tr.
Paštmia« flaitu ▼ g»Uviai.
LJUBLJANA, dne 17. junija 1988.
LflTO VIL
ImIIo ^Samostojne
kimHIsIm
, %B£0gmmmmmaBmiaaaat. ssCSmuttiSiSMMNMM
Mttfrečafefia*

Din »0--
Din 15 — Din 7-50
« 4 « t » t B, Dia 1*—
5¥®rslj®
«c

i sam,
lil	st®illl@ ¥ dria%r|
tmnfij il sam 3
laaerati i
agfesi še 1ps* wj*........m
84 M	a*pr*l ...... . 4 Es&s gfcfe
& ■
SS^Š^F®	!• Z	kMrMkft
lugoslo¥anski živiiiozdra^niki dobrodošli.
Dne 18., 19. in 20. t. m. se vrši let- I Bi kongres živinozdravnikov iz cele | ■ase kraljevine v Ljubljani.
Zavedamo se dobro, kako potreben j je ta stan za narodno gospodarstvo sploh in cenimo delovanje naših živinozdravnikov. Žalibog, da je v naši državi za sedaj premalo delujočih živinozdravnikov in še ti so cesto z mnogimi uradnimi posli preobreme-
njeni, da ne morejo priskočiti v vsakem slučaju našemu kmetu na pomoč. Želeti bi bilo, da bi v vsakem večjem kraju deloval en živinozdravnik, kar je tudi naš cilj.
V tem imenu hodite pozdravljeni in želimo, da se dobro počutite v naši sredini ter da storite zaključke, plodonosne v korist vašega stanu in našega podeželskega naroda!
Zoper hlapce in izdajalce.
Hrvatski kmečki narod je pokazal veliko politično zrelost. Najpoprej je organiziral vse kmečko podeželje v •no močno in trdno politično stranko ter vzgojil v njej v vzorni disciplini prvoredne borce za stanovske, gospodarske, kulturne, nacijonalne in pokrajinske pravice. Ob tem pa je vzgajal svojo inteligenco — ki je bila, kakor se to žalibog skoro povsod dogaja, fleio oddaljena od ljudstva, — za vse one ideale, ki jih ta narod nosi v svoji duši. Oba ta dva zadatka so Hrvatje kpolnili v polni meri in tako oboroženi mirno čakajo razvoja dogodkov. Tedo, da takim predpripravam mora »lediti zmaga in da niti najmanje ni vezana na vsakodnevno bolj ali manj skrbno česanje Fašičeve brade.
V Sloveniji pa vlada v tem oziru velika revščina. Drugače bi ne bilo mogoče, da gosp. Ribnikar za 24 ur prepušča vso »napredno« javnost v ialzificirani in macafizeljsko prikrojeni telefonični vesti, da sporazuma no bo, ker hoče g. Pašič na vsak na-«in v vladi tudi g. Pribičeviča in našo žerjavščino ali pa če »Slovenec« k Beograda telefonira, da »se Radi-čevci pehajo le za abolicijo Radiceve-ga procesa«, med tem ko se g. Korošec Pavlu Radiču opravičuje celo za svoj govor s tem, da mu ga je »Slovenec« potvoril. In v takem političnem oeračju vzgojena publika čaka, da »bo sporazum ali pa ne«, ter da bo kar um padel z neba, odnosno ga prine-seta Pašič in Pavle Radič kar na
krožniku, pa ga bomo potem pregledovali, če je to pravi sporazum, to se pravi »oni veliki« po domače Koroš-čev, ali pa je to neki »mali« ali radi-cevski, ali pa je pravzaprav to ona blesteča unitaristična ideja »v široko-grudi demokraciji«, kakor jo propagira nezmotljivo »Jutro«.
In v tej brezbrižnosti mirno čakamo, da nam gospodarstvo propada, da nas neenakomerno pritiskani davčni vijak izžema, da se zbirajo naši denarji že sedmo leto v Beogradu skoro brez kontrole, da plačujemo nesorazmerno preveč prečani ali da le s težavo trgamo nazaj drobtinice od nas plačanih davkov, da smo prezirani pri trgovinski, carinski, tarifni, kreditni, davčni in drugi politiki, da smo raja in ljudstvo drugega reda, kadarkoli nastaja najmanjše vprašanje od najnižjega državnega nastavijenca, pen-zijonista ali celo invalida pa gori do direktorjev in drž. svetnikov, da smo dobri le za sluge, a nikjer za gospodarje, da nečejo naših potreb niti poslušati niti proučavati, kaj še le odpravljati itd., itd., kar vsi vsakodnevno občutimo na svoji koži.
Ne pade nam pa na um, da je naša dolžnost in to nas vseh, da to čimprej odpravimo, zboljšamo in da pred vsem pomagamo bratom Hrvatom, ki so stopili v prvo bojno vrsto za odpravo gornjih krivic. Tako močna parlamentarna delegacija, kakor je dvajset poslancev SLS, je celo začela v tako važnem trenutku šteti gumbe: ali je to
»pravi veliki sporazum ali pa ni. In dasi ni v Sloveniji človeka, ki bi ne občutil zlo gori opisanega stanja, vendar jih je še na tisoče, ki dnevno čir tajo in podpirajo mladinsko delo in njihov tisk ter *tako sami najbolj delajo na to, da se to zlo podaljšuje in množi in da je rešitev še tako daleč. In vendar so to pravi krivci gorenje-ga položaja!
Naj se nihče ne vara! Ako s Paši-čem vred vsi Srbijanci težko pristopajo k sporazumu, jim ni mnogo zameriti. Kajti zakon prirode je tak, da vsak nerad odstopa od svojih ugodnosti in prednosti in da silno nerad deli z drugim, o čemur je bil dobil prepričanje, da je samo njegovo. Nesreča za nas in vzrok vse naše mizerije pa so
baš ti hlapci velesrbskih interesov med nami, ti izdajalci naših domačih slovenskih interesov. In dokler ne bomo to golazen politično popolnoma zatrli, ne jezimo se na one manje krivce, ki sporazum in s tem pravo bratstvo, pravo enakost in pravo je-dinstvo ovirajo vsaj iz svojih interesov. Dokler bomo imeli in trpeli v svoji sredi hlapce velikosrbskih he-gemonistov, ki šuntajo in ščujejo slednje proti našim pravicam, dokler te izdajalske ljulike med nami ne za-tremo, ne upajmo, da se nam stanje zboljša. Zatorej so prva predpriprav-ljalna dela za dober, pošten in pravičen sporazum, odločen in neizprosen boj zoper hlapce in izdajalce v naši sredi!
Obdavčenje Slovenije in — mladini.
Klerikalec Vesenjak je stavil zakonski predlog v skupščini, da se olajša v Sloveniji osebna dohodnina na ta način, da se poviša eksistenčni minimum in da se spremeni skala za odmero dohodnine v to smer, da se približa predvojnemu stanju. Res je, da so imeli klerikalci štiri dolge mesece časa z g. ministrom Vesenja-kom vred, da so vse to tako ali pa še lepše izvršili, kar sedaj predlagajo drugim, vendar o tem predlogu takega glasovanja s strani" naših dveh ubogih mladinov nismo pričakovali. Slovenija tone v uboštvu, kmetija propada, obrt umira, delavci so brez dela, davčni vijak pa pritiska, da je groza. V Vojvodini, kjer je prebivalstvo premožnejše, nego v Sloveniji, se z eksekucijo odlaga, v Sloveniji pri naši znani revščini, pa se davki iz-terjavajo neusmiljeno, dasi leži nad 6000 prošenj za odlaganje plačila, ker naš svet nima denarja niti več za davke. Kako pa tudi ne!? Kar kmet proda, nima nobene vrednosti, kar
kupi, pa je še vedno tako drago! Izvoza ni, živina, prašiči brez cene! Odkod naj kmet vzame denar? In v takih težkih časih se najde v Sloveniji poslanec, ki glasuje proti predlogu, da se davki znižajo, kar je moško in brez sramežljivosti storil v soboto v Beogradu g. poslanec Pivko, g. Žer-! jav pa se je skril za časa glasovanja v ministrsko sobo. Saj tudi tovarišu Puclju ni bilo posebno prijetno, ker pozna klerikalce in ve, da tega sami niso hoteli izvršiti takrat, ko so to mogli storiti, ali za vsako znižanje in olajšanje davkov mora pošten Slovenec glasovati, pa "makar to predlagajo cigani ali ne vem kdo. Gg. Žerjav in Pivko sta tudi v tem slučaju pustila uboge slovenske davkoplačevalce na cedilu. Kaj poreko na to izdajalsko početje tisti zaslepljeni slovenski davkoplačevalci, ki jih duši osebna dohodnina, a so 8. februarja volili Žerjava in Pivka baš za to, da jim bosta pomagala pri davkih?! — In zdaj sta to storila!
Načrt zakona o osnovnih šolah.
Prosvetno ministrstvo (Pribičevič) j ljudskih šolah ter ga bo predložilo je pripravilo načrt novega zakona o | skupščini v odobrenje. Ker vemo, da
Ostek.
«1 V
h
SOaečka povest iz predvojne dob«.
Spisal Metnd Dolenc.
(Nadaljevanje.)
Dr. Rant še ni umaknil predloga za prisilno dražbo Andrejčičevega posestva, niti ni hotel dati dovoljenja, da se odgodi — sodna cenitev, češ, dokler ni Banič popolnoma plačan, naj gre stvar svojo pot naprej. Celo razmerje med Baničem, Žabkarjem in Andrejčičem ter njihovimi advokati je bilo tako zamotano, da bolj ne bi moglo biti. Andrejčič je hodil vsak teden po večkrat k Žabkar ju. Žena sama je tako hotela, rekoč možu, da se sama ne spozna. Pa tudi sicer ji je bilo prijetno, da je imela odslej vsaj sempatam družbo.
Banič je postal zadnje dni silno malobeseden. Na ponedeljek pred Božičem si je najel dva tesarja in vrel nekaj lesa na žagi pri Šentlovrencu na upanje. Ženi je rekel, lani ob letu je mislil naT praviti nov pod, sedaj morata pa biti vesela, da starega popravita, če ne, udere sneg skozi streho. Mica je bila s popravilom zadovoljna.
Sredo pred božičnim večerom zjutraj je Mica opozorila moža, da ima ta dan ob desetih dopoldne razpravo o tožbi dr. Kropivnika za stroške. Banič je rekel, da ne gre v mesto, naj naredi dr. Kropivnik, kar hoče. Žena je bila vznemirjena, češ, mogoče bi se vendarle izprosil odlog plačila. Mož pa je dejal, da mu je sedaj že vseeno. Če ga hoče doktor uničiti, naj ga pa!
Drugi dan pa je le šel v mesto... Bila je vzklicna razprava »zaradi tistih desetih dni« pri ©krožnem sodišču.
Pri prizivni razpravi sta bila Andrejčič in Sed-lak s svojim odvetnikom dr. Oražnom navzočna.
