Mesečnik NAROČNINA:
Letno: $% 2 — Inozemstvo: Dolar 1
Redaccion y Administracion: Calle MERCEDES 2879 Villa Devoto.

EL EMIGRANTE
(Peri6dieo yugoeslavo)
_ -i r-r" -jf s: Destin^.mr-roj'/'
Sr- .....^f^feg
Leto /
BUENOS HIRES, L marca 1928.
Sfeb. 1.
NASE SMERNICE.
Potreba in zelja mnogih sta povzročili, da smo zaceli izdajati listič «Izseljenee», ki bo odslej prihajal vsak mesec med vas. Noče nikomur škodovati, ampak koristiti vsem v dušnem in telesnem oziru. Zato je prav, da ze takoj v prvi številki povemo odkrito, kaj je nas namen.
Hočemo slovenskim izseljencem ohraniti vero njih očetov t. j. sveto katoliško vero. Dandaues se vsepovsod oznanjuje neka nova vera. Vsepovsod vstajajo krivi preroki, ki uce vec ali manj razločno: «Ni Boga, ni neumrljive duše, ni posmrtnega življenja. Človek, jej, pij, uživaj, saj po smrti ni	ni treba
v cerkev hoditiSB^^fe-iiti, ne zakramentov	človek je samo bolj razvit-JjSj i i To je nova vera, vera v materijo (snov, tvari-na). Pristasi te nove vere se imenujejo materijalisti, ker poznajo samo materijo: meso, lu-uh, pijačo, denar. Le to, kar se da z očmi videti, z rokami prijeti, pojesti in popiti, le to jim je resnica, le to je njih vera, vse drugo ni nic.
Ali je to tudi res? Ali ni to velika zmota? Kako si moremo potem razlagati življenje ?Ali more snov (materija) postati živa sama po - oetji i Ali moremo in .noramo res samo to verovato, kar z roko primemo? Kaj pa zrak, veter, vročina, bolečina, žalost, veseljje, ljubezen, sovrastvo, mirna ali težka vest ?Ali niso to stvari, ki jih ne vidimo, pa jih vsi verujemo? Kje je pa pamet pri materijalistih ? Zdi se, da je res nimajo. «Neumnez je rekel v svojem srcu: Ni Boga.» (Psalm 13, I.) Zato pa bomo učili to, kar so verovali nasi očetje in dedje: Je Bog, Jezus Kristus je resnično Sin božji, Odresenik sveta, ustanovitelj sv. Cerkve, ki nas uci samo resnico in ki nas vodi prav gotovo proti večni sreči, ce bomo sv. Cerkev pos-lusali in živeli po njenih naukih. Ta vera človeka osrečuje, ob dnevih stiske ga tolaži, dviga kvišku in naposled tudi v resnici pripelje v blaženo večnost. To so verovali in verujejo ne samo preprosti ljudje, ampak tudi veliki učenjaki, kakor sv. Tomaž Akvinski, Paster in drugi. Materija (snov) sama -človeka ne osrečuje. Ako človek ni drugega kakor kup blata (materije), ali se potem se izplača živeti, "fee mučiti in trpeti ?Ne, ne f Je neumrljiva duša, ki prebiva v našem telesu; je Bog nad nami, ki vse dobro plačuje in vse hudo kaznuje. Tega Gospoda Boga je treba tudi v Ameriki častiti, mu služiti. To lepo in osrecuj-oco naso sv. vero bomo učili, pri tem pa ne mislimo nikogar zaliti.
Skrb za vsakdanji kruh, zelja za srečo je vas, predragi izseljenci, pognala po svetu in pripeljala v Južno Ameriko. Želimo, da »e vam ta zelja izpolni in da najdete tukaj svojo srečo. Toda pri vsem tem vas ne bomo nehali opozarjati na večno srečo, katere boste le tedaj deležni, ce boste živeli po božjih in cerkvenih zapovedih.
JJ^^jiK povemo, da bomo budili avest. Smo in ostanemo ovenei. Nase lepe domo-n^m mile materine govorici ne bomo nikdar pozabili. Gojili pa bomo tudi najožje stike z brati Hrvati in Srbi, ki so nam najbližji in ki so Jugoslovani, kakor smo mi. Toda vedno bomo poudarjali, da smo Slovenci Slovani, katerih je do 150 milijonov po vsem svetu in katere čaka se velika in slavna bodočnost.
Odločno smo veliki prijatelji izobrazbe in napredka). Zato bomo pospesevali snovanje knjižnic, prosvetnih društev in drugih gospodarskih organizacij. Vabimo in prosimo vse, ki imajo veselje pri tem velevaznem delu pomagj>M„^ fe nam javijo. Vsak more ■Kjjgilr.i.li oni način nam pomagati. ^WRSsHo ze poučili, samo javi se naj nam.
Končno kličemo vsem slovenskim izseljencem: Bratje, organizirajte se, v dobri organizaciji je napredek, moc, lepša bodočnost. Izrabite vsako priliko, da se izobražujete. Pridno berite lepe in koristne knjige. Kjerkoli je vas vsaj deset, pa zasnujte prosvetno društvo ali kako drugo koristno organizacijo. Obrnite se n^ uredništvo. «Izseljenc;6>, ki vam bo slo v vsakem oziru na roke. preskrbelo knjige, pravila itd.
Naj ponovimo: Smo odločni katoličani, zavedni Slovenci in Slovani ter veliki prijatelji izobrazbe, vsestranskega napredka in organizacije. Obračajte se na nas, odgovorili bomo vsakemu. Nas naslov je: Izseljenec, Mercedes 2879,' B. Aires.
—o:o«--
i
IZŠELJENISKO SKRBSTVO.
Dasi bi se dalo v domovini na razne načine omejiti brezposelnost, vendar se bodo ljudje vec ali manj •vedno selili v tujino za zaluzkom. Ti se ne smejo prepustiti samim sebi, temveč se jim mora pomagati. Toda bilo bi napačno, ako bi se vsa skrb hotela zvrniti na državo. Nasa država stori, kolikor more. Toda privatna skrb za izseljence je bila do sedaj in je se skoro enaka ničli. Zato se veselimo, da so se v zadnjem času v domovini ustanovile razne organizacije za izseljence. Pričakujemo, da ne bodo samo na papirju, ampak da bodo tudi delovale. Treba je, da se privatna skrb za izseljence tudi med izseljenci samimi organizira. Nasa društva naj ne bodo samo na papirju, ampak naj se zavzamejo za novo-dosle nase rojake.
