IZHAJA VSAKO SOBOTO Uredništvo in uprava Ljublja-Dalmatinova ulica 11. — Poštni predal št. 115. — Naročnina na mesec 4 Din, četrt leta 12 Din, pol leta 24 in na leto iS Din. — Za inozemstvo na mesec 8 Din. m m Inserati po tarifi. — Čekovni račun: Ljubljana 12.042. — Rokopisi se ne vračajo. — Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi naj se pošiljajo le na poštni predal štev. 115, Ljubljana I. AS1LO JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE -ejto 3. ¥ Ljubljani, 7. julija 1934 Štev. 19. tj? = Novi shodi — novi triumfi Narodne stranke Vse Mursko polje manifestira za idejo in program Narodne stranke — Narod hoče aktivno sodelovati v vodstvu državne in narodne politike — Povsod se ustanavljajo nove močne organizacije Narodne stranke Dva nova svetla, mogočna in resnično prepričevalna dokaza zmagoslavja svoje ideje in programa je imela priložnost zabeležiti Jugoslovanska narodna stranka pretekli petek, na praznik sv. Petra in Pavla, v štajerskem delu Slovenije, sredi solnčnih vinogradov naših Slovenskih goric in Haloz. Udeležba ljudstva, zlasti na prvem shodu v Križevcih pri Ljutomeru, je pokazala, da polaga naš dobri, toliko preizkušeni in izrabljani narod svoje zadnje, pa s tem tudi vse svoje upanje le še na Narodno stranko in njene vrle borce, ki doprinašajo l>rav v teh najtežjih dneh sijajne dokaze svoje resnične, iskrene ljubezni do preprostega naroda, do svojih rodnih bratov in sester ter do domovine, ki nam je vsem najdražja mati, čeprav nas je naučila ljubiti jo v neprestani borbi za obstanek in v trpljenju od zibelke do groba. Ponesrečeni poskus starih politikov z mrtvorojeno JRKD je svoječasno zatemnil v notranjosti našega preprostega malega človeka zadnje skromne žarke upanja in pričakovanja. da se bodo razmere z upoštevanjem in spoštovanjem najširše resnične demokracije spremenile vsaj toliko, kolikor ta dobri, zvesti in v gigantskih osvobodilnih borbah prekaljeni narod zasluži, ne da bi se seveda spuščal v kake vrtoglave politične pustolovščine, da se pa tudi ne bi poniževal pod nivo svoje junaške tradicije. Polpreteklo razdobje s svojimi izjemnimi dogodki in razmerami, prav posebej pa še z nepoklicanimi vodilnimi osebnostmi v našem javnem življenju, ki so najsvetlejše ideale in gesla svojih poštenih prednikov vsevprek umazali z izrodki nepoštenja in z najsebičnejšim osebnim koristolovstvom, je narodno vero v lepšo bodočnost in v njegovo človeško dostojanstvo samo potlačilo tako nizko, da nas je bilo že vse sram hoditi z dvignjeno glavo in z odkritim pogledom ob belem dnevu pod svobodnim solncem in brezmejnim svobodnim nebom. Zadnje narodovo pričakovanje se je izpolnilo. Iz njegove srede je vzklila kot nežna bilka resnično vseljudska Jugoslovanska narodna stranka in se v naj-kiraj šem času ob prilivanju res narodnih množic razrasla v mogočno drevo, ki je s svojimi koreninami prepreglo že prav vse kraje naše mile domovine. Povsod se nam ljudstvo pridružuje v ttmožieah, spontano in z iskrenim navdušenjem, ne prisiljeno in na papirju, kakor je to praksa Pri naših nasprotnikih. O neizpodbitnosti tega dejstva Sovori nad vse zgovorno dosedanjih 27 javnili shodov Jugoslovanske narodne stranke v Slove- niji oziroma stotine uspelih zborov po vsej državi. Dva taka jasna dokaza naše upravičenosti in resnične narodne volje sta bila tudi zadnja shoda med Muro in Donačko goro. SHOD V KRIŽEVCIH Niso se še dvignile jutranje meglice z ravnega Murskega polja. že so oživele vse ceste in poti med Veržejem, Jeruzalemom, Radenci in sosednimi kraji. V jutranji, praznični mir so med*žgolenje ptičjih zborov odmevali gosti, trdi koraki kmečkih mož in fantov, hitečih v prijazne Križevce pri Ljutomeru, kjer je sklicala naša Narodna stranka ob 8. uri svoj shod, ki pa po odredbi oblasti »v interesu javnega miru in reda« (nekaj dni prej je shod JRKD stranke potekel precej burno) ni bil dovoljen na prostem. Kljub intenzivni agitaciji naših političnih nasprotnikov, da je shod sploh prepovedan, se je zgrnilo v prostorno dvorano Posojilnice« oziroma »Slomškovega doma« in okrog njega do 2000 mož in fantov, ki- so v najvzor-nejši disciplini in zavedajoč se resnosti časa pozorno sledili izvajanjem govornikov, ter jih spremljali s pogostim ploskanjem in navdušenim odobravanjem. Na shod sta prispela kot glavna govornika narodni poslanec gosp. dr. Nikola Kešeljevie in predsednik akcijskega odbora naše stranke za Dravsko banovino g. dr. Ivo Potokar. Pri vhodu v Križevce ju je pozdravljal med mlaji prisrčen napis: »Pozdravljeni, ki se borite za pravičnost in poštenost!« Ljudje so oba svoja prijatelja nad vse toplo sprejemali in ju spremljali v dvorano, kjer sta zavzela svoji mesti na lepos okrašenem odru. Shod je otvoril z izbranimi pozdravnimi besedami predsednik g. Alojzij Štuhec, posestnik iz Stare vasi, nato pa podal besedo poslancu g. dr. Kešeljevieu. Dvorana je bila nabito pol na, nič manjša, temveč znatno večja množica ljudi pa se je gnetla zunaj pred odprtimi okni in vrati, da sliši po dolgem času zopet nekaj resničnih besed iz ust pravih narodnih borcev za poštenost in pravičnost, za svobodo in enakopravnost. Poslanec g. dr. Kešelje-vič je v daljšem govoru razložil program Jugoslovanske narodne stranke in podprl svoje trditve z mnogimi stvarnimi dokazi. Posebej se je dotaknil tudi nekaterih slovenskih politikov iz vrst vladne JRKD, ki so polnih 15 let sodelovali aktivno v vodstvu naše državne in narodne politike, danes pa se skušajo prati zaradi svojega zavoženega političnega voza s hlinjenim priznavanjem svoje krivde in tako ponovno pridobivati zaupanje naroda. Njihovi računi na narodno lahko- vernost pa so prazni in iluzorni. Za njim je povzel besedo g. dr. Ivo Potokar, ki je temeljito ožigosal politične metode, ki jih uvaja in izvaja zlasti pri nas JRKD, ker se z njimi ustvarja med narodom celo že nerazpoložen j e proti državi. Interesi države zahtevajo, da se s takimi metodami preneha, dolžnost vseh poštenih državljanov pa je, da se združijo in da tako ovržejo podlo laž JRKD o njih ovi protidržav-nosti, ker naš narod je za državo. S pozitivnim delom za narod in državo pod praporom Narodne (stranke bomo najuspešnejše in dokončno izpodbili vse temne namene strankarjev iz JRKD. ki imajo edini cilj, ustvarjati na spekulativni podlagi nerazpolo-ženje med ljudstvom. Doživeli smo žalostne čase, ko se morajo že pri ponovnih občinskih volitvah ugotavljati ponekod nizkotne sleparije (primeri v Stranjah, pri Sv. Križu pri Kostanjevici, kjer so po ugotovitvi celjskega upravnega sodišča mrtvi volili, živi pa niso smeli itd.). Če ne bomo