Reza Žabkar je sedela v prvi klopi za poslušavce. Ko je odvetnik dr. Rant vstal in razložil, da je njegov klient Banič žrtev — bivšega svojega »prijatelja« Trčka, sta se Andrejčič in Žabkarica spogledala — in smejala. Žabkarica si je morala z roko pokriti obraz, dlt je skrila smeh. Banič je to opazil, zgrabila ga je jeza, vstal je in zaklical sodnikom: »Prosim, ta se mi posmehuje, tega ne trpim...!« Predsednik ga je posvaril, naj se obnaša dostojno, Žabkarici pa je velel, naj odide iz dvorane.
Pomagano pa ni bilo Baniču ničesar. Sodniki so prvo sodbo potrdili. Rekli so, da je bila stvar Baničeva, prepričati se, ali je Trček lagal ali ne.
Ko so odhajali iz dvorane, dejal mu je dr. Ora-žen, da je pri njem stroškov najmanj osemdeset kron. Dr. Rant pa mu je rahlo namignil, naj se tudi pri njem oglasi in vpraša za račun.
Banič je bil čisto obupan, ko je prišel domov. Žena je ravno pripravljala tesarjema južino. Delo pri podu je bilo končano. Banič je šel pogledat k podu, petdeset korakov pod hišo ob vaški poti. Delo mu je ugajalo. Mica je prišla za njim. Vprašala ga je, kako je opravil. Banič jo je pogledal — in prvič je videla njegove oči — rosne. Pravil ji je prostodušno, kako je bilo. Mica sama ni vedela, kaj naj reče. Smilil se ji je mož, v srcu pa jo je speklo: Kaj bo z domom? Ali bo še moči rešiti ga?!--
Šla sta k tesarjema in se silila biti vesela. Ali tesarja sta brž opazila, da je leglo Baniču in njej nekaj na srce. Kmalu sta se poslovila.
Dan za tem je bil Sveti večer. Sneg se je jel vsipati na zemljo ob rani uri, sprva rahlo in polagoma, proti poldnevu v velikih kosmih. Potegnil je veter in popoldne so se oblaki razgrnili. Solnce je posijalo na Celino. Sneg je do večera večinoma skopnel.
Banič je bil Ves pobit. Janezek in Manica sta napravljala jaslice v kotu sobe. Kar sedel je pri mizi in gledal topo pred se. Sinček se je zbudil.
1 X
Vzel ga je na roki, ali storilo se mu je milo in moral je iti ven.
Nazaj prišedši je vprašal Mico, ali pojde tudi ona k polnočnici. Ona je rekla, če gre on, pojde še ona. Janezek gre lahko naprej, Manica pa naj ostane pri otroku, ob desetih gresta še ona dva. Saj sta ob dveh po polnoči že lahko doma. Banič ji je rekel, da gre prav rad. Mogoče mu bo potem laže, da pozabi na svojo nesrečo.
Po večerji se je prvi odpravil Janezek. Prišli so ponj vaški fantje, njegovi tovariši. Banič in žena sta še vse pregledala, če je v redu, pogasila ogenj. Fantek je še spal. Manici sta naročila, naj dobro pazi na fantka in pa na luč. Prihodnje leto pojde pa ona k polnočnici, sta ji obečala.
Stopila sta iz hiše. Bila je tema kakor v rogu. Banič je prižgal pripravljeno laterno. Hodil je spredaj, žena tik za njim. Tožila je, da je pot tako blatna. Šla sta že mimo poda. Čuj! Za njima nastane šum. »Kdo je?« zavpije Banič. Za hip vidi v svitu laterne natančno: Mož, ki je stopil od poda, skoči preko pota. Bil je velike postave. Kadil je. V trenutku je izginil za grmovjem in potem za bregom, ki ga je docela zakril očem Baničevih.
»Andrejčič!!! Kaj iščeš tu na podu?!« je zakričal Banič v skrajni razburjenosti in stekel nazaj, .ia bi ga dobro videl. Mica je stopila do poda. Strah jo je bilo. Tesno se je zavila v zimsko ruto. Zaklicala je — moža. On pride nazaj. Obšla sta pod, pa opazila nista ničesar posebnega.
Mica je rekla, da se je skril pred njima. Najbrž je bil pri Žabkarjevih, pa ju ni hotel srečati. Martin pa je menil, da se mu zdi zelo čudno, zakaj se jima je umaknil. — Prišli so drugi sosedje za njima, namenjeni takisto v župno cerkev šentlov-renško. Pravila sta jim zapored, da se je Andrejčič iz Malenc pred njima za podom skril. Sosedje so se spogledovali in majali z glavo... Nekateri niso hoteli verjeti: Da bi Žabkar niti na Sveti večer ne mogel biti sam z ženo doma?
(Dalje sledi.)

sedanja skupščina vsak predlog sprejme ne glede na to, ali odgovarja ljudskim potrebam ali ne, zato je potrebno, da ljudstvo samo pozna ta načrt zakona in da o njemu glasno spregovori, če ga odobrava ali ne. Vsi naši občinski odbori morajo na sejah razpravljati o tem zakonu in dati o njem svoje mnenje pristojnim oblastem. Občinski odbori se lahko obrnejo na naše tajništvo, da jim pošlje poročevalca, ki bo obrazložil načrt zakona, da bodo občinski odborniki točno poučeni, kakšen šolski zakon se misli uveljaviti-
Potrebno se nam zdi, da tudi v našem listu pojasnimo vsaj nekaj goro-stasnosti, ki jih vsebuje načrt tega zakona.
ZIDANJE ŠOLSKIH POSLOPIJ IN
VZDRŽEVANJE OSNOVNIH ŠOL.
Država je dolžna otvoriti šolo v vsakem kraju, kjer je najmanj 30 za šolo doraslih otrok. Kjer je manj otrok, se lahko otvarjajo potovalne šole. Občina, v kateri se zida šola, mora dati potrebno zemljišče za šolo, šolsko dvorišče in v njem vodnjak s pitno vodo in igrišče, a na deželi že zemljišče za šolski vrt in postaviti predpisano šolsko poslopje z vsemi oddelki in učiteljskimi stanovanji; razen tega je dolžna občina zagotoviti potrebno kurjavo in razsvetljavo šolskih prostorov in učiteljskih stanovanj, kjer je učiteljem odkazano stanovanje. Istotako je pri vsaki šoli treba napraviti dvorano za svečanosti, ki naj služi tudi za sobno telovadbo, a razen te tudi potrebne pisarniške prostore.
Razen tega je dolžna občina:
1.	Skrbeti za otvoritev novih šol, oddelkov in tečajev za odrasle nepismene;
2.	skrbeti za ustanovitev in redno vzdrževanje internatov za sirote brez staršev in za otroke, ki zaradi oddaljenosti ali slabega pota, ali drugih zaprek, morajo cel dan ostati v šoli;
3.	skrbeti, da bodo vsa pota, ki vodijo k šoli, dobra.
Politične šolske občine so dolžne do začetka šolskega leta nabaviti knjige in vse za pisanje in risanje za vse otroke svojega šolskega področja, po potrebi, ki jo označi šolski upravitelj v smislu predpisov šolskih oblasti. Občine imajo pravico za povrnitev stroškov za knjige in potrebščine samo pri imovitih roditeljih šolskih otrok. Za premožnega velja, kdor po odrejeni davčni odmeri ne velja za ubožnega in siromašnega.
Minister prosvete predpisuje pravila o zidanju šolskih poslopij in stanovanj, o nameščenju, učilih, knjižnicah, fondih, uredbi šolskega vrta, dvorišča itd.
Vsaka šola mora imeti toliko predpisanih stanovanj za učitelje, kolikor ima posebnih oddelkov (razredov) na šoli. Stanovanja morajo biti v neposredni bližini šole.
Šole, ki nimajo potrebnih stanovanj, se morajo tej odredbi prilagoditi v teku petih let. Samo v večjih mestih, kjer se za učitelje morejo najti udobna stanovanja, ni potrebno zidati niti v tem roku. Kjer ni stanovanja, bo učitelj od politične občine dobival stanarino, ki jo bo odredila oblastna prosvetna oblast po krajevnih razmerah.
Onim občinam, ki nimajo predpisanih šolskih zgradb, pa nimajo niti materialnih sredstev, da bi jih same napravile, pomaga oblast preko oblastnega šolskega odbora in država preko ministrstva prosvete. Ministrstvo prosvete bo v svojem letnem proračunu vsako leto poskrbelo za zadosten kredit, da poplača šolske potrebe siro-
Kmet fr abrteUc delata Majrač, a imata aajmanje
masnih občin, v kolikor te s svojimi sredstvi ne morejo plačati minimalne potrebščine svoje šole.
To je v glavnem vse, kar nas zanima v tej točki načrta. Vidi ee predvsem, da je načrt sestavljal nekdo, ki nima niti pojma o kmečki občini in še veliko manj o občanih, njihovih razmerah in potrebah. Zakonodavec mora poznati dve 6tvari, prvič ustroj šole in drugič življenske razmere ljudstva, to je, ali je mogoče izvesti
•e vpelje nek« nova bera za učitelje, da bi občina morala skrbeti učiteljstvu aa drva in razsvetljavo. Koliko nepotrebnih prepirov bi nastalo med občino in učiteljstvom, če bi se taka bera vpeljala! Nerazumljivo nam je tudi, kako pride občina do tega, da bi morala plačevati stanarino učitelj-
nanje. »Jutro« smrtno sovraži vse, kar je kmečkega, pač pa stalno išče krog kmetov novih naročnikov. Kmetje, ne pljuvajte v lastno skledo! Vračajte, kakor se Vam posojuje!
ČUDNO OBNAŠANJE KLERIKALCEV.
Vsem je še v živem spominu, s ka-
stvu, ko mora to vendar storiti država, i , , - , ,. . 01	v
,	v.. . , » • ■ ' i ko liutostio ie »Slovenec« časih napa
n" ^jS minlSo proS" i dal Že^va. Sko™ ™k dan po^n nec. Ako noče mmistretvo prosvete, , članek poieg mnogih notic iz politične-
da plača obema učitelja, potem bo ; ga	InBzdaj y parlaPmentu bi
to, kar se zahteva. Ako bi ministrstvo j moralo dati občini tudi pravico, da ! |loveJk pri5akoval da bo dvaiset tis-
"DniKirl^TirA nrvmol 1 nmt^lic*	nsutiA«^ rwtmi£pn itH	.	'	.. . J__ °
prosvete (minister Pribičevič) poznal razmere ljudstva, potem ne bi bil v stanu zahtevati, da občine plačajo tako ogromne vsote za šole, pri vsem tem pa bi ne imele nobene besede pri šolskih vprašanjih. Po tem načrtu bi imel učitelj, ne da bi koga vprašal, pravico naročati vse šolske potrebščine, občina bi morala plačevati račune, županu pa bi pripadla prijetna naloga, izterjavati od imovi-tih (!) staršev denar. Načrt zahteva tudi, da mora občina zgraditi tudi to like* stanovanj, kolikor razredov ima šola. Torej občina je dolžna dati učitelju brezplačno tako stanovanje, kakršnega bo predpisal g. minister, razen tega skrbeti še za drva in razsvetljavo vsemu učiteljstvu. Državljani plačujemo davke, iz teh davkov so plačani uradniki, učitelj je državni uradnik, zato naj ga plača država tako, da bo stanu primerno živel in plačeval stanovanje, kurjavo in razsvet-
učitelje občina namešča, odpušča itd Ker to ne more biti, zato je tudi naravnost nerazumljiva zahteva, da naj j plačuje stanarino učitelju občina.