Organizirana skrb v tujini bi morala stopiti v stik z izseljeni-skimi organizacijami v domovini. Kako se naj to izvrši, je stvar medsebojnega dogovora. Dalje je potrebno, da privatno • izseljenisko skrbstvo deluje v zvezi in po dogovoru z državnim izseljeniskim skrbstvom. Le ako se bo delalo složno in sporazumno ter živahno, je uspeh zagotovljen.
da, izseljenec dobi	to
izpeljati, naj Premisi,i|j|HO®KE me-rodajni faktorji, v	v
tujini. To ni stvar samo posameznika, ampak je stvar skupnosti, nas vseh.
S tem, da dobi izseljenec delo, se ni njegovo skrbstvo pri kraju. Malega človeka je treba prosvetno in gospodarsko in, ce je mogoče, tudi versko organizirati. Izseljencu so potrebna prosvetna, društva, v katerih se »aj vrse poučna predavanja, domače igre, kjer naj dobi vsak izseljenec poučne knjige itd., dalje tamburaska, pevska, telovadna in športna društva.
Kjer je dovolj skupno naseljenih naših ljudi, naj osnujejo slovensko župnijo s slovensko solo. Zato je pac želeti, da bi se Slovenci skupno kolonizirali. Treba je delati na to. da pridejo nasi ljudje do lastne zemlje. Ta jim bo dalaj samostojnost in lepšo bodočnost. Na ta način bodo najlaglje ohranili svoj jezik, svojo vero, svoje sege in navade. Kjer ni mogoče ustanoviti župnije, naj pokličejo slovenskega duhovnika od časa do časa, da morejo zadostiti svojim verskim dolžnostim. zlasti o veliki noci.
Oeprav je nas Slovencev malo, vendar si s pridnostjo lahko ustvarimo lepo organizirano izseljenisko skrbstvo. Treba je le, da vsi mero-dajni faktorji store svojo dolžnost. Ti «merodajni faktorji* so nase oblasti in vsak nas človek, torej tudi Ti. Tudi Ti si poklican in vabljen, da sodelujes pri izseljeniskem skrbstvu, in sicer s tem da si marljiv, in vesten, da pristopis k raznim društvom in da deluješ, kakor bo določeno, da se skrbi za izseljence.
—»o:o»-
živino za obdelovanje polja, iz gozda si pa lahko vzame potrebni les za zgraditev stanovanja. V času žetve se lahko posluzi brezplačno velikih strojev (trilladoras). katere stavi na razpolago gospodar brezplačno, ter si lahko najme nekaj delavcev, alio sam ne zmore vsega dela, katere plača' polovico gospodar. V drugem letu si najemnik lahko kupi 20 ha zemlje za sebe, po $ 80 hektar, kar izplačuje potem v 33 letih.
Zemlja se nahaja v sredini pro-vincije Cordoba v lepem kraju, ob zelezniei, je deviška in rodovitna, in je par un^Qd&djena od mesta Cordoba.
Ta prilika _!i za sedaj, kot poizkus. sam^TO lamili.iam. katere bodo pazljivo izbrane. Familija se razume tako, da šteje vsaj 3 dela-zmozne elane. Lahko se spravijo ' skupaj tudi po 3 ali .5 moških. Biti pa morajo pravi poljedelci.
Kdor je pazljivo preštudiral navedene pogoje, ta bo gotovo razvi-del, da je s tem v resnici rešeno največje vprašanje slovenskih izseljencev v Argentini, ker je s tem dana možnost, da stvorimo svojo naselbino, katera bo kasneje nudila zatočišče Qiarsikaterem rojaku, ko bo brez dela.
Ne zamudite te edine prilike. Preštudirajte, premislite in odločite se.
Vsak interesent naj posije sledeče podatke: Ime. število članov družine, njih imena in starost, kdaj lahko prevzame zemljo, kako dolgo je v Ameriki, kaj dela sedaj in točen naslov. Najboljše pa je, ce se osebno zglasi v «Slov°nski Pisarni», 'Donato Alvarez 251S, (Paternal), Buenos Aires.
■--OlO-
ZEMLJA.
Veliko je zanimanje slovenskih izseljencev za zemljo. Mnogi bi se radi naselili in zaceli obdelovati to se deviško zemljo v Argentini, ki donasa vec koristi kakor vsako drugo delo, bodisi v tovarnah ali rudnikih, na cesti ali na zelezniei itd. Toda, kar primanjkuje našim rojakom, je denar, da lahko zemljo kupijo ali prevzamejo. Z denarjem je vprašanje zeiplje lahko. Redkokdaj se pa ponudi prilika, da se za-more nas delavec, kmet, osamosvojiti in postati neodvisen gospod na svoji zemlji brez kapitala. Tako izredno priliko pa nudimo sedaj našim rojakom, kateri se želijo posvetiti obdelovanju zemlje. Pogoji so sledeči:
Vsaka družina dobi v najem 100 hektarjev zemlje, katero si na licu mesta izbere in ne plača za to prvo in drugo leto ničesar, tretje in četrto leto po 15 % od prihoda žetve, peto, sest,o in sedmo leto pa po 20 °/o od prihoda žetve. Nadalje dobi kreditirano: ^eme, poljedelsko orodje in razne potrebščine,
KOLIKO JE NAS?
Nihče ne ve točno, koliko je nas Slovencev v Južni Ameriki. Nekateri trdijo, da najmanj 15.000, drugi zopet višje ali zopet manj. Nekdo je trdil, da je bilo samo v Braziliji pred 30. leti do 10.000 Slovencev. Nihče se ni zanje zmenil. Koliko je tam se od teh izseljencev, ne vemo. Tudi ne vemo, koliko je nas v Argentini. Večina je Primorcev iz Italije, toda eno leto sem prihajajo Slovenci iz Jugoslavije. Skoro ni ladje iz Srednje Evrope, ki ne bi nekaj Slovencev pripeljala.
Uredništvo «Izseljenca» bi rado sestavilo statistiko vseh naših izseljencev. Zato se obračamo do njih z nujno prošnjo za sodelovanje. Prosimo za sledeče podatke:
1.)	Koliko je vas izseljencev v vasem kraju? Kratek opis naselbine. S cim se pečate? Na polju? v tvor-nici? v gozdu? Kdaj so se Slovenci v doticnem kraju naselilil?
2.)	Ali imate kako društvo? Ime naslov društva, imena odbornikov. Ako .nimate društva, ali si ga želite ustanoviti ?
Pag.. 2
IZSELJENEC
3.)	Navedite po možnosti naslove vseh naših ljudi v vasem kraju. Navedite, koliko je delavcev, koliko obrtnikov, koliko kmetov — kolonistov ?
4.)	Imenujte nam sposobne ljudi ki bi našemu uredništvu sporoeali vse novice, vse važne podatke iz va-' se kolonije in ki bi nas list sirili med kolonisti.
