevajo zopet nazaj v narod. T tej »vezi moramo ojx>roziti na važno dejstvo, da je sleherna knjiga v konkretnem smislu otrok svojega naroda. Narod ji vtisne vse posebne svojskosti, svoje srce, voljo in dušo. Zato mora biti naša leposlovna knjiga zlasti za nas; Zato mora vzeti nas za objekt etičnega pogona, ne morda radi nacionalne ozkosrčnosti, marveč ker nam je ta knjiga duševna sestra, ki jo najbolj dojamemo in more na nas najsilneje vplivati. Poleg tega j>a — zakaj bi iskali v literaturi pobud in vzorov iz tujih življenjskih območij, iz tujih narodov, ki imajfl specifično svoje j>otrebe in oilje, oeetokjat stood-stolno drugačne kot mi? Mar ne kličeta naša preteklost in sedanjost duhovno in stvarno velikih ob likovalcev? Tudi če govorimo s stališča sodobn« stvarne socialne književnosti, mar ni poleg neka terib delavskih revirjev v Sloveniji glavno socialno vprašanje na vasi? Mar ni dane« socialno vpra-šanjev asi bolj živo kot kdajkoli poprej? Sleherna stvaritev s te strani, ki bi zajela sodobno vas, bi 'bila zares iztrgana iz krvi, iz dna duše naroda; ne bi torej zgolj tipala po površin: kakor tipljejo nekatera slovenska socialna književna dela. Pa o tem smo že nekajkrat pisali.
Vpliv knjige na človeka je ogromen. Tega naj se zavedajo poleg književnikov zlasti knjižničarji šolskih in javnih knjižnic, ki so nekaka vez med beročim občinstvom in knjižnimi zakladnicami; poznati morajo predvsem dobro kriterij dobre in slabe knjige. Vedeti morajo, da visoka naklada nekaterih knjig ni zmerom merilo absolutne njihove vrednosti. Dalje jim mora biti znana izredna sprejemljivost zlasti mladega človeka za vse, kar mu knjiga novega razodene. Za kriterij dobre ali slabe knjige naj jim služi sledeča približna označba: Knjiga, ki razodeva le kosce življenja in še te zgolj na površini, ki išče zgolj zunanjega ugodja, ki je namenjena le bežnim trenotkom, knjiga, katere osebe se skozi celoten razplet le lahkoživo zpbava-jo in si nimajo ničesar velikega, resničnega jx»ve-dati, ne more imeti posebne vrednosti. Taka knjiga, če že ne ruši, vsaj gradi ne bralca. Nasprotno pa knjiga, ki ima ujeto vase (in sicer po notranji podobnosti lastnega naroda) vse človeštvo s svojim • nemirom, iskanjem, blodnjami, borbami, zmagami in padci, očiščenji in poveličanji, knjiga, v kateri se vežeta sedanjost in preteklost, a hkrati 6i podajata roko s prihodnostjo, knjiga, katere namen je pokazali človeku absolutno resnico, četudi je grenka, ne j>a nuditi zgolj plehke zabave, taka knjiga ima nadčaeovno vrednost. Seveda pa mora biti knjižničar še pedagog in [»i ho log, da ve. komu in kdaj daje knjige zrele vsebine. Mladina kljub današnji porazumljeni dobi ne sme prezgodaj dozoreli, ker utegne pred jesenjo pasti kot črviv sadež. Seveda je v tem izbiranju na vseh straneh mnogo težav vprav kakor pred blagajno v kinematograf, vendar se da vsaj glavno zlo odstraniti, če je knjižničar pedagog. Kakor dnevni tisk, tako je tudi knjiga gibalo vsega duhovnega življenja našega naroda dn tega se morajo zavedati književniki, založniki, knjižničarji, vzgojitelji in vobče vsi prijatelji tiska. Zrcalo tieka — zrcalo naroda.
L. Golobi«.
Ptuj
Novomašnik. Pri Sv. Urbanu je preteklo nedeljo daroval novo sv. mašo domačin Janez Švarc iz cisterijanskega reda.
Smrtna kosa. V Rogoznici pri Ptuju je umrla Uršula Vogrinec, rojena Golob, vdova po železničarju, v 62. letu starosti. Blag ji spomini
i Huda nesreča. V ptujsko bolnišnico so pre-1 peljali 24-ietnega pos. sina Jožefa Širca iz Oslu-ševcev. Splašili so se konji, Širc je podel pod voz in dobil nevarne poškodbe po celem telesu, | zlomljeno ima tudi desno nogo nad kolenom.
K umoru v Gruškovju. Morilec logarja Per-neka, ki je bil sedaj zaslišan, se zagovarja s silo-branorn. Pokojni Pcrnek da ga je hotel ustreliti ter ga je on prehitel Oba sta živela v medsebojnem sovraštvu, ki izvira od nekega dolga,- Sledili so večkrat javni prepiri, zadnji je bil 8. t. m., ko je Pernek pretepel Kozela tako, da je zlomil palico na drobne kose na njegovem hrbtu. Drug drugemu sta pretila s smrtjo ter je govoril Pernek, da ima za Kozela vedno eno patrono pripravljeno, med Um ko je Kozel nudil onemu, ki ubije Perneka, 100 Din nagrade.
§f. Jurij ob j, ž.
Med našo katoliško mladino sc je začelo razvijati bujno j še versko življenje, odkar se jc pred kratkim ustanovila fantovska kon-gregacija in se je ob j>riliki prihoda naših iiovomašnlkov z izvrstnim uspehom^ priredila verska igra »Slehernik«. Kakor eujemo, hočejo naši igralci igro ponoviti. Veliko zanimanja vlada tudi za nameravan izlet na Uršlo goro pri Slovenjgrndcn, ki ga priredi naša mladinn v nedeljo, dne 29. t. m. Z jutranjim vlakom odhod v Petrovče, kjer bo sv. maša; ob 10 z vlakom proti Šoštanju, kjer j<j mahnemo peš. Zvečer bodo večernice in drugo jutro sv. maša. Vabimo vse naše prijatelje. da sc nam pridružijo, ker obetn biti izlet zelo prijeten. Naši dobri dijaki so nam obljubili na izletu prijetno zabavo. Torej na svidenje!
Laško
Zlata poroka vzorne zakonske dvojice.
Pred dnevi sta praznovala povsod znana in spoštovana g. Adolf Kuntara, vpok. žel. in hišni posestnik v Debru pri Laškem iu njegova zena, gospa Terezija zlato poroko. V ta namen .je bilo v dekanijski cerkvi sv. opravilo in sta si po 50 letih znova obljubila zvestobo. Zlatoporočenca sta vzor slovenske katoliške družine in sta v takem duhu vzgojila tudi svojih pet otrok, od katerih je eden organist v Kočevju. Vsa družina je znana kot zelo naklonjena cerkvi in vsi člani radi pomagajo pri cerkvenem petju. Razumljivo jc, da sta ob tej priliki prejela mnogo čestitk, katerim se pridružujemo tudi mi z željo, da bi ju Bog ohranil še mnogo let čela in zdrava.
Pišece
Nova maša. Preteklo nedeljo je tudi v naši farni cerkvi zadonela pesem: Novomašnik, bod' po zdravljen! Po 24 letih je stopil zopet eden naših rojakov pred oltar Gospodov. Bil je to g. Petančič Franc. Toliko ljudi še niso videle Pišece, kakor so jih 1a dam. Farna cerkev je bila dvakrat premajhna, dn bi sprejela množice, ki so jo oblegale. Šc spoštuje in časti naše ljudstvo duhovnike. In tako je prav! Tebi pa, g. novomašnik, naj nebo rosi na pot življenja svoj blagoslov! Bog Te živil
Vrnitev knjižnice. Po razpustu našega prosvetnega društva je pristojna oblast zasegla in zapečatila tudi premoženje društva n knjižnico vred. Te dni pa je občinska uprava v Pišecah na odlok banovine izročila knjižnico in ostalo premoženje cerkvenemu predstojništvu v Pišecah, kateremu pripade vse v smislu pravil razpuščenega društva.
Požar. Povsod mora delovati zlobna roka. Tud' našemu kraju ni prizanesla. In tako so pred nekaj dnevi ponoči okrog dveh švignili ognejaii zublji iz podstrešja hlevov jiosestnika llmeka Ivana, Dednja vas 4. Domači so -vsi spali. Če jih ne bi sosed pravočasno zbudil, bi z domačijo vred vsi zgoreli. Tako so pa rešili ludi živino in hišo. Pogoreli so le hlovi. Skoda je občutna.
yaui( ijo šolo v Pišece je dodeljena na* zaj za šolsko Ido 1934-35 irdčua Celin Kozika iz Dobo ve.
iz ljubljanskega magistralnega gremija
'	Ljubljana, 20. julija.
Danes popoldne se je vršila v mestni posvetovalnici seja inagistratnega gremija. Obravnavale so se sledeče zadeve: Tvrdka Kajfež
lečim podjetjem: Trboveljski premoge ružbi 550 ton, premopokopu Peklenica
glo-jugoslovanski petrolejski družbi se dovoli postavitev bencinske črpalke na javnem svetu severovzhodno od vhoda na gl. kolodvor, iužno od stare carinarnice. — Obrtnišk. vajeniškemu domu se ugodi prošnja za plačilo internih dimnikarskih del v znesku 1270 Din. — Odda se dobava premoga za uradne prostore mestne občine sledeči
kopni družbi 550 ton, pre 150 ton, premogokopu St. Janž-Krmelj 150 ton in Liboje 100 ton po ponudenih cenah. — Dobava drv za mestno občino se odda tvrdki Josip 11 us iz Domžal kot najcenejšemu ponudniku. — Vovk Marija, sedanja najemnica kopališča v mestni hiši na Jegličevi cesti št. 10, je prosila za podaljšanje najemninske pogodbe, katera poteče 1. avgusta t. 1. Doslejje plačevala letno najemnino v znesku 1200 Din. Posebna komisija pa je ugotovila, da je kopališče potrebno nujnih popravil, ki bi zahtevala nad 20.000 Din investicijskih stroškov. Sklene se, da se kopališče ne odda več v najem, pač pa se izroči mestni bolniški blagajni za mestne delavce, katera bo uredila kopališče za svoje člane in njih družine.
—	Jugoslovanski tvrdki Schicht-milo se oddajo v najem vsi urni stolpiči za reklamo. Drugih interesentov ni bilo. Izdajo se
stavbna dovoljenja
sledečim prosilcem: Andreju Golobu za gradnjo visoko-pritlične hiše na Ljubljanskem polju za topniško vojašnico poleg že obstoječe kolonije.
—	Anici Urh za gradnjo enonadstropne hiše ob Aljaževi cesti. — Josipu Rusu za adaptacijo pritličja v hiši na Cankarjevem nabrežju št. 13.
—	Janezu Zrincu za nazidavo enega nadstropja in adaptacija v hiši Ilradeckega cesta št 41. — Danijelu Batelinu za napravo kletnega stanovanja in prizidka drvarnic na dvorišču ob Pod-milščakovi ulici št. 16. — Ljubljanski kreditni banki za adaptacijo stanovanjskega poslopja in skladišča na Tyrševi cesti št. 67. — Antonu Gre-gorcu za napravo obcestne ograje ob Poljanski cesti in Tomšičevi ulici. — f rancetu Maziju se dovoli postavitev t rafičnega paviljona kot pro-vizorične stavbe ob hiši pri Figovcu. — Albertu Vodniku se dovoli prizidek k hiši v Krakovski ulici št. 21. — Ani Jesenovec za gradnjo provi-zorične stanovanjske hišice v koloniji ob Cesti dveh cesarjev. — Josipu Novaku za postavitev enonadstropne hiše ob Gerbičevi ulici. — Mariji Bizjak za adaptacijo trgovskega lokala ob Celovški cesti št. 71. — Društvu sv. Vincencija Pavlanskega za nazidek 2. nadstropja pri poslopju Josefinum v traktu v Zrinjskega ulici. — Albini Bogataj za adaptacijo stanovanja iz tr-
ctropne hiie v Streliški nlici. — Jožefu Žitnikn za pritlično hišo in gospodarsko poslopje ob Ižanski cesti št. 154. — Valentinu Scagnettiju za uporabo prizidka skladišča in stranišča na dvorišču v Šelenburgovi ul. št. 6. — Avgustu Ivan-čiču za enonadstropno hišo ob Mencingerjevi ulici. — Franji Žngar-Hmelak za trinadstropno hišo ob Resljevi cesti. — Vladimirju Lokarju za trinastropno hišo ob Resljevi cesti.
JS naznanila
Ljubljana
• © Družba sv. Vincencija Pavelskega. Ljubljanske in okoliške Vincencijeve konference imajo ob godovanju svojega vzornika sv. Vincencija Pavelskega jutri, t. j. 22. t. m. skupno zborovanje v Marijanišču (Poljanska cesta 28). Ob 7 zjutraj bo sv. maša s skupnim sv. obhajilom v marijaniški kapeli, nato ob pol 9 v zbo-rovalni dvorani zborovanje. Poročal bo g. Lovro Sedej C. M. o sodobnih nalogah Vincencijevih konferenc. Nato bo razgovor o podrobnem delu posameznih konferenc. Vsi delovni člani in vsi dobrotniki konferenc se nujno vabijo, da se zborovanja udeleže v kar najobilnejšem številu.
1 Pevsko društvo *Slaveci, Ljubljana, obvegča članstvo, da se občni zbor, »klican za 21. jnlij, zaradi važnih zadržkov preloži na 4. avgust z istim dnevnim ' redom. — Odbor.
1 Kino Kodcljevo. Nocoj ob 20.30 in jutri ob 17.30 in 20.30 dvojni spored: «Pot v življenje«, ruski veie-film, in «Tomy Boy«, nemSki športni tilm.
1 Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoezy ded.. Mestni trg 4, in mr. Ramor, MikloSičeva cesta 20.
Maribor
m Za vprizoritev Golieve komedije »Kulturna prireditev v Orni mlaki« na prostem potrebuje gledališče več dečkov in deklic, ki bodo sodelovali pri predstavi. Priglase sprejema gledališka pisarna vsako dopoldne od 10 do 12.30.

ogavice - rokavice
kompletne potrebščine za krojače in šivilje,
nadalje
bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po
najnižjih cenah
pri tvrdki
osip Peteline, Ljubljana
sa vodo (blizu Prešernovega spomenika)
Manjše industrijsko podjetje
s številnimi dobrimi odjemalci — je radi družinskih razmer naprodaj. Potreben kapital za nakup in obratovanje 500.000 Din. — Za agilnega podjetnika lepa bodočnost in dobra naložba kapitala. — Vprašanja samo resnih kupcev na upravo »Slov.« pod »Trajna naložba« št. 8181,
fovskih prostorov v Lepodvorski ulici št. 3. Francetu Jegliču za gradnjo enonadstropne hiše na Ljubljanskem polju izza podjetja Franceta
Ravniharja. — Francetu Bizjanu za nadzidavo enega nadstropja v Kamniški ulici št. 13. — Ivanu in Frančiški Kosi za gradnjo enonadstropne hiše ob Vipavski ul. — Petru Tomšiču za gradnjo enonadstropne hiše ob Staničevi ulici. — Podelijo se sledeča
uporabna dovoljenja: Francetu Slovši se dovoli za nadaljno dobo 5 let uporaba provizoričnega gospodarskega poslopja v Kolezijski ul. št. 19. — Mariji Novak za enonadstropno hišo ob Deteljevi ulici. — Heleni Baič za pritlično hišo ob poti na Golovec. — Mestni občini ljubljanski za javno stranišče na Hrvatskem trgu. — Francetu Vrečarju za enonadstropno hišo ob Marmontovi ulici. — Ivanu Simončiču za uporabo pritličnega prizidka in adaptacij pri hiši ob Celovški cesti št. 62. — Juriju in Antoniji Pohleven za uporabo enonad-
Cel ie
e Vaja za tSlehemikat se vrSi drevi ob 20 v Ljndski posojilnici. Pridejo naj: .Turač, Savelli, Gr-mek, Debeljak, Debeljakova, AuguStin, Frece, Freceln-va, čuden, Golob, Božičeva, Pograjc Slava, Apnar, Turkova.
c Šahovski turnir. Danes se prične Šahovski turnir za prvenstvo druStva jugoslovanskih akademikov v Celjn. Prijavljenih je doset Sahistov. Kot uvod bo ob 20 v Celjskem domu Šahovski brzoturnir. Vabljeni vsi prijatolji šaha.
c Važeti obrtniSki sestanek priredi Slovensko obrtno druStvo v Celju v ponedeljek, 23. julija ob 20 v salonu v pritličju Narodnega doma. Vabljeni obrtniki iz Celja in okolice.
c Predavanje o današnji Evropi bo v ponedeljek, 23. julija ob 20.30 v Celjskem domu.
Žalec. Katoliška mladina žalske župnije priredi tndi letos v nedeljo, 29. julija svoje izletniško romanje na priljubljeno UrŠjo goro pri Slovenjgradcu. Odhod ob 10 z vlakom do ŠoStanja, od tam peS. Zvečer ob večni luči večernice, prilika za sv. zakramente, drugo jutro sv. maSa po namenu izletnikov. Vabimo vse prijatelje in BomiSijenike, da se nam pridružijo.
Radio
Programi Radio Ljublianat
Sobota, 21. julija: 12.15 Pesmi in plesi raznih narodov 12.45 Poročila 13.00 Cas, pesmi in plesi raznih narodov 18.00 Harmonika v reproduc. glasbi 18.30 Zabavno predavanje: O križih in težavah stanovanjskega najemnika (L. Mrzel) 19.00 Cakovska lirika (Angelo Corkvenik) 19.30 Zunanji politični pregled (dr. Jug) 20.00 Vokalni solistični koncert gdč. Kristanove 21.00 Josip Jurčič — Jurij Kozak (zvočna igra) 22.00 Čas, poročila 22.15 Reproducirani operni venčki.
Drugi programi t
SOBOTA, 21. julija: Belgrad: 19.30 Vok. konc. 20.10 Viol. konc. 21.30 Belgijska glasba — Zagreb: 20.15 Vok. konc. 20.45 Rad. ork. s sodelovanjem tenorja Ive-lje — Dunaj: 16.20 CitraSki konc. 18.20 Rad. ork. 20.35 Tri enodejanke: Komorni pevec, Wedekind; Zenitna ponudba, Cehov; Postranska pota, NuSič — Budimpešta: 18.35 Operni ork. 20.00 Prenos iz Kecskemeta — Milan-Trst: 20.45 Isabeau, opera, Mascagni, dirigira sam komponist — Rim: 20.45 Igra 21.30 Konc. iz Mak-sencijeve bazilike — Praga: 19.10 Viol. gl. 20.00 Anica, opereta, KoStal 21.00 Sal. gl. — Bratislava■ 19.10 Du-daSki trio — Varšava: 20.40 Lahka gl. in pesmi 21.12 Lahka gl. — Monakovo: 20.10 Pester večer — Frank-furt-Stuttgart: 20.15 Dunajske slike — Lipsko: Glasba in ljubezen, opereta, Joh. Miiller —
Grozdja več vrst
prvovrstnega, astalskega, namiznega, večje količine, bo imela naprodaj koncem julija uprava dvor, posestva v Demir Kapiji v Južni Srbiji. — Kupci grozdja naj se obrnejo za pojasnilo in ceno direktno na
Upravo dvora Nj. Vel. kralja v Belgradu
Krunska ulica št. 1.
širite »Slovenca«!
HALO! HALO!
V nedeljo, dne 22. t. m. vljudno vabim vse znance in prijatelje k prenosu gostilniške obrti v novo hišo. — — Kratek čas nam bo delala Domžalska godba, za dobro jedačo in pijačo pa No preskrbljeno. — Na razpolago bo Pečnikov
avtobus.
VAL. JANEŽIČ - PŠATA
Ali ste ze poravnali naročnino?
MALI OGLASI
V malib oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; žent-tovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasib reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
ilužbodobe
Kuharica
samostojna gospodinja — srednjih let — se sprejme takoj ali avgusta. Ponudbe podružnici »Slovenca« Celje $t. 8028.	(b)
Izurjene pletilje
ter prešivalke sprejme za stalno K. Soss, Mestni trg št. 18. (b)
STARŠEM!
Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka, »Energin« za jača-nje krvi, živcev in teka. Odraslim 3 likerske kozarčke na dan. Otrokom 3 male žličke na dan.
»Energin« se dobi v vseh lekarnah v pollitrskih steklenicah. Steklenica 35 Din.
Reg. S. br. 4787/32.
KUBANY-JEV MATE CAJ
hrani ter HrepCa živce in mišice. Pospe-m Suje prebavo, dela apetlt, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu nI bati ne glhta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih.zavojih po oin 15—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Mlllvoj Leuslek, Ljubljana, Resljeva c. 1, ako poSljete v naprej Din 15-—. Športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga rednol
BODITE PREVIDNI PRI OTROCIHl
In čim opazite na otrocih najmanjše nerazpolo-ienje in potrtost radi želodca, dajte mu brez pomišljanja v malo vode ali mleka malo žličko praška »Magna«. Rešili ste se skrbi in s tem preprečili mnoga obolenja.
»Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din.
(Reg. S. br. 4788/32)
Trgovski potnih
prvovrstna, pri speceristih dobro vpeljana moč, z dobrimi reierencami, dobi mesto s fiksno plačo pri tovarni hranil. Ponudbe pod »Vesten« št. 8182 na upravo »Slovenca«,
Nudimo Vam
za majhen denar dobra oblačila. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (i)
Stanovanja
ODDAJO: Enosobno stanovanje
s kuhinjo in sobo oddam. Rožna dolina c. VI. št. 4.
(č)
Opremljeno sobo
oddam dvema gospodoma ali gospodičnama. Židovska 6-1.	(s)
Soba
s posebnim vhodom, v centru, I.nadstropje — se takej odda, najraje upokojencu z vso oskrbo. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8138.	(s)
Q2EEEQ
Ocvrtega piščanca
celega, za 16 Din, pečenega za 14 Din - nudi vsak d&n gostilna Mevželj preje Plankar, Dolenjska cesta. Senčnat vrt. Izbor-na vina.	(1)
Pozor!
Celo pečeno piško dobite vsak dan za 15 Din v restavraciji Pod Skalco, Mestni trg 11 pri Cigliču, kakor tudi ražnjiče, če-vapčiče in vsakovrstna vina.	(1)
IGN. VOK
Uubljana, Tavčarjeva ul.
Podružnice: Kranj, Novomesto, Celje.
Objavo
Preklic!
Podpisana Golob Marija, posestnica v Godiču, pre-klicujem vse govorice o Gruden Ivani, šolski po-strežnici v Stranjah, glede nabiranja motvoza in žice kot povsem neresnične in neosnovane. — Golob Marija.	(o)
Kupimo
Ekscenter stiskalnico
s pritiskom 28—35 ton, rabljeno, garantirano, dobro ohranjeno ali novo, kupi »Avala«, Srbobran-ska 1, Beograd.
EEEB3SB
IŠČEJO:
2 pisarniški sobi
v sredini mesta, iščemo. Ponudbe na upravo »SI.« pod šifro »Pisarna« štev* 8131.	(m)
ODDAJO: Gostilno
sredi Ljubljane, oddan takoj v najem. Kje, povt uprava »Slov,« pod štev. 8166.	(n)

Kredit
v višini 325.000 D. iščem. Sigurnost in dobre obresti! Ponudbe na upravo »Slov.« pod »1001« štev. 8163.	(d)
ZASTOPNIKA ZA MLfN
izurjenega, dobro vpeljanega lil« renomiran baški mlin s prvovrstnimi izdelki. Delkredere z garancijo zaželjeno. Nagle ponudbe s pogoji naj pošljejo krajevni zastopniki na provizijski bazi na PUBLICITAS d. d., Zagreb. Ilica 9 pod >Bačka 1934/35«.
Avtomatični bufet
rentabilen, dobroidoč — se takoj proda. Cenj. ponudbe pod »Avtomatični bulet« št. 8172 na upravo »Slovenca« Maribor
Simončič Maks:
25
Korakamo ob vznožju nizkega gričevja, ki je VBe natrpano 6 topništvom. Kamor seže oko, top ob topu v malenkostni razdalji. Skladovnice granat in šrapnel, ki jih pa še neprenehoma dova-žajo, bašejo črna, nenasitna žrela. Ta žrela bruhajo smrt v kope bednih, izmučenih ljudi, ki ee skrivajo onstran razsežne doline in katerih edina »krivda« je — njihova pokorščina.
Pred širokim precepom gričevja obstanemo. Ukazano nam je, da moramo neopaženo priti na drugo stran. Vržemo se na tla in ee plazimo po vseh štirih, podobni veliki, neokretni golazni. Sfkoro z vsem telesom ee vdiramo v močvirje, ki nas vleče vase, kakor da smo že sedaj, ki še živimo, njegov plen.
»Prav tega nam je bilo še treba!< godrnja nekdo za mano. »Mi ee tukaj plazimo in skrivamo kakor otročaji, medtem se pa onile tam lepo sprehajajo kaikor na promenadi.«
Pogledam in res vidim nekaj .postav, kako ee levo od nas pomikajo nazaj proti cesti, ki vodi v zaledje. Hodijo posamič, drug za drugim, oh širokem, plitkem potoku, z negotovimi, omahujočimi koraki kakor pijanca.
Ranjenci so.
Nekaj korakov vstran od drugih šepa umazano, za valjan o človeče, ograjeno v star, razcefedran častniški plašč. Kolena mu klecajo ob vsakem koraku, a še ee žene naprej. Nehote opazujemo vsi
njegov obupni boj z borim preostankom življenja, ki se mu počasi izceja iz telesa. Op oteče se še par-krat, roke mu zakrilijo po zraku kaikor peruti velikanske ptice, omahne in se brez glasu zvali v potok...
Praplazili smo vrzel. Vstajamo in hitimo dalje čez nizek hrib, na katerem stoji še nekaj golega drevja. Pod hribom stoji petorica ali šastorica umazanih ilovnatih bajt.
Okrog trhlega lesenega vodmjaika sedi nekaj topničarjev. Med njimi je debela, čokaita deklina z visoko spodrecanimi krili. Med smehom in vpitjem si jo trgajo drug drugemu iz rok, jo objemajo in otipavajo z rokami, drhtečimi od pohote. Povsem so pozabili na bližino 6mrtii, ki se jim zlovešče reži v obraz...
Nekoliko globlje v dolini sta prislonjeni k hribu dve bajti. Nad vrati visi bela cunja z rdečim križem v sredini.
Divizijsko obvezovališče.