nastopili vsi pošteni Slovenci brez izjeme proti politični nemorali. ki je je denašnje politično življenje prepolno, proti gazenju obstoječih zakonov prav s strani onih, ki bi jih morali varovati in braniti, bodo stvari krenile res tako daleč, da nas bo vse skupaj vzel vrag. V našem delu in sveti borbi se ne sniemo ničesar bati, pa tudi obupovati ne smemo. Narod poštenih Slovencev, poštenih Hrvatov in poštenih Srbov mora svetu dokazati, da se nikdar več ne bo dal ujeti niti loviti na limanice onih ki so umazali svetost poštenja, svobode, enakopravnosti, pravičnosti, demokracije in naše narodne časti. Ne sme se več ponoviti žalostna praksa, da bodo pravi narodnjaki in svobodni državljani kraljevine Jugoslavije primorani šteti pri volitvah oddane glasove s pomočjo rožnih vencev in kavnih, koruznih ali fižolovih zrn. Ljudstvo je v viharnem navdušenju izreklo svojo zahvalo obema govornikoma in soglasno sklenilo, da opusti vsako nadaljnje čakanje in abstinenco, temveč da poseže aktivno v naše politično življenje in udejstvovanje. Takoj se je za občino Križevce ustanovil krajevni pripravljalni odbor Narodne stranke, ki ga sestavljajo: predsednik g. Matija Vavpotič, posestnik v Lukavcih. podpredsednik g. Alojzij Štuhec, posestnik v Stari vasi, tajnik g. Franc Senčar, gostilničar v Lukavcih. blagajnik g. Franc Magdič, posestnik v Logarovcih, odborniki pa so gg. Aleksander Koren, posestnik v Borečih, Jožef Strakelj. posestnik v Križevcih. Ivan Novak, posestnik v Ključarovcih, Anton Farkaš, posestnikov sin v lljaševcih, Alojz SHODI Jugoslovanske narodne stranke ¥ nedeljo, dne 8, julija 1934 V Polhovem GradCU ob 7. uri zjutraj na Pristavi. ¥ Dolenjem Lcsatcu^ob 11. uri dopoldne pred gostilno g. Škrlja. Pri Devici Marij! V P64ju ob %A. uri popoldne pred šolo. M a vseh treh shodih poročajo narodna poslanca gg. dr. Milan MetikOŠ in C F« Stlepan Bačič ter predsednik akcijskega odbora za Slovenijo g. dr. Ivo Potok ar. V rtedečjo, dne 15. iuliia 1934 V BreŽkah ob pol 8. uri zjutraj na dvorišču gostilne Bogovič. ¥ Dobom ob 11. uri dopoldne na dvorišču gostilne Drugovič. V Bizefiskem ob 3. uri popoldne na dvo- rišču gostilne Karel Štof. Sh^ds s3 vrše ob vsakem vretnsnu! Udalel le se IIb polnoštevilno in privedite s sebol vse snsnce in prijatelje S Domanjko, posestnik v Bučečov-eih in Janko Slavič, posestnik v Vučji vesi. Po sijajno uspelem shodu je ljudstvo ostalo v najtesnejšem stiku s svojima prvoboriteljema in ju spremenilo v sprevodu skozi vas ter ostalo z njima v prisrčnem prijateljskem razgovoru do razstanka. Tudi udeleženci iz vseh drugih, sosednjih občin so navdušeno sklenili, da bodo brez vsakega odlašanja takoj ustanovili krajevne organizacije Narodne stranke v svojih okrajih. Že v najbližji bodočnosti se bo vršila cela vrsta ustanovnih občnih zborov širom prostranega, prelestnega Murskega polja, ki je svojo manifestacijo za idejo in program Jugoslovanske narodne stranke dostojno dokazalo, da je zrelo in pripravljeno za aktivno, pozitivno sodelovanje in odločanje v državni in narodni politiki. SHOD V STOPERCAH Tudi tukaj so oba draga gosta pozdravljali že iz daljave slavnostno okinčani ponosni, visoki mlaji. Shod, ki se je vršil pod vedrim nebom na dvorišču Vrabičeve gostilne v znamenju naših resnih, stvarnih gesel: »Za svobodo in enakost!«, »Za stalnost uredništva!«, »Za tajne volitve!«, »Za zakonitost in pravičnost!«, »Za gospodarsko osamosvojitev!«, »Za pravično razdelitev davkov!« itd. je vodil predsednik g. Ignacij Vrabič st., ki je moral nehote, čeprav z velikim veseljem in zadovoljstvom ugotoviti, da JRKI) stranka v tem kraju, oddaljenem do 10 km od vsakega drugega prometnejšega kraja, ni na nobenem svojem shodu mogla zabeležiti niti petine števila udeležencev, kakor jih je imel naš shod. Da slišijo odkrito besedo poštenih borcev, so prišli tudi iz vseh oddaljenejših vasi v veččlanskih deputacijah naši vrli, neumorni pristaši, in vsa ta. večstoglava množica resnega, nepokvarjenega ljudstva je soglasno zahtevala po končanih govorih poslanca g. dr. Kešeljeviča in g. dr. Potokarja, da mora Narodna stranka v tem delu naše ožje slovenske domovine prirediti že v najbližji bodočnosti čim več javnih shodov, kjur bodo imeli naši kmet je |hi-novno prijetno priložnost pozdravljati in sprejemati v svoji sredi one ljudi, v katere imajo resnično zaupanje in katerih od-krka beseda je pravi narodni politični evangelij. S treznim delom so ti srčni možje sklenili pripravljati se na čas, ko bodo pod okriljem svoje Narodne stranke odločilo stopili na politično popri -šče in s svobodno voljo pregrupi- rali svoje občine tako, kakor zahtevajo njihovi dejanski gospodarski principi in interesi in ne tako. kakor danes velevajo strankarski, o/.ki interesi propadajoče in skoraj že docela propadlo J UK D. Tudi v Stopercah je bil takoj po shodu sestavljen pripravljalni odbor za ustanovitev krajevne organizacije Narodne stranke, v katerem so zbrani naslednji ugledni domačini: predsednik g. Ignacij Vrabič star., posestnik v Stopercah, podpredsednik g. Simon Topolovec, posestnik pri Sv. Bolfenku, tajnik g. Ignacij Vra- bič ml., gostilničar v Stopercah, blagajnik g. Anton Golob, posestnik v Nadolah, odborniki pa so gg. Jožef Lah, posestnik v Stopercah, Anton Kunstek, posestnik pri sv. Florijanu in Franc Gorjup, posestnik v Stopercah. Splošni želji ljudstva v teh prelepih krajih naše domovine bomo skušali čimprej ustreči in prirediti nove shode tudi v drugih, še neobiskanih občinah, ker nas kliče k temu bratska solidarnost in najčistejša ljubezen do trpečega naroda in ljubljene domovine. Čista resnica in jasni računi Krepak in odločen odgovor naših narodnih poslancev gg. Drapoviča in dr. Bačiča bivšemu ministru g. Puclju — Razkrinkane klevete in podtikanja Miloš Dragovič Na podlagi znanega članka g. Ivana Puclja v »Jutru« po velikem shodu naše Narodne stranke v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani je poslal napadeni poslanec naše stranke g. Miloš Dragovič uredništvu »jutra« v Ljubljani v smislu tiskovnega zakona naslednji popravek, ki ga pa omenjeni list doslej še ni priobčil: »Minister IVAN PUCELJ o politični demagogiji.