5.)	Dalje bi uredništvo rado vedelo, ali so izseljenci italijanski ali jugoslovanski državljani? Ali so ozenjeni ali samci"? Ali imajo družine tukaj ali v Evropi? Dalje bi radi vedeli število oti-ok in njih starost.
Ako nam ne morete poslati točnih podatkov, pošljite, kolikor pac morete. Za vse podatke vam bomo jako hvaležni. Sestavili bomo kartoteko naših izseljencev, ki se bo upotrebljevala za razne koristne namene. Pošiljajte na naslov: Izšel jenec, Mercedes 2879, Buenos Aires.
--»0!0*-
USTANOVITEV DRUŠTVA
«SLAVIJA» v Buenos Airesu.
Na pismeno povabilo sestalo se je v nedeljo T). 2. 1028. ob 3. uri pof>. v dvorani Jug. Doma v Buenos Airesu okrog 40 Slovencev z namenom, da se ustanovi društvo «81a-vija».
Po obširnem govoru g. sklicatelja, v katerem je lepo prikazal potrebo po organiziranju vseh Slovencev, posebno tukaj v tujini, v močno in sirokogrudno društvo, katero bi bilo v stanu z uspehom delovati v korist slovenskim naseljencem in delovati tudi na zblizanje ir medsebojno spoznavanje vseh slovanskih narodov sploh, in po precitanju pravil društva, je večina prisotnih z navdušenjem in odobravanjem sprejela pravila društva «Slavija» in je k istemu takoj pristopila in se vpisala.
Izvoljen je bil na to začasni Osredniji Odbor «Slavije» iz sledečih članov: Rudolf Leban, Albert Princic, Rajko Rajer in Franc Sue, ter sledeči Odbor Slovenske Podružnice «Slavijes> v Buenos Aires: Predsednik: Rudolf Leban; podpredsednik : Prof. Albert Princic; tajnik: R. Rajer; Blagajnik: Frane Sue; tajnikov nam.: Josip Tic; blagajnikov nam.: Mirko Pollak; Odborniki: Franc Moze, Ivan Cerar, Franc Lakner in Peter Cajhen. Preglednika računov: Jernej Flor, Franc Setina.
«81 a v i j a» kot vseslovensko društvo ima sledeči cilj in program.
Cilj društva: Doseči prosvetno, gospodarsko in politično zblizanje vseh Slovanov.
Program: Organizacija krajevnih, pokrajinskih in državnih podružnic društva «Slavija» povsod, kjerkoli žive Slovani.
Vse državne podružnice sestav-Ijajo Vseslovansko Osrednjo Zvezo društva «Slavijas>.
Delovanje se vrsi potom okrožnic, časopisov, revij, predavanj, prireditev, izletov in potom gospodarskih, prosvetnih in podpornih akcij.
«Slov. Podružnica Slavija»--Bue-nos Aires ima pa sledeči cilj iit program:
a)	Buditi med slovenskimi izseljenci zavest narodne in vseslovenske vzajemnosti.
b)	Ustanovitev »Slovenskega društvenega doma in jugoslovenskega,
oziroma slovanskega izseljeniskega doma v Buenos Airesu.
c)	Preskrbeti slovenskim doseljencem brezplačno delo.
d)	Vsestransko delovati za prosvetni in gospodarski napredek Slo--vencev v Argentini.
e)	Podpirati ustanovitev krajevnih podružnic «Slavije» povsod po Južni Ameriki, kjerkoli živi večja skupina slovenskin naseljencev.
f)	Potom časopisja, predavanj, prireditev in izletov vzdrzevati zvezo z vsakim poedincem Slovencem, z ostalo jugoslovensko in slovansko naselbino v Argentini in zvezo z domovino in ostalimi slovanskimi narodi.
g)	Pomagati hoče v vsakem oziru vsakemu Slovencu in sploh vsakemu Slovanu ne glede na njegovo politično in versko naziranje.
Kakor lahko vsak citatelj sam razbere, je ustanovitev tega društva s tako važnim programom lep pojav splosne težnje po organizaciji, katera naj bi doprinesla k splo-snemu, prosvetnemu 4n gospodarskemu napredku nase mlade slovenske naselbine tukaj v Argentini.
Čeravno obstojijo tudi ze druga slovenska društva tukaj, kot n. pi*. , Pevsko Društvo «Primorje». je ustanovitev novega društva le znak napredka v naših stremljenjih po društvenem življenju. Cimvec društev, tim živahnejše je delovanje. Kulturo kakega naroda ceni se po številu njegovih društev.
Da pa novo društvo ne bo ostalo samo na papirju, kot se to tako rado dogaja tukaj, nam jamči odbor, kateri si je v svesti stavljene si naloge in kateri je kot en moz pripravljen delovati z pozrtvovanjem in vstrajnostjo ter dokazati liepo-bitno potrebo obstoja društva.
Pozivamo vse rojake, ki želijo napredek slovenske naselbine tukaj in ki se čutijo kot del te naselbine, naj pazljivo, precitajo prevzvise-ni cilj in program Slovenske Podružnice «Slavije» ter naj, ako se z istim strinjajo, pristopijo k društvu, doprinasajoc s tem svoj delež k* oaivotvorjenju vzvišene naloge «SLAVIJE».
-ki>:O»-
STRASEN UDAREC.
Z odlokom od 14. jan. 1928 jo goriški prefekt rapustil upravni odbor Zadružne zveze, v Gorici in imenoval izrednega komisarja dr. Likurga Petrella. V Zadružni zvezi v Gorici je bilo včlanjenih okoli 170 zadrug, med njimi 70 rajfajznovk, ostale pa so bile produktivne zadruge, po večini mlekarske in vinarske. Zadružna zveza v Gorici je predstavljala glavni steber slovenskega kmetskega gospodarstva na Goriškem. Sedaj je zvezi odvzeta možnost samostojnega kretanja in odlocevanja ter je vključena v uradni fasistovski režim.
To je jasno, da hočejo popolnoma uničiti slovenstvo na Goriškem, in sicer postopoma in premišljeno. Poitalijaneili so vse sole, nato so razpustili vse prosvetne organizacije, za njimi dijaške in športne. Treba je bilo narod se gospodarsko uničiti! Slovenec naj plačuje samo davke, odrinjen je pa povsod, kjer gre za zasluzek, kruh. Ne dobi koncesij, državnih služb. Vsled tega se narod trumoina izseljuje. Sedaj so se polastili se slovenske gospodarske organizacije. Za Puljem in Trstom je prišla se Gorica.