Tudi določba, da revnim občinam pri vzdrževanju šole pomaga oblast ali država po previdnosti oblastnega odbora ali ministra prosvete, je popolnoma zgrešena in odpira vrata največji korupciji. Podpore za vzdrževanje šol bodo dobivale le one občine, ki bodo bolj pri srcu g. ministru ali oblastnim odbornikom, plačevali pa bomo vsi. Tu je na mestu določba, da pri zidanju novih šol in pri vzdrževanju. šol in za šolske potrebščine prispeva država iz svojih sredstev 50% brez razlike za vse enako. Prihodnjič bomo razpravo o načrtu
rov Žerjava kar strlo. A nič! Kakor, da ga ni. Koliko imajo materijala proti njem in njegovi nesrečni politiki, a v skupščini do danes niso še niti z mezincem ganili proti njemu. Ni čuda, če krožijo vesti, da izvira to spoštovanje do Žerjava iz rešpekta pred gosp. Praprotnikom, v družbi katerega so klerikalne banke baje že lepe svotice zaslužile, g. Praprotnik pa je — kakor znano — finančni minister Žerjavove Slovenije. Naj bi »Slovenec« vsaj te stvari ne premolčal.
TAKSE, TAKSE!
Ubogi gostilničarji dobivajo ravno te dni čeke, s katerimi morajo plačati pol letne točilne takse najkasneje do 30. junija. Zato je prav primeren čas,
zakona o osnovnih šolah nadaljevali, j da se spomnimo zopet tega nesrečne-
pripominjamo pa že danes, da je načrt popolnoma zgrešen in ne odgovarja ljudskim potrebam, zato se bomo z vsemi silami borili proti načrtu za-
ljavo.~Smo za odpravo cerkvene bere, J kona o osnovnih šolah ki ga hoče uve-smo pa odločno tudi proti temu, da i ljaviti g. Pribičevič.
ga taksnega zakona, »ki nam jemlje pri vsakem kanclijskem poslu silne denarje iz naših žepov. Ko se je kovala v skupščini ta brezsrčna mašina za prešanje denarja iz žepov davkoplačevalcev, sta posebno ostro nasto- t In je tudi vsakdo bedak, ki ni mladin,
naravno moral dotakniti tudi klerika-lizma. Storil je to jako obzirno in rahlo, a g. Korošca je bilo le spravilo to tako pokonci, da zaradi tega tisto popoludne ni hotel na sejo opozicijo-nalnega bloka. Zahteval je celo neko izjavo po znanem geslu: »Operi mi kožuh, a glej, da ga ne zmočiš!« In Pavle jo je tudi dal. — Zdaj pa je g. Korošec govoril o Radičevcih, jih napadel nesmiselno tudi s stališča klerikalne politike, a Pavle Radič je vseeno prišel na sejo bloka in ni zahteval od Korošca nikakršne izjave. Bog ve, če je Korošec občutil ob tej priliki veliko razliko, ki vlada med njegovo in Radičevo politiko in če občuti vsaj sedaj, kako nezmiseln in političen nezrel je bil njegov ljubljanski govor, ko ga Radičevci niti ne izkoriščajo, a sloviti državnik iz Logatca celo hvali v »Jutru«?? Ali ne smatra to ignoriranje svojega govora od strani Radičevcev za razžaljenje?!
0 PRAZNI SLAMI
razpravlja mladinska »Domovina«. Prav tako, kajti vsakdo naj razpravlja o tem, na kar se najboljše razume!
»BEDAKI.«
Ni šala, nego istina, da »Jutro« a dne 14. t. m. imenuje tov. Puclja »bedaka« in vse njegove pristaše pa tudi »bedake«. Seveda mladinski gospodi so kmetje vedno le bedaki kajpada.
Narodna skupščina
V	torek 9. t. m. se je ves dan razpravljalo o interpelaciji poslanca V. Marinkoviča na zunanjega ministra o našem razmerju do Bolgarske in o razmerah v Bolgariji. Razprava je Jasno pokazala, da je vladina politika napram Bolgarski pogrešna. Stambo-lijskijeve vlade, ki je bila Jugoslaviji iskreno prijateljska, nismo podpirali, med tem ko daje naša vlada potuho Cankovu in njegovim rabljem, ki vsi mislijo edinole na to, kako bi prizadejali kako škodo Jugoslaviji. Tekom razprave so poslanci ostro grajali tudi držanje naše vlade napram Rusiji. Vidi se po vsem, da se tudi pri nas vedno bolj utrjuje spoznanje, da bo Jugoslavija morala spremeniti politiko napram bratski Rusiji.
V	sredo je seja trajala samo od pol 10. do 11. ure dopoldne. Končala se je podrobna razprava o kmetijskem kreditu, na kar je sledilo glasovanje. Vladina večina je kajpada glasovala za zakon, katerega namen je ubiti naše lepo zadružništvo, a mesto tega ne dati nobenega dobrega nadomestila, nego samo nekako skrpucalo za vršenje strankarske korupcije v tako važnem gospodarskem vprašanju.
V	četrtek ni bilo seje radi katoliškega praznika.
pala proti prekrutemu načrtu tov. Pucelj in pa demokrat dr. Svetoslav Popovič. Ta g. Popovič je imel takrat tako učinkovit govor proti, da ga je odobravala celo vladina večina. Napadal je zlasti ostro tedanjega ministra trgovine, ker ni ščitil obrtnikov ter ga dolžil celo zveze z nekimi kaznjenci v Sremski Mitrovici. Zdaj pa je ta gospod Popovič samostojni demokrat in vnet priganjač Pribičevič-Žerjavo-ve politike. Če bi mu bilo res kaj na
V	petek se je seja pričela ob 10. uri. Ta dan bi se moralo razpravljati o poročilu odbora, ki je v Zagrebu vodil preiskavo o onih radičevskih poslancih, katerih skupščina doslej še ni potrdila. Dotični odbor je prišel do zaključka, da ni prav nobene ovire za potrditev mandatov, vkljub temu vladna večina hrvatskih poslancev še j srcu, da se krivice v tem zakonu povedno ni hotela potrditi, nego je izro- pravijo, zdaj je čas za to! Zdaj je tudi čila zadevo šp verifikacijskemu odbo- i čas, da g. Žerjav pokaže, kaj zna! ru v razpravo. Opozicija je seveda I pred volitvami so njegovi plačani agi-ostro nastopila proti takemu za j tatorji obetali same cekine in vseh Hrvate do skrajnosti žaljivemu po- ! devetindevedeset blagrov, zlasti pri stopanju.	I srcu so j™ bili obrtniki. Zdaj pa je
V	soboto se je seja pričela malo ' P"šel čas, da g. Žerjav to svojo ljube-pred 11. uro. Minister pravde, samo- j zen prenese v dejanje. Proč takoj z stojni demokrat, Lukinič, je pismeno ; gostilničarskimi taksami! Če g. Žer-prosil, da bi se o obtožbi proti njemu j jav tega takoj ne stori, potem ni prav ne razpravljalo tako dolgo dokler je j nič boljši od klerikalcev, ki so tudi »bolan«. O tej njegovi prošnji bo skup- j štiri mesece sedeli v vladi, pa niso ščina sklepala na prihodnji seji. Nato j niti z mezincem zganili ne za kmeta, so ministri odgovarjali na razna vpra- j ne za obrtnika, ne za delavca, danes šanja, a razen tega se je razpravljalo j pa pišejo — upite. Na delo torej, še o nekaterih manje važnih stvareh, j obljubkarji!
Končno je predsednik odredil, da se vrši prihodnja seja še le v četrtek 18. t. m. Opozicija je proti takemu zavlačevanju zakonodajnega dela ostro nastopila, toda vladne stranke za take zahteve nimajo nobenega smisla.
ZANIMIVA RAZLIKA.
i
Ko je govoril g. Pavle Radič v Nar. skupščini svoj znameniti govor, se je
seveda. Toda je ena reč čudna. Razni učenjaki so jo že potrdili. Namreč: Da pravi bedak vidi bedaka vedno le v drugih ljudeh, a nikdar v sebi! Vi pa kmetje, zapomnite si, da Vas ima »Jutro« za bedake!
NOVA CARINSKA TARIFA.
Baje se pripravlja nova carinska tarifa. Smo radovedni, ali bodo mladini odpravili izvozno carino na živino ali ne. V volilnem boju so zelo na široko odpirali usta, da govore o svojem velikem priateljstvu do kmetov. Sedaj imajo priliko to svoje prijateljstvo dokazati. Toda dvomimo, da bodo hoteli za »bedake«, kakor imenujejo mladini kmete po volitvah, storiti nekaj koristnega.
KLERIKALNO SLEPARSTVO.
Tigri vlagajo razne predloge v nar. skupščini za spremembo zakona o taksah, radi dohodnine itd. Spominjamo, da so bili lani štirje tigri ministri in so takrat imeli možnost znižati davke ter odpraviti razna druga bremena, toda niso storili ničesar. Ako sedaj zahtevajo odpravo bremen, je to navadno sleparstvo. Če bi danes klerikalci prišli zopet na vlado, pa bi spet ničesar ne storili za kmeta!
Shodi in razne prireditve.
Kaj je novega po svetu!
BOLGARIJA
se še vedno ni umirila. Poročajo še vedno o novih smrtnih obsodbah. Število v ječah zaprtih, ki še čakajo na sodbo, znaša mnogo tisoč ljudi, kmetov in delavcev. Mnogo nesrečnežev izgine kar v zaporih brez sodbe. To strahovito postopanje vlade povzroča seveda v narodu vedno večji odpor in j nihče ne ve, kako bo to končalo.
GRČIJA.
je, kakor smo že poročali, prekinila pogajanja z Jugoslavijo za sporazum glede solunskega pristanišča in za obnovitev zveze med obema državama. Sedaj baje Anglija in Francija v Atenah (glavno mesto Grčije) posredujeta, da bi se pogajanja nadaljevala. Razun tega je v Grčiji vladna kriza. Sestavlja se nova vlada.
AVSTRIJA.
V maju bi imel posetiti dunajsko vlado češki zunanji minister dr. Be-neš. Obisk pa je bil naenkrat zopet
odpovedan. Sedaj se čuje, da je do odpovedi prišlo radi tega, ker so na Dunaju baje pripravljali atentat na Be-neša.
FRANCIJA
ima celo vrsto težav. V Maroku se upirajo domačini, ki se hočejo otresti francoskega gospodstva. Amerika zahteva od Francije plačilo vojnega dolga, ki znaša blizu 5 milijard dolarjev ali 300 milijard dinarjev. Nemčija se upira izvršiti v mirovnih pogojih zaukazano razorožitev, kar Franciji seveda tudi ni po volji. Tako ima francoska vlada vedno dosti skrbi.