« Uredništvu jutra« v Ljubljani. V Vašem listu od torka 26. junija t. I. štev. 144 je izšel pod naslovom: »Minister Pucelj o politični demagogiji; govor ministra g. Puclja, ki ga je imel na svojem shodu na Groblji pri Sv. Pavlu. Z ozirom na to, da je minister g. Pucelj v teni svojem govoru omenil moje ime in iznesel mnogo neresnic o moji osebi, mojem delu in je neresnično ter netočno navajal vsebino mojega govora na veličastnem shodu Jugoslovanske narodne stranke v Ljubljani, dne 24. junija t. I., prosim uredništvo, da na podlagi zakona o tisku uvrsti naslednji popravek v prihodnji številki svojega lista in na istem mestu. Ni točno, tla prihajajo na shode Jugoslovanske narodne stranke poleg neorganiziranih pristašev bivše Slovenske ljudske stranke tudi oni, ki se žele zabavati ali so zmožni, da poslušajo t največje in najneumnejše laži, temveč je nasprotno res, da prisostvujejo tem shodom organizirani člani Jugoslovanske narodne stranke, njeni simpatizerji, prijatelji resnice in zelo kunstruk-tivui elementi našega naroda, ki ne odobravajo te in take notranje politike Jugoslovnnskc nacionalne stranke. Na shodih Jugoslovanske narodne stranke se iznaša samo resnica. Jaz sem govoril odkrito in iznašal le konkretne primere kornptivnega dela in mnogih zlorab, zakar bi mogel prevzeti tudi polno odgovornost preti forumom pravice. Da bi se tlala vsej sporni stvari določnejša vsebina, naslavljam na g. Puclja naslednja javna vprašanja: t. Mar ni res, tla so bili uradniki carinskega otldelka finančnega ministrstva pred sodiščem zaratli oškodovanja države z ^napačnim« carinjenjem nafte in bencina v znesku f>0 milijonov dinarjev? 2. Mar ni res. da je g. And ra Stanič, minister na razpoloženju, narodni poslanec in član gluvne- ga odbora Jugoslovanske nacionalne stranke javno v narodni skupščini obtožil g. Lazarja Ra-divojeviča, takratnega prometnega ministra, narodnega poslanca in elana glavnega odbora Jugoslovanske nacionalne stranke zaratli oškodovanja države pri pogodbah za gradnjo železnic v znesku 800 milijonov duiarjev? 3. Mar ni res, tla je bila država pri žitnem režimu oškodovana za 392 milijonov dinarjev? 4. Mar ni res, da je glavna kontrola ugotovila oškodovanje države z raznimi zlorabami in prekoračenji samo na ozemlju sarajevske direkcije za gozdove in rudnike v znesku 439 milijonov dinarjev? 5. Mar ni resnično pno'oškodovanje države z odkupom bosenske begluške zemlje — znano poti afero g. Huseina Kadiča in drugih? Kar se pa tiče zlorab z invalidskim denarjem, mislim, tla dosega vsota številko 100 milijonov dinarjev; v vsakem primeru pa je padlo dragoceno priznanje bivšega ministra za socialno politiko in narodno zdravje, da so bili invalidi oškodovani za 7 milijonov dinarjev. Jaz to ugotovitev sprejemam in naj bo tako, samo naj se postavi Jovan Laki-čevič, aretiranec beograjskega okrožnega sodišča, zaradi tega dejanja pred sodišče na sojenje, ker je že skrajni čas, tla se to zgodi, ker sedi ta človek že dve leti v preiskovalnem zaporu. Naj se pri sojenju ugotovi številka propadlega invalidskega denarja po obtožnici in izpovedi obdolžencev. Mar za tako poslovanje in tlelo ne nosi moralne odgovornosti tudi resorni minister? Stavi jam ta vprašanja g. Puclju javno, brez ozira na to, ali bo nanja odgovoril ali ne! Glavno je, tla se razčisti vprašanje, tla mi ne operiramo z »največjimi in najneumnejšimi lažmi«, temveč iznašamo samo čisto resnico, ki jo podkrepljujemo s konkretnimi primeri korupcije in zlorab, kar se pa nikakor ne more imenovati demagogija, ker dejstva niso demagogija, temveč le dokumentiranje resnice in iznašanje potrebe, tla mora tako tlelo in tako gospodarjenje z državnim imetjem enkrat za vselej prenehati. V narodni skupščini nisem iznesel slučajno primer »neke uradnice v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje«, temveč primer gospe Eme Sedla-kove, ki je gospodu Puclju dobro znana, ker je bila uradnica v njegovem ministrskem kabinetu. Ta primer je dokazan s pasusi njenih originalnih pisem, kjer je šlo za vsoto 105.000 Din, ki naj bi jo ona prejela kot nagrado za intervencijo v zadevi lekarniške koncesije g. Vladoviča iz Maribora, kakor tudi za »lepo torbico«, ki naj bi veljala 5000 Din, zaradi njene intervencije glede izplačila nekega računa nekega trgovca iz Skopi j a. Po izjavi gospoda Puclja na omenjenem shodu izgleda, da je bila gospa Ema Sedlakova zaratli tega in takega tlela samo odstranjena s svojega službenega mesta, a ne odpuščena, jaz pa tožen sodišču, kar mi je pa še tlo danes neznano, ker še nisem prejel nobenega sodnega-poziva niti je bila moja izročitev sodišču zahtevana otl narodne skupščine. Če je gospa Ema kriva, kakšno zvezo naj to potem ima z mojim sojenjem: če pa ift kriva, zakaj je potem bila odstranjena s svojega službenega mesta? Mar ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje ne smatra za potrebno, da izvede preiskavo glede ugotovitev in obtožb, ki jih iznese kak narodni poslanec v narodni skupščini in ali mar ono iz tega razpoložljivega materijala ne more oceniti resničnosti ali klevete iznešenih dejstev? Mar ministrstvo ne votli preiskave o delu svojih uradnikov, temveč daje možnost, da uradniki tožijo narodnega poslanca in tako čaka. tla narodni poslanec dokaže krivdo podrejenega mu uradnika, pa tla šele potem izdaja sklep o ob-držanju tega uradnika v službi?! Gospotl Pucelj je, gotovo nepremišljeno in neprevidno, izjavil na tem shodu, tla je eden izmeti nar. poslancev Jugoslovanske narodne stranke, ki prireja shode po Sloveniji, kupoval gospe j Emi zlate verižice in prstane. ’1 o pomeni, da mu je bilo znano poslovanje gospe Eme Sedlakove v njegovem kabinetu, pa vendar ni ukrenil ničesar proti njej. Če je bilo v vsej tej zadevi, ki je meni popolnoma neznana, sploh karkoli. kar bi bilo v nasprotju s pozitivnimi zakoni ali da bili kakorkoli oškodovani državni interesi, je bila dolžnost gospoda ministra Puclja, da tega poslanca toži sodišču in ne da tlela neke aluzije i v čisto tlemagoškem namenu i z očitno namero, tla zmanjša jasno obtožbo, ki sem jo storil v narodni skupščini proti gospej Lmi in proti delu v njegovem ministrskem kabinetu. Interesantno je priznanje gospoda ministra Puclja, tla je on. KOT PREDSEDNIK GLAVNEGA ODBORA JUGOSLOVANSKE NACIONALNE STRANKE podpiral in odobraval delo »BOJEVNIKOV«, ki je bilo izključno namenjeno rušenju Nacionalne stranke v Dravski banovini, specielno pa rušenju osebnosti drugega podpredsednika in generalnega tajnika iste stranke gospoda dr. Alberta Kramerja. Tako stališče in ravnanje jasno ilustrira stanje v vodstvu Jugoslovanske nacionalne stranke in če mi podčrtujemo to, kar je dejansko tudi g. Pucelj sam priznal, se čuti takoj poklicanega, tla’naziva to demagogijo in je kvalificira kot neresnico. Govoreč o sebi je g. Pucelj na tem shodu rekel, tla je prejel neko pismo o tem, tla je bilo v aferi Staviskega v Parizu najdeno zapisano tudi njegovo ime in kako se je otl srca smejal temu pismu. Smatram, da je to zgolj premišljeni tlemagoški nastop