Zadružna zveza se je ustanovila
1. 1903. Letos bi praznovala 25-let-nico. Imela je 47 000 članov. Lansko leto je imela 25 milijonov lir prometa in je največja slovenska za-drtizna organizacija v Italiji.
Nobenega stvarnega razloga ni bilo za razpust. Sedaj bo slovenski denar, zbran v zadruzni organizaciji, služil v raznarodovanje slovenskega ljudstva in v njegovo gospodarsko zasuznjenje in v gospodarsko okrepitev fasistov in drugih laskih priseljencev. To je pravi rop proti vsem pravnim pojmom in navadam, poseg v najelementarnejse pravice, da smejo zadružniki, ki so osnovali zvezo, le-to po' svojih izvoljenih zastopnikih sami upravljati in s svojim denarjem sami razpolagati. Niti carska Rusija niti predvojna Nemčija se nista na tak način borili proti svojim narodnim manjšinam in se n. pr. zadruznih naprav Poljakov, nista nikoli dotlikali. To je strasen udarec, ki ga je fašizem zadel slovenskemu ljudstvu, toda uničil ga ne bo. Pravica se živi! Prišel bo dan, ko bo konec tega silnega zatiranja.
—>o:o»-
CENTRALNA BIBLIOTEKA.
Centralna-" bibloteka se je v zadnjem času ustanovila v Buenos Airesu za nase izseljence. Njen namen ja: I.) izposojevati lepe in koristne knjige; 11.) ustanavljati podružnice povsod, kjer so večje skupine Slovencev ali Slovanov , in je pravilno poslovanje podružnice zajamčeno po zanesljivih osebah.
Centralna biblioteka se nahaja v Slovenski pisarni,-.Donato Alvarez 2518, Buenos Aires. Vsak, kdor si hoče Knjige izposojati, mo£a vplačati kavcijo $ 2. Knjige se izposojajo na izkaznico, ki jo je treba imeti pri vsakem izposojilu s seboj. Kdor naroča knjige pismeno, mora v pismu priložiti izkaznico, ki se mu potem v poslani knjigi vrne. Lastnik izkaznice je odgovoren za vsako poškodbo ali izgubo knjige in poravna tozadevne stroske. Izposojilna doba traja 14 dni. Podaljšati se more proti obvestilu na Centralno biblioteko in proti doplacanju takse. Te so 10, 20, 30, 50 ctv. t. j. v sorazmerju z vrednostjo knjige. Kdor knjige pravočasno ne vrne, se obvesti, da, je kavcija zapadla. Nihče se ne more izposoditi na isto izkaznico novih knjig, dokler ni vrnil prejšnjih.
Pisali smo v domovino po knjige in upamo, da bomo v par mesecili imeli do 2000 knjig.
-»OSO«--
IZSELJENISKE NOVICE.
Iz Cordobe poročajo, da so tam ustanovili prosvetno društvo, ki šteje ze zdaj do 40 članov, skoraj samih Slovencev. Pišejo tudi, kako so si preskrbeli po ceni društvene prostore. Vzeli so v najem hiso s petimi sobami, tri sobe so ohranili drustveniki proti primerni plači zase, za dve sobi pa bo društvo plačevalo le malenkostno svoto. Kupili so tudi za društvo vso potrebno opravo, mize in stole. V društvu bodo imeli citalnieo, pouk, keglisce itd.
Iz Parana pise g. A. F.: cZelim novemu listu trdne korenine in močno steblo, da bi mnogo sadu obrodil. Naj bi v listu imeli mi izseljenci svojo zaščito. Nihče ne zna vsega, pouk je kos kruha. — Vseh Slovencev je nas tukaj 23.
Dnevna plača je $ 3.50, le malo jih je, ki imajo $ 4, Zidarji imajo 4—6 — 6Y2, mizarji od $ 4—6, le red-kokdo ima $ 7. — Do $ 4 pride le tisti, ki je stalen v delu. Jaz sem tukaj 17 mesecev, prve tri mesece sem imel le po $ 3.50, potem 2 meseca po $ 3.7o. V januarju 1927 sem stopil za kurjača pri tovarni apna z mesečno plačo $ 120 in se posebej dobim na mesec $ 15—30. Lahko rečem, da mi gre prav dobro. Mnogo Slovencev je dobilo delo, ali $ 3.50 jim ni slo v glavo, pustili so in odšli, toda le na slabse.»
Predavanje se je vršilo dne 23. jan. t. 1. na sestanku Slovencev v Jugoslovenskem domu na Boki o slovanstvu, dne 12. febr. pa v društvu «Radnik» v Dock S udu o zaruzni-stvu.
Našim dragim rojakom na znanje
Vsem našim rojakom javimo, da je prišel iz Evrope precast, g. Anton Mrkun, župnik s Homca, in bo nekaj časa ostal v Argentini. Ma-suje vsak delavnik in v nedeljo v cerkvi N. S. del Socorro. Vsak Slovenec in Slovenka lahko opravi sv. zakramente, zlasti sedaj za Veliko noc pri domačem duhovniku. Cerkev Socorro najdete, ako greste od Angleškega parka pri pristanišču mimo spomenika Leandra Alema nekoliko v klanec po;' ulici Juncal do višine 876. Kmalu vrhu klanca se nahaja imenovana cerkev. Pridite od 9. do 10. ure v zakristijo in pokličite «sacerdote eslavo» v spo-vednico.—Gospod župnik bo skusal urediti službo božjo za Hrvate in za Slovence v Buenos Airesu. in sicer za Hrvate na Boki v cerkvi sv. Janeza Ev. Tu in v okolici je največ Hrvatov. Slovenci, ki stanujejo na Boki ali okolici, so vabljeni, da pridejo k hrvatski službi božji. Slovenska služba božja se pa bo vršila v cerkvi misijonarjev, ki se nahaja na vogalu cest Donato Alvarez in Avenida San Martin, ne daleč od postaje La Paternal. Točneje bomo javili \i prihodnji številki Izseljenca. Sedaj pa ze povabimo vse pevce in pevke, ki bi hotele sodelovati pri cerkvenem pevskem zboru, da bi po dopisnici javili svojo pripravljenost na uredništvo Izseljenca, Mercedes 2879. Capital.
Minister Gosar je pred finančnim odborom v Belgradu dne 14. jan. t. 1. poročal med. drugim tudi o izseljenistvu. Po njegovem poročilu se je izseljeniska služba izpopolnila, skrb za izseljence je intenzivnejša. Pripravljalna dela za konvencijo za' zaščito delavcev in njihovem zavarovanju v drugih državah, posebno v Nemčiji in Franciji, so v polnem teku.