KITAJSKA
se še vedno ni umirila. Gibanje proti tujcem, osobito. proti Evropejcem in Japoncem se vedno bolj širi po celi državi. Kitajski narod noče več dopustiti, da bi ga tuji kapital gospodarsko ; izkoriščal. Ni izključeno, da to gibanje j i Kitajcev podpirajo tudi ruski boljše- j i viki.	1
V	Št. Jerneju na Dolenjskem se
vrši v nedeljo dne 28. junija velik kmetski shod pri Recelju ob 9. uri dopoldne.
Na seji mariborskega okrožnega odbora preteklo nedeljo v Celju je bila enodušno sprejeta resolucija, v kateri se delo pooblaščenega odbora za sodelovanje s SRS odobrava.
V	Radohovi vasi je bil v soboto 13. junija sestanek krajevne organizacije SKS. Poročal je tov. Bukovec.
Ptuj. V nedeljo 7. t. m. smo imeli tukaj sestanek članov okrožnega odbora našega okraja. Sestanek je bil sklican po tajništvu okrožnega odbora vsled tega, ker se vsi oddaljeni člani ne morejo udeleževati centralnih sej. O poteku pogajanj z Radičevo stranko je poročal tov. Mrmolja. Tov. Dobnik je obrazložil moder načrt za nadaljno delo. Govorilo se je tudi o potrebi ustanovitve gospodarske organizacije v Ptuju. O tem se je sprejel nazor: »Samo počasi, pa gotovo!« Tov.
BOHINJSKI KOT.
Kmetijska gospodarska ladragR m.
obe bohinjski občini je ustanov5&aa, pa naj je to gotovim političnim t»-kajšnim prvakom in pridobitvenini krogom všeč ali ne. K organizaciji j« pristopilo do danes že nad 100 nov z okroglo 250 deleži. Pričakovali je, da se zviša število članstva &e ta leto na vsaj 300. Zadruga prične poslovati takoj po pravomočni registraciji v trgovski register deželnega sodišča v Ljubljani.
Stavbeno gibanje. Sirarska zadmpa v Srednjivasi pripravlja s polno par« stavbeni materijal in koplje temelja za novo sirarno, ki bo koncem avgusta že pod streho. Stavba sama b« 15 m dolga in okoli 8 m široka. Sirarska zadruga bo opremljena po načelih modernega sirarstva. — Sirarska ao-druga v Češnjici preureja notranjost svoje sirarne. Dobavila si je namrel za svoj povečani obrat odgovarjajoč« 1 kotle in druge sirarske priprave. Na-| bavni troški niso malenkostni ta ja pričakovati, da bodo poklicana obast-va primerno uvaževala morebitna prošnje za prispevke. — Bukovska dolina ustanavlja za se svojo prostovoljno gasilsko društvo in hoče še d« jeseni spraviti pod streho novi >Gasii-ski dom«, za katerega se dovaža » pridno stavbeni materijal. Par korakov višje proti jezeru pa si gradi lastni dom poznani praktični sirar Vaism-tin Repinc. | Dobri policaji — slabi gospodarji. Če pustiš konja za trenutek samega na cesti, že dobiš iz Radovljie« pozdrav v obliki kazenskega naloga, glasečega se na 100 Din s taksnimi dodatki. Ako ima naš podeželski gostilničar odprte svoje prostore par minut čez policijsko uro, enak pozdrav, samo malo dražji. Po vinotočih aea ulico, ki rastejo v Bohinju kakor goba po dežju, je seveda vse dovoljeno, saj je točilna taksa plačana. Ako se zanimaš za živinorejo in si vagojiš a velikim trudom in nikdar povrnjenimi stroški vzglednega bika plemenja-ka, ki pri licencevanju doseže lef>« število točk, si s tem zadostil sama svoji živinorejski pohotnosti. čem« treba bike licencirati, ker večina itak da oplemeniti krave od nelicencirane-ga bika, ker je tu skočnina za 10 Dia cenejša. Čemu vse delo živinorejskega odbora, čemu pota, stroški, ko gra v tem ozira lahko vse bolj po domače, ko tukaj ne gre za cestnopolicijsM red, za policijsko uro, marveč za gospodarsko vpropaščenje, za degen®-racijo živine. Ja, ja, muhe lovimo, els-fanti pa okoli skačejo!
šentjanški most je v sedanjem stanju pravi škandal in najprikladnejše odbijališče tujcev. Že nekaj tednov sem je zaplankan s krajniki in prevoa preko njega nemogoč. Fužinarjl s* vsled tega najbolj prizadeti. Kolika časa bo trpelo to izjemno stanje? Pa ja ne do takrat, da bo vplačana 450% cestna doklada, ki danes še pravo-močna ni!
Spremembe pri Šumski upravi. Kakor smo poučeni, prevzame vodstva bohinjske Šumske uprave v najkrajšem času g. ing. Rus, sin vpokojenega
Dobnik je povdaril potrebo pritegniti v organizacijo podeželsko učiteljstvo. Tov. Mrmolja je pojasnil, da je on predlagal to na občnem zboru v Ljubljani. Občni zbor je predlog enoglasno odobril. Vodstvo je vzelo predlog na \ šolskega vodje g. Rusa iz Bleda. Ker znanje, da pripravi za prihodnji 1 je svoječasno že služboval pri tej strankin zbor temu primerno spre- i upravi in pozna naše gospodarska membo »organizacijskega reda«. i odnošaje že izza mladih nog, se sme-Št. IIj., Slov. gorice. Na Telovo 11. j mo nadejati skladnega delovanja gle-t. m. se je vršil tu sestanek pristašev j de planšarstva in glede gozdarstva, združene slov. radičeve stranke. Se- j Dostavljanje pošte v okoliške vasi stanek se je vršil pri posestniku tov. j se zopet zanemarja. Poštno upravo Pijpčiču. Naših pristašev se je ude-
ležilo častno število iz Pesnice in Ja-renine. Sestavil se je skupni odbor, ki bode vršil nadaljno agitacijo.
»Sokol« v Velikih Laščah priredi v nedeljo 21. t. m. popoldne ob 3. uri svojo letno veselico s telovadnim nastopom. Prostor: Matetov vrt. Godba: Vojaška. Ob slabem vremenu je vese-
zato vljudno vprašamo, kako prida okoličan do tega, da mora plačati železnici ležarino, ker mu je priporočeno obvestilo o dospelosti blaga dostavljeno še-le po — šestih dneh. Napravite že vendar enkrat red!
ŠTAJERSKO. Sv. Jakob v Slov. Goricah. Kaj vse
lica v vseh prostorih pri Matetu. Ob I ljubezen stri. Tukaj imamo lepo or-
99	rvncj£vV\on vi 't 1.' n-prk+i 1 i 11} ll i'! r"l i '___• ■_________1 _ .. ]__r i--- 1... i---
22. uri poseben vlak proti Ljubljani Vožna polovična!
Dopisi«
KRANJSKO.
Rožne politiene vesti.
ni,
SIJAJNA KMETSKA ZMAGA.
V Čatežu ob Savi so bile v nedeljo občinske volitve, pri katerih so dobile naše liste 156 glasov in s tem 12 odbornikov, klerikalci pa samo 72 glasov in 5 odbornikov- Naši krajevni organizaciji iskreno čestitamo. Živela zmaga in kmetska sloga!
TOVARIŠEM V VEDNOST.
Kakor nam sporočajo tovariši od različnih strani, agitira bivši član SKS g. dipl. agr. A. Jamnik za velesrbsko radikalno stranko. Tovarišem dajemo to v vednost, da se znajo ravnati.
STAMBOLIJSKI IN »JUTRO«. _
• 15. t. m. ste potekli dve leti od dneva, ko so Cankovi ljudje na zverinski način ubili Stambolijskega, voditelja bolgarskih kmetov in velikega prijatelja Jugoslavije. Ljubljanski akademski agrarni klub »Njiva« je 15. t. m. priredil akademijo, da počasti spomin Stambolijskega. Na akademiji sta govorila tov- dr. Marušič in visokošolec Karadžole. Slava Stambo-lijskemu! Omeniti moramo, da mladinsko »Jutro« akademije niti za denar ni hotelo objaviti. To javljamo vsem pristašem kmečke misli v rav-
Št. Jernej na Dolenjskem. Neki zna-menda domači strokovnjak v občinskih vprašanjih, pravi v »Domoljubu«, da ima občinski odbornik, ki je celi dan nadziral in delal pri napravi rant na tukajšnjem sejmišču, pravico do dnevnega plačila v znesku 140 kron. — Mi vsi dobro vemo, da je ta znesek dnevno pri svoji hrani prav pošteno zaslužen. Vprašali bi pa pri tej priliki veleučenega strokovnjaka v občinskih zadevah, na podlagi kakega paragrafa je prejšnje klerikalno županstvo plačevalo po 100 kron za pregled polletnega računa? Menda ne zato, da se ga na občinske stroške kak kozarček cukne. — To opravilo je po našem mnenju častno delo, ki
se more storiti brezplačno. — Da bi pa en odbornik cel dan brezplačno delal in povrh še druge delavce na sejmišču nadziral, ne moremo zahtevati, pa naj bo ta odbornik klerikalec ali pa samostojnež. — Št. Jernejske-mu klerikalnemu strokovnjaku v občinskih vprašanjih bi svetovali, da v prihodnjič kako bolj kunštno pogrun-ta. Morda bi nam dal dober svet, kako bi se najlažje odkrižali ponovne zahteve župnika Lesjaka po novih štalah. — Tu bi nam lahko storil veliko uslugo, ker gre za pol milijončka kron. — Najbrže, nas bo pa v tej važni zadevi, kjer se gre za velikansko vsoto ljudskega denarja, veleuče-ni klerikalni strokovnjak v občinskih zadevah pustil na cedilu, in se bomo morali velikega izdatka sami otepati.
ganizirano pevsko društvo, katero poje v cerkvi. Zbor pa je motila Trezika, zato jo je invalid organist kratkomalo odstranil s kora. Ali glej ga spaka. Ko je to g. župnik Erhatič zvedel, je bil ogenj v strehi; organist bi moral takoj proč, a pri maši, ki jo opravlja župnik, se ne bo smelo več peti, ker ni Tre-zike. Ali ta šmentana Trezika! Če je to častno, naj vsak sam razsodi! Rečemo pa g. župniku, naj pred svojim pragom prej pomete in še-le potem naj gre pred druzega. — Jakobčan.
Jarenina. Lažiljubni dopisnik »SI. Gospodarja« se je vendar oglasil ter bi si rad opral svojo kosmato vest in madeže svojih sogeneralov. Toda resnica ostane resnica in ta resnica je, da je šentiljska kmetijska podružnica vse tiste stvari, ki so bile zabeležene v zadnjem »Kmet. Listu«, oddala ter sta jih spravila tam omenjena gospoda, drugi člani pa so imeli samo plačilo. Taka je resnica. Potem piše, da sta ta dva gospoda storila toliko dobrega za ljudstvo, resnica pa je, da
Nartčajt*	!