g. Puclja, hoteč tako ublažiti efekt onih stvari, o katerih bi se bil moral jasnejše izraziti in obširnejše odgovoriti. Ne verjamem, da je g. Pucelj sploh kdaj prejel tako pismo: če ga pa je, potem je moja pravica, da mislim, tla si ga je pisal sam, ker ga potrebo je kot temo za smešne razgovore in kot sredstva za zasenčevanje nesramnosti. — Neznano mi je, tla bi kdorkoli v vsej naši državi sploh mogel pomisliti o kakem sodelovanju g. Puclja v poslih Staviskega. Dobro je, da razčistimo, gospod Pucelj, mnoga vprašanja in jaz sem ponujeno mi priložnost izrabil, tla Vam dam ta odgovor. Za žalitve in klevete, ki mi jih je pil g. Pucelj prizadel s tem svojim govorom, izjavljam, da sem ga tožil beograjskemu okrožnemu sodišču, ker gospe Eme Se-dlakove nisem denunciral, temveč sem iz njenih originalnih pisem samo citiral pasuse, ki priznavajo koruptno poslovanje, to je namero po nedovoljenem zaslužku. Prosim Vas, gospotl urednik, tla sprejmete poleg hvaležnosti tudi izraze mojega odličnega spoštovanja. Beograd, tlne 30. junija 1934. Miloš P. Dragovič, narodni poslanec. * dr. Bačič V »Jutru« z dne 26. junija t. 1. je izšlo poročilo o zboru »Društva kmečkih fantov in deklet« na Groblji pri Sv. Pavlu pri Preboldu, po katerem je imel g. Pucelj govor, v katerem je podvrgel kritiki delo bojevnikov, Jugoslovanske akcije in končno Jugoslovanske narodne tranke. Napram poročilu o tem govoru se postavlja i g. Pucelj zares v vlogo od mrtvih j vstalega »Kraljeviča Marka« — i kakor ga je z ozirom na njegovo : fizično moč imenoval v narodni j skupščini poslanec g. Pavlič. Postavlja se namreč v pozo veličine, ki deli levo in desno lekcije. Dejansko pa je to brezmočna gesta poraženca v politični borbi. Njegovi napadi ne bodo sicer prav nič koristili njemu in njego- vi stranki, pač pa bodo storili zelo koristno uslugo javnosti, da se razbistre politični pojmi. Zato smatramo za svojo dolžnost, ‘da se ozremo na te napade. G. Pucelj trdi v prvi vrsti, da obstoja v državi, posebej pa še v Sloveniji, samo ena organizirana stranka: Jugoslovanska nacionalna stranka, dočim tlači vse ostalo v koš »neorganizirane opozicije«. Zdi se torej, da g. Pucelj ali ne ve ali noče priznati, da obstoja Jugoslovanska narodna stranka, ki ji je uspelo proti njihovi režimski stranki v sami Sloveniji organizirati v nekaj mesecih neodvisne meščane, delavce in kmete v svojih organizacijah, da torej res obstoja, toda ne na papirju okrajnih glavarjev, čemur so dokaz to-likeri uspeli shodi po vsej Sloveniji. Toda če kak politik noče vedeti za dejstva, ali jih ne vidi, je v vsakem primeru slab politik. Nadalje trdi, da sta v Sloveniji na shodih dve vrsti političnega občinstva: oni trezni in resni ljudje, ki prihajajo na shode Jugoslovanske nacionalne stranke in pa neresni ljudje, ki poslušajo vsako laž, ki prihajajo na zabavo, ki ne vedo, kaj hočejo, — in vsi ti prihajajo na shode bojevnikov in Jugoslovanske narodne stranke. Verjamemo, da onih nekoliko odvisnih ljudi, ki obiskujejo shode Jugoslovanske narodne stranke, ve, kaj za sebe hoče. Prepuščamo onim tisočem treznega slovenskega naroda, ki se udeležujejo bojevniških in naših shodov, da dajo na take insinuacije primeren odgovor. G. Pucelj govori o brezvestni in strupeni demagogiji na shodih naše stranke. Po njegovih besedah je naša demagogija v tem, da iz- našamo pred ljudstvo primere korupcije, za katere pa da ne dopri-našamo dokazov. Vsekakor pa bi mogel s pomočjo svojih zaupnikov dobiti avtentične informacije s teh shodov, da iznašamo na njih ne le kritiko, temveč predvsem programatsko razlago povsem konstruktivne politike, primere korupcije pa ne splošno, temveč posamezno. Pri vsem tem pa iznašamo le to in toliko, kolikor je naši javnosti že znano iz diskusij v narodni skupščini in iz uradno ugotovljenih dejstev, iz podatkov njihovih lastnih ljudi in pristašev ter celo članov njihovega glavnega odbora I — kakor je to primer g. Andre j Staniča. Sam g. Pucelj je v tem svojem odgovoru priznal, da je bik v njegovem lastnem resoru oškodovana država, ne sicer za sto milijonov, vendar pa za sedem milijonov dinarjev in to v času njegovega ministrovanja. Priznava, da so se taki pojavi dogajali tudi v drugih ministrstvih in trdi, da so bili uradniki postavljeni pred so-disce, za ostale primere težjega kova pa so bile odrejene ankete za raziskavo krivde. Dejansko torej tudi on priznava korupcijo, ne nudi pa dokazov, da bi bil kdorkoli od prizadetih korupcionistov doslej vsaj obsojen. Na svojih shodih torej govori-, mo resnico; narodu govoriti res-| nico pa nikakor ni strupena de- i magogija, temveč naša dolžnost, , narodna pravica pa je, da izve res-| nico. Iz njegovega, zanj neprevidnega govora nadalje dozjiaVamo zelo interesantne politične zakulisne tajnosti: Da je podpiral in osebno stal za akcijo bojevnikov v Sloveniji in razlaga to tako, da mu je bil program simpatičen. — No, ze na koncu tega pasusa pa sam priznava in naglaša, da bojevniki še do danes nimajo izdelanega programa. Iz tega očitnega protislovja glede vzroka simpatij za bojevnike trdi, da je bil zanje — toda 'ker po njegovi trditvi ni bilo v Sloveniji niti ene nasprotne organizirane politične stranke ali akcije, je bila ta akcija naperjena očitno na rušenje njegove lastne stranke ali neke frakcije te stranke v Sloveniji, ki mu je napoti. Diven dokaz enodušnosti te stranke! Da se g. Pucelj po neki gotovi konferenci v njegovi hiši z g. dr. Kramerjem danes odreka bojevnikov in njihove akcije, da se je torej podal v politično Kanoso — je zopet slab dokaz politične pronicljivosti g. Puclja. Dalje ga nervira okoliščina, da k naši stranki pristopajo bivši pristaši Slovenske ljudske stranke in da duhovščina simpatično gleda na naš pokret. Če bi bil g. Pucelj zares patri-jot, kakršnega se dela, bi ga moralo to dejstvo, da pristopa k nam gros slovenskega naroda, da ti bivši pristaši SLS, ki jih oni imenujejo »punktaše«, opuščajo politično abstinenco in vstopajo v brezpogojno državotvorno in konstruktivno stranko — samo veseliti. Nasprotno se pa on na to strašno jezi in tako izraža, da mu je strankarski interes najnujnejši in važnejši od narodnega. Zato se tudi takoj poslužuje svoje stare intrige, opozarjajoč, kako jih vabi — klerikalce — češ da je iz naših vrst izšel predlog zakona o ločitvi cerkve od države in da se je njemu in drugimi starim politikom komaj posrečilo preprečiti sprejem tega zakona. Ta intriga pa je razmeroma zelo naivno preračunjena: V času, ko naša stranka sploh še ni obstojala, so prav nekateri stari politiki — 67 po številu — predložili ta zakonski projekt, iz