Ves prostor je prenapolnjen z ranjenci. Ležijo in čepijo vsevprek, čakajoč v nemi apatiji, da pride vrsta nanje. Le zdaj pa zdaj je slišati zategel krik ali zamolkel stok, ki pa hitro zamre v ozkem prostoru, katerega neprestano pretresa grmenje topov ter ropotanje pušlk in strojnic.
Ze prevezani ranjenci imajo na jopičih pripete listke. Zdijo v nekakšnem polsnu in čakajo na telege, ki jih odvažajo nekam skozi gornji konec doline.
Močan vonj sveže človeške krvi, s katerim je
prenasičen vos zrak, nas omamlja in sili želodce k bljuvanju.
Za hišo stoji »operacijska mižat: čez dvoje lesenih kobil poveznjeoa deska. Nanjo polagajo hudo ramjene. Nekaj korakov od nje je globoka in široka jama, žie skoraj do polovice napolnjena z odrezanimi rokami in nogami. Ob steni griča leži nekaj mrtvih. Nekateri so tako razmrcvarjeni, da bi jih lastna mati ne spoznala. Pravkar jim kopljejo skupen grob. Takih skupnih grobov je že mnogo. V naglici stesan križ je njihov nagrobnik.
Dva štabna zdravnika v sumljivo belih, onesnaženih haljah s privihaniimj rokavi, okrvavljena do komolca, begata od ranjenca do ranjenca in jih preg!edujeta. Sanitejci stopicajo ob strani in jih preobvezujejo. Nekatere izmed ranjencev odnašajo za hišo, kaimor izgineta tudi oba zdravnika, a se kanalu epert: vračata nazaj še bolj okrvavljena.
Neiki sanitejec nam pripoveduje, da nista zadnjo tri dni počivala niti eno uro. Ker nimata nikogar, M bi ju nadomestoval, si morata pomagati z injekcijami, da ne omagata.
Od časa do časa zašumi in zasika nad nami izgubljen šrapnel, ki se razpoči v zraku in pušča za sabo bel Oblaček.
Tam, [kjer se končava globel, zavijemo na desno. Pot ee vleče navzgor. Kraj male vsedline stoji kopica štabnih častnikov. Med njimi je tudi naš brigadir. Nihče se ne zmeni za nas. Strmijo nekam v drugo stran doline, ki je VBa ovita v debele oblake dima. Od časa do časa jo razsvetli jarka svetloba bliskov in pretrese ostro zveneč udarec izstrelkov.
Hitimo dalje mimo teh dolgih verig gričev, natrpanih s topništvom in pehoto.
Spet smo v dolini.
Na grič, ki stoji osamljen nekoliko vstran od drugega gričevja, vlečejo topničarji ogromnega »butca«. Moramo jim pomagati. Z vrvmi čez rame 6e pehamo v hrib, ki je ves razrit in prevrtan od izstrelkov. Pod vrhom je že izsekana ploščad, na katero porinemo top, medtem, ko se moramo sami utaboriti nekoliko niže, kajti dodeljeni smo jim za kritje.
Desno od nas, tostran doline stojijo precej goste gruče hiš: Nowe Miasto.
Vso noč smo vlačili topove na vrh, kjer stoj* zdaj drug poleg drugega, pokriti z vejami; na veje smo naložili še ruševine, da Skrijemo topove pred izvidnimi letali sovražnika. Imamo dve poljski havbici s 16 cm širokimi zredi in štiri poljske topove.
Polovica stotnije je morala že ponoči onstran griča, da še pred svitanjem izkoplje strelske jarke in pripravi primerna kritja. Pravkar se vračajo z narednikom Zahrastnikom. Blatni in utrujeni legajo poleg nas na 1|a in dirug drugim zaspijo kakor ubiti.
V jutranjem svitu bled6 zadnje zvezde in ee izgubljajo hitro, kot bri jih kdo brisal z nebesnega svoda.
Zebe nas.
(Dalje sledi)
Za »Jugoslovansko tiskarno« v LJubljani: Karel Ceft.
Izdajatelj: Ivai Rakoveo
Biodiuki Loja« Gviobio.