8

tak gospod še enega očenaša ne zmo-li zastonj. Dobrote g. Zupaniča najdete v »Slov. Gospodarju, toda, stari pregovor pravi: Lastna hvala, cena mala! — Laž je, da bi bil dopisnik >Kmet. Lista« plačan agitator, zato poživljamo klerikalnega dopisnika, naj dokaže našemu tovarišu njegovo plačilo, kakor tudi vsako krivico; ako tega ne stori, ga imenujemo najgršega lažnika in obrekovalca. Nadalje piše, da naš tovariš vidi samo krivico. Vprašamo, ali je to pravica, da se je oddal obč. lov za 1000 kron in še nern-čurju, ki ima na svoji vili nemški napis, dočim bi s,e lahko dobilo 10.000 K! Sram vas bodi te lumparije! Tudi to je pravica, da plačujejo v naši občini z malo izjemo dohodnino mali in srednji posestniki neklerikalnega mišljenja, razni klerikalni prvaki do zadnjega podrepnika pa so dohodnine prosti ali plačujejo malenkost. Mi vam lahko pokažemo, da so med klerikalci v Jarenini krivotožniki, ovadniki, sleparji, pijanci, prešestniki itd., med tem ko med nami takih ni! Kar se tiče onega duhovna, ki je našega tovariša sprevidel ob bolezni, bi bilo bolje, ko bi klerikalci molčali. Ker pa hočejo, da pride kaj več na svetlo, zato vas vprašamo: Kako je bilo takrat, ko smo pred 4 leti hodili k Sv. Trojici s proces jo, in spet nazaj? Nadalje kako je bilo takrat pod okencem in v hiši neke vdove? Kako je bilo na neki gostiji, ko so se delili poljubi? Kako je bilo nek večer v Jar. dolu v neki hiši itd.? Ker se tega mi sramujemo zaradi druge bolj poštene duhovščine, saj bi bilo drugim v sramoto in ker vemo, da smo vsi iz krvi in mesa, zato začasno o tem molčimo. Pravite, da je naš tovariš proti Pivkovi stranki. Mi pa pravimo, da so gosposke stranke vse enake in bi rade naše ljudstvo krmile samo z lažmi, sleparijami itd. Kar se tiče sokolske slavno-sti in trobojnice, je pa resnica, da je to društvo nepristransko, dočim je orlovsko društvo strankarsko. Nadalje piše lažnjivi dopisum, da so dopisi našega dopisnika sama oslarija. Vprašamo javnost, ali je to oslarija, če je Žebot v Jarenini čvekal o gg. Pašiču, Žerjavu in Pucelju, kakšne krivice, da nam nalagajo, zamolčal pa je, da so nam ravno klerikalni ministri in po-
slanci povzročili največje krivice 0 tem, da so lansko leto napravili proračun za 18 milijard dinarjev, torej 8 milijard več kakor prejšnje leto. Žebot že dve leti nosi podporo nekemu invalidu iz Beograda ter mu je v ta namen iztisnil 200 Din, katere je moral vzeti na posodo. Sram vas bodi! Tudi to je oslarija, da je g. Zupa-nič plačal za leto 1923 4800 kron dohodnine, a ima nad 150 oralov posestva, 50 do 100 polovnjakov vina, 50 glav goveje živine. Za 1. 1923 je imel tudi 10 polovnjakov slivov-ke. Drugi posestnik v Jareninskem dolu pa ima nekaj nad 20 oralov posestva, 5 polovnjakov vina, prazni hlev, drugih dohodkov pa nič, toda je moral plačati 4890 kron. Sedaj pa sodite, ali je to oslarija! Našemu županu sploh ni treba plačati, ker je vsegamogočen, namesto njega pa mora plačati nek bajtar, ki ima eden oral posestva in par polovnjakov vina in celo leto zastradani želodec. Tako se postopa v naši občini, ker imamo dvakrat zapriseženega zastopnika za dohodninski davek. Vi dragi tovariši in vso ljudstvo, sodite kaj je klerikalna gospoda ter se spametujte in pokažite tem ljudem hrbet! Stopite pod zastavo SKS, ki bo od zanaprej združena z vsemi kmeti in delavci po celi državi ter zakličite: Kmet in delavec le vkup, le vkup, dokler ne bo zasijalo solnce pravice in svobode!
Sv. Bollenk,pri Središču. Podpisani izjavljam resnici na ljubo, da nisem nikdar niti z besedo imel povoda nastopiti v svoji gostilni proti gosp. nad-učitelju ali gosp. Košarju, kakor je to pomotoma prinesel »Kmetijski List« z dne 3. t. m., št. 25, kaj še, da bi koga lastnoročno postavil na cesto. Beležim z odličnim spoštovanjem Ivan Rak.
XXXXXXXXXXXXXX
Pridna In zanesljiva
elegantna dama, in prizor se je ponovil. Stvar je obrnila nase pozornost policije, ki je preiskala beraču jetra in obisti ter ugotovila, da je lopov popolnoma zdrav, štula umetna, ter, da je trojica prigoljufala na ta način v kratkem času ogromen denar.
Kako umiramo? Vsako leto umrje na celem svetu 33 milijonov ljudi; dnevno torej 91.554 na uro 3736, vsako minuto pa 62. Več kakor bi si človek mislil; zares veljajo besede, da ne vemo ne ure ne dneva. — Povprečno živi človek 38 let; četrtina vsega človeštva umrje pred 7. letom; polovica pa pred 17! Od vsakih 10.000 ljudi doseže le eden starost sto let, od 500 ljudi eden 90 let in od vsakih 100 ljudi na svetu le po eden 60 let.
Operacija srca. Dočim je veljala doslej vsaka poškodba srca za smrtonosno, vidimo zadnje čase velik napredek znanosti na tem polju, kjer so dosegli zdravniki prav lepe uspehe. Čim prej se nudi bolniku s poškodovanim srcem zdravniška pomoč, tem sigurnejši je uspeh. .Privatni docent petrogradske univerze dr. Hesse po-
Sidnej Kidmann, ki ee lahko ponaša, j da je največji posestnik na svetu. Sa- i mo živine ima nad 100.000 glav. Tudi j naši državi bi privoščili takega po- j sestnika. Pomisliti moramo, kake davke bi moral plačevati in mogoče bi se potem našim malim posestnikom znižali, če ne celo izbrisali davki. (Dvomim! Opazka stavca )
Starost rib. Splošno se sodi, da dosežejo ribe veliko starost. Nemška poročila so trdila, da žive v ribnikih v Lužici krapi stari nad 200 let. Nadalje navajajo listine, da so v Heilbrun-nu na Švabskem leta 1497 ujeli ščuko, ki je imela obroček z napisom, da jo je dal c£sar Friderik II. položiti v vodo leta 1230 in bi bila torej takrat stara 267 let. Dolga je bila baje 570 centimetrov in težka 140 kil. Razni učenjaki-pravijo, da so trditve o starosti ščuk neresnične in da so preiskave pokazale, da žive ščuke v resnici mnogo manj časa. Ščuka tehta največ 35 kil in doseže starost do 80 let. Tudi podatki o drugih ribah ne soglašajo z menjem ljudstva. Riba Huso dau-ricus Georgi, ki spada v vrsto naj-
pa njegovi kolegi tekom zadnjih 20 let. 32% bolnikov je ozdravilo, 68% pa umrlo. Operirani so bili večinoma mladi ljudje. Izmed bolnikov v starosti nad 28 let niso mogli rešiti nobenega. Zanimivo je, da se je število
roča o 48 slučajih operacije srca, ki ] dalje živečih rib, doseže pri teži 655 jih je napravil deloma sam, deloma i kil in dolgosti 5 metrov, starost 55 let.
Kapitalisti po vsem svetu enaki. — Med velikimi steklenimi vrati v Monte Carlu, ki vodijo v igralne dvorane, visi na marmornem stebru puščica s skromnim napisom: >Za siromake v knježevini.< Vsako leto enkrat odpro
srčnih poškodb in napak v Petrogra- to puščico, mimo katere hodijo največ-du zadnja leta znatno skrčilo, kar je ji bogataši sveta in za katero zaigrajo posledica prepovedi alkoholnih pijač, i in prigrajo milijone. Ko so jo letos Operacije srca se pri pijancih niso po- J odprli, so našteli: Štiri franki, dva srečile, ker šivi niso držali. Smrt na- j hlačna gumba in čopič za pudranje.
za trgovino i mešanim blagom želi spremeniti s 1. julijem službeno mesto, šla bi najraje kam na deželo, v kraj, ki ni preoddaljen od železnice. — Trgovec, ki bi rabil tako moč, naj pošlje takoj svojo ponudbo na upravo »Kmetijskega lista«, Ljubljana, Kolodvorska ulica "štev. 7.
stopi v takih slučajih zato, ker paci-jent izkrvavi.
Vojnih zračnih letal ima Francija že okroglo 2500 in je v tem pogledu najmočnejša država na svetu. Ako bi
POROTE.
Ljubljana, 5. junija. Obtožen je 23- j letni Fr. Alič, hlapec v Ločnici, radi : umora in ponevereb. 521etni vdovec |
hotela Angleška doseči Francosko, bi J. Krek se je poročil z 201etno M. Do-morala skozi daljšo vrsto let v ta na-	!	—-	*
Srednja kmetijska šola v Mariboru sprejema prijave za vpis od 1. julija do najkasneje 10. septembra t. 1. Šolsko leto pričenja 1. oktobra. Redni učenci lahko postanejo oni, ki izpolnijo sledeče pogoje: 1. Stari smejo biti največ 19 let, a najmanje 15 let. 2. Morali so uspešno dovršiti 4 razrede srednje šole (realke, realne gimnazije) ali popolno meščansko šolo. Nižji tečajni izpit se ne zahteva, neuspeh v klasičnih jezikih ne ovira prestopa. Kdor je napravil dvoletno nižjo kmetijsko šolo, mora položiti sprejemni izpit. 3. Morajo biti lepega vedenja. 4. Morajo biti državljani kraljevine SHS; sprejem inozemcev odobrava minister kmetijstva in vod. 5. Morajo biti zdravi in krepki. Prošnji za sprejem, katero je treba kolkovati s Din 5 + 20, je treba priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. zadnje šolsko oz. odhodno spričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. potrdilo staršev o vzdrževanju. 10 dobrih učencev bo dobilo štipendije po Din 400.— mesečno. Kdor želi točnejšega navodila, naj zahteva od direkcije program.
Preminula je v petek, dne 12. t. m. Rezka Pečjak, pridna in vzorna hči g. Jožefa Pečjaka, posestnika in mizarja na Dolenjem polju. Bog jo je poklical v najboljših mladostnih letih k sebi. Naše sožalje miroljubni in pošteni družini!