naših današnjih poslanskih vrst sta pa podpisala komaj dva poslanca nje ni dobro, je tudi on priznal, nad vse bridka, zelo težko prido-Logičen je torej sklep, da je vodil'oiti si zaupanje delovnega Ijud-slabo politiko. jstva. Mi pa iznašamo povsod poleg iver smo pa prepričani, da ljudstva je, da združeno v hoj n za svoje pravice pod zastavo Narodne stranke prične z vsemi le- i galuiini sredstvi nepopustljiv boj | sevanje vseh naših problemov, vsega ueiovnega ljudstva v pon-:stranki, zašeitnici velekapitaliz-kar tudi g. Pucelj prav dobro ve. itičiu areui ni mogoče pridobiti: ma, Da pa on in njegovi tovariši v niti oiaj»av v prilog dviganja j Delovno ljudstvo mesta in stranki in vladi nočejo sprejeti j življenjskega standarda naroduiii naše poti za reševanje naših poli- množic, niti oliraniii minimalne tičmh in gospodarskih proble- j socialne zakonodaje, ki je zopet mov, še ne pomeni, da smo mi j zaradi brezvestnega egoizma pri-brez recepta. vilegirancev v skrajni nevarno- Vsa naša javnost z nami vred sti, pozivamo uelovno ljudstvo, pa ve, kaj ovira g. Puclja in to- cia se kot celota priključi stranki M d variše, da ne rešujejo teh perečih problemov v smislu naših predlogov. Končno dela g. Pucelj mimogrede aluzije na: neko darilo, ki in to ne v prepričanju, da je ta ! kritike tudi pot za pozitivno re- brez splošnega udejstvovanja proti Jugoslovanski nacionalni projekt izvedljiv in mogoč, temveč na prošnjo prav teh starejših politikov iz takratne tovariške solidarnosti, ki so hoteli v času takratne znane okrožnice jugoslovanskega episkopata o Sokolstvu napraviti pritisk na ta episkopat, da bi odstopil od akcije proti Sokolstvu. Danes, ko smo stranka s svojim jasnim programom, je za nas vse merodajen samo ta program, v tem programu pa bo g. Pucelj zaman iskal karkoli proti veri in cerkvi, brezuspešno pa bodo skušali njegovi »zaupniki« tudi v naših govorih na shodih ugotavljati karkoli proti veri ali ugledu cerkve. Ta adut torej ne bo vžigal! Nadalje trdi g. Pucelj, da nihče od opozicije, pa niti mi, ne ve zdravila onim težkim pojavom v našem javnem življenju, ki jih kritiziramo in da je kritika lahka stvar. Z ozirom na to poziva pristaše, da ostanejo zvesti njemu, ki je star in izkušen politik in ki vasi. v borbo za politično svobodo in socialno pravičnost! V borbo za ono, kar ti po tvoji moči in številu pripada! Dajte energičen odgovor kršiteljem socialne zakonodaje! Vse za uresničenje programa Jugoslovanske narodne stranke! ‘J uorcevl /,a svobodp, pravico in enakost. iNaj ne bo več čakanja in gledanja izza vogala, ker čast in ponos našega naroda zahtevata, da da se je bil pozna pot, po kateri je treba ho- dolžan uradno nastopiti proti tej dati. uradnici in jo predlagati v redno Prav radi verjamemo, da g. Pu- kaznovanje, celj svojo pot pozna, toda ne po-1 Da Pa on to sPaia v svo) P&1'-zna je kot politik ali javni dela- “č™ članek oziroma politični go-vec. Od ustanovitve naše države Yor> Je poskus navadnega blu-do nedavna je bil skoraj stalno na — kar so y ostalem tudi večina odgovornih položajih, vodil je dr- njegovih političnih izjav, zavo in je tako tudi odgovoren Dr. Stjepan Bačič Za današnje stanje. Da pa to sta- j narodni poslanec. da ga je nekoč neka njegova urad- !se napravi konec razKrojevalni nica prejela od nekega narodnega Ipolitiki vladajoče jugoslovanske poslanca. Niti g. Pucelj ne trdi, iiacioiiame stranke, ta dar tiče javnosti ali da s tem darilom oškodovan kakršenkoli državen ali javen interes. Darila dajati je popolnoma svobodna stvar in tudi ni nič nečastnega. Zakaj pa g. Puclja omenjeno darilo tako nervira, je povsem druga stvar in njegove zasebne narave. Če bi bilo to v škodo javnih interesov, bi bil on Jugoslovanska narodna stranka, ki je vzklila iz trpljenja in ogorčenja preganjanih množic jugoslovanskega naroda, nam daje z vsem svojini deiom liovoij nezmotljivih Uokazov, da je prava narodna, ljudska stranka, stranka elitnih borcev za takojšno oživijenje osnovnih tekovin demokracije in socialne pravičnosti. iNarouna stranka zahteva: V svojem znanem napadalnem članku v »Jutru« po mogočnem shodu Jugoslovanske narodne stranke v »Unionu« se je bivši minister za socialno politiko, g. Iv. Pucelj razkoračil prav na široko in se kot izredno prevdaren državnik — sadove njegove politične modrosti in nenavadne sposobnosti je imel naš narod priložnost že pogosto in z neprijetnimi občutki čutiti na lastnih plečih — povzpel do globoko premišljene izjave, da prihajajo na shode vladne JRKD v Sloveniji samo resni in pametni ljudje, na shodih bojevnikov in naše Narodne stranke pa da se zbirajo samo neresni ljudje, ki prihajajo poslušat samo laži, ki se prihajajo zabavat in ki ne vedo, kaj hočejo. Pa se usojamo j gospodu Puclju povedati nekaj j tako resničnega, da še on ne bo Delavstvo in politične svoboščine Vsak objektivni opazovalec se- vsi člani te ogromne danjega nezdravega in abnormal-(dobijo možnost pri 1 Nega političnega življenja v naši življenjsko važnem tudi odločevati. Ker je pa hitnost prave demokracije prav v tem, da bodi človek enak človeku v vsem, v pravicah in dolžnostih, so delavske množice vodih' desetletja težak boj za osnovne principe ljudske samouprave. Krvavele so iz neštetih ran v prepričanju, da se dela za dobro in sveto stvar človeške družbe prihodnjosti. ! olet demokratične Kleje, kt vsekakor dosegla svoj vrhunec in uveljavljenje po končani svetovni katastrofi, nam je kaj kmalu razbil iluzijo, da je demokratični način vladanja dober sam ob sebi. neglede na vodilne osebnosti ter njihovo moralno .1* državi je gotovo frapiran z dejstvom. kako je mogoče, tla za organizirano borbo najbolj dovzeten sloj produktivnih sil našega naroda, delavski razred, kaže tako bore malo zanimanja in resnične skrbi za ponovno aktiviranje borbe za politične svoboščine >n pravice, zlasti, če se upošteva, da paralelno z nasilnim prikraj-sevanjem političnih svoboščin Pravic ali pa s svojevoljno abstinenco udejstvovanja na političnem polju pada tudi udarna moč proletarijata v boju za materi-ialno samoohranitev. Delavski razred se gotovo lahko ponaša s svojo preteklostjo, s svetlo tradicijo, da je brez obzida na svetovno naziranje, vedno in povsod, v vseh deželah sveta, tvoril avantgardo borcev za politično svobodo najširših narodnih množic. Delavstvo je že v zadn ji četrti preteklega stoletja popolnoma pravilno doumelo, da je socialno izboljšanje položaja delovnega ljudstva, vseli onih, ki so radi krivičnosti in egoizma izbranih višjih desettisočev prisiljeni pre-'osebni koristolovci, niti najmanj Puščati sposobnosti svojih rok niso sramovali pod novo znamko ter uma v brezmejno eksploata- nadaljevati svojega starega na- cijo privilegiranemu kapitalistič-jčina tiraniziranja in protiljud-neniu razredu, mogoče le potom skega vladanja. Politične pravi-Pravc resnične demokracije,|ee in socialni zakoni v prilog so-Ijadske samouprave. jcialno šibkih, ki so v prvih po- Demokratski sistem vladanja i vojnih letih kar deževali, to pa kot idealna zamisel jamči vsake-!iz strahu pred negotovostjo. zajedmce em, zanje vprašanj n Splošno, enako, neposredno in j mogel najti v njem niti za las ne-tajno volimo pravico; resnice: svobodo zborovanja in dogo-1 Na shodu naše Narodne stran-vorov; ke v Stranjah, kjer je govoril po- »vobodo tiska, slanec in predsednik naše stranke, neodvisnost sodišč in slahiost g. Svetisl. Hodjera, dne 10. junija uradništva ter najširše samo-t. 1., je bilo navzočih okrog 804» uprave; (domačini trdijo, da jih je bilo ce- zagotoviti se mora eksistenc- lo do tisoč) zborovalcev, ki so ni minimum delavcem in izvede, sprejemali izvajanja g. Hodjere z naj re revizija socialne zakono- j največjim navdušenjem in odo-daje ter njeno izvajanje v korist bravanjem. Takoj naslednjo nedeljo, dne 17. junija t. 1. pa je bilo v prav isti vasi na »veličastnaem delovnega ljudstva; država mora pošteno in v celoti storiti takojšnje korake za rešitev brezposelnosti, tega naj shodu« vladne JRKD z dobrima tovarišema g. Puclja, narodnima težjega socialnega vprašanja da- poslancema gg. Cererjem in Mro _ j nasiljih dni. Naj nihče ne misli, da Jugoslovanska narodna stranka s tem. da postavlja politične svoboščine na čelo svojih zahtev, zapostavlja ali negira socialne zahteve jugoslovanskega delovnega ljudstva. Nasprotno, mi stojimo na stališču, o katerem mislimo, da je edino pravilno, da brez resnične politične svobode ni mogoče ustvariti in uveljaviti socialne zakonodaje, ki bi končno uravnotežila razmere med kapitalom in delom. Dokler delovno ljud-sivo’ nima svobode, da javno propagira svoje zahteve in smernice, dokler se ono ne sme organiziia- vljetom, s predsednikom sreske organizacije JRKD, veterinarjem g. Rauterjem in s predstavnikom oblasti vred vsega skupaj le 35 udeležencev. Pa morda g. Pucelj vendar ne bo tako trmoglav in »dosleden«, da bi si upal javno ponoviti, da je nad 90 odstotkov vsega našega naroda neresnega, neresnicoijubnega in nespametnega? Pa še nekaj bi radi zapisali g. Puclju v album, ker smo se morali na podlagi »Jutrovega« poročila o njegovem shodu v Naklem prepričati, da politični bobenček v ušesih starih, preizkušenih slovenskih politikov ne deluje več prav kvaliteto. Šlo je'tako daleč, da so j ti tam in tako. kakor bi odgovar- dobro in dajad presliši prav iz-še včerajšnji predstavniki in naj-Lialo n zagovorniki nasil nega narodnih množic kai vnetejsi vladanja čez noč postali poborniki demokracije. Prirodno je, da je s to prelevitvijo ideja demokracije izgubila ogromno na resničnosti in sposobnosti ter volji, da se teorija realizira, ker se ti vtihotapljeni« vodilni demokrati, kot "m posamezniku iste pravice in dolžnosti, neglede na stan in položaj. ki ga zavzema v družbi, tako da se vsakemu državljanu ninogoči, da potom svojih, svobodno izvoljenih zastopnikov so-°dločuje pri ustvarjanju zakonov in vodstvu države. Voditelji delavskega gibanja s° že takrat bili prepričani, da ■Jv uveljavljenje vseh teženj de-'Ovnega ljudstva, vseh n jegovih .kih izkušnjah in razočaranjih, ki Upravičenih zahtev, izvedljivo, če (so bila zlasti za delavski razred pred negotovostjo, m-1i niso imeli časa pokazati se v delu, ker je reakcija prehitro dobila izredno dober apetit. Razne demokratične vlade z reakcionarno tendenco so nas v teku jasa toliko /.demokratizirale«. tla moramo danes voditi boj za osnovne državljanske pravici1, kakor so to delali naši predniki pred pol stoletja. Zavedamo se, da je po toli- jaio njegovemu pravemu razpo- ja.ve najcistejse resnice. Ker gosp. loženju. je vsaka rešitev del a v-: Pucelj tako silovito propagira res-skega vprašan ja iluzorna. Nada-' nicoljubnost, ne moremo nikakor | je smatramo, da bodo to težko j odoleti nadčloveški moči in vpli-lialogo pravilno rešili samo Ijud-jvu tega njegovega vzvišenega je iz naroda, ki si jih mora kmet- j stremljenja in mu moramo zapi-sko delavski narod na takojšnjih sati v osveženje spomina in naj-tajnih volitvah sam svobodno izvoliti. Dolžnost teh narodnih zaupnikov bo. delati v duhu narodnih teženj in zahtev ter izvršiti ono. kar se je že desetletja obljublja lepših vtisov na shod in v podkrepitev najlepše hčerke božje — Resnice, ki jo je pričel g. Pucelj v zadnjem času že kar javno oboževati, v njegov politični spominski album naslednje dobesedne od-!o. ( e so bo dalo narodu, kar jejlomke iz nagovora nekega doma-njegovega, svobodo in eksistenco, čina na kmečkem taboru v Na- poteni bo tudi on dal drage volje državi, kar je njenega, zvestobo in pripravljenost na žrtve. Vsi, ves jugoslovanski narod, se moramo zavedati, da brez politične svobode ni mogoča svoboda strokovnega organiziranja, da pa brez svobodnih strokovnih organizacij ni zboljšanja socialnih razmer delovnega ljudstva. Upamo, da ima naš narod še toliko odločnosti in hrabrosti, da si bo upal iztrebiti plevel pod imenom Jugoslovanske nacionalne stranke, ki si na naši narodnopolitični njivi lasti pravico edino-zveličavnosti. Dolžnost delovnega klem dne 10. junija 1934: »Ne kot funkcijonar, marveč kot domačin Vas v imenu domače organizacije prav iskreno pozdravljam in se Vam zahvaljujem, da ste se vabilu na kmečki tabor odzvali v tako častnem številu. Prisrčno dobrodošli! Mislim, da prav nič ne pretiravam, če rečem, da je do današnjega tabora v Vas vse polno predsodkov in nezaupanja in da’ ste ga mnogi posetili le iz radovdnosti, da vidite in se prepričate o namenih prirediteljev. Nas domačine poznate, zahrbtnih namenov nismo nikdar imeli in jih tudi da- nes nimamo. Na limance Vas nismo izpeljali. Zato bo bodočnost pokazala, če je iskrenost v vseh, ne samo v nas. Zdi se mi potrebno, da povsem odkrito in odločno izjavim, da je v zmoti vsakdo, kdor misli, da je današnji tabor samo za porast in podvig bivše S. K. S. V zmoti bi bil celo oni, ki bi hotel, da je to voda za mlin te ali one bivše stranke. Mi domačini ga odklanjamo v tej obliki. Naši nameni so čisti, odkriti, pošteni, in to so: Pomagati kmečkemu stanu, to je. nam, to je nad 80 odstotkov državljanom v teh zavoženih, nevzdržnih, korumpiranih in jalovih gospodarskih razmerah. Zato ne glejte tabora s političnim očesom. Če spoznamo, da je v nekaterih tak zahrbten namen in da so začeli zato s tem pokre-tom, potem moram povedati na ves glas: Gospodje — uračunali ste se! Nikar ne računajte na nas, pokret je zapisan smrti! Nam je res samo za gospodarsko osamosvojitev in za izboljšanje obstoječih obupnih razmer. In ker vemo, da nam gospoda tega izboljšanja noče dati, zato moramo na gospodarstvu graditi sami. Sami najbolj poznamo svoje težnje in hočemo, da ne gredo naši žulji samo v korist raznim kori-tarjem, ki poznajo samo sebe! — Pravijo nam, da je kmet steber države. Morda se nam hočejo s tem prikupiti, pa mi smo se že tako daleč spametovali, da smo povsem prepričani, da kmet steber države resnično je. Kot edino možno posledico iz tega izvajamo, da nočemo biti samo davkoplačevalci in odklanjamo samo navidezno prijaznost in večno obljubljanje ob kakšnih volitvah, ko gre za naše glasove — pa še takrat našo voljo izmaličijo in nas ogoljufajo — marveč mi hočemo sami graditi za prospeh naroda in države. Nočemo biti več kimavci brez hrbtenice, marveč delavci. Država smo mi, ne pa tisti gospodje, ki se slučajno znajdejo pri koritu. Dosti gorja smo prestali, ni ga, ki tega ne bi bil občutil na lastni koži. Naj bo že vendar enkrat tega konec! Kmet ni več tak, da bi se tresel, če ga pelje pot v kan-clijo. Zato naj ta pokret da samozavesti. Res je, potrpežljiv je kmet — pa danes gre njegova potrpežljivost že h koncu. Zato, zborovalci, tovariši, ne mislite, da Vas bomo izigrali ali pustili izigrati. Le kdor je čist, kdor je pošten, kdor si še ni umazal rok, kdor še ni oblatil svojega brata... le tak ima pravico pridružiti se temu pokretu. Nadstrankarski je po svojem programu in takega mi hočemo imeti. Če je danes na programu morda govor kakšne osebe, ki ji ne zaupate, počakajte, da dokaže, če ima res dobro voljo. Ne obsojajmo že v naprej, sodili bomo po dejanju. Besede so poceni in nas ne premotijo več. Hočemo dejanj, kajti le dejanja so za nas dokazi, da bomo pokretu lahko zaklicali: Naj živi! Naj ga Bog blagoslovi in naj prospeva v dobro celokupnega slovenskega naroda in države Jugoslavije-« Poravnajte naročnino! Stiska kmeta govori jasno besedo Glasilo slovenskega naroda na Koroškem »Koroški Slovenec« .objavlja v svoji zadnji številki z dne 27. junija t. 1. naslednji zanimivi uvodnik o položaju kmečkega stanu v Avstriji in drugod po svetu: »Kmetje drugod po svetu. Nedavno smo brali v statistiki, ki je vzbudila v svetu obilo pozornosti, da je izpodrinil motor v celokupnem kmetijstvu sveta okoli 12 milijonov konj, s katerimi se je prej obdelovala zemlja. Teh 12 milijonov konj je porabilo po tej statistiki letno 32 milijonov ton žitne krme. Na mesto te so zasejali po uvedbi motorja kmetje svoje njive povečini z ržjo in pšenico. Tako je uvedba motorjev v kmetijstvo povečala pridelek v dvakratnem oziru: po intenzivnejšem obdelovanju in povečani površini obdelanega polja. Brazilski farmarji so po najnovejšem poročilu vnovič uničili 26 milijonov kilogramov kave, vlada Zedinjenih držav Amerike je s posebnimi odredbami prisilila posestnike farm za pridelovanje bombaža in sladkorja, da zožijo svoje nasade in pridelujejo manj. Na Danskem je romalo nedavno v klavnico 175.000 glav goveje živine in iz njihovega mesa so pripravili umetno svinjsko krmo. Holandska je dala uničiti na tisoče rožnih čebul. Na Grškem že davno velja odredba, da se morajo v kruh peči rozine. Ogrska daje svojim vojakom tokajsko vino. Vse to, da bi se končno dvignile cene pridelkom in omogočil obstoj kmetijstva. V isti dobi so umrli na Kituj-kem milijoni prebivalcev dobesedno od lakote. Ukrajina strada, 30 milijonov brezposelnih v svetu prosjači za vsakdanji kruh na cestah. Medtem uničujejo neizmerne množine živeža in krčijo umetnim potom kmetijski pridefek. Pač je letošnja suša v Ameriki in drugod ter z njo vzbujeni strah pred lakoto dalo misliti o upravičenosti takega uničevanja, a le malo verjetno je, da bo ta strah tudi zadostoval za preprečenje bodočih sličnih korakov. Kljub vsem odredbam, ki jih izdajajo razne vlade v prilog kmetijstva, kljub neštetim agrarnim konferencam in njihovim sklepom so cene kmetijskih pridelkov v zadnjih letih neprestano padale. Dogajajo se slučaji, o katerih se zamore govoriti le še s strahom. Pred vojno je ogrski kmet s stotom pšenice kupil štiri pare čevljev, danes pa mora za en sam par ! oddati tri meterske stote. Nič ; boljše ni v tem pogledu nikjer j drugod. Naj omenimo le neznos-| ne tržne cene v naši državi (v Avstriji, op. ur.), kjer kmetje ne vedo kam s prašiči, kjer nima primerne cene živina itd. Tako se danes lahko govori o splošnem obubožanju kmetijstva vsega sveta, o proletarizaciji kmetov. K temu še pride, da se že tekom let množijo in naraščajo težka finančna bremena, 'ki naj jih nosijo kmetije v prilog državam. Davki so se v desetletju stalno zviševali in ni je države, ki bi se zamogla ponašati vsaj z malenkostnim znižanjem davčnega bremena, da izvzamemo Anglijo, ki pa je žal brez kmetov. Tako narašča hipotekarna zadolžitev kmetijstva, kmetija za kmetijo roma na boben in je sreča v nesreči pri teh ruhežnih edino ta, da navadno ni kupcev za zemljo in posestva. Naj za to navedemo enkrat slučaj druge, ne naše države: Švice, ki je tipičen primer industrijsko-kmetij-ske države. Po podatkih švicarskega kmetijskega sekretarijata znašajo dolgovi švicarskih kmetov skupno 5 milijard švicarskih frankov, to je osem milijard in 750 tisoč šilingov naše valute (ali v dinarjih okrog 65 milijard, op. ur.). V mali Švici je prezadolženih 20 tisoč kmetij in zanje ni več normalne rešitve. Vse to v mali državici, o kateri pravijo, da jo je svetovna kriza skoroda prezrla. Kmetje povsod bi si želeli živahnega trgovanja s pridelki in primernih cen. Prihaja pa baš nasprotno: vedno bolj zapirajo države svoje meje za uvoz kmetijskih pridelkov. Da navedemo le en sam slučaj in tudi tega ne iz naše države: leta 1930 je Danska izvozila v Nemčijo 153.000 glav goveje živine, lani pa se je izvoz znižal na 16.700 glav. Tako pride, da koljejo danski kmetje krave za svoje svinje. Jasno je, da v tem pogledu tudi v drugih državah ni boljše. Ta zares strašni položaj kmetijstva v vsem svetu ima tudi svoje posledice. Nezadovoljstvo kmetov igra v političnih bojih in prevratih zadnje dobe važno vlogo. Številne revolucije v Braziliji so končno le izlivi nezadovoljstva ta- mošnjih farmarjev s kavnimi nasadi. Isto je z revolucijami na Kubi, otoku sladkornih nasadov, kjer se kmetje naprestano bunijo in puntajo proti vladi, ki kaže zanje in njihovo skrb le premalo brige. Stalni politični nemiri v Španiji imajo svoj delni vzrok v tamoš-njih neznosnih agrarnih razmerah. V ozadju stalnih vstaj v Ki-taju in Indiji je prezadolžitev in iz nje izvirajoče nezadovoljstvo malih kitajskih in indijskih najemnikov zemlje, Zakaj pišemo o tem? Ne, da povečamo gorje našega kmetijstva! Ob pogledu na gorje drugod se bo zdelo domače gorje razmerno lažje in znosnejše, posebno onemu delu naših kmetov, ki je vajen soditi o položaju in njegovih prilikah z razsodnostjo in previdnostjo. Bolj kot kdaj prej je treba danes železnih živcev in dobrega potrpljenja, ob času pa tudi odločne volje in krepkega koraka; in treba je vere, da se v gospodarstvu čudeži navadno ne dogajajo.« Dogodki po svetu Kemal paša v Beogradu. V Beogradu se pričakuje v letošnjem septembru oficielni obisk predsednika republike Turčije Gazi ja Mustafe Kemala paše. Hitler ubija svoje politične sodelavce. V Nemčiji so imeli ob koncu preteklega in v začetku tekočega tedna prav vroče dni. Hitlerjeva tajna policija je razkrila baje po vsej Nemčiji razpredeno tajno zaroto dosedanjih najzvestejših Hitlerjevih političnih sodelavcev, s pomočjo katerih se je dvignil na mesto diktatorja Nemčije. Hitler je nastopil proti tem zarotnikom najenergič-nejše in jih dal celo vrsto postreliti. Duša zarotniškega gibanja naj bi bila poleg ostalih voditeljev napadalnih oddelkov predvsem bivši državni kancelar general Schleicher in poveljnik vseh napadalnih oddelkov Rohm. Oba sta bila ustreljena, obenem pa je bila ubita tudi Schleicher-jeva žena. Inozemski poučeni krogi zatrjujejo, da je Hitlerjeva policija postrelila v zadnjih dneh nad 200 vidnih političnih osebnosti in bivših Hitlerjevih sodelavcev. Hitler je razpustil vse svoje proslule napadalne oddelke in opira svojo moč le na državno vojsko in policijo. Davčna reforma v Nemčiji je že na vidiku in se bo pričela izvajati v najkrajšem času. Vlada hoče baje celo vrsto davkov ukiniti, ostale pa znatno znižati. Strašna vročina v Ameriki še vedno traja in postaja neznosna. Termometer kaže v senci 46 stopinj Celzija. Vročina je zahtevala že ogromno žrtev med živalmi in ljudmi. Najstarejši Turek, svetovno znani Zaro-aga je umrl. Po last-nem zatrjevanju je dosegel starost 165 let, zdravniki, ki so ga preiskali, pa zopet trdijo, da je bil star največ 110 let. Da bi se zvišala cena čaja. je bilo na otoku Cev Ion n uničenih nedavno okrog 300.000 ton prvovrstnega čaja. Razgled po domovini OBUPEN POLOŽAJ RUDARJEV V RUDNIKIH TPD. V začetku julija je Trboveljska premogokopna družba obvestila svoje rudarje, da bo znižala vse mezde za b%, da bo močno znižala množino depntatnega premoga in da bo izvedla znižanje kategorij, kar pomeni, da bodo stari, izvežbani rudarji pomaknjeni nazaj v stalcž začetnikov, obenem j>a seveda izgubili tudi na zaslužku. Ukinile pa bi se jim obenem tudi neštete druge težko priborjene pravice. Precej rudarjev je bilo istočasno tudi odpuščenih in izgubili so tudi stanova- nja v rudniških hišah. Ti ukrepi so seveda izzvali med rudarji nepopisno ogorčenje, saj je vsej javnosti dobro znan dosedanji obupni položaj naših rudarjev. V vseh rudniških revirjih, v Trbovljah, Zagorju. Hrastniku, Laškem in na Senovem, kakor tudi v Kočevju je zavladala v rudarskih družinah najtežja žalost in pravcat obup. Vsa pogajanja rudarskih predstavnikov s podjetjem so bila zaman, ker družba vztraja na svojih ukrepih, hoteč zvišati dobičke svojih delničarjev. Ker vse prošnje niso našle odziva in so rudarji s svojimi ženami in otroki vred prepuščeni j neizogibnemu propadu in smrti < zaradi gladu, so rudarji, ki so od-Išli na zadnjih šihtih v rove na | delo, ostali v rovih in pričeli gladovno stavko, ker bi jim sicer pomrli otroci od lakote. Položaj je skrajno napet in resen, videti pa zaenkrat ni nobenega ugodnega izhoda. VSEM NAŠIM ORGANIZATORJEM IN ZAUPNIKOM! Glede vseh potrebnih tiskovin in informacij glede stranke in organizacije se obračajte direktno na tajništvo Jugoslovanske narodne stranke v Ljubljani, ki je že izdalo tiskovine, članske pristopnice, zapisnike ustanovnih občnih zborov itd. Vsa pisma naslavljajte na: Tajništvo Jugoslovanske narodne stranke, Ljubljana, Dalmatinova ulica 11, pošt. predal 115. — Novo glasilo Jugoslovanske narodne stranke. V Virovitici je pričel izhajati nov organ naše Narodne stranke pod naslovom »Po-kret«. List bo zaenkrat mesečnik in mu želimo prav od srca kar najlepših uspehov in najširšega razvoja, da bomo tako čimprej dosegli naše cilje. — Zagrebško vseučilišče je 29. junija svečano proslavilo 60 letnico svojega obstoja. Kakor je znano, ga je ustanovil pokojni vladika Juraj J. Strosmajer. — Avtomobilska katastrofa dveh Celjanov v Trstu. Na trgovskem potovanju skozi Trst sta zavozila s svojim avtomobilom v morje solastnika znane celjske tovarne zlatnine, 45 letni oženjeni Avgust Pacciaffo in 49 letni samski Alojzij Knez. ki sta oba utonila. Z njima se je vozil tudi njun družabnik. 42 letni Ivan Knez. ki pa je bil še toliko duha-prisoten, da je razbil steklo na vratih in splaval na površje. — Lovski tat zaklal lovskega paznika. Pred dnevi je zahrbtno napadel znani lovski tat in nasilnež, dninar Valentin Meglič pri Sv. Katarini nad Tržičem vestnega lovskega paznika Janeza Megliča, ki ga je zelo sovražil. Zadal mu je 22 vbodljajev z nožem, katerim je paznik tudi podlegel. — Tragična smrt na železniškem tiru. Blizu Ptuja se je vrgel pod vlak 37 letni zvaničnik ptujskega okrajnega sodišča Franc Creslovnik in obležal na mestu mrtev. V smrt so ga pognale nevzdržne gmotne razmere, ker je imel kot družinski oče komaj 900 Din mesečnih dohodkov. ,A1 i še veš, kako sva lolkla Turke pod Sutorma-11010?<■ vpraša enega. \ eni, gospodar!« mu ta vneto odgovori. »Pošteno sva jih namlatila. Turki si bodo ta dan dobro zapomnili. A sam je mohamedanec in zeleni turban mu ovija glavo: bil je celo na božji poti v dalj nj i Meki. I uko stopa knez Nikola I.. ki je od par dni sem tudi moj gospodar, od moža do moža, vsakega pozdravi, vsakega kaj vpraša in vsakemu ve kaj povedati. v Jaz pa stojim na strani in ga občudujem. In prav /seč mi je ta patrijarhalna pri prostost v njegovem občevanj n. Kakšna velikanska razlika je v tem med njim in Franc Jožefom,« si mislim. Teden je hitro minil in zdaj moram nazaj čez hribe v Bar, da se jutri ukrcam na italijanski parnik. Albanec — moj hišni gospodar, mi da na pot kruha in sira in cel kup dobrih svetov. Ko mi seže za slovo v roko mi reče: Dalje prihodnjič. Izdaja: Konzorcij »Edinosti«. Odgovarja za izdajatelja in uredništvo Radivoj Peterlin-Petruška v Ljubljani, Gosposvetska c. št. 13. v Ljubljani — predstavnik A. Kolman. Maaarykova 14/IV. laska tiskarna »Slovenija«