Rafaelova družba, ki ima skrbeti za izseljence, se je ustanovila, ozir. prenovila v Ljubljani meseca novembra preteklega leta. Želimo, da bi družba res tudi delovala.
Izseljcniski urad je ustanovila ljubljanska oblastna slcupscina v decemberskem zasedanju lanskega leta. O namenu tega urada Spregovorimo drugič kaj vec.
Do tisoč izseljjencev prihaja povprečno vsak dan z ladjami v Buenos Aires iz Evrope in Azije. Argentina je poljedelska dežela, zato je umljivo, da tako velike množice ne morejo dobiti takoj; delo. Ce ga dobe, ja pa mnogokrat slabo plačano. Cuje se, da nekateri posestniki ozir. najemniki do skrajnosti izrabljajo uboge delavce.
Tramvajsko podjetje Lacroze je prejelo od buenosairiske občine do-
IZSELJENEC
Pag. 3
TVol.jenje za graditev podzemske ze-leznice od' trga Lava lie do Chacari-la. Graditev bo trajala dve leti. Zaposlenih bo precejšnje število delavcev.
1 Slovenske podružnice društva
Slavije naj se ustanove povsod, kjer jf le 10 Slovencev. Pišite na tajništvo «Slavije» Donato Alvarez 2518, Buenos Aires, po pravila in navodila.
Priporočamo, da si naročite knjige Goriške Mohorjeve družbe v Gorici in Mohorjeve družbe v Prevalili. Uredništvo sprejema udnino, ki 4iasa za Goriško Mohorjevo družbo $ 1.80. za Mohorjevo družbo v Preval jah pa 1.20. Imamo tudi pover-Jenistvo, .Slovenske matice v Ljubljani.
Nasi izseljenci v oktobru. Po statistiki Izseljeniskega komisarijata v Zajrrebu se je izselilo meseca oktobra 1127 2050 oseb (1926 1140). Do konča oktobra znaša torej skupno število izseljencev 18.600. Iz Slovenije se je v oktobru izselilo 233 oseb. Največ jih je odšlo v Argentino 1019, v Združene države ameriške 492, Brazilijo 131, Uruguay 118, Chile 117.
Delovne razmere v Zedinjenih državah. Delovne razmere so zadnji cas v Ameriki (Združene države) zelo slabe. V premogovnikih se ze od aprila vrste stavke za stavko; število brezposelnih stalno narasea. -tfnogi delajo le po 1 do 2 dneva v tednu ali pa sploh ne. Tudi v poljedelstvu ni mogoče dobiti dela.Tudi je težko dobiti delo onim, ki niso organizirani in ne znajo angleščine. Priseljenci, ki nimajo svojcev v Ameriki, so izpostavljeni največji bedi in najhujšemu izrabljanju. Najhujše pa so razočarani oni, kateri nasedajo raznim agentom, ki jim obljubljajo. »hi jih prevedejo cez mejo iz drugih sosednjih držav. Tudi, ce se jim posreči priti v Združene države, tam ne morejo dobiliti dela.
Učna knjiga spanskega jezika v slovenščini je izšla. Dobi se v Slovenski Pisarni. Priporočamo.
NOVICE IZ DOMOVINE
Razpust društev, basisti so razpustili vsa prosvetna društva na Primorskem, okrog 500 po številu.
Najgloblja jama na svetu je v Črnem vrhu pri Idriji, ki je bila odkrita jeseni preteklega leta. Globoka j,. 520 m.
Za raznarodovanje posebna dok l&da. Italijanski prosvetni minister pripravlja ukaz, s katerim se bo določila) italijanskim učiteljem v slovenskih in nemških krajih doklada ZH poitalijancevanje.
Važen korak delavske zbornice v Ljubljani. Delavska zbornica v Ljubljani je kupila poslopje bivše celjske okoliške deske ljudske sole, ki £a bo adaptirala tako, da dobe delavci \ poslopju svojo delavsko kuhinjo, citalnico, knjižnico in prenočišče.
Smrtna nesreča. Pri nakladanju Biaterijala v voziček je rudarju Alojziju Rozini v Trbovljah priletel ka-*ften s hriba na tilnik. Bil je takoj mrtev.
Kranjsko hranilnico v Ljubljani je prevzel oblastni odbor ljubljanske oblasti.
Socialni zavodi v oblastni upravi. Oblastni odbor v Ljubljani je prevzel v svojo upravq gluhonemnico, decji dom v sentpeterski vojašnici, dec ji dom v Streliski ulici, v/.goje-valnico v prisilni delavnici.
Žrtev alkohola. Leopol Bruncek v Litiji je sel pijan spat v podstresje. Po noči je padel na tla in si zlomil tilnik. Bil je takoj mrtev.
Gimnazija v M. Soboti izpopolnjena. Z novim letom se je na realni gimnaziji v Murski Soboti otvoril tudi VII razred.
Spomenik Miroslavu Vilharju Ker so Italijani porušili Vilharjev spomenik v Postojni, mu bodo postavili nov spomenik pred njegovo rojstno hiso v Planini.
Cesta Turnisce — Radmozanci se bo spomladi gradila.
Brezposelnost v Istri. V zadnjem času je bilo iz krapanskega rudnika odpuščenih veliko delavcev. Brezposelnost raste v tuzni Istri.
Vojna napoved italijanskih dijakov Slovanom. Ob priliki proslave 40 letnice smrti Viljema Oberdanka so italijanski dijaki delili letake, v katerih odkrito poživljajo, da je treba vsem Slovanom napraviti brutalen konec in odvzeti slovanskim za-poslencem kruh ter imeti tudi italijansko Dalmacijo na vidiku.
Italijanska podivjanost. Fasisti so pri Snežniku enostavno ustrelili nekega Jugoslovana, ne da bi dali pri prestopu meje svarilna znamenja.
Pravičnost, kje si? Vsepovsod ob jugoslovanski meji gradi italijanska vlada vojašnice, vojaške | ceste in trdnjave. Slovenskim posestnikom zemljo enostavno odvzema, pa te zemlje ne samo ne plača, ampak zahteva od bivših posestnikov, da plačujejo se naprej davek zanjo.
Rok za odpoved pogodbe med Jugoslavijo in Italijo je za sest mesecev podaljšan.
Slovenske ženske organizacije se ,' 'ko lepo razvijajo. Predvsem omenjamo Slov. krse. žensko zvezo v Ljubljani in v Mariboru. Posebno požrtvovalna sotrudnica ženskega gibanja je gospa Marija Remceva. Slovenske zene so si tudi v Severni Ameriki ustanovile vec društev. In v Južni Ameriki?
Požar. V Obrjah pri Ljubljani je požar upepelil poslopji Antona Zajca in Frančiške Skutin.
Smrt pod vozom ledu. Voz ledu se je na Jesenicah prevrnil na delavca Petra Furtnerja, da je bil na mestu mrtev.
Primorska emigrantska organizacija. Primorci snujejo v Ljubljani posebno društvo, ki lioce med drugim delati za osvobojenje neodrese-ne jugoslovanske zemlje.
Vsi otroci morajo med fasiste. Prosvetni minister v Italiji zahteva, da vsi otroci obojnega spola pristopijo k fasistovski mladinski organizaciji BaHili. Uboznim otrokom dajo črno uniformo zastonj.
Kraške sole. Italijanski profesor Risolo je priobčil v «l'opolo d' Italia* članek, v katerem poudarja, da je na koncu leta 1927 izginila zadnja sled za slovenskim jezikom v ljudskih šolah na Krasu. Sramota za italijanski narod, kako rešuje solsko vprašanje narodnih manjšin 1
Zadnja zima je bila v Jugoslaviji jako huda. V mnogih krajih je bil promet vsled snežnih žametov otez-kocen ali celo ukinjen.
Odlikovanje. Svetovni znani raz-posiljatelj nase kranjske čebele, g. Jan. Strgar, trgovski čebelar v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici, jc bil na čebelarski razstavi na Angleškem v zadnjem septembru odlikovan s krasno srebrno kolajno.
Žalostna bilanca v Istri. Slovenske družine v Istri so razbite: eden v Ameriki, drugi pri vojakih, tretji v Jugoslaviji, hčerka v Trstu
Milanu ali Turinu, zeua kje v Alek-sandriji. Doma ni vec kruha, vzel ga je tujec. Po vrhu vsega je' bila lani slaba letina. Prosvetna društva in njihovi zbori so razpusceni. Se slovenskih knjig ne privoščijo. Fasisti. financarji, karabiujerji in podestati so kar planili na Mohorjeve knjige, ki so bile namenjene v slovensko in hrvatsko Istro. Poleg vsega grozi se -—lakota. Beda je v Istri na vrhuncu. Bilanca je strasna.
-*OX25-»-
PO SVETU
Francosko — ameriški, pakt.
Francija in Amerika hočeta skleniti mirovni pakt, h kateremu naj bi pristopile se druge države.
Otroška nadloga v Rusiji. V Rusiji je na milijone zanemarjene dece. Otroci se potepajo po ccli Rusiji. V glavnem mestu jih je vec deset tiso-cev. Napadajo trgovine, katere potem oplenijo, kradejo in vlamljajo ter počenjajo razn^ nasilstva.
Strašni pokolji na Kitajskem. V zadnjih mesecih je bilo v državljanski vojsk: na Kitajskem poltla-nih najmanj 200.000 ljudi.
Pregnanstvo ruske opozicije. Sovjetska vlada je obsodila 52 opoziei-jonalcev v pregnanstvo, med njimi Trockega, Rakovskega in druge.
Angleži bodo uvedli zračni promet z Ameriko. Cas poleta iz Evrope v Severno Ameriko bo znašal 58 ur, iz Amerike v Evropo pa 38 ur.
Madjari so se oborozevali potaj-no in se pripravljali na vojsko proti Jugoslaviji. Dobivali so velike množine orožja iz Italije. Sedaj je vse prišlo na dan. Vse orožje bodo morali uničiti.
Poganska veroizpoved fašizma. Fasisti v Italiji izjavljajo, da so pogani in da streme za obnovo poganskega rimskega imperijalizma.
Bajna bogastva turških sultanov Turški sultan Abdul Hamid je bil eden najbogatejših ljudi na svetu. Tako n. pr. je imel bodalo, kojega držaj obstoja iz enega samega orjaškega smaragda, a na njem je bil zopet diamant v tezi 21 karatov. Da-• lje je imel prestol iz čistega zlata, v katerega je vdelano 20.000 biserov.
Razširjanje framasonstva. Frama-sonstvo se vedno bolj siri. Britanska Indija* ima v petih pokrajinah 218 loz z nad 10.000 člani. Tudi v Jugoslaviji je vec loz. Vsi voditelji severoameriske politike so framaso-ni 33. stopnje. Nemški loži pripada tocasno 50 nemških protestantskih pastorjev.
New York ima po zadnjem štetju 5.970.000 prebivalcev, to je 97.000 vec nego leta 1925.
Verna ruska duša se prebuja. V Rusiji naglo raste versko gibanje. V vseh tudi boljseviskih organizacijah obstojajo vec ali manj tajni krožki, ki gojijo versko misel.
Znamenita verska debata se je vršila v dunajskem parlamentu. So cialdemokratski voditelj' Leutliner se je odrekel dosedanjemu protiverske-mu staliscu marksistov. Ateizem (brezbostvo) socialdemokratov je zgolj posnetek burzujskega liberalizma. Cerkev je vpostevanja vredna tvorba. Socialdemokrati so za ohranitev duševnih in moralnih dobrin vere in Cerkve in hočejo revidirati svoje stalisce do katolicanstva.
Nemški zdravniki psihiatri so izdali izjavo proti širjenju brezbost-va, v kateri pravijo: «Resno svarimo, da bi se hotela krscanska vera v srcu nase mladine le najmanj za-
nemariti in oskruniti ali da bi se vera hotela mladini celo odtegovati, docim je v viharjih našega časa ravno vera edino sidro». Izjavo je podpisalo 83 zdravnikov.
Grški zunanji minister Mihaloko-pulos je odklonil svobodno jugoslovansko cono v Solunu, do katere ima Jugoslavija pravico.
Koliko je proletarijata v Evropi? V vsej Evropi so našteli 92 milijonov proletarijata, t. j. delavcev, v tovarnah, trgovinah, v poljedelstvu itd. Jugoslovanske delavce cenijo strokovnjaki na okroglo 2.000.000.
Rusi so morali zapustiti Kitajsko, ker so zmagale nacijonalne kitajske čete.
Argentina stopi nazaj v zvezo narodov. Argentinski zunanji minister Galardo je izjavil, da hoče njegova vlada, da Argentina zavzame uradno svoje mesto v Ženevi.
Na Kitajskem strada na milijone ljudi.
Razkristjanjevanje ruskega naroda. Sovjeti na Ruskem rafinirano pačijo evangelije, ki so v splosnem ruskemu narodu sveti. Oni naravnost na pornograficen način potvar-jajo zivjenjo Jezusovo, da bi tako ljudi odvrnili od krscanstva.
Podmornica se potopila. Pri mornariških vajah Združenih držav se je potopila podmornica «S4». Vsi mornarji, ki so bili v podmornici, so se zadušili.
Poljska isce zveze z Rusijo in Nemčijo.
V	Albaniji so dobili kazenski zakon, ki je^ sestavljen po italijanskem vzorcu.
-*0>*0»-
NEDELJSKI EVANGELIJI
Predragi izseljenci! Zelo ste raz-streseni po sii-ni Argentini in ni vam mogoče ob nedeljah čuti v cerkvah slovenske božje besede. Zato pa bomo v listu prinesli za vsak mesec prav kratko razlago svetih evangelijev za dgticni mesec. Pridno jih preberite. Zlati nauki sv. evangelijev naj vam dajejo trdno zaupanje v Boga, obilno tolažbo v vseh naporih ter božji srčni mir, ki ga svet ne more dati! Blagor tistim, ki poslu-sajo božjo besedo in jo ohranijo! (Lk. II).
Tretja nedelja v postu
11. 3. 1928.
To nedeljo se bere evangelij po sv. Luku iz II. poglavja od 14. do 28. vrste. Tisti cas je izganjajal Jesus hudega duha, in ta je bil mutast. In ko je bil hudega duha izgnal, je mutec govoril, in množice so se čudile. fcHudi duh, ki je bil mutast», je hudi duh, ki stori, da so mutasti tisti, katerih telesa ima z božjim d opuščen jem v oblasti. V daljšem smislu je pa to napačna sramežljivost, ki stori grešnika mutastega, da se noče spovedati.
V	tem velikonočnem času moras spolniti cerkveno zapoved, ki pravi «Spovej se svojih grehov vsaj enkrat v letu in o velikonočnem času prejmi sv. Resnje Telo. «Opravi natančno, kar je potrebno k zaki-a-mentu svete pokore: I. izpraševanje vesti, 2. kes ali obžalovanje, 3. trdni sklep, 4. spoved, 5. zadostovali je: Ne bodi «mutast» grešnik. Le med tem dvojim imas voliti: govoriti (v spovedi) ali goreti (v peklu). Oprosti se prav posebno «necistega duha», ki tako rad spravi ljudi v.grehe nečistosti, ker ve, da se nečisti grešnik tako težko poboljša.
Pžg. 4
IZSELJENEC
Četrta nedelja v postu.
18. 3. 1928.
Na četrto nedeljo v postu se eita sv. evangelij po sv. Janezu v 6 poglavju od I. do 15. vrste. Govori o čudežnem nasičenju 5.000 moz v pu-ssavi. To čudežno nasičenje je pred-podoba svetega obhajila, h kateremu smo povabljeni zlasti v postnem času. Kristus sam nas zagotavlja: «Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in ne pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi». (Jan. 6.54). Današnji sv. evangelij nas to-rej opominja na velikonočno sveto obhajilo: «Bila je pa blizu velika noc».
Pri zadnji večerji je rekel božji Zvelicar svojim apostolom: «Zeljno sem hrepenel jesti z vami to velikonočno jagnje». (Lk. 22. 15). Istota-ko nas klice in vabi tudi danes: «Pri-dite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi in jaz vas bom poživil.» (Mt. II. 28) Preljubi v Gospodu, ne preslisi tega klica. Kristus te hoče potegniti iz greha, ti zaceliti rane, odvzeti slabosti, eno telo in eno meso hoče biti s teboj; po tvojih žilah naj se ne pretaka vec grešna kri. ampak božja, in tvoje telo naj prejme kal castitega vstajenja in večnega proslavljenja. O kolika milost, nikar je ne zamudi!
Ako ne,mores priti v Buenos Aires k slovenskemu spovedniku in ne znas kasteljankega jezika, da bi mogel iti k spanskemu duhovniku k spovedi, potem ti svetujem, da obudiš v svojem srcu popoln kes in prejmi Jezusa na duhovni način, t. j. da zahrepenis po prejemu Jezusa Kristusa v sev. obhajilu.
Kakor hitro pa ti bo dana možnost opraviti sv. zakramente pri slov. duhovniku, moras to storiti.
Peta postna ali tiha nedelja
25. 3. 1928.
To nedeljo slisimo po cerkvah evangelij po sv. Janezu v 8 poglavju od 46 do 59 vrste. Jezus je Judom očital: «Ako vam resnico govorim, zakaj ne verujete? Kdor je iz Boga, poslusa besede božje. Vsled tega vi ne poslusate, ker niste iz Bo-ga». Judje so bili razdrazeni in so hoteli Jezusa umoriti. Jezus pa se je skril in je sel iz templja.
Od tihe nedelje naprej moramo premišljevati zlasti trpljenje Jezusovo. Saj je Jezus trpel radi nas in ■ za nas. Zamislimo se v to neskončno trpljenje, da bo nasa pokora popolna! Kristus v današnjem evangeliju slovesno in odločno izjavi da je
brez greha, da je učitelj resnice in večni Bog: «Preden je bil Abraham, sem jaz>A Njegovi sovražniki pa mu odgovarjajo z zasramovanjem, ces da je «Samarijan», da ima «hudega duha», da preklinja Boga. Ze so ga hoteli kamenjati. Jezus pa se je skril, ker se ni prišla ura njegovega trpljenja in njegove smrti.
Jezusovo trpljenje se pa v nekem pomenu se vedno nadaljuje in bo trajalo do konca sveta. Tudi dandanes zasmehujejo in zasramujejo Kristusa, njegov nauk, njegovo Cerkev, oznanjevalce njegovega nauka in vse, ki verujejo vanj. To pa te naj ne vznemirja. Saj je Kristus napovedal : «Ako so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas.» (Yn. 15 20.) Ako te zmerjajo radi vere ali iz drugih A'zrokov, tolaži se z Jezusom, kateremu si s tem vsaj nekoliko podoben. Saj je rekel: Ucenec ni crez ucenika. Ucencu je zadosti, da je kakor njegov ucenik.» (Mt 10, 24. 25).
Šesta postna ali cvetna nedelja
1. 4. 1928.
Te dan se cita evangelij po sv. Mateju v 21. poglavju od I. do 9. vrste. Jezus je slovesno jahal v Jeruzalem. «Silno veliko ljudi pa je razgrinjalo svoja oblačila po potu; drugi pa so sekali veje z dreves in stlali na pot. Množice pa, ki so sle spredaj in zadaj, so vpile rekoč: «Hosana Sinu Davidevemu! Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem !».
Časten dan za Jezusa neposredno pred trpljenjem! Saj se začenja z današnjo cvetno nedeljo veliki teden, teden skrivnosti polnega trpljenja Jezusovega in njegove odrešilne smrti na križu. Prej so božjega Zvelicarja njegovi sovražniki zasr«.-movali in obrekovali, danes ga njegovi prijatelji častijo in slavijo. Prerok Zaharija je prerokoval tak slovesen vhod v Jeruzalem. Da je spolnil Jezus to prerokovanje, je hotel se enkrat prepričati vse ljudstvo, da je obljubljeni Mesija. Zal, da se je veseli klic cvetne nedelje: «ho-sana» kmalu spremenil v grozni klic velikega petka: «krizaj ga» ! Zvelicarja zatajijo in zapustijo.
Dragi, tako se tvoje mišljenje ne sme spreminjati! Čimbolj zasramuje nevera Jezusa in ga sovraži ter preganja grešna1 strast, s tem večjim veseljem ga moras ti častiti, slaviti in moliti kot svojega Boga. V. trdni veri, neomahljivi zvestobi in goreči ljubezni ga pozdravljaj: «Blagos-
lovljen, ki pride v imenu Gospodovem !»
IZ ARGENTINSKE ZGODOVINE.
Argentino je odkril 1. 1508. Juan Diaz de Soliš, ko je na svojem potovanju prišel v Rio de la Plata. Ker je ob izlivu v morje ta reka tako.široka, da ni mogoče videti druge obale, je Diaz mislil, da je to morje. Ker pa je^bila voda sladka, jo je imenoval «Sladko mor-je» (Mar dul-ce). Pozneje je Magalhaens odkril južni del Patagonije. Dasi so Diaza Ubili Indijanci s pusieo, vendar so njegovi ljudje prodrli prav do Perua. Ko so se na povratku ustavili v Braziliji, so jim ondotni Indijanci pripovedovali o velikih množinah zlata in srebra, ki se nahaja v Kor-diljerah. Spanci so sli tjakaj in se vrnili z veliko množino zlata in srebra. Del srebra jim je ob vkrcava-nju padel v Sladko morje, zato so ga odslej imenovali Srebrno reko-Rio de la Plata (rio-reka, plata-srebro). Drugi zopet trdijo, da se ta reka imenuje «srbrna», ker so po nji izvazali srebro.
Spanci so si morali vsako ped zemlje priboriti, ker domačini Indijanci — 20 velikih plemen — niso dobrovoljno gledali na novodoslece Kljub vsem zaprekam so Spanci napredovali. Nesrečnemu Solisu je 1. 1526. bil naslednik Boštjan Caboto. V-okolici današnjega Rosaria pri izlivu Carcarane v reko Parana so ustanovili trdnjavo Sveti Duh — Fuerte Espiritu Santo. Okrožje rek Parana in Uruguay je bilo tedaj preiskano.
L. 1535. je don Pedro Mendoza. bogati častnik Karla V., pod vzel osnutek nove naselbine pod pogojem, da bo imenovan za guvernerja vseh dežela, ki jih bo odkril do 200 milj v notranjosti. S 14 ladjami in 2000 ljudmi je odpotoval v Ameriko, kjer je postavil temelj kolonije in mesta Buenos Aires in obnovil trdnjavo Sv. Duha, docim je njegov namestnik Ayolas ustanovil na reki Paraguay mesto Asuncion (1536). Po smrti Mendoze in Avolasa je 20 let upravljal novo kolonijo' Marto-nes de Irala. ki se mu je po triletnem potovanju posrečilo dobiti zvezo s Spanci v Peru. Osvojitelji, ki so prišli iz Chile preko And, so kljub neprijateljstvu Indijancev ustanovili mesta: Santiago del Estero (1552), Mendoza (1560), Tucuman (1565), Cordoba(1573), Salta(1582),
Jujuy (1592) itd. To so seda,; mesta, a tedaj so bila le utrjena tai borisca. Guverner Juan de Garanje ustanovil mesto Santa Fe (1593) j. obnovil je tudi mesto Buenos Aires ki mu je dal ime: Cuidad de la Tri' nidad y Puerto de Saiita Maria d^ Buenos Aires (meto presv. Trojic^ in pristanisce sv. Marije lepega vre-. mena). Osnoval je tudi mesto Coi rriMtes (1588).
(Dalje prihodnjič.)
-♦oj-O*-
NAROČNINA IN SOTRUDNISTVC
Naročnino za Izseljenca za letosnjf leto znaša $ 2. List bo izhajal vsa kega prvega dne v mesecu. Kdoi takoj plača $ 2, mu pošljemo bre zplacno krasno brošuro «Pozdrav i: domovine». — Nimano naslovov Zato pošiljamo na naslove, ki jii imamo, po vec izvodov lista z izkre no prošnjo, da med prijatelji siril< list. t) obira, i o naročnino in jo nam posiliajo. Naj se za dobro stvar tud nekoliko žrtvujejo. Vsakega, ki list? ne vrne, bomo smatrali za naro cnika. Prosimo prav vse. da bi nan pošiljali naslove naših ljudi. Tud nrosimo vse tiste, ki premene svoit bivališče, da nam naznanijo svoi< novo bivališče. — Obenem nrosim< vse. da bi bili sotrudniki tiri listu Pišite nam, kako se vam g-odi, kaksel ie kraj, kjer delate, koliko je vai Slovencev in drucih Slovanov v va sem kraju, kakšno plačo imate, kd( se je poročil, rodil, umrl itd. N treba velikih pisem. Poročila na; bodo kratka. Za vse vam bom< hvaležni. — Vse: denar in dopis* pošiljajte na naslov:
Izselienec, Mercedes 2879, Villa Devoto, Buenos Aires.
-*<r>:*cs»~ —
OPOMBA
Citatelji naj oproste, ker tiskar na nima slovenskih crk c, s, z i strehico. Naročila jih je v Severn' Ameriki, tretja številka bo ze tis kana s pravilnimi črkami.
POSTA.
V "Slovenski Pisarni" imajo sledeči rojaki in rojakinje pisma: Alice Trcfall in Marija Kranjc, Anton Grdun, Jur< Kobetic, Pavel Glazar, Jakob Delosti Jože Skoda, Florjan Raspet. Jakob Tor] kar, Begus Peter in Nuncija (Bac). I Imenovani se naprošajo, da se cim preje priglasijo, ker v nasprotnem slin caju se pošljejo pisma nazaj v -doniol vino.
? ? ?
ŽELITE PRITI DO ZEMLJE IN POSTATI SAM SVOJ GOSPOD, NE PA
BI ZATO MORALI IMETI KAPITALA
? ? ?
Precitajte pazljivo članek v današnji številki pod naslovom:
«Zemlja»
Posreduje: "SLOVENSKA PISARNA" Donato Alvarez 2518 — (La Paternal) — Buenos Aires "Ameriko" napravijo v Argentini najbolj gotovo tisti,ki se posvetijo obdelovanju zemlje