Samomorov je čimdalje več. Prejšnji teden je skočil v vodo zasebni uradnik Nagy v Ljubljani. 26-letni V. Chrobath iz ugledne rodbine v Kranju se je v Ljubljani obesil. Žena železniškega uslužbenca J. Cerar iz Most je končala v Savi. Na Remšniku pri Marnbergu se je ustrelil 50-1 etni posestnik Ivan Dobnik. V Mariboru se' je usmrtila 26-letna trgovčeva hčerka P. Srebre. In tako dalje! Kaj vpliva na ljudi, da padajo v tako nesrečo?
Izpred sodišča. Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je bil v sredo 10. t. m. obsojen Ivan Dovč iz Šmartnega ob Savi na 150 Din kazni, ker ga je tožil Jože Plevnik iz Tomačevega radi žaljen ja časti. Plevnik bi-se bil rad oženil v Dovčevi hiši in je zato poizvedoval o premoženjskih razmerah Dov-čeve familije. To je Ivana Dovča žalilo in je vsled tega rabil proti Plevni-ku malo bolj trde besede. Take tožbe šo vsega obsojanja vredne, ker polnijo samo advokatske žepe.
men letno izdati po deset milijard funtov.
V Newyorku t Ameriki je bila prodana 40nadstropna visoka hiša — nebotičnik V hiši stanuje stalno 50 j tisoč ljudi, torej toliko, kolikor v ce- j li Ljubljani. Kupna cena je bila 40 \ milijonov dolarjev ali dve milijardi. } dinarjevl
Skrivnostna smrt prestolonasledni- ' ka Rudolfa bo znana čez 30 let. Te dni < je umrl v Prosnicah na Cehoslova- 5 škem neki Jožef Cernoušek, ki je bil j za časa prestolonaslednika Rudolfa v ' njegovi službi. Ker se je nahajal do Skesan tat. A. Verže iz Jurkloštra zadnjih dni v Mayerlingu, mu je bil pri Celju je 15. maja letos v neki va- i gotovo dobro man nesrečni konec si pri Novem mestu ukradel nekemu i prestolonaslednika Rudolfa.
lenčevo. Ženi je bil mož pregrd in prestar, zato se je začela ozirati po mlajših. Iz tega je v zakonu sledil pre-
pir. Njeno sovraštvo do moža je postajalo vedno večje. Končno se je odločila, da ga umori. Poskušala je s strupom, toda ni šlo. Končno ponudi Aliču 10.000 K, če ga umori. Alič je Kreka res ustrelil 1. 1922 in na to pobegnil v Italijo. Krekova je takrat bila na smrt obsojena, pozneje pa pomi-loščena na 20 let težke ječe. Aliča so sedaj dobili in je radi tega umora, kakor radi neke poneverbe dobil 15 let težke ječe.
Ljubljana, 6. junija. 331etni A. Fin-derle je obsojen radi vloma in tatvine v trgovini Srečka Kobija na Bregu pri Borovnici na 5 let težke ječe.
Ljubljana, 9. junija. 301etni Josip Majer iz Voloske pri Opatiji, uradnik, je obtožen radi raznih goljufij in sleparij. L. 1920 je začel goljufati kot poduradnik z vojaškim denarjem. Na to je pobegnil iz vojaške službe v Italijo, kjer se je pečal z lesno trgovino. Radi goljufij so ga zaprli, ali je pobegnil 1. 1922. v Ljubljano. Tu se je izdajal za velikega lesnega trgovca in začel je s tem nove goljufije. Ponarejal je menice in brzojavke, se zaročil in izvabljal denar oa zaročenke. Po kratkem zaporu se je začel na Planini pri Rakeku predstavljati kot »Josip Starman pl. Podgrajski, odvetnik in veleposestnik v Gorici«. Pod tem naslovom je napravil nove goljufije. L. 1924 je bil zopet zaprt, a sedaj ga je porota obsodila na 20 mesecev težke ječe. V zapor se mu šteje dosedanji 17mesečni pripor, tako da bo začetkom septembra zopet prost.
Ljubljana, 10. junija. 201etni J. Ra-kovec, posestnika sin iz Sv- Jošta, je v okolici Kranja izvršil razne drzne tatvine in je bil radi tega obsojen na tri leta težke ječe. 161etni Stanko Demšar iz Gorenje vasi pa je odnesel svojemu delodajalcu na prigovarjanje malopridnih prijateljev razno blago in denar. Sodba se glasi na 1 leto težke ječe.
In razno.
posestniku 30 tisoč kron. Sedaj se je tat sam javil policiji v Mariboru. Denar je zapravil. Ta tat se je že poprej sam javil policiji radi tatvine in jje bil kaznovan. Nemara dela to nalašč, da bi bil spet za nekaj časa pod streho.
Sebe in ženo je ustrelil v Zagrebu krojač Vek. Kralj. Oba sta živela v večneni sporu. Zakon je bil končno sodnijsko ločen, toda živela sta še v skupnem stanovanju, se prepirala naprej in je končno prišlo do nesrečnega zaključka. Zapuščata 12-letnega otroka.
Svojega oficirja je ustrelil v Skoplju orožnik Mladinovič. Podporočnik Ra-dosavljevič je zahteval od orožnika, da mora razbiti kozarec nadomestiti z novim, na kar ga je orožnik iz prvega nadstropja ustrelil. Med obema baje popreje nikdar ni prišlo do spora.
Na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Krištofu je bilo pokopanih 26 italijanskih vojakov. Sedaj so jih z vojaškimi častmi prepeljali v Italijo.
Vendar
je ostala še do danes prestolonasled-nikova smrt globoka skrivnost, zakaj vsi, ki so bili priče nesreče, so morali priseči, da zamolčijo vse, kar vedo. —
i t V. k. 1 f ua MUJlUiUljU *OUj nui ¥ VUV. --+-r,*l
Nekaj dni pred svojo smrtjo je izročil s nega Posestnika. ^
KAKO POKONCUJEMO MRČES NA VRTU.
Da ustrežem prošnji nekega gospodarja, hočem napisati nekaj vrstic o vrtnih škodljivcih in kako jih zatiramo.
Marsikatera kmečka gospodinja se je gotovo že jezila, ako je zapazila na svojem vrtu, da so najlepše rastlinice hkrati ovenele, ali pa, da je bilo listje solate ali zelja objedeno. Pogosto se je celo pripetilo, da so vrtni škodljivci požrli malone vse, kar je z največjim trudom vzgojila čvrsta roka vrt-
Černoušek svojim sorodnikom zapečaten rokopis, v katerem je opisana smrt prestolonaslednika Rudolfa, kakor se je v resnici dogodila. Rokopisa pa ne sme nihče odpreti in prebrati. Cernoušek je dovolil, da se sme objaviti rokopis šele 30 let po njegovi smrti.
Vstajaj zgodaj! Kitajski general Hsu je nedavno prišel na Angleško proučevati razmere. Vse se mu dopa-de, samo ne to, da ljudje zjutraj dolgo spijo. Temu se zelo čudi in pravi, da je na Kitajskem ravno nasprotno. Tam človek vstane, ko solnce vzhaja in gre k počitku, ko solnce zahaja. Tako delajo vsi. Celo vlada je imela pod ce-5 sarji seje vedno zjutraj takoj po I solnčnem vzhodu. In je vlada takrat \ vedno sklepala prav modro. V zad-* njem času, odkar je Kitajska republi-
severni Ameriki. Dosegla je celo nad 40° Celzija. Bila je že cela vrsta smrtnih slučajev radi solnčarice.
Strašen zločin se je zopet dogodil v Nemčiji. Prepirljivi pletar Briickner v Koburgu je te dni poiskal svojo ločeno ženo in jo ubil. Na to je šel domu in je po noči pobil še sledeče, ko so spali: Svojo mater, svojo sestro in njenega moža ter pet njunih otrok v starosti 2 do 18 let. Na zadnje se je še sam obesil. Nesrečnež je bil radi svoje prepirljivosti pri vseh ljudeh osovražen.
0 Amundsenu, ki je z zračnim letalom poletel na severni tečaj, še vedno ni nobenih poročil.
Zviti goljufi. V Elberfeldu na Nemškem se je znašla družba beračev, ki je priberačila v kratkem času velikanske svote denarja. »Invalid« je sedel na cestnem hodniku ter molel mi-mogredočim štulo roke £od nos. Prišel je eleganten gospod ter pričel ž njim razgovor. Končno je zaklical: »Sramota, da morajo taki ljudje beračiti! Vsak naj da, kolikor more!« — in dal je beraču 5 mark ter se ozrl pričakujoče po prisotni množici. Seveda se je vsak požuril, in denarjaje kar deževalo. Kmalu nato je prišla
Huda vročina je vstopila zlasti v j ka, pa so vladine seje navadno šele -- - - - - - 1 ' popoldne. Odtod tudi mnogi pogrešni
sklepi, čemur zopet sledi nezadovoljstvo ljudstva in revolucija. Tako pripoveduje Hsu in priporoča radi tega zgodnje vstajanje.
Ženske, ki postanejo moški. Čudna je v Albaniji navada, da smejo postati ženske moški. V tej državici se žena ne sme ločiti od moža, dočim ima soprog pravico, da spodi svojo boljšo polovico, ako mu ne povije otrok ali le deklice. Velika sramota je namreč za moža, ako nima sinov. V tem primeru mora vrniti mož ženi doto in ji povrhu dati še za vsako leto zakona po eno ovco kot odškodnino. Žena nima pravice do ločitve- Ostane ji le en izhod, namreč — sama postane moški. To se zgodi na svečanem zborovanju pod vodstvom vaškega načelnika. Žena, ki stori ta obupen korak, mora potem do svoje smrti živeti kot mož. Nositi mora moško obleko, iti na vojno, itd. Toda gorje ženi, ako pozabi le trenotek na svoj novi spol! Izgubljena je, tudi če je dala komu najnedolž-nejši poljub. Ako se to izve, ima vsakdo pravico, da jo na mestu ubije.
Največji posestnik na svetu. V Avstraliji je farma, ki meri 150 tisoč km2 torej približno toliko, kolikor meri Anglija. Lastnik farme je Sir
K najnavadnejšim vrtnim škodljivcem prištevamo: krtice, miši, bramo-re, kapusovega belina, polže, ogrce, pokalico in bolhača. Krt dela sicer tudi škodo na vrtu s svojim neprestanim rovanjem po zemlji, vendar vsaj rastline pusti v miru in se jih niti ne dotakne. Krt se hrani od raznih glist, ogrcev in črvov, ki delajo škodo ter spada zategadelj med koristne živali v kmetijstvu. Vsled tega najdemo krtine tudi povsod, kjer je v zemlji mnogo škodljivcev. Na nekaterih velepo-sestvih ravnajo s krtom, da ga love na vrtovih in odnašajo na travnike ali polja. Krta je mogoče pregnati z vrta, ako rove natlačimo s tvarino, ki razširjajo oster duh, kot s cunjami, ki so namočene v petrolej, z gnijočimi sla-niki itd.
Eden najhujših škodljivcev na vrtu je krtica ali voluhar. Ona je večja kot navadna miš in manjša kot podgana. Najraje se drži na vrtovih blizu vode, kjer prerije včasih vso zemljo in povzroči veliko škodo, ki se pa navadno pripisuje nedolžnemu krtu. Voluhar napada korenine vseh večjih vrtnih rastlin, najljubše pa so mu korenine od mladega drevja. Že marsikateri vrtnar je doživel grozodejstva tega škodljivca, ko je v pomladi pregledoval eno- ali dveletna drevesca ter jih kakor navadne šibe vlačil iz zemlje. Vse močnejše korenine je od-grizla krtica.
Najzanesljivejše sredstvo za pokon-čevanje krtic so železne pasti, — ta-koimenovane krticolovke, — ki se nastavljajo v luknje in sicer najbolje po dve in dve, da pride na vsak konec rova po ena past. Označba »krto-lovka« v ceniku železninarja Rakuš-a v Celju ni povsem pravilna, ker so pasti namenjene v prvi vrsti krticam, ne pa krtom. Krticolovka sestoji iz železne vzmeti, katere oba konca segata skupaj ter prehajata v kremplje in iz vložne ploščice, ki se vlaga v raztegnjeno past. Skozi ploščico pretaknemo mrkev ali kos rdeče pese kot vabo. Nastavljeno železo je pritrditi na kakšen količek z žico, da ga žival ne more odvleči seboj, ako ni pogini-
la. Krticolovka se kupi v železni trgovini Antona Brenčiča v Ptuju za ceno 6 Din.
Skoro nič manj nevarne kot krtice so vrtne in poljske miši. Razloček med vrtno in poljsko mišjo je ta, da je prva manjša od druge in ne nastopa v tako ogromnem številu. To je pripisovati bržkone dejstvu, da se v bližini vrtov zdržujejo hišne mačke, ki so največje sovražnice raznih miši. Zato je dobra mačka dragocena stvar pri hiši. Poznam posestnika, ki je imel mačka, koji je dnevno nalovil 15—20 miši. Ce hočemo, da nam mačka rada lovi miši, jo moramo primerno hraniti, ker le potem ima veselje do lova in ostane, čvrsta in zdrava. Vse mačke niso dobre mišolovke ter je zategadelj tudi v tem oziru plemenska izbira zelo na mestu.
Dobro sredstvo za pokončevanje miši je baje tudi karbid, katerega se natliči v mišje luknje. Pri razpadanju vsled zemeljske vlage se tvori plin, ki miši zaduši ali vsaj prežene. Za zatiranje miši nam služijo tudi različne lesene pasti. Ena teh pasti je opisana v »Kmetovalcu« št. 9 z dne 15. maja 1925. V novejšem času so poskusili uničevati miši s »Hora« aparatom, kar pa pride precej drago. Učinek obstoja v tem, da se zakadi v rove nek plin, ki miši zaduši.
Bramor ali podjedica je neznatna stvarca, ki more z nogami kopati v zemlji. Je zelo nevaren škodljivec, ki uniči često velike prostore tratnice in cele grede vrtnih rastlin. Posebno rad zahaja v nasade vrtnih jagod in raznega grmičja ter sploh v svet, ki se redkokedaj prekopava. V peščeni zemlji je redkejši, kot v ilovnati. Mrčes leže jajca — po več stotin skupaj — v zemljo ter izdolbe v ta namen mojstersko prav mičen potliček z gladkimi stenami. Zalego najdemo, ako zemljo julija ali avgusta prekopava-mo. Bramorja zatiramo na ta način, da zemljo večkrat prekopavamo ter pri tem škodljivca pobijemo. Ker se mrčes v vodi hitro vtopi, ga moremo uničiti tudi z vodo, ako jo nalijemo v luknje in dolijemo povrh nekoliko petroleja. Nekateri veščaki priporočajo vbrizgavanje žveplovodika v zemljo, enako kot se to dela pri po-končevanju ogrcev.
Ko so zeljne rastline srečno prebile j vroče poletje, se prikažejo na' perju s pogosto rumenozelene gosenice, ^ ki naglo rastejo, so nenavadno požrešne ter se razširijo v takšnih množinah, da ostanejo od zelja samo gola rebr-ca. To so gosenice od kapusovega belina, ki leta začetkom avgusta okrog zeljnih gred. Samica leže drobna, pikam podobna jajčeca v kupčekih na spodnjo stran listja.- Spočetka so jajčeca bledorumena, pozneje pa oranžne barve. Iz teh jajčec se zvale male
4
K««t, Ttdu krasi aglai ia last »raja S. K. 8.!
goaaftičiee, ki »e takoj podajo na svoj IkodljiT posel: Ko so dorastle, se po-skrijejo v kozolcih, v gnoju, smeteh, pod" drevesno skorjo in drugod. Tam se zabubijo in iz bub prilezejo beli metuljčki, ki ležejo jajčeca za nov zarod ali generacijo v prihodnji pomladi.
Kapusovega belina pokončujemo kot metulja, gosenice ali jajčece. Metulje love najlažje otroci s pahljačami, gosenice in jajčeca pa je treba pobirati raz zelja. Proti gosenicam škropimo eelje s solno vodo in trosimo s Tomasovo žlindro, ki je obenem gnojilo za vrtno zemljo.
Ogaben mrčes na vrtu so majhni polži, katerim nudi glavnata solata pravo slaščico. Najdemo polže brez hišic in polže s hišicami. Pokončujemo jih najlažje v nočnem času, ko se razlezejo po rastlinah. Okrog 10. ure zvečer se podamo s kakšno svetiljko na vrt ter jih pobiramo. To storimo nekaj večerov zaporedoma, zlasti po dežju. Poloviti jih pa moremo tudi s starimi trhlimi (peškami, katere položimo na grede med solato in jih držimo vlažne. Ko so se polži nažrli solate, si iščejo zavetišča ter gredo na vlažne deske, s katerih jih moremo odstraniti ob vsakem času. Pri zatiranju polžev zelo marljive so vrtne krastače, ki spadajo med koristne živali na vrtu. Polže preženemo tudi, ako potrosimo solato s kajnitom.
Škodljiv prebivalec na vrtu je tudi ogrc to je ličinka od majnikovega hrošča, ki se živi od korenin vrtnih rastlin. K sreči se ogrc v dobro obdelani zemlji ne more dolgo držati. Ker se njegova rast razteza na dobo več let, se ga na vrtu prav lahko iztrebi, predno popolnoma doraste in se spremeni v hrošča. Njegovo varno bivališče je le v neprekopani zemlji, odkoder prileze na spomlad kot gotov hrošč na svetlo. V hroščevih letih in krajih otresamo drevje zjutraj in zvečer ter hrošče pobiramo. Večje množine nabranega mrčesa poparimo z vrelo vodo ter ga porabimo za kompost.
Pokalica, nemški Saatschnellkafer je sicer sam po sebi dokaj nedolžen hrošček, toda njegova ličinka imenovana tudi struna je zelo škodljiva. Je rumenkaste barve ter je trda in iztegnjena, po čemur se razlikuje od drugih ličink, ki so mehke in se zvijajo. Njeno preobražanje v hrošča traja več let. Hrošč ima to posebno lastnost, da v nevarnosti skrči noge, se spusti na tla ter se naredi mrtev. Če
pade pri tem na hrbet, na more na noge earadi kratkih nog in ploščatega telesa. Toda iz hrbtne leže se lah-1 ko požene kvišku in pade potem na j noge. Pri tem se čuje pok — odtod i ime pokalica. Kot prava vaba ra ličin-j ko so solatne rastlinice. Ličinka pre-grize glavno korenino, nakar rastlina ovene. Pri vsaki oveneli rastlini se jo torej more zalotiti pri koreninah. Da mrčes uspešno zatiramo, storimo najbolje, ako posejemo med drugo zelenjavo nekaj solate ter ga na ta način polovimo.
Bolhač zemeljska bolha, nemški Erdfloh je zelo majhen, toda nevaren hrošček za mlade zeljne rastline. On leta v maju po gredah, kjer je naseja-no zelje ter se hrani od nežnih zeljnih lističev. Napada ne redkokedaj zeljne setve, ki so komaj izklile ter ima na teh lahek posel. Marsikatera gospodinja se potem čudi, da glavatice nikamor ne zrastejo. Bolhač se razširja najbolj ob suhem in solnčnem vremenu, ko sedi včasih v naravnost ogromnem številu na nežnih rastlinicah in požre vsako zel sproti. Če dežuje, se poskrije. Njegova bojazen pred .mokroto nam daje tudi pripomoček za pokončevanje. Gredice pogosto škropimo in jih držimo vlažne. Nekateri ga preganjajo s prahom od tobaka, ki se dobi v tobačnih tovarnah, drugi pa s pepelom. Prah se trosi v jutranjih urah, ko so rastlinice še rosne.
Omenim naj pri tej priliki nekega dobrega prijatelja vseh vrtnarjev, t. j-goseničarja iz družine najezdnikov, ki zasleduje zlasti gosenice kapusovega belina ter jim zasaja z leglom po nekoliko jajec med obročke. Iz jajec se izvale beli črviči, ki razjedajo gosenico, kakor pravi zajedalci. Dokler ne dorastejo, varujejo najobčutljivejši drob svoje žrtve, da si zagotove hrano do popolnega razvitka. Naposled vendar pogine reditelj in gose-ničarjeve ličinke se prevrtajo na dan ter se zabubijo v rumen zapredek. Zato vidimo večkrat ležati mrtve gosenice kapusovega belina, zraven pa kupček zlatorumenih bubic. Goseni-čar je 3 mm dolga črna žeželka z rumenimi nogami in s prozornimi krili, njegov sorodnik — črni veliki najezd-nik pa je 2V2 cm dolg ter ima 3 cm dolgo leglo. Goseničar je koristna žuželka, ki skrbi, da se preveč ne razmnože druge škodljive žuželke.
V gorenjem so omenjeni, kakor že povedano, le najnavadnejši škodljivci, s katerimi imamo na vrtu najčešče opraviti. Je pa še cela vrsta drugih
mrčesov, ki so redkejši ter vsled tega ne pridejo toliko v poštev. Ako je kdo preizkusil kakšno ranesljivejše sredstvo zoper tega ali onega škodljivca, naj blagovoli to priobčiti, za kar mu bode vsak gospodar zelo hvaležen.	Vekoslav Štampar. * * ■ *
OBSIPA VANJE OKOPA VIN.
V zadnjem »Kmetijskem listu« ugotavlja posavski dopisnik potrebo rahle zemlje na širino, da koruza prav vspeva. Opisuje napako obsipavanja s plugom, ker da se zemlja dvigne in v razoru ostane čisto brez rahle zemlje. Razprave o obdelovanju zemlje so potrebne v »Kmet. listu«, ki se mnogo čita. Prav je, da vsak kmetovalec svoje skušnje o napredku opisuje ter prinese v javno razpravo.
Glede obsipavanja koruze ali vobče obdelovanja okopavin stojim na stališču, da treba obdelovanja na način, ki vzame kolikor mogoče malo ročnih delovnih moči ter kolikor mogoče obdelovanja s plugi z živino.
Kakor pri koruzi tako krompirju, zelju in vseh drugih okopavinah, posebno v peščeni zemlji, je velika po-greška dvigati zemljo, da ostane razor brez rahle zemlje. Dvignjena zemlja se hitro posuši, deževnica v trdem razoru hitro izhlapi. To velja tudi za one, ki obsipavajo z motiko, da dvigajo v kopice okoli stebel vso rahlo zemljo. Za premembo obdelovanja, da okopavine koreničijo na široko v rahlo obenem vlažno zemljo, pa ni ravno treba, da se uvede še eno okopavanje mesto obsipavanja s plugom. Da dosežemo ono, kar opisuje posavski dopisnik, brez okopavanja v tretje, moramo znati s plugom obsipavati. Pri obsipavanju treba deske tako stisniti, da za njimi pada rahla zemlja v razor. K steblom zadostuje, da se zemlja nekoliko dvigne ob robovih, tako da ostane v vrsti stebel nekak žleb. Na ta način se obsipava pri Gorici že 40 let, .kjer je zemlja slična oni na Dravskem polju in v Posavju. S tem načinom obsipavanja je doseženo:
1. Razvoj korenin v razoru, 2. vsak mali dež se izkoristi, in rahel razor obdrži vlago, katero iskoristijo tamkajšnje korenine; 3. lehe, ki ostanejo nizke, so v zvezi z vlažnim razorom. Tega načina obsipavanja se je oprijeti v vseh krajih peščene zemlje. Jaz obdelujem na ta način tudi ilovno zemljo. Sploh bi se moralo priti do popolne premembe saditve in obdelovanja okopavin v težki in lahki
zemlji. Žalostno je gledati, kako je kmet s polno štalo živine suženj mo-tike, ki je na ravnem polju popolnoma nepotrebna, razen pri popravljanju na konceh. Kmet pa se v splošnem težko oprime novega nauka. Moja mati so večkrat pripovedovali, kako je bilo s početka, ko so začeli na Goriškem obdelovanje okopavine (krompir, koruza, zelje) s plugi; desetletje je trajalo, predno so se vsi oprijeli. Navedem naj primer kako se je na Goriškem cenilo pravo obsipa-vanje. Tam je dosti malih kmetov, ki nimajo sami delavne živine, pa jim hodijo večji kmetje orati za delo in denar. Ko sem-bil mladenič, se spominjam prizora na polju, kako je šel mali kmet za svojim oračem po razoru in iskal zemljo v razoru. Začel je kmeta obdelovati, da mu samo drsa in da ni nič zemlje v razoru. To da je sleparija, njega reveža da hoče pripraviti ob letino. Že predlansko leto sem opisal celi oni način obdelovanja in pozval kmete, da se priglase na praktični pouk, pa le redki so se odzvali. Vse-kako sem gotov, da v nadaljnem desetletju bodo tudi tukajšnja polja napredno obdelovana. Ivan Mrmolja.
Mnogi kmetovalci v vednih zadregah. Na primer vinarska in sadjarska šola v Mariboru dobiva mnogo prošenj za razne gospodarske nasvete, s čimer po možnosti rada ustreza ter si celo prizadeva, da kmetovalcem tudi na ta način kar mogoče koristi. Vendar se mora včasih čuditi nepo-učenosti posameznikov o stvareh, ki so splošno znane, ali jih redno čitamo v strokovnem časopisju, ali so temeljito obravnavane v strokovnih knji-
LJUBLJANA
SIMON GREGORČIČEVA ULICA 13 Telefon štev. 5S3
se priporoča
za naročila vseh v njeno stroka spadajočih del.
gah, ki jih vendar že tudi nekaj imamo. Brez strokovnih listov in knjig naj bi ne bil noben kmetovalec! Če jih bo res pridno, vendar preudarno in hkrati kritično, tedaj tudi s pridom prebiral, bo mogel dajati kmetijskim šolam celo vzpodbude, seznanjajoč jih s svojimi dobrimi gospodarskimi načini in uspehi v svojih posebnih raa-merah. Da ne govorimo o »gospodarjih«, ki hodijo na kmetijsko šolo po »gospodarske recepte«; saj še lekarniški in kuhinjski recepti niso vselej dobri! In kje jemati časa, ki je zlato, za taka brezplodna posvetovanja, ki rode žal skoraj vedno le nesporazum-ljenja, a neuspehov je potem kriva se-ve — šola. Morda ni mnogo drugače na drugih kmetijskih šolah. Zato pa, ljubi kmetovalci, svoje najboljše sinove pošiljajte v kmetijske sole in sami se pametno okoriščajte na domači, četudi še skromni kmetijsko-strokovni književnosti. Lenobe in brezbrižnosti pa ne smemo podpirati niti trpeti-Tem bolj častne pa so izjeme, ki nas bodre k nadaljnjemu vztrajnemu delu za našo dobro skupno kmetijsko stvar! — Andrej Žmavc.
Protektorat V. Ljubljanskega vele-sejma. Poročali smo že, da je prevzel Nj. Vel. kralj protektorat nad letošnjim velesejmom v Ljubljani. Kakor čujemo, si kralj najbrže tudi osebno ogleda prireditev.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na
živinski sejem dne 9. junija se je prignalo 12 konj, 14 bikov 164 volov, 308 krav in 12 elet. Cene za različne živalske vrste, v dinarjih, so bile sledeče: debeli voli za 1 kg žive teže 8.25 —9, poldebeli voli 7.50—8, plemeni voli 4.50—6.75, biki za klanje 5.50— —7.50, klavne krave debele 6.50— 7.50, plemene krave 5—6.25, krave za klobasarje 3.50—4.50, molzne krave 5—7, breje krave 5—7, mlada živina 6.50—8, teleta 10—11.75. Prodanih je bilo 299 komadov. Mesne cene: Meso volov, bikov, krav in telic I. do III. vrste 12—20, telečje I. 20—22.50, II. 15—17.50, svinjsko meso 15—30. — Na svinjski sejem dne 12. junija se je pripeljalo 220 svinj, 3 koze in 1 ovca. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—7 tednov stari 75—100, 7—9 tednov stari 125—200, 3—4 mesece stari 225—300, 5—7 mesecev 350— —425, 8—10 mesecev 625—750. Za 1 kg žive teže se je plačalo 12—14.50, mrtve teže 15—17.50. Koza 137—150 (komad) in ovca 60. Prodanih je bila 129 svinj in 1 koza.
Najcenejše
strešno
kritje!
Združene opekarne d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 13.
preje
VIDIC - KNEZ TOVARNE NA VIČU IN BRDU
nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in tidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popi* in ponudba!
Bukova drva
z navedbo cene in množine ponudite Družbi »Ilirija«, — Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8.
Širite »Kmetijski list4
SPAGO
dreto in vse vrste vrvar-skih izdelkov ter v to
stroko spadajoče blago dobite v skladišču
„K0N0PiUTA" v Ljubljani, Gosposvetska 2.
Naprodaj imam večjo količino dobrega
X
Cena po dogovoru.
EMIL VRHOVC, posestnik, Horjulj št. 15.
Edino^aJbolJIl j^jjj ^jj	j^jg^
JOSIP PETELINC-a
Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
znamke Gritzner, Phonix in fldier
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Pouk v vezenju in krpanju brezplačen. Telefon ou. Večletna garancija.	Delavnica na razpolago

Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
niiMiuHHraiuira Marijin trgr štev. S 11111........tutiima
»prejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugrotilneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite.
pillllllllllllll!llllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIll!llllS!!llllllll|
Za predstoječo sezijo nudi
| wEKONOMw	|
osrednja gosp. zadruga	EE
v Ljubljani, r. z. z o. z.	E
—	S
~	Kolodvorska ulica Stev. 7
==	turške z etiketo 65 cm po Din 28.—	SE
Ež	70 cm po Din 29.—	S=
SE	75 cm po Din 30.—	E
EE	»Vulkan« z etiketo 65 cm po Din 27.50	E=
5=	70 cm po Din 28.50	=
EE	75 cm po Din 29.50	=
EE	Plamenite z etiketo 65 cm po Din 29.—	EE
==	70 cm po Din 30.—	==
EE	75 cm po Din 31.—	55
iiiilliii!niiliiil!!l9iliilillil!ii!iil!lllllli!iillllllil!lllllll
Otroške luajce, kopalne hlače, nogavice v vseh barvah, uzor-časte flor in patent žepni robci, brisalke, klot v vseh barvah, platno, sifon, kravate, jedilno orodje, vilice, nože, žlice zajemalke, alpaka, aluminium in pocinkane, palice, nahrbtnike, sukance, parfume, razna mila. Potrebščine za šivilje, čevljarje, krojače in sedlarje. — Cepiine nože, škarje za trte, britve
najcenejše edinole pri
„PAN0NIJA"
osrednja gospodarska zadruga
Maribor
Meljska ulica 12 (na dvorišču)
nudi svojim članom:
tobačni izvleček v sodčkih — galico žveplo — rafijo — cement — koruzo. — V zalogi ima ludi krajnike za ograje. — Preskrbuje ludi vse gospodarske in gospodinjske potrebščine.
poleg Prešernovega spomenika ob vodi Ljubljana Telefon 913.
Za pomladansko posetev lanu imamo na razpolago la RUSKO LANENO SEME,
katero oddajamo pod lastno ceno. Mehanična srvarna, tehtnica lanu in konoplje ter predilnica
SNT0N ŠINKOVEC d. d., Grosuplje pri Ljubljani.
največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
„VRT", Džamonja in drugovi, dtružba sr. omej. zav., Maribor. JUjvefcji iibar rainoTrstulh plemenitih gadalh dre res (čepov) v Bajptemenitejiih vrstah ia v vseh ihlikah. Plemenite vinske trte na amerikanskib podlogah, kakor tudi eepe ia podloge istih. Seme aelenjave, evetja ia gospodarskih rastlin. Cvetje i laaeih ia ramo akrasno grmovje in drevje imam« Zahtevajte eenikel celo leta. Zahtevajte eeaike!

IIIIIIIIKKlilHII
itatsHi
jLJ M
KI1EDITNA BANKA
e
K
&
*
De!nl§kei glavnica:
mn 30,000.000-— Rezervni sEa8claL«if cts. Din 10,080,000*--

Centrala: L J UBIJAM A, Dunajska cesta
PODRUŽNICE:	AGENCIJA:
SreSice	Oorica	Metkovtč	Sarajevo	Logatec
Celje	Kranj	Novi Sad	Split
Črnomelj Maribor	t5 tu?	Trst
PRIPOROČA ZA VSE V BAMČNO STROKO SPADAJOČE POSEE
■■■■■■■•M«
I
Brzojavni naslov: | BANKA LJUBLJANA g Telefon št. 261, 413, ■ 302, 503 ln 504 e
HWBa®ai9iatJWl«i*«HB®ans«Jssa*at*
Urednik : MILAN MRAVLJE.
Natisnila tiskarna »Merkur«, trg. ind. d. d. v